Stav. 322. ¥ Trstu, w nmdmUo *mm 20. diCinbfi Letnik XXXIX Izfeaja vsak din, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob poaedeUklh ob 8 dopoldne. — Vrf Undniitvo: Ulica Sv. Praačifta Asiikeg« IL 20, L dopisi naj se poNJajo ureMtvu IMa Ndranktai tpnjemalo bi rokopisi se ne vračajo. Udajatelj in odgovenl oMtfoik Štefan Godina, lastnik IMa .Edta—ttV — Tisk tiskarne vpisane •snenim ponkvssi v Trstu, uHca Sv. Frančiška Telefon urednllhr« ia uprave Ser. 11-07. Nsrsisisi snala: Za edo leto ...... Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi ae računajo na milimetre v širokostl ene koloM Cene: Oglasi tagovcev In obrtnikov.....mm po lOrbL Osmrtnice, zs ihvale, podanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 90 vhi Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K fr- vsaka nadaljna vrsta . . . . ......... Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Insetatni oddelek .Edinosti". NmUoi In reklamacije se poSIJajo upravi lista. Plačuje se izkljuin. 1» upravi »edinosti'. — Plača In tofl se v Trstu. Uprav« In inseratnl oddelek se nahajata v uHd Sv. Prani AsSkega št 20. — PoitnohnnllniČTii račun It S41.6B2. Lluti boli ob dolnjem Dunolcu - Rosi po žilavem odporu prejnani. Ruski konjiški napad v Vzhodni Pruski odbit - Ha Poljskem se nadaljuje zasledouanje Rusov. - Hali dospeli do Uide In prekoračil Plllco. - Ha trii Krasno - ZaKHczyn močan sovražni odpor. - 0 Rarpaiin majhni uspešni boji - nemoten pooratek przemysisklh izpadnih čet Na beSgliskem bojišču se boli nadaljujejo. - Zavrnjeni francoski napad!, Hussein Keaiel, sultan v Egiptu pod angleškim protektoratom. Z ausffljsKo-rusftega bojišča. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. decembra opoldne. Naše čete, ki so prodirale čez črto Kro-sno-Zaklyczyn, so včeraj naletele na močan odpor. Tudi ob Dolnjem Dunajcu se vrše ljuti boji. Ruske zadnje čete, ki se žilavo upirajo na zapadnem bregu reke, so skoraj popolnoma pregnane. Na južnem Poljskem je prišlo do bojev v zasledovanju. Sovražnik je bil brez izjeme pregnan. Naša konjica, ki je že predvčerajšnjim prodrla v Jedrzejow (Andrejew), je dosegla Nido. Dalje proti severu so zavezniške čete prekoračile Pilico. V Karpatih se razun manjših, za naše čete ugodnih bojev, ni zgodilo nič. Izpadne čete przemyslske so se po izpolnitvi svoje naloge, ne da bi jih bil nadlegoval sovražnik, vrnile v trdnjave in privedle s seboj nekaj sto ujetnikov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, generalni major. Vitez liofer imenovan za podmaršala. DUNAJ. 19. (Kor.) Armadni naredbeni list razglaša: Cesar je imenoval generalnega majorja Frana vit. Hoferja pl. Feld-sturma za podmaršala od 1. januarja 1. 1915. dalje. Turška proslava avstrijskih in nemških zmag. CARIGRAD, 19. (Kor.) Vseskupno turško časopisje posveča soglasno novim av-stro-ogrskim in nemškim zmagam na Pofiskem in v Galiciji navdušene članke, pri čemer se posebno z občudovanjem poudarja smela strategija in hrabrost obeh zaveznih armad. Listi izražajo živo radost, ki je včeraj vladala v vsem Stambulu in se je kazala tudi v obilnem izvešenju zastav. Z nsmšlio-mskežfl bojišča. BEROLIN, 19. (Kor.) VVolfiov urad po- Veliki glavni stsn, 19. decembra, opoldne. Ob vzhodnopruski meji je bil zavrnien ruski konjiški napad zapadno od Piilkal- len- ... . . , Na Poljskem se je nadaljevalo zasledovanje. Najvišje armadno vodstvo. * Pillkallen je mestece v Vzhodni Pruski, v zračni črti kakih 20 kilometrov oddaljeno od prusko-ruske meje, v enaki višini z ruskim obmejnim mestecem Vladislavo-vim. ob železnici, ki se v Stalluponen odloči od železnice Kovno — meja pri Eydt-kiihnen — Insterburg-Kraljevec in vodi v Tilžo (Tilsit). Ruska konjica je potemtakem zopet vdrla v Vzhodno Prusko, a je bil njen napad zavrnjen, kakor pravi zgornje poročilo. _ Z nemšKo-francosKegn tališča. BEROLIN, 19. (Kor.) VVolfiov urad po- roča * Veliki glavni stan, 19. septembra, dopoldne. Na zapadu je bilo včeraj celo vrsto sovražnih napadov. Pri Nieuportu, Bixschote in severno od La Bassee se boji še vrše. Zapadno od Lensa, vzhodno od Alberta in zapadno od Noyona so bili napadi zavrnjeni Najvišje armadno vodstvo. nemški napad na angleško obal. LONDON 19. (Kor.) »Times« poročajo: V Hartlepoolu so našli že 90 trupel in je mogoče, da se nahajajo pod razvalinami obstreljevanih hiš še kaka trupla, število ranjenih gre že na stotine. Mnogi so tako težko poškodovani, da je okrevanje zelo dvomljivo. V bolnišnici je že 160 ranjencev. Obstreljevanje je bilo mnogo silnej-še, kakor se je domnevalo prvotno. Korespondent lista »Times« pravi: Nobeno pretirano zveneče poročilo bi ne moglo pripraviti na splošno opustošenje, ki sem je videl včeraj. Nemci so očividno namenoma vedno spremenili smer topov, da so lahko obstreljevali kolikor mogoče večjo površino. Obrežne baterije pri pristaniškem vhodu so bile zadete od ladijskih topov in na sosednih in bližnjih hišah so uničene vse strehe. Močen potres ne bi iwei aanraviti toliko škode, kakor sem to videl po cestah, ki vodijo k morju. Posebno mestni okraj, kjer se nahajajo pretežno stanovanja, je resno poškodovan, manj trgovski del in pa doki. V tovarnah in -dokih se delo normalno nadaljuje. Električne želznice in vlaki vozijo normalno, občuti se le pomanjkanje plina. K nemškemu napadu na angleško obal. BEROLIN 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Uradna angleška časniška poroče-valnica Poldhu trdi v vesti o napadu nemških križark na vzhodno angleško obal, da nista niti Scarborough niti Whitby utrjena kraja, in nadaljuje, da so nemške ladie obstreljevale izključno le cerkve, gostilne in zasebne hiše in potemtakem prekršile sklepe haaške konvencije. Niti prva trditev niti drugo podtikanje nista resnični. Scarborough je utrjen kraj in v Whitby so nemške ladje obstreljevale edino le obrežno čuvajnico in postajo za brezžični brzojav, kar je popolnoma dopustno po mednarodnem pravu, ker gre za naprave, ki rabijo sovražnemu vojevanju. O kaki kršitvi haaške konvencije, ki naj bi se bila zgodila po trditvi poročila, ni torej niti govora. Malo vere najde v inozemstvu, za katero je nalašč prikrojeno poročilo poro-čevalnice Poldhu, tudi vest, da Angieži poleg izgube človeških življenj obžalujejo le hitrost, s katero so se umeknile nemške ladje, ko so se pojavili angleški ru-šilci torpedovk in da je nemogoče, pripraviti nemške ladje do tega, da bi se spustile v boj z angleškim brodovjem v Severnem morju. Od nemške obali pa do angleške vzhodne obali vodi, kakor je znano, pot dvakrat preko Severnega morja. Ker so v zadnjih šestih tednih bile nemške križarke dvakrat ob angleški obali, so imeli Angleži štirikrat priliko, da bi se bili sešli z Nemci v Severnem morju. Da so pa vsa-kikrat zamudili to po uradnem poročilu tako zaželjeno priliko, se vendar ne more predbacivati Nemčiji, in to temmanj, ko je vendar nemško brodovje Churchilla oprostilo truda, da bi je moral izkopavati kakor podgane.