•'JF M. m: ms V Gorici, v cetviik,o, decembra 1872. II, teeaj. „So6a" izhftJA vsaV fetvrtek in velja b poSto prejemaua all v Goriei ua dorn poSiljana za druSabnike pnlit. drustva „So<5a": Vse leto......f.4,- Pol leta........2.~ Oetvrt leta.....„ 1.10 Za netlrusahnike: Vse leto......f. 450 Pol leta .......2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Posaroezne gtevilke se dobivajo po 10 aoidov v Gorici pri Paternolliju in So-liftiju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserma 60". Pri oznanilih se placuje ?$v nav-lenca v Goriei, Con. dol Crfob iB6'1)1i«o iivinakeg&trg* kdcrsenaTjajaiaxdi wprav-nistvo. - BokouLd so i»e,^ISlQ,#donigi iuj se blagowjjnu t'mnk#^-r. mizU¦> com indragiin ncpremoSnim sc narociiina . znifca, ako so oglaso pri uredniStvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Dezelni zbor goriski. VII. seja 29. novembra o 5 w:i popoludne. Dezelni glavar naznanja, da jo dovolil 8 dnevni dopust poslancn Pagliaruzzi-ju, kateri jo odstopil od svojega predloga zastran p09tave orazdelitvi obcinskih zemljiSC. Priobci dalje, da so poslauci dr. Deperis in tovaru§» napovedali ia-le predlog: „Veleslavni zbor naj sklene: Naroceno je dezelnerau odboru, da zopet prcd-lozi prosnjo vladi, naj nemudoraa preskrbi cesar treba, da 86 preuredijo naSe srednje Sole v narodnemzmislu; nemSkemu jeziku naj se odkiize tnej ucnimi predmeti tisto mesto, katero um gre ozir jemaje na na.se poli-ticne razmere.* PoslanSc dr. L a vr i (5 in tovarusi inter pell ujejo viado, ali misli za to skrboti, da se bodo dobivale pri c. kr. poStnem uradu raznovrstne tiskaaice tudi v slovenskem jeziku ? Vladni zastopnik obljubi, da odgovori nato inter-pellacijo, kedar dobi o tej stvari potrebna pojasnila. Prve tri to8ke dnevnega reda so raeunslti sklepi dezelno-obdinskegi, gozdorcjskega in glavnega zaloga za uboge. 0 teh poroca poslanec Candusst. Rucun zad-njega vecjega in vaznejegi zaloga, to je glavnega zaloga za uboge za leto .1871 obsegu te-le itevi'ke: do-hodkov 27.430 gl. 10 kr., stroSkov 24.722 gl. 8!/t kr., donarnicnega ostanka 2718 gl. I1/, kr., aktivnib zastan-kov 8890 gl. d\ kr., pas'.vaih 5746 gl. 30 kr. in pre-mozenja 574.677 gl. 911/* kr. raej temi je 155 300 gl. v obligacijah, zapisanih na ime krajnih zalogov za uboge v posaineznih obSinah (to so namreS obligaeije bivSih bratovscin). Kacuni se potrdijo brez razgovora. Zdaj pridejo na vrsto porodila peticijskega odseka. Pr^o bere poslanec Winkler o prosnj] bracanske obdine, naj bi se jej povro;! nek znesek za ukvartiro-?anje rojakov v letih 1867. 1868 in 1869. Po odse-kovem predlogu se proinja zavrne. Poslanec Faganel poroca o prosnji cestnega od- ' LI8TEK. Lonch, Log, Logje ali Logi? V Sedlu konec nov. 1872. (Izv. dojp.J Krajepisna drobtim'ca ucenega dopisnika n61as-ga* razpravljajoci, kaj je pravo aLoDch, Log, Logje ali Logi?