___ Parnika zadela ob mine. LONDON. 19. (Kor.) Glasgovski parnik »Princess Olga« je v sredo ponoči na poti iz Liverpoola v Aberdeen zadel ob mino in se potopil poltretjo uro pozneje. Moštvo se je rešilo. Norveški parnik »Vaaren«, ki je v sredo zapustil Shield, je ponoči nato zadel ob mino in se potopil. Od 17 mož posadke so se rešili štirje. Angleška poostrila pristaniški red. KOPENHAGEN, 19. (Kor.) List >Poli-tiken« poroča iz Bergena: Angleška je zopet poostrila pristaniški red in s tem povzročila plovbi nvtraJnili ladij nove tež-koče. Tako sta bila izstreljena proti norveškemu parniku »Irma« pred pristaniščem v Tyne dva ostra strela. Ladja je bila prisiljena čakati na odprtem, razburkanem morju 30 ur, dokler ni prišla pome »č. Apelacijsko sodišče v Londonu dvignilo razsodbo proti nemškemu konzulu. LONDON, 19. (Kor.) Apelacijsko sodišče je dvignilo razsodbo proti prejšnjemu nemškemu konzulu Ahlersu. Angleški listi podtikajo madžarskim listom zlagana poročila o nemškem generalnem štabu. BUDIMPEŠTA, 19. (or.) List »Magyar Orszag« protestira proti obrekovalni trditvi londonskega časopisja, katero poroča, da »Magyar Orszag« pripisuje krivdo umaknitve avstro-ogrskih čet iz Srbije nemškemu generalnemu štabu, kateri je povzročil, da so se čete ne glede na stanje v Srbiji od tukaj odtgnjle in dirigirale na sever. Ravnotako se sklicujejo londonski listi na list »Magyar Orszag«, ki da je obdolžil nemški generalni štab, da je zakrivil ruski vpad v Karpatih, ker se je na nasvet nemškega generalnega štaba odtegnilo veliko avstrijskih čet iz Galicije. Imenovani list odločno protestira proti nelojalnosti angleških časopisov, ki se krivo sklicujejo na trditve, ki niso nikoli izšle v »Magyar Orszagu«. Ravnotako odločno protestira list »A Nap« proti postopanju angleških listov, kateri so priobčili proti nemškemu generalnemu štabu namišljene citate lista »A Nap« ki niso nikoli izšli. »A Nap« izjavlja, da ni nikdar priobčil, da bi bil nemški generalni štab ojačil sle- ške vojne sile z avstro-ogrskimi četami na škodo monarhije. List imenuje skrajno perfidijo londonskih listov, da ti skušajo svojim trditvam priboriti verjetnost, skli-cevaje se na take zlagane svedočbe. Angleško povodno letalo rešeno. AMSTERDAM, 18. (Kor.) Neki amsterdamski list poroča: Parnik »Orn« je, prihajajoč iz Filadelfije, včeraj popoldne v Severnem morju rešil angleško povodno letalo, ki ga je pripeljal v Rotterdam. Poročnik in pilot, ki sta bila na letalu in sta dve uri že plavala po vodi, sta bila izkrcana v Hoeck van Holland. Ne oficijelna odredba glede preiskovanja ladij od strani Angleške. LONDON 19. (Kor.) Kot korak k ureditvi faze v kontrabandnem sporu se priznava neka odredba, glasom katere se angleška vlada odreka pravici pregledati ladje, katere so bile inspicirane pred odhodom od angleških konzulatnih uradnikov. Odredba ni oficijelna, kar se dostaje \Vashingtona in se ne more prisiliti ladij, da bi se ji podvrgle. Mogoče je, da postane pozneje oficijelna na ta način, da se upravičijo ameriške pristaniške oblasti, izdajati spričevala.____ Francoski narodni praznik na čast devici orleanskL PARIZ, 19. (Kor.) Maurice Barrel predloži dne 22. t. m. v zbornici zakonsko predlogo, da se ustanovi vsakoletni narodni praznik na čast devici orleanski. Demisija pariških, upraviteljev hiš. PARIZ, 19. (Kor.) List »Journal« poroča: 35 upraviteljev zaplenjenih hiš je podalo svoje demisije, ker je vsled različnih ministerijalnih naredb uprava tako zmedena in otežkočena, da je ni mogoče u-pravljati. _ Portugalske oblasti pridržale nemški parnik. LONDON 18. (Kor.) Glasom nekega L!oydovega poročila so portugalske oblasti v San Paolo de Loanda pridržale nemški parnik »Adelaide«. Španska zbornica v sprejel a proračun vojnega in naučnega ministrstva. MADRID, 19. (Kor.) Zbornica je sprejela proračun vojnega in naučnega ministrstva. ___ italijanska senatna zbornica. RIM 18. (Kor.) Na včerajšnji seji senatne zbornice je senator Levi pozdravil senatnega predsednika, ministrskega predsednika in ministre z željo, da prinese leto 1915 konec konflikta, ki je spravil v strah toliko milijonov ljudi. Končno je predlagal, naj gre zbornica na počitnice. Ministrski predsednik se je zahvalil za pozdrav vladi in je izjavil, da se priključuje iz vsega srca želji, da prinese 1. 1915 zopetno vzpostavitev miru v Evropi. (O-dobravanje.) Želi senatorjem in predsedniku srečno novo leto in upa, da doživi kakor sedaj tudi prihodnje leto še marsi-kak srečen dan za domovino. (Živahno ploskanje.) Senatni predsednik Manfredi je izrazil svoje obžalovanje nad morilno vojno, ki tlači Evropo v krvi in izjavil, da je naša najboljša želja, da ostane domovina, ki je bila 1. 1815 pokopana, 1. 1915 kot velesila, sodnik samega sebe in nedotaknjen gledalec viharja, ki divja v Evropi. Italija zasleduje svojo pot z edinostjo svojih sinov in močjo orožja. (Živahno odobravanje, dolgotrajno ploskanje.) Nato je priŠo že do naznanjene odgo-ditve senata na nedoločen čas. Italijansko milijardno državno posojilo. RIM, 19. (Kor.) Danes izdana naredba pooblašča vlado, da v lastni državi najame eno milijardo lir posojila. Obligacije zapadejo v petindvajsetih letih od 1. januarja 1. 1915 dalje. Obrestovale se bodo obligacije po 4 in pol odstotka, emisijski kurz je 97. Imenovanje Henryja Howardsa vatikanskim poslanikom gotovim angleškim krogom ni po volji. LONDON, 18. (Kor.) »Daily News* piše : Nismo presenečeni, da imenovanje Sira Henryja Howardsa poslanikom v Vatikanu vzbuja v gotovih tukajšnjih krogih nemir. Ne morejo uvideti, kaj izhaja lahko iz tega dobrega. Francosko časopisje se je glede tega pritoževalo, da se je vse podjetje izvršilo, ne da bi se bilo o tem vprašalo francosko vlado. Francoska vlada Je v zadre- gi, ker grozi med francoskimi klerikalci in protiklerikalci zopet spor. Kakor poroča »Masaggero«, ni bila po-vprašana tudi italijanska vlada, dasiravno je njen interes očiten. Egiptovski podkralj ftbbas HHmi odstavljen. Hussein Kemal - egiptovski sultan. PARIZ, 19. (Kor.) »Temps« poroča Iz Kalre: Hussein Kemal zasede v soboto prestol, ko je bilo proglašeuo, da ie kedive Abbas Hilmi odstavljen. Znatno zasebno premoženje kedivovo ostane njemu. LONDON, 19. (Reuterjevo poročilo.) Uradno se poroča: Princ Hussein je bil imenovan za kedivovega naslednika in dobi naslov sultana. Princ Hussein je ujec dosedanjega kediva. LONDON, 19. (Kor.) Tiskovni urad poroča: Državni tajnik za zunanje stvari naznanja, da se je z ozirom na voino stanje, ki ja izšio iz akcije Turčije, Egipt postavil pod zaščito njegovega britaiiskegaveličan-stva In bo odslej veljal za britanski protektorat. Sucereniteta Turčije nad Egiptom je tako prenehala. Britanska vlada ukrene vse potrebno v obrambo Egipta ter varstvo prebivalcev in njihovih interesov. Podpolkovnik sir Artur Kenry Mac Ma-hon je bil imenovan za britanskega nadko-misarja za Egipt. C Kakor smo javili včeraj, je bil v Egiptu proglašen angleški protektorat. Dosedaj je bil Egipt pod vrhovnim gospodstvom turškega sultana, vladal pa je v Egiptu podkralj, namestnik sultanov, ki pa je bil od leta 1882., ko so Angleži okupirali E-gipt, zlasti glede financ in vojaških stvari, pod angleškim nadzorstvom. Po današnji vesti se je Egipt sedaj iztrgal izpod vrhovnega gospodstva turškega sultana in je dobil svojega lastnega vladarja, sultana, pod angleškim protektoratom. Priznanje francosho-nrnroške sonodSe. LONDON, 19. (Kor.) Kakor se uradno objavlja, prizna britanska vlada, ker je dobila obvestilo, da je francoska vlada priznala britanski protektorat nad Egiptom, s svoje strani francosko-maroški dogovor od 30. marca 1912.J.__ Bolgarska dobi volni materija! po Donavi- SOFIJA, 18. (Kor.) »Agence Tel. Bulga-re poroča: Bolgarska vlada je pravkar po diplomatskem potu obvestila vlade na Dunaju, v Bukareštu in Nišu, da je nabavila dva parnika in štiri tovorne čolne, ki so že odšli z Ogrskega, nakrcani z vojnim materijalom, ki je bil zadržan zaradi o-tvoritve sovražnosti in prekinjenja prometa. Parnika ploveta pod bolgarsko zastavo in z bolgarskim moštvom. Bolgarsko-srbski obmejni spor. SOFIJA, 19. (Kor.) Predvčerajšnjim ob poluštirih popoldne je skušala neka gruča maeedonskih beguncev, sestoječa iz 118 oseb moških, ženskih in otrok iz štipskega okraja, prekoračiti mejo v okraju Strum-nica da bi si poiskala zavetja na bolgarskih tleh. Srbske patrulje, ki so bile ojčaene po komitaših, niso začele streljati samo na begunce, ki so razven tega še padli v srbsko zasedo, temveč tudi na bolgarske patrulje. Srbi so na Bolgare divje kričali in jih zmerjali. Bolgarski vojaki so se postavili v vrsto in hiteli sporočit o dogodku. Dolgo časa niso odgovarjali na streljanje Srbov, ki je bilo neprestano naperjeno na hiše, vasice in druge objekte na meji. Prebivalci teh hiš in vasic so zbežali. Bitka je zahtevala na obeh straneh žrtev. Begunci so se večinoma rešili na bolgarska tla, nekaj jih je pa med bitko padlo. Bolgarska vlada je podvzela tkoj potrebne korake, da bi opozorila srbsko vlado na težko odgovornost, katera jo zadene, ako iz srbskega ozemlja streljajo srbski vojaki iz zasede ne samo na begunce, temveč tudi na bolgarsko obmejno stražo, katere hladnokrvnost je postavljena na pre-skušnjo dovolj s tem, da gledajo trpinčenje takih, ki se ne morejo braniti in celo otrok. Srbske tolpe, ki igrajo vloge srbskih obmejnih straž, izzivajo ravno tako vznemirjenje ob meji. Nadejati se je, da srbska vlada ukrene vse potrebno, da se taki slučaji ne obnove več, posebno glede na to, da nepretržno prihajajo mace-donski begunci. Vojno sodišče v Permu obsodilo radi nemirov 22 delavcev na smrt. PARIZ, 19. (Kor.) List »Humanite« poroča iz Moskve: Vojno sodišče je obsodilo 22 delavcev na smrt, ker so pri nekem u-poru povzročili nemir, pri katerem je bilo požganih več hiš ter umorjen en inženir, en policijski uradnik in 10 tovarniških u-radnikov. 22 delavcev je bilo obsojenih na prisilno delo za dobo 10 let, 38 pa jih je bilo oproščenih. GrSMrškl spor. ATENE, 17. (Kor.) Današnji časopisi izražajo mnenje, da bi se prekinili odnošaji med Grško in Turčijo, ko bi se izvršila proti grškemu mornariškemu podčastniku v Carigradu izrečena smrtna obsodba. * Podčastnik, ki je bil dodeljen grškemu mornariškemu atašeju, je bil osumljen, obtožen in obsojen zaradi vohunstva. Grško poslaništvo j6 ugovarjalo. Cesarjeva zahvala krščansko - socijalni stranki. DUNAJ 19. (Kor.) Poslujoči načelnik krščansko-socijalne zveze, posl. Sehraffl, je prejel pismo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, v katerem naznanja ta krščansko-socijalnemu državnozborskemu klubu, da se cesar iskreno zahvaljuje za poklonitveno manifestacijo krščansko-socijalne zveze povodom 66. vladarske obletnice. Sestanek nordijskih vladarjev. MALMOE, 18. (Kor.) Zvečer je dal kralj Gustav v počeščenje danskega in norveškega kralja diner, katerega se Je udeležil tudi minister za zunanje zadeve in nekaj povabljnih gostov. Po dinerju je bil v razsvetljeni rotovški dvorani koncert. Od rezidence do rotovža je bil špalir. Pred rotovžom zbrana množica je prirejala kraljem ponovno ovacije. Povod sestanka. BEROLIN, 19. (Kor.) > Bcrlincr Zeitung am Mittag« doznava o zadnjem povodu za sestanek treh nordijskih kraljev sledeče: Pred dvema ali poltretjim tednom je trosporazum neprikrito zahteval od Norveške in Švedske, naj se odpre pristanišče v Narviku za uvoz vojnega kontreban-da v Rusijo in da pustite, da se vse poši-Ijatve orožja in municije, ki drugače ne morejo po nobeni poti več dospeti v Rusijo, prevažajo po železnici iz Nar vika. Zahteva trospcrazunia je bila naravnost odbita. Predsednik mednarodnega odbora P^e^o-ga križa Ador in odbornik Ferrier obiskala nemški Rdeči križ. GENT, 19. (Kor.) »Journal de Geneve« poroča o obisku predsednika mednarodnega odbora Rdečega križa Adorja in odbornika Ferriera nemškega Rdečega križa. Oba sta bila zelo vzradoščena po vspre-jemu od strani berolinskih oblasti in posebno po onem pri državnem kancelarju. Državni kancelar ju je vsprejel zelo do-brotljivo. Ogledala sta si ujetniške tabore v Magdeburgu, Torgau in Zossenu in dognala, da se povsod zelo trudijo, da bi u-jetnikom zlaišaii težko ujetništvo. Baje se je sklenil dogovor, da se pod nadzorstvom nacijonalnega odbora in nevtralnih odposlancev omogoči razdelitev' potrebnih pripomočkov med nemške in francoske ujetnike. Nemčija se ne protivi, da se izmenjujejo oni težko ranjeni, ki v prihodnje niso več pofabni za vojno službovanje. Interniranje Francozov v Nemčiji. STUTTGART, 19. (Kor.) Kakor Angleži se sedaj spravijo na varno tudi vsi mo~ ški Francozje med 17. in 60. letom starosti, ki bivajo od začetka vojne v Nemčiji, in jih odvedejo v ujetniško taborišče v Holzvvinden. Potni list za Nemčijo. BEROLIN, 19. (Kor.) »Reichanzeiger* priobčuje naredbo, ki stopi v veljavo 1. januarja 1. 