* je dobra doSla, ce tudi nij kaj poseb-nega prinesla; sosebno pa je hvalevredna jegova ^^lja, da bi se kedo lotil dela, in je na svitlo dal, ki bi obsegalo vsa imeua me3t, trgov, vasij in vasic po Slo-veuskem, pa pravilno, prav tako, kakor nase slov. Ijudstvo govori. Opazuje pa uceni dopisnik, da tudi Kozlarjev zemljevid nij vsega zadol iuda ce se „Glasu graja, da nij zndel pravega sedaj navadnega iinena du-hovntje, se mora tudi Kozlarjev zemljevid itd. Na to opazko g. dopisnika se oproscujem samo to omeniti, da sem le mimo grede Kozlarjev zemljevid v spomin vzel, ne pa trdil, da so „Logitt menda zato pravilno pisano im^ ker sem jih videl na tem zemljevidu, nego zato, ker je to ime mej ljudstvom navadno. Da bi se imel g. Kozlar zarad nepravilno pisanih imen na njegorem leta 1866. tiskanem zem.jeridu cele Slovenije enako grajati, kakor domac 1. 1872. izhajaioc 6asnik, tega uijsem preverjen, nego prisiljen to zani-kovati. Go'ovo smemo od „61asa* 1. 1872, ki se tako rekoc su5e v domadi hisi, v oh domovini, in ima to duhovnijo pred svojim pragom, kaj veczabtevati glede pisave domacih imen. Ta krajepisna drobttnica je pa §e zato dobro do-§la, ker je nagnila BGlas" dati odgovor, kajti sicer bi bi Imolfol, kajti, kakor sam pravi, leo non capit muscas. bora komenskega, da bi 86 mu odpustil dolg 2000 gl, katere je dobil na posodo iz deze!neg.i zaloga in da bi se mu dovolila denarna poinoc za predelanje kosa teste po Rahotnici. Za povra6ilo dojga dovoli zbor 2 leti odloga; proSujo za novo denarno pomofi pa odbije,ker nij v doticni ulogi dokuzauo, da je zadostil cjstni od-bor postavnim zabtevam in ker tudi nij predloHl no-bonega crteza in proraduna o cestnem delu, katero namerava izvrgiti. Poslanec Benardeili poroca o peticiji cestnega odbora korminskega, da bo vvrsti cesta od Medeje do Verse mej skladovne. Po odsekovem predlogu sklene zbor postavo, po kateri je vvrScena ona cesta mej skladovne, in dovoli za nov most cez potok Idrijo (Ju-dri) 8000 gld. potnoci, katera naj se bo ptucala iz dezelnega zaloga v dveh letnib obrokih in sicer 1. 1873. 3000 gl. in 1. 1874 pa 5000 gl. Poslanec dr. &igon porpfci o pro§nji cestnega odbora cerkljunskoga, da se mu odpusti dolg 1000 gl., ki so se mu bdi posodili iz dezelnega zal)ga za dela na ekladovnih cestnh. ProSnja se odbijo, ker nij dokazano, da bi bil cost, odbor zadostil doticm'm postavnim zabtuvam. Isti porocevalec predlaga vsled dotidne proSnje cestnega odbora korminBkeg.i, naj veleslavni zbor do* voli denarno pomoc 1000 gl., da se ukupi hisa St. 4 v Medani, katera se ima podreti, da so skladovna cesta na doticnem mestu raviiri. Potrjeno. Dalje poroca Dr. &gon o peticiji nekaterib kra§-kih obciti, v kateri proeijo: 1. naj se jun zopet dovoli, da bodo zopet mogle pobirati zeaitvansko davicino in sicer od vsake zcnitve po 4 gl. in 2. naj se da obcl-nam oblast dolocevati cas grozdne trgatve. 0 tej peticiji pre3topi zbor na dnevni red. Poslanec Winkler bere obairno porociloo pritozbi, Ivana Gruntar-ja iz Kobarida proti aklepu obc. stare-sinstva oziroma zoper razsodbo dez. odbora, katera mu jemlje pravico do uzivanja obcinskih zemlji§6. Iz odsekovega porocila se posnema, da je dezelni odbor o tej zadevi nekako povrsno postopal, zato se mu na- V pojasnilo uredniSkega dostavka. UredniStvo pise: „G. dopismku Se dvo (torej na-medek na druge) besedi. On ocita »Glas-uB, da pise enkrat v Lozeb, potlej pa da so mu skrcijo ti „Logjett (pardon! po dopisnika „Logitt) v Log, irt graja strasno slovnisko nedoslednost." To nij vse istina. Nikakor nijscm trdil, da" so se „Glasu" wLogjett v „L»g« skrc.li, ker ..Gla-i* do sedaj za obliko ^Logje" se vedel nij, vsaj pisal je nij, ka-« kor se posnema iz njrgovih listov. To obliko je videl mari na p'oscab, koje bom poznej« se omenil, ali pa v m«»jem dnpisu v rSoci.tt Jaz sem trdil, da je iz imaoovavoik'i edn. „L<)ga napravd lokal „v Lozeh* v mnozini, kar se mi pozdeva sa sedaj v kljub njegove.-mu pojasnilu slovniska nedoslednost. Opustim strastni naskok wGlasovK na mojo slov-ui§ko nevednost, ker po svojem dopisu v »Soci* glede imena te dubovnije se nikakor nijsem hotel svetu kot slovni§ko kapaciteto predstavljati, ali se smatrati za jeziko-in imenoslovca, kakor me „Glaatf ironidno syati blagovoli, nego samuc objaviti, kako ljudstvo to ime rabi in izgovarja, ob enem pa res tudi BGlas° malo grajati zarad njegove male brizljivosti glede pisave krajnih imen nale vladikovine. Kakor se utapljajoci hlastno vsake vejice in bike poprime, tako je tudi »Glasu v moji malostni razpravi zagtabil bdlco, da sem iz besede ,TLoga hotel napra-viti zborno ime wLogje«, kar pa menda pp njegovih mislih nijsem prav zadel. Kaj hodemo^ vsi smo Eviui otroci I Vs»j pa tudi nijsem kategoricno trdil, da „Logj«* nikakor ne more biti pravo ime, nego s pristavkom 0 menda*. Ali zamore biti „Logje" zborno ime, tega kot slovniSki nevednez ne morem trditi, zato prosim 8lovnidarjc za pojasnilo. Toliko pa vendar tudi jaz ro6 v predlogu, naj to prepimost 5e enkrat |prel8(5o in naj potem po okolnomorda sklene novo razsodbo. Dezelni odbornik dr. Pajer se upira v daljSem govoru team predlogu;-on trdi, da se je atvar razso-dda na zadoata zanesljivi podlagi; da razlogi zapopa* deni v doticnem zapisuiku stsreSiustvene seje opravi-cujejo sklep in da je tudi zupan, kateri je ob enem dezelni poslanec, (Pagliaruzzi) v enakem zmislu poroca!. Da bi bila ialjona obeinska avtonomija, p,ko bi se zoper stareginstvo in zupani nrice zaslilevale itd. Omeni tudi, da je zelo tezko soditi o pravici do uzi« vanja obciuskega premozenja na podlagi §. 63 obc*. reda, ker nihde ne more tocno dolo5iti, kaj je v tem ozirustara neizpodbijnna navadavposamoznihob* cmah. Predlnga tedaj, naj preido so o Gruntar-jevi peticiji na dnevni red. Winkler zagovarja odaekov predlog, Pritoznik, pravi, je naStol v svoji vlogi vec tacih obcinarjov, ka-terim Be je v prav enukih razmerah dovolilo uzivamo obc.nskib zemljiiL. To okolnosti nij ovrgel obciqski zastop v Bvojin sklepih, in porocihli in tega bi se tedaj moral prepricati dezelni odbor, ce treba, tudi po pri cab. Po ugovoru Pajerjevem in