1915, ki pravi: Do nndaljnega je vsak, ki zapušča ozemlje nemške države, ali ki prihaja iz inozemstva v to ozemlje, dolžan, izkazati se s potnim listom o svoji osebi. Vsak inozemec, ki se nahaja v ozemlju nemške države, je dolžan, izkazati se s potnim listom o svoji osebi. Zaplenjene nemške ladje. LONDON, 19. (Kor.) Zaplembno sodišče je proglasilo jadrnici »Melpomene« in »Brandenburg« za pravilno zaplenjeni in je zaplenilo del tovora treh ladij. Stran ft. „EDINOST- štev. 322. V Trstu, dne 20. decembra 1914. Politična naobrazba nentiklh profesorjev. Pred par dnevi smo bili prinesli članek, y katerem je bil na podlagi citatov iz go-Vorov in spisov raznih nemških profesorjev podan dokaz, da postajajo ti možje prava kalamiteta za svojo domovino, ker govore in pišejo v svojem šovinizmu razne stvari tako nepremišljeno, da naravnost kompromitirajo nemško državo in njene namene. Članek v našem listu je zaključil z vzklikom: Učite se! Nekako tako jim kliče sedaj tudi »Arbeiter Zietung*, Češ: Pridobite si več politične naobrazbe! Nemški profesorji so — tako izvaja — na sploh vrli možje, ki so si pridobili veliko zaslug za napredek raznih znanosti. Svojo politično izobrazbo so — z nekolikimi hvalevrednimi izjemami — jako zanemarjali. Zakopani v svoje specijalne stroke, niso.razumeli, da je njihova državljanska in domovinska dolžnost, da se resno brigajo za stvari splošnosti ter da si ustvarijo samostojno sodbo o njih. To mučno izkustvo se izkaže po vojni — tako upamo — plodonosno. Ako naj Nemci — po besedi državnega kancelarja — postanejo v resnici svoboden narod, potem jim treba, pred mnogimi drugimi stvarmi, dalekosežne reiorrae vse izobrazbe. Tudi pred vojno se je mnogo govorilo o državljanski vzgoji in politiziranju inteligence, ali razmere, kakršne so vladale tedaj, so bile krive, da so se vsi dobromišljeni poizkusi izjalovili, ker jim nedostaje življenskega zraku, v katerem edino bi mogli vspevati, zraku popolne svobode.« Ta karakteristika političnega vedenja nemških profesorjev velja popolnoma. Vse bi hoteli zajemati in dalje razpečavati le iz svoje katederske modrosti, ne meneč se za vse druge važne elemente življenja. Zato jim nedostaje vsake obzirnosti, vsake sposobnosti za transigiranje, za vsako evolucijo. Zato so tudi v življenju naroda nebrzdljivi in nedisciplinirani, Ali motijo se trezni nemški listi in moti se tudi »Arbeiter Zeitung«, ako meni, da le nemškim profesorjem nedostaje discipliniranosti in modre obzirnosti. Jih je mnogo takih tudi v drugih katergorijah družbe nemških intelektualcev. To vemo mi dobro iz konkretnih podatkov in izkustev iz — zadnjih Časov. Da ni lojalnost avstrijskih Slovanov do države in dinastije tako krepko in trdno fundirana, kakor v resnici je, ako bi moglo sploh kaj omajati ta čustva v njih, lzvestnl nemški istieektualci tudi pri nas I Trstu bi bili s svojimi besedami in s svo- i vedenjem Že kompromitirali državno misel pred našim narodom. Kar in kakor so govorili oni nemški profesorji široki evropski javnosti — da so se prestrašili tega vsi resni in trezni krogi v Nemčiji — isto in istotako govore tudi izvestne druge razvnete nemške glave v naših ožjih krogih, iz katerih pa vendarle prodira potem v širšo javnost in — vznemirja in ozlovolja. Tudi naša državna uprava bi morala nekoliko bolj skrbeti za politično izobrazbo izvestnih svojih organov, posebno pa za privzgojo — političnega takta. Kemiki glasovi oziram m sedanjo vojno. . V 10. številki revije »Friedenswarte« piše nje izdajate' dr. A. H. Fried na 321 strani o vzrokih oedanjemu konfliktu: »Bil je strah, da bo razvoj druge države oviral razvoj lastne. Pri centralnih vla-stih je bila bojazen o prizadevanju Slo-vanstva po širjenju, pred maščevalnostjo Francije, pred angleškimi prizadevanji za oviranje gospodarske povzdige Nemčije.« V isti reviji je pisal na 234 strani duhoven O. Umfried: Evropsko ravnotežje naj se premakne panslavizmu v prilog — to je bila temeljna misel avstrijske in nemške politike, ki se je v zadnjih letih jasno kazala.« . »Mittheilungen der Siidmark« z dne 20. »nebelmonda« pišejo pod naslovom: »Schrifttum: Slavenkriege der Deutschen« takole: »Sedaj smo zapleteni v orjaško borbo s Slovanstvom, nadejamo se pa, da bomo zmagoviti Slovani naj obrnejo svoje obličje proti Vzhodu, tam ]e dovolj ozemelj za gospodarsko in industrijelno uveljavljanje.« Letos je izšla na Dunaju brošurica »Entweder ein europaeischer Staaten- bund oder.......?«, ki vsebuje ta-le markantni stavek; .......ali se vzdržimo ter izsilimo evolucijo držav k ustvaritvi zveze evropskih držav, ali pride nad nas revolucija evropskih narodov, ki uniči nekatere narode in države. Tertium non da-tur!« To brošuro je spisal neki »Diplomati-cus« in je izšla v zalogi Karla Konegen na Dunaju. Vodja nemških liberalcev, nemkši državni poslanec Bassermann, ki je kot major na bojišču in ki je prišel k vojni seji nemškega državnega zbora, je imel glasom poročila v »Oesterreichische Volkszei-tung« z dne 6. decembra 1914 na poslovni slavnosti narodnoliberalne frakcije po seji državnega zbora govor, v katerem je izvajal med drugim: »Mi vsi, ki srno in stojimo tam zunaj na bojišču in oni, ki so doma ostali, imamo občutek: Nemška vojska prinese iz te silne vojne novo, večjo Nemčijo. In bomo dežele, ki so napojene z nemško krvjo, znali držati tudi za vso bodočnost. Vroča ljubezen do naše nemške domovine nas dela močne za doprinašanje največjih žrtev. Naj bi le trdno držali, kar si priborimo, in pridobili, česar potrebujemo. »Preko krvave vojne do krasne zmage U. to bodi geslo v velikem času. Sličice iz vojne. Sijajno preskrbovanje francoske armade. Vojni poročevalec lista »Journal de Genevre«, Georges Wagniere, pripoveduje v nekem daljšem članku, v katerem o-pisuie življenje za fronto, kako sijajno je oskrbovana francoska armada. Za armade po 300.000 mož odide vsak dan po 6 vlakov na fronto, polnih živeža: kruha, mesa, sočivja, sladkorja, vina, kave, žganja, tobaka in riža; vrh tega dovažajo ti vlaki Še les za kurjavo in oves za konje. 300 tisoč mož poje na dan 1200 glav živine, med temi 600 glav govedine in porabijo 40.000 kilogramov lesa za kurjavo. Samo en tren pripelje 270.000 porcij kruha, 37 centov sardin in 35 centov švicarskega sira. Tako ima francoski vojak, kakor poroča Wagniere, pravo »kraljevsko kosilo«. Vsak dan meso, riž ali bob, kavo. sladkor, tobak in sicer po 15 gramov na dan. Mesto mesa pridejo pogosto sardine in tunina. Vsak dobi tudi gotovo količino čaja, čokolade, opečenca in sira. Za pijačo dobi vsak vojak po četrt litra vina in eno Šestnaistinko žganja. Zvestobo zi zvestobo! Majhen je naš slovenski narod in zato so ga tudi vedno zapostavljali povsod, kedar je šlo za delitev pravic. Kar jih je pridobil in kar jih ima, si jih je moral pridobiti sam v težavnem boju, v katerem ; e izkrvavel mnogo svojih najboljših moči. 3olitiČne razmere v Avstriji pač niso bile nikdar ugodne za vsestranski razvoj našega naroda, in tako se je pač dogajalo, da se je nam Slovencem vkljub enakopravnosti vseh avstrijskih narodov, zajamčeni po državnih temeljnih zakonih, godilo le slabo, PODLISTEK Madame Bovarsr 7. Prihodnjega dne je bila Ema zelo otožna. Vse se ji Je zdelo zastrto v črne paj-čolane. Na vseh predmetih Je ležalo nekaj težkega in z bolestnimi vzdihi je legla bol na dno njene duše, kakor plaka veter C zapuščenih razvalinah. Bila je to