zadnji besedi Winkler* jevi se glasuje: Za prestop na dnevni red so vzdig-nejo samo dezelni odboruiki in obvelja tedaj odsekov predlog. Poslanec Benardeili povoca o prosnji podpernega druStva revmh dijakov na rudarski akademiji v t»oobnu za denarno pomoL. Po doticnem predlogu so proSnja zavrne. ProSnja mirenske in sovodenjske iupanije, o ksteri poroca poslanec Wiukler, da bi se vvstila cesta od Voldjedrage skozi Buk>vico, Reuce, Orehovlje, Mirno do kololvora v ilnbijah, mej skladovne, se izro6i do-/.elnemu odboru, da to zabtevo natancno pretrese in potem poroca dez. zboru v prihodnji sesiji. Dezelni glavar naznanja odborov predlog; „Naj se izro&i politicnemu odseku predlog zadevajoc postavo zastran posusenja mocvirjev blizo Kobaridi. vem, da grozdjc in logje ste dve razne reci, kakor grozd in log, dv.i grozda in dva loga, pet grozdov in pet logov, grozdje in logje, grozdovje in logovje. Pa ta „Glasova napad na moj psevdo-nomen col), je bil le roanever, s kojim me je hotel v glavni bitki, glavui stvari motiti in b'giti, la bi na njegovo lavi-ranjo ostro ne pazil, v dokazovanji namrec, ka nij nobene slovntSke nedo^lednosti zakrivii a tem, da je iz imenovavnika .Log" v ednini napravil lokal v „Lo"z«'h" v mnozini. Poglejmo, kakor se mu je to posrecilo. «Glas" p;se: »Toda govoritno o na§i nedosledoosti glede rabe istega krajnega imena zdaj v ednini, zdaj v mnozini: Gosp. iinenoslovcu bi moralo biti znano, da tacih krajnih imen, kterih imenovavnik je gotovo ednina, ki pa vendar v druzih sklonih v mno&no preskodijo, imamo na GoriSkem vse poluo, tako ua pr. zvlasti veliko iman na is6e. KouCuica isfie kaze gotovo srednji spol v ednini; z nje pomocjo seizpeljuje vehko krajnih imon, ktera so srednja ednina, pa na vprasanje kje itd. pre-stopijo v mnozino, in se ne ve prav, ali v srednjo ali zeasko n. pr. Japni§6e v JapniBah (ih?); kmet namrec ah in ih enako pologlasno izgovarja., Tudi imeua na nje n. pr. wKamenjea, „2ablje« (po gorisko, namesto 2abje) so eduina sr. sp. in vendar se rece v Kamenjah (ih) iz Kamenj, Ljudski usus loguendi ne pozna ni logike ni slovnice.* f Tu pa u«e rad obstanem nGlasua svojo slovniSko nevednost. Ta'ka nepravilna sklanjava (anomalija) iraen» kakorsno „Glas* tukaj pod evoj s5.t jemlje, mi do se* v daj mj bila zaana. Dozdaj mi je bilo znano, r. Smoci je bila prictj zaoimiva seja, katere se je udelezil tudi tinancui minister Baron Pretis.. Dr. De-peris je utrjeval s teraeljitimi razlogi svoj ptedlog, da bi se preuravnale naSe srednje Sole v narodnem zmts-la. pa njegovera mtsvetu se je izro6da" ta„ stvac po-" sebnemu odaekn 7 udov, Izvolili so se: Dottori, Del Torre, Pajer, Depens, Livne, JLigon in Abram. j r. Ob viadnem predlogu zastran spremenitve §. 34 postave o Solskem nadzofttvu je poM&d Crne najprej v slovenskein, potent v itatijan*kem jeziku. Po odse-kovein predlogu bi se premeai! vladai predlog aamo v tem, Ua se steer dovolita dva dez. Solska nudzormka, a da seodiegue zustopuikomau&teljitva* sklepavui glas. Yhvlni predlog je zagovarj il &am c. k. zastopuik Baron Rocliback; a tudi oJstk-jV piedlog j* imel le uuilo (niorda celo uobenega) privrzeatM. Pa lei je ta in padel je tudi vladui nacrt skoro cnoglasno. Pos-laiici so &3 bill prav pred sejo po viharni razpravi ta-ko porazumeli. 0 tem in ob vsion drugsm poro&mo prihodnj e ob§irnis>. Nocuj bo zopet &eja in putem menda se dve, tako da se v saboto <..kU-i»e xborovanji*; k»r una 12. t. ra. vie dizavni zbor zaceti svoj* sesijo. Interpelacija g. dra. Lavrica i Veleslavni vladil drugov. Ces. kralj. poSta je sicer za&njala vsaj nekaj pra-vifino postopati in v ozir jemati Slovence in na§e ti-rjatve; vendar pa je velika pomanjkljivost tam, v tern, da nij za Gorico priskrbela slovenskih sprejemmh in voznib listov, nakaznic itd.. V Gorici je mnogo Sloveu-cev, vsak teden jib bodi mnogo izokolice vmesto, ktero je tudi naSe srediSce; zatorej vpraSami podpisani, ali misli vlada tej pomanjkljivosti v okom priti in poslati c. k. poSti v Gorici tudi slovenske iztise gori ome-njenih listov? V Gorici dne 21. nosembra 1872 l».r Lavrlr, Vnganel, m. isoljikh. Uze zopet nase glavarslvo. V zadnjem Kstn smo prinesli interpellacijo dr. Lavrica in tovarusev zarad premladib otrok, ki de!ajo po tovarnicab. Na to interpellacijo je odgovoril nas okrajni gla-var, da je iopanijam doticni ukaz uze poslai in c. k. okrajno glavarstvo ne more nic storiti, ce se zupanije ne pritozujejo. Temn odgovoru smo se toliko bolj cudili, ker smo vedeli,da nij res, da je glavarstro poslalo tak ukaz n. pr. Mirenski zupaniji, kder je polno tacih otrok, mnoziuo, to je res saltus mortalis, kakorsnega se ne spominjam, da bi bil se naletil vkteremkoli jeziku ali slovnici. — nKoncnica isce kaze gotovo srednji spol v edniuitt pravi „Glas.a Pritrjujero, pa se vprasam, air bi ta koncnica e namrec ne roogla tudi kazati zenski spol v mnozioi? Meoim, da> krajnib imen s koncinico e imamo ne samo na GoriSkem nego po vsej Sloveniji prav mnogo, ki so menda ve6i del zenskega spola v muozini, prav malo pa jih je na koncnico e ednioa sr. sp. Naj blagovoli „sl. Glas" vzeti v roke Kozlarjev imemk krajev, ali ce tega noce nas ^status localis* in, ce me vse ne moti, se bode tega preprical. Vsaj ljudstvo jih rabi v mnozioi (na ta usus loquendi sejaz v tej razpravi sklicujem, ne pa na svojo ucenost), pravi n. pr,: Tam so Stano-viS6e, so Robedisde, so PIa:is6e, so Jageisce, so §e-brelje, so Pecine, so Roce i. t. d. cum gratia in infinitum ! Tako tudi meiiim. da kakor so Gabrije in Batuje po nGlasovia opazki resnicno zenska imena v mnofcini, da so ravno tako tudi BKamenje« in ^nblje in druga krajna imena s kon6nico e po Vipavskem in Krasu kakor po drugi Sloveniji vedidel Zenskega spola v mno-2ini. Dozdevase mi neverjetno, da bi t'amosnje ljudstvo govorilo: Tarn je lodovitno Kamenje, tarn je ve-Kko, tarn malo Zablje ali 2abje (Gro?s,- klein-Proscb-dorf). Zeleti bi bile, da bi se kak izvudenec oj tamkaj oglasil in to pojasnil. Po razlozeoem, ce me vse ne moti, se predranem tudi jaz dvomiti o tem, ali zna nGlas- vselej skloue prav razlodevati, ali ne; veljavno razsodbo pa pripu§-itaa izvedeucem in slovnidarjem. Dalje pravi „Gias", da Ijadski usus loquendi ne pozna- ui logike ni slovnice. Ta „GlasovaB trditev se ampak da je takim ziipanijam, ki so hotele glede na lolsko postavo strogo iz^eljafi §. 