ža-t, kakoršno človek občuti vsled nenadomestljive izgube, otožnost, ki se ga polasti, kadar se nahaja pred neizpremenlji-vim. Kakor po vrnitvi z gradu v Vaubyes-sardu, ko so ji šumele po ušesih plesne melodije, se je je tudi sedaj polastil nekak meglen obup, brezmejna potrtost. Leonova podoba ji je bila vedno pred očmi; zdel se ji je lepši, poln življenja ia vreden Težko so sicer pritiskale k tlom notranje državne politične razmere naš narod, a vendar je bilo vedno v nas Slovencih nekaj, kar je netilo v nas trdno upanje, da, trdno prepričanje, da se morajo te razmere izpremeniti v doslednem času in sicer nam v prilog. S ponosom je namreč naš mali, a žilavi narod vedno lahko gledal v svojo več ko Šeststoletno preteklost pod habsburškim žezlom, kajti v teh dolgih stoletjih je bil naš narod edini med vsemi avstrijskimi narodi, ki ni nikdar in nikoli niti za las krenil s poti najvdanejše zvestobe napram državi in njeni vladarski hiši, in slovenski narod je bil tisti, ki je dolga tri stoletja neprestano krvavel pod turškimi sabljami in kopiti, da so se mogli mirno razvijati tisti narodi, ki so pozneje videli v našem narodu le dobrodošel plen zase. Naš narod je ječal pod najhujšimi udarci, obupaval je že, a obupal vendarle ni in tudi izginil ni. Rekli bi skoraj, da so stoletja bridkih izkušenj ter muke in trplenja le še ojačila njegovo odporno silo in le še utrdila njegovo vero v boljšo bodočnost, le še poglobila njegovo vdanost in zvestobo. Drugi so iskali rešitve drugod, slovenski narod pa je nikdar in nikoli ni iskal drugje, nego v Avstriji sami, drugi so hrepenili po svobodi tam zunaj, mi Slovenci smo iskali in je še danes iščemo svobode le v svobodni Avstriji pod starim habsburškim žezlom, in trdno upamo, da je tudi najdemo tu, kjer smo, kajti prepričani smo, da mora tudi za nas enkrat priti dan plačila, dan plačila za našo stoinstoletno neskaljeno vdanost in nikdar prelomljeno zvestobo. V zadnjih časih so se našli ljudje, ki sc skušali s prstom kazati na naš narod kot narod, ki bi naj bil pozabil svoje dolžnosti napram državi in vladarju. Skušali so nam to dokazovati po posameznikih, ki naj bi bili krenili s prave poti. Toda motili so se obrekovalci, njihov zlobni naklep jim je izpodletel, da ni mogel očitneje. Po vrsti se odpirajo vrata v svobodo tistim, ki jih je skušalo ugonobiti zlobno obrekovanje, in naš narod kot tak stoji čistejši nego ke-daj pred svetom: na našem narodu ni o-stalo niti najmanjša pegica, če pa je res kak posameznik z naglo, nepremišljeno besedo zakrivil kaj, za kar mu je bila narekovana kazen, ni to krivda naroda, a če bi se kdo drznil očitati pregreške onih redkih posameznikov narodu, tedaj mu more naš narod s ponosom odgovoriti: te pregreške je slovenski narod najtemelji-tejše izpral s potoki svoje krvi, ki so potekli in še teko na vseh bojiščih, na katerih se bore sinovi avstrijskih narodov. In kako temeljito! Slovenski narod je majhen, saj so nas pri zadnjem ljudskem štetju niso našteli niti poldrug milijon. Pa poglejmo, koliko svojih sinov sinov je že dosedaj postavil pod orožje, na bojišče. Pripominjamo, da računamo tu le še one novince, ki so že pod orožjem in da nismo upoštevali sedanjih novih črnovojniških potrjencev. Slovenski narod oddaja svoje vojake skoraj izključno le graškemu armadnemu zboru. Med pehotnimi polki ne štejemo graškega, ki je nemški, med ostalimi je celovški po polovici, mariborski po treh četrtinah, celjski ves, ljubljanski ves in tržaški vsaj po treh četrtinah slovenski. V vseh teh polkih z vsemi njihovimi tvorbami smemo šteti do 40.000 Slovencev. Štirje domobranski in štirje črnovojniški pešpolki so: celovški po polovici, mariborski po treh čertinah, ljubljanski ves in primorski po treh četrtinah slovenski. V številkah izraženo z vsemi tvorbami, je to toliko, kakor 46.000 mož. Trije večinoma slovenski lovski bataljoni 3100 mož. Dodajmo Še vso graško artiljerijsko brigado z vsemi pritiklinami, gorsko topništvo ter pulski trdnjavski topničarski polk (na kotorskega se niti ne oziramo, dasiravno je tudi tam precej Slovencev), bi bilo zopet 6400 mož, 5. dragonski polk 800, tren 1000, žel. in brz. polk 200, ptujski pionirski bataljon 500, saniteta (z vsemi črnovojniškimi dodeljenci) 2000, oskr-bovališča 500, monturna branža 500 in končno mornarica (z vsemi rezervniki in črnovojniki) 4000: potemtakem je dosedaj dal naš slovenski narod pod orožje in večinoma tod! že na bojišče velikansko število 105.000 mož. Tako ie torej že sedaj vsak štirinajsti Slovenec, ne glede ne na atan ne na starost na braniku za našo domovino. za našo Avstrijo! Pokažite na« narod v Avstriji, ki je dal razmeronu toliko!! tat ono, kar še pride?! Velike so bile žrtve, ki jih je polagal stoinstoletja naš narod na žrtvenik svoje avstrijske domovine, velikanska je žrtev, ki jo žrtvuje sedaj, najmanjši med avstrijskimi narodi razmeroma največjo: ali nima zato tndi vse pravice, da sme z vso gotovostjo pričakovati, da pride zanj tudi dan plačila za vse te žrtve? Ali ni res, da sme zahtevati vsaj to, da vsaj sedaj, ko postavlja na branik domovine zadnjega svojega moža, ne bodo drugi bolj ali manj očitno barantali za njegovo kožo še ob živem njegovem telesu? Ali ne zasluži ta narod častnega mesta v krogu avstrijskih večje ljubezni, kakor sploh kdaj prej. Tudi če je bila ločena od njega, ni se ji zdel izgubljen, živel je še vedno v njej, njegova senca je še vedno plavala med stenami njene sobe. Venomer je zrla na preprogo, po kateri je stopal, na stolice, kjer je sedel. Ce je zagledala reko, ki je zunaj nalahno šumela mimo nje, se je spomnila, kolikokrat sta skupno prisluškovala šumenju njenih valov, ki so tako urno bežali čez kamenje, pokrito z mahom, mislila je na lepe, solnčne dneve, ki sta jih skupno preživela na vrtu v senčnati utici Kolikokrat je tu sedel na malem stolčku ob njenih nogah, gologlav, in ji je čital kake knjige. Veter se je nalahno igral z njenimi listi in s cvetjem akacije, ki se je vila po ogrodju utice ... In sedaj ga ni bilo več, njega, edinega, ki ji je lepšal življenje, ki je vzbujal v njej nado do sreče. Čemu je ni pograbila te sreče, dokler je bila še dosegljiva? Zakaj se je ni oprijela z obema rokama, ko je hotela zbežati? Sedaj je preklinjala samo sebe, ker se mu ni bila udala; naenkrat je divje zahre- narodov? Da! Slovenski narod pričakuje plačila, slovenski narod priča-t u j e za svojo zvestobo napram Avstriji zvestobe Avstrije napram slovenskemu narodu! Razne politične vesti. Stranke na Nemškem po vojni. Po pisavi glasil raznih strank na Nemškem se da že sedaj soditi, da zadobi strankarsko življenje na Nemškem po vojni vse drugače lice in se postavi na drugačne pod-age, nego je bilo doslej. Vojna dozoreva na vseh misel koncentracije narodnih sil. Tako piše na primer »Berliner Tageblatt«: a )zn vo tznice brezplačno. Poslati je le malo sli- ' "'—J'**. VU. M UVpiHVUU IUUI Kj U1 — ;om. Nastop vožnje: dan pred nede-nflc 3 <3 gvo tržaške podružnice dobi te vozne iz- So' ali praznikom. Za llromet so veljavni vozni listki 3 dni s poljibniml vlaki. Clan-izr ko (fotografijo) in 10 vinarsko znamko na dov podružničnega tajnika: Mir. Pret- er, Trst, ulica Fontana št.''10, II. nad. g po koncu vpijoč, da bo umoril vse Prosi se, da se ne priglaša za izkaznice par ur pred odhodom na vlak, temveč vsaj nekoliko dni preje. O ranjenih, odnosno bofalh vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu »Austro-A-merikane« so bili sprejeti Gvidon Qua-fctti od 7. pešpolka, Fran Sik od 5. domobranskega pešpolka, Matej Milič od 5. do-mobransk fa pešpolka, Benvenuto Mauri od 3. t renskega oddelka, Jakob Abram od ob] a p nskega mejne straže, Avgust Colja od 5. domobranskega pešpolka in Viktor Seyko od 97. pešpolka. — Premeščeni so pa bili iz (p pomožne bolnišnice Čmovojnika Josip Straiil in Sandor Nagy, Josip Bozso od 38. pešpolka, Ilija Mišković od 19. pešpolka, Alojzij Hofmann od 91. pešpolka. Ljuba Brkljica od 22. pešpolka, Črnovojnik Josip Nag>% Ivan Pahor od 5. domobranskega pešpolka, Sandor Balogg od 5. pešpolka In Ivan Ziman od 29. honvetskega pešpolka, Mihael Gas par od 38. pešpolka, Ivan Budanović od 86. pešpolka, Josip Goho-k>3 od 52. pešpolka, .Ahmed Nazif od 12. pešpolka, Aleksander Molnar od 52. pešpolka. Ivan Abramovič od 78. pešpolka, Ivar Podrug od 22. pešpolka. — V bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni je bil iz one Y zavodu »Austro-Amerikane« prenešen fcv£ vseh treh ženskah, ki so bile kmalu vse tri ranjene in vse krvave. Cattan je nato pobegnil, a ženske so dirjale vse krvave za njim. Na cesti se je nabralo okoli njih mnogo ljudi, ki so nekateri odvedli vse tri ženske v Marinco-vichevo lekarno na Istrski cesti. Bilo je to ob polosmih zvečer. Iz rečene lekarne so takoj telefonirali po zdravniško pomoč na zdravniško postajo, odkoder se je takoj podal na lice mesta dr. Ferra, ki je kon-statiral, da ima Magdalena Cunčičeva 7 centimetrov dolgo in centimeter globoko rano na hrbtu med 6. in 7. rebrom in drugo precejšnjo rano v levih dimljah. Fiorenza Pegorari 10 centimetrsko dolgo in centimeter globoko rano na levem licu, a Marija Pegorari 7 centimetrov globoko rano na glavi nad desnim ušesom. Zdravnik je vse tri ženske le za silo obvezal ter jih dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. V bolnišnici so pa zdravniki vsem trem zašili rane, nakar je ostala v- bolnišnici le Magdalena Cunčičeva, dočim ste hoteli Pegorarijevi obe domov, in sicer zato, ker ima 171etna Marija Pegorarijeva komaj 8mesečnega sina. Cattan je, kakor smo že povedali, po- K 10. A. M. F. G. E. K 15. a Alberti K 2. Dr. R. Eachs K 10. M. Grigorievich K 5. Dr. Leo Spitzer K 10. V. P. K 20. N. N. K 10. Omizje Luka Hotel Europa) K 33.— Doslej došlih K 53426.15. — Skupna svota K 53.693.15. — Poleg tega še darilo gospe Marije pl. Pttinello in gospe Ide Spatny za vdove in sirote padlih (v častni spomin na gospo Aleksandro Fiocchi roj. Marega K 10. krovL Vojaška bonišnica. V vili Necker so nadalje oddali darove v gotovini: gospod in gospa Holt Lloyd, gospice Editt Mary Holt Lloyd, N. N., grofica Viktor Attemsova, društvo „Austria", kapitan lin. ladje pl. Pfuster-schmidt, V. Giraldolli, uradnik vojaškega oskrbovališča v Trstu, grofica Marija Atem-sova, inž. G. Napoli, gen. tajnik Purkhard-hofer, ravnatelj Leopold Wagner, častniški zbor črnovojniškega bataljona št. 37, Alfa pl. Perschka, dvor. svet. Fr. Canevari, mrs. Frankiyn Lloyd, dvor. svet. A. Frankfurter baronice Hewriquez-Bolfras, Ivana Kiichier, ces. svet. I. A. Goldschmid in soproga; v blagu: Holt LIoyd, Olga Bunzel, gospa pl. Stiotta, Mina Meister, Leopold Friedmann, mnsgr. Buttignoni, Fani Stro me k, Ines Haas-Welponer, upravitelj voj. oskrbovališča Rubia in Ivan Žitnik. Za »Božičnico« so nadalje darovali: M. Kerševan 2 K, Pinter 3 K, M. Urankar 4 K, Josip Sedmak 1 K, Milka in Ivan 50 K, Dr. Zd. Margreiter 10 K, Trgovska obrtna zadruga 20 K, Marija Lieske 10 K, Schneller: 1 obleko, 1 hlačice, 1 srajco, 2 ki tli, 2 para nogovic, Plesničar: 2 suknjici, 1 obleko, 2 krilci, 1 volneno kapo, 1 par gamaš, Minka Krecal: 3 srajce, 3 spodnje hlače, vikar Štefan Jenko, Ilirska Bistrica K 2.80, inž. Jos. Kenda, Gorica 3 K, ravnatelj Skorkovsky 5 K, ravnatelj Hrabanek 5 K, prokurist Cinner 4 K, tvrdka VondraČek 10 K, prokurist Kupča 5 K, nadinženir Kraibich 3 K, Kugler 2 K, Antonija Deu 2 K, Mira Costaperaria 2 K, Eleonora Deu 1 K, Bogumil Paba 2 K, Franjo Hmelak 10 K, Anton Hrast, učitelj v p. 20 K. Matej Gomišček, Pazin 10 K, obitelj Maurinova 5 K, nadgeom. Rud. Fasa, Tolmin 5 K, Ana Dovgan, Kozina 2 K. Delniški kapital in rezervni flC fl0 10 Br zakladl K 27.000.000.— mm hum mi ih Vil Putfnsu H. J - Mn&ka i Trstu - Via biva it. IS «e peča z vsemi bančnimi pošli, posebno nakupen ta predajo tujih valu«. Mm vloge u knjiiiu in blagajnike nakaznici obrestuje pa 411 0J vloge na tekočem računa po dogovoru |2 |0 so i-te. neglede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. Reu?ni ta rek plala banka iz lastnega. - Plačilns oalsgc na v;a cesti - Banarkije imfaje promptno in i najmanjšimi sfrtfti. ===== ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi 10 70 čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). Slovensko Jledolltte v Trstu. V soboto, 26. t m., ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem t 3 dejanjih (6 slikah) 99 (Spisala L. Krenn in K. Lindau ) Glasba je od L. Kutina. Režijo vodi g. Daneš-Gradiš. OSEBE: Marica pL Tihodolaka ...... gi. Kavčičeva Karel Cekin, njen strie Mibajlovift Serafina, zbjegova hči •••••• gč. MaruSeva Brano, baron Weggia ...... g Gabršček Dr. Slak, notar ....'•*••,(. Kovič Avgust, streiaj •••••■■••g. Gruden Liza kuharica pri Cekinu . • . . gč. Kovačičeva Martin Megla.....•'••••g. Radovič Grapar, vaški učitelj ...... g. Terčič TrebuAnik .......•••. A Miha Skok,umivalee izložben, oken g. GRADIŠ Marjetica GlavaČeva, perica . . . gt. LE PUŠE V A Jaka Glarai, njen oče .... T' Alfred Prismodin ...... Vet njak, člani kluba samcev . Dolgun Bož dar pJL Gornik •••••• Jeeibovka ••..*•••• Ogrizovka ••••••••• Potreba Valentin Zadnik, trgovec s modnim _ blagom............g. RUMPELJ Mtpa Zadnikova . ....... gč. Cinkova Rudolf pl. Gornik, polkovnik ▼ pok. g. Vetko Gostje, pevci, komiji 1. t. d. e • • „Dramatično društvo- se je odloČilo v teh resnih časih uprizoriti to igro samo zato, da bo našemu občinstvu dana prilika se neko-iko nasmejati in razveseliti ter da tako vsaj za hip pozabi na goije. S tem upamo, da smo vsem ustregli; kajti igra je sijajna, vzbuja cele salve smehu, tudi glasba je zelo pri-etna. Burka se je uprizorila na vseh večjih odrih. m * • Vstopnice po nizkih cenah bodo ves teden v predprodaji pri g. Bičkovi, vratarici „Narodnega doma". . .g. Kralj • .g. Cel k . . g HreSčak • • . • . g. Terčič • . gč Ličenova • . gč. Oblakova g. Fiecher v t "t t > i9».ajaA uvi jc. uc&pv/irvtL, a v ^u-i, ■• , ,. .. - - —~ -----——z ^ , možno bolnišnico v prostorih nemškega I ^f;™ in P°"c,ia do 11 snoči še m mil dne 20. L m. ob 3 In pci popoldne o narodnem domu Šolska veselica na korist bo2Kn!ce CMD. ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJIŠČU. XXV. izkaz darov v denarju. Povodom večera prirejenega društva Schil-ler K 82. Povodom uredništva „Trtester Zei-tung": Kart Mix 10 K. Dr. O. Lauprecht K vemizooriac. Na znanje! Predsednik kraške županske zveze, g. J. Vran, sporoča tem potom javnosti, da so vsi župani, podžupani in obč. tajniki, uvrščeni v črni vojski, opro-j ščeni pregleda (nabora), kakor se je vršil pri nas v Sežani meseca novembra, in to vsled naredbe domobranskega ministra z dne 10. oktobra 1914, št. 8177-XIV. Cei ie kdo izmed omenjenih potrjen, naj se požuri! Pred divizlSskim sodiščem v Gorici so se morali zagovarjati v petek g. učitelj Rajer, njegov brat in g. Delkot radi prestopka proti § 65. Obtoženi so bili, da so na dan mobilizacije na izletu v Sv. Lucijo peli prvo kitico pesmi aOnam, onamo«, na poziv gostilničarja g. Mikuža pa so takoj prenehali s petjem. Po daljši razpravi se je proglasil sodni dvor za nekompetent-nega, ker ni bil podan dejanski stan za § 65. Prihodnja razprava se bo vršila torej pred rednim sodiščem. V dragonsko vojašaico so pripeljali 340 ranjenih vojaških konj. Med njimi je tudi več ruskih. Pogreša se Jožef Marvin od 27. polka. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči njegovi materi Uršuli Marvin, Gorica, ulica na Grad št. 4. Pogreša se Jožef Prinčič iz Cerovega od 27. dom. pešpolka. Od 1. septembra naprej ni o njem nobene vesti. Kdor bi kaj vedel o njem,, naj to sporoči očetu Petru Prinčiču, Gornje Cerovo Št. 5, iz MALI OGLASI :: □□ □□ □□ ae računajo po 4 s to t. besedo-Maetao ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjfe : pristojbina znala 40 stotink. : Neblovana sobo najem gospodu ali gospici v ulici Commerciale Štv 11, III. nadst 4000 Pertot, urar, ulica Stadion št. 26 ! I 1209 Boffet Klun v ulici Squero Nuovo štev. 17, toči araški teran po Kron 1 04. I2:i8 PetrOleJ v z^boj h in posodah Acque 13. se prodaja v stari zalogi v ulici delle 1231 Hltoll IfAfll za voz m koCiJ°. In kočija ,Vit-Illltl nUlIJ ton a" s kožnatim pokrivalom, se prodasta. - Ulica Chiozza 81. 1229 ftrflflrnnrfflfl čev^jarnica L0Y v ulici Barriera UUlIllUVllIIII vecchia 19. Izbera vsakovrstnega obuvala. Poprave, Galoše, patentirani zJstem. 1230 frthnfl kredenca s plošča, pripravna tudi za go ijUUim stilno in eua pisalna miza se ceno pro-dasta. Via alle Quercie 24, pritličje (Rojan) A232 Trrrrvrff PreP°vedanega 6emnja v B.tzovicI se' LUrUUI bodo prodajali prašiči štajerskega plemena v Boljuncu v gostilni Jožefa Kralj, daueđ nedeljo in jutri ponde'jek, kakor tudi dne 27. t. m. Peter Smilenič, lastnik. 1239 1=3 rm—____________a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ARTURO M0DR«KY trgov, manufaktiir In drobnih predmetov Trst, ul. Belvedare 32. Šivane odeje od kron 6 40 do kron 19, volnene kron 3*— do 3*20, beli in pisani fuštanj, bombaževi in volneni tri-koji za moške, ženske in otroke, volnene in svilene šarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, zappstnice, de?.niki itd. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cene □ □ □ □ □ □ □ IIBSBIB IIHSSSill Žrebanje vrši dne 21. decembra t. 1. Srečke se dobiv banke ▼ Trstu, ulica Caaerma'štv7 11, katere tudi razpošilja proti nakazilu zneska od K 5 za Vs, K ■ O-— za V«. K 20*— za Va in K 40*— za celo -rečko. 1239 Tfl Irmn C C Al) se odda v sredini mesta ve tU IUUII VtfUU liko stanovanje z vsem po hištvom in podnajemniki. — Ulica Nuova štv. 22, 1 nadstropje. "" * 4014 kranjska klobasa pe 4« it koa. - M. MODIC 1199 VM0m službe, zmožna sem šivanja, tudi trgovine IHCIII in wa hišna dela, govorim tri jezike. — Sprejmem rada tudi na deželi. Ponudbe, poštare-stan te 35, Gorica. 1222 DVfltff m°derna trikrilnata, mecesnata okna, stop-V1UIU niče, tramovi, sodi, poljedeljsko orodje zemljemerski in fotografični aparati se prodajo po zmerni ceni v Rojanu, posestvo Vermiellis štv. ft07. — Pred ogledom obrniti se na posestvo AMODEO, Sv. Ivan spodnji št. 68t>. 1224 Q|U|||n se zaloga og\ja pri Sv. Jakobu v dobri rlUlIll poziciji. Oglasiti se je v ulici Industria štev. 4. 1225 Nakiti I iPoste št. 6. za božično drevo, dišave, danla. zmerne. Mirodilnica Cillia, ulica Cene deUe 1226 v ulici San Marco št. 35, toči kraški teran prve vrste po kron 1*04 ter vipavska in istrska vina. 1229 Gostilno RrinfOOOf vrste, posebno priporočljiv OflllJCVISL proti kužnim boleznim, se dob' pri Gabrijelu Eržen, Zapuže, pošta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, 2569 fAlllM M ddda pri sloveaskl družini brez otrok. JUUIIU Ulica Ponslana štev. 62, L nadstropje, viata 11, v bližini slov. šole pri Sv. Jakobu. 1234 CepUene vipavske trte podlagi Rip. Port. vrsta; Grganija, Elarnea itd. Prodajalo se bo po najnižjih cenah ▼ nedeljo 27, decembra v Roeola na senenem trgu. - Priporoča se cenjenim odjemalcem — Lastn k. 1235 NOVO spalna sobs se proda za K 240. — Ulica Alighieri štev. 12, vrata 1. 1227 1MIH JLLUIIM P0HPE1" I TRST, trg Carlo Goldoni ■ .,0 n„a JSSS.3 „Rovoma Goldoni" I 5 se tiplo priporoča sloveaskema občinstvu _ ■ za obilen oblek. frao Marifišek. ■ kiiHBBii nonaiiHi Plačam po nMl ceni ouclo volno bodisi oprano ali neoprano. Kdor Jo imo. nol Jo takoj ponudi fvrdlil J. MEDVED, GORICA. ■imi IMI m Lekarnarja IL THIERRY edino pristni balzam olajšuje kašelj, krč in bolečine ter okrepčuje tek in prebavo ter raz-tvai^a s'iz. — 114—alt pa velika steklenica Kron 3-60. Edino prlatnl balzam la atoli atnlce olajšuje bolečine, hladi, očisti in omehča vnako bodisi tudi staro rano. ~ Dve dozi kron 3*60. Dnevne pošiljatve !---Dnev -o pofii'jatve I Lekarnar A. v. THIERRY i Pnmdi pri ligalco ii Idama J«, i. Tirtk i luiinpeiti. Tri sobe fri Schmidtu. in kuhinja oddajo se v najem nasproti Narodnemu domu v Sv. Ivanu 1228 BMIMIIMOMII Velika zaloga fsakflvrsliesa iiitn Marin Mili (Tvrđka ustanovljena leta 1874). trst, ulicu Rettori štev. 1 Roaarlo-Pala?a Maranzf). TRST - alka Nuova šiv. 36 38 - TRST 50. S. & Al Retzar K 10. Ini. Ivan Rlchter-p. Šentflorjan pri Oorici. M. AITE nasledniki Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem priporočata svoje velikanske ZALOGE VSAKOVRSTNEGA MANU-FAKTURNEGA BLAGA za jesensko in zimsko sezono po nizkih cenah, pod vsako konkurenco. Se priporočata kot Slovenca O. Milit, F. SušmeU. - ulica Nuova itv. 36-38 - Žrebanje se vrši dne 21. decembra 1914 Srečke stanejo fU K 5, K10, *U K 20, 'I4 40 Naročila sprejema Podružnica ljubljanske Kreditne banke v Trstu ulica Caserma štev. 11. V Trstu, dne 20. decembra 1914. H PRIPOROČLJIVE TVRBRE ^ • ----m slavnemu občinstvu hI- PrlPOrOCO S6 s:: gijenična BRIVN1CA B. HARASTA, Via Carducd 9 (prej Ant Sebek). Pranje glave, vsakovrstna lasuljarska dela. Najboljši trž damski salon. Zmerne cene. FotografL _ MflNInllM Sponami so «itirfih> fotografije na nuuaosi kristalu, pemlan itd. u priveska, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega polieti* reprodukcijo artističnih fotografij je OIOVAirHI PEUZZAKI. urar, Trst, ulica Kaora SL 41 (palača Salem>. Gostilne. obrtnijsko društvo o Borkouljah |, K 5f !|i K 10f Iz K 20, 'h K 40 | Žrebanje 21. m 23.đece^J9g Pri IL loteriji sta pripadla glavna dobitka Kleparji. Lozer lutin, klepar fE ^oede™£ueo t prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Iz^r-šu e vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah. L lica Sette Fontane štev. i i k svojim ! 2443 34. — »v< Krojači. VuAininiM IVAN GORUĆAN, Trst, ulica Pas-lVrUjyCllllU quale Rcvoltella ali Chiadino in Monte št. 27. I nad., se priporoča cenj. občinstvu ta \ sakovrstna dela. Soldna po trežba. velika »jših angleških vzorcev. Izdeluje po J ° 7213 K 700.000.- in K 100.000.- na sreŽkB kupljeni pri Živnostenski banki dnnaiskem kroju. Mizarji. Anton Boracca ^u«® deio.v tS £ I rancesco d'Assisi 2. dvorišče. UMETNI ZOBJE PIOMBIRANJE a ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV s BREZ BOLEČINE : Dr. j. čerhAk V. TOSCHER r- TRST "MT | ULICA CASERMA, 13ILnad. g 17 Splošno hranjlnlcc o trstu ^ J | MHURHOVflREH ZAVBB pri kaft rtinlaiafr c. t sedita denar nMoletnltl] jj 2095 Papir. za ovitke, papirna tih vrečic, prodaj iernih cenali na Jlrobno in debelo tvrtka >NE DOLLINAK, Via dei Gelsi štev. 16 tran^oui-. 1% lefon St. 27-81. ■ opu • Velika zaloga papirja »o zmernih cenah na drobno josip mm Karol Sušit Pekarne. Zgornja GreU štev. 270 priporoča svojo pekarno. krat na dan svež Trst, ulica Pasqun-ta Kevoitella št. 62 priporoča cenj. občinstvu in sladčičamo. v kateri se tlobi več-kruh in sladčice. Vino in "keiji K 22.-6 Pohištvo. Krčmar]! in gostilničarji!!! Kupujte za prodajo grenko vino Autnsto deir Agnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje ored kolero. Tovarna Trst-Barfcovlje. Dve postelji vzme i>olna s alna a 12, I , nove žinmlce K 8C-— Poba z žimninami K 290.— V. 2318 Prodajalne jestvin. V** V1«( Milini Trst* Piaz^a Ponterosso .0L Vil* ilUltj Trgovina jestvin in kolonjul I cc .i bla^a, specijaliteta: pristno Čajno maslo j krsniske klobase in ilii>ke testenine. — Za ob- , vdani Ivan Bidovec 500 isk se pri poro Šivilje. Trst, Piazza della Borsa št, 3 v. 9 iill Dam.-l.i krojačnica. Izdeluje vsa-hleke jk> angleškem in fraac-jskein kroiu ke, obleke za poroke, bluze ue zmerne fi POZOR! POZOR! Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo j šiv. strojev po ceni. Josip Mm & i GORICA ulica Municfpio št. 1 0 G2 401 , obresti se pripisujejo k (O glavnici dvakrat na leto. HRANILNE VLOGE se obrestujejo po IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po %°/0 z amortizacijo po dogovoru. Ondl v nL Tone Blonca 41. - Uradne ure: 9-12 TELEFON 21-01. S S 0 (5 I Zaloga dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulico Torre bianca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buifet v ul. Nuova S t. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. HI g f^sifaga^c .^^^aaall toi^a gjtgj&jiggj'^aBeiaa ;n kroju trledali- Dr. H0RVATH TRST, CORSO iT. 17 Specijalist sa K02NE En SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST ki NftKVOZNOST za BOUZNI V NOOAM In SKLEPIH. Sprejema od 11 - 1 In 3 • 9 zveier- Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes I^n^tev 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Uvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1S03 Trgovina s manifakturami. tif Trst, ulica Cinliani ft. 10 priporoča svojo trgovino blapa in »zgotovljenih žen^kib sprejem dela po meri. 223. darija Jakšetič Or. PETSCHNIGO TRST, m S. CATES1HA JTEO. 1. Zdravnik za notranje (splošne) boiezni 8 — 9 in 2 — Z in specijalist za kožne in j vodne (spolne) bolezni: M1?—1 in 7—IV* ESIIH Dš KO^SMNO Specijalist za siHSističoe in kožne bolezni ♦ Ima svoj ariibulatorij t ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. T ♦ — (Palazzo Diana) = ♦ X Za cerkvijo Sv. Antona novega. e Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. TURDKA 0. EIACOiHl - TRST je nakupila večjo množino ptiiii® kave in jo vsled tega prodaja po K 3 60 kg na dom. Zclosa snhesa šrozđla, sretiou, tn svsžih sliv. Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera veccbia 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najniije konkurentne cene. Gostilna „Nouega delavskega Kon-sumr.^a društva" zs^f&žv; se toplo priporoča cenj. občinstvu, znanctin in prijateljem. Toči vina I. vrste n. pr. istrsko in vipavsko ter dobro kapljico kraškega terana. Za dobro postrežbo jamči in se priporoča za obilen obisk Šuber Fran, gostilničar. smm čgulji te liua-m m žeW]eu:: Izvršuje euino le FRUN CINK V m§TU ulica € 41 Čistilo zn čeulle g^ha^vu Carptsoa 2. Telefon l^OS. Odlikovana tržaška tovarna. __ Priporoča se sostllno IL D. 0. Trst, ulica Commerciale štv. 7. - Toči res izvrstno vipavsko belo, istrsko črno, kakor tudi kraški teran. - Priznano dobra kuhinja. Priporoča se udani A. Ž m a v c, voditelj. Sidro -Tt^mol-mažilo IsLke poškodb« (race), fceisreljevas opeklina. Doma K — tO. Sidro-Liniment. S Nadomestilo ta taUUa« »Uji^ato mzUc *a j,iehl«jer>, trge-je po edilk. itd. gteklepica K —.tO. «.«0. t-—.__ t^riMbi«li4i-Ui«ZM-UilUrt S« Mlokmen te llillu fileklooleo K «M. ESI in asi riaska posojilnica in hraniiiiica || ragistrovana zadruga z air.6^N!m poroSivom TRST, Piazza dalSa Casarma it. 2,1. nad. (v lastni palači) vhod po glavnih stopnjlcah. POSOJILA DAJE oa vknjižbo 5 V*'/« na mecice po 6*/o na zastare in amortizacijo z* daljSo dobo po dogo ESKOMPTUJK TMOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE spngeai od raakega, če tndi ♦♦♦♦♦♦♦♦ Trst, Via Cassa dl Risparmie štev. 5 (Lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje In blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA._ mm MENJALNICA 4 VLOGE NA KNJIŽICE % ~ od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka is svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem In iiro-računu po _dogovoru. FIL1JALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA. METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. : od » do 127, f">P- In od 21/, do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED1TI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ■ l ESKOMPT MENIC