87. ces. patenta zarad pripuScenja otrok vtovarnice, kakornapr. Solkan-sH se celo oviro delalo in podpiralo take starise, ka-teri sobotelina skodo svojih lastnih otrok nasprotovati postavoim dolocbam. Red je taka. Nejcteri Solkanci so rekunrali proti dolodbi zupanije solkanske, da njih o-troci ne smejo zarad nedovr§ene pustavne starosti v to-varnico delat hoditi in glavarslvo je rekurente podpiralo ter poslalo zupanstvu sledeti dopis: Stavnemn zupanstvu v Solkanu. Glede na to, da kakor krstna in solska sprice?ala do-nasajo, so otroci Jug Magdalena od Stefana, GomiScik Stefan od Antona, Abraraid Anton od Andreja, Abra-mi6 Jakob od AndrejaJ^Jug Teresa od Janeza, Marktd Stefan od Petra - 12;^leto 2e doversili, in da so do sedaj Solo redno obiskovali - glede da bi njih izoslaja iz tovarne v Solkanu, v katero so Se sprejeti, doticnim revnim dmzioam tezko djalo, podelil sim gore omenje-nim na podlago §. 89 obert. red. izjemno dovoljenje za sprejem v tovarno. Naznanjaje to s!av. zup. v re§itev sporoSiia od 4 t. m. st. 350 posiljam kerstna in Solska spricevala, da jib dot.cnim verne *) in je povabljam, da se v prid rev-mse vrste stanovalcev solkanskib pri tamkajlnem kraj-uem §6lsk. svetovalstvu prizadeae, naj tajisto na podlago §. 75 post od 14. maja 1869 in §. 21. dezel. post, od l) maja 1870 dezel. solsk. sveta dolocbo iz-pro«i, da bi se starost za Solo obiskovati v solkanski obuint omej la od 6 do 12 leta. 0 izteku priciknjem o svojera casu sporocilo. C. K. OKRAJNO GLAVARSTVO v Gvrici 9. dktobra 1872. za c. k. namest. svet. I. r. YintachgiMi 1. r. Na to mu je znpanstvo tiko-le odgovorilo: Slavno c. h. okrajno glavarslvo v Gorici. Z dopisom 9. oktobrat.l. St. 7892 naznanja slavno c. k. glavarstvo, da je glede na revni druZmski stan dovolilo izjemno, da zamorejo nekateri otroci ki so ko-maj 12 let stari v^ tukaj§i;o tovarno na delo hoditi o-piraje se na §. 8(3 ob. post. Preziraje to. da §. 8« ne pozna rizjem* marved do^cno zapovedujo gledati pri dovoljenju na^zdravlje in telessio rast o^rok je stavno glavarstvo celo v ob-stojeco solsko postavo dregnilo. Preziralo je tndi slavno glavarstvo .tukajsno poro-cilo 4 t. m. St. 350 in opiraje se brez nobena podlage na rrevni stan" izdalo doticna dovoljenja. Nadalje v omenjenem dopisu Kiafuo glavarstvo vabi piSofie 2upanstvo naj se prizadene pri solsk^m svetovalstvu, di bi se leo za, obiskovanje sole znizalo. Takim nacelom pisoce zupanstvo nikakor nemore sleditf, marvec odlocno protestuje da bi se solski po-duk krcil. « Zadosta zalosto bi bilo, da zdaj, ko dezelo sole *) Spricevala nijso oila prilozena. mi pozdeva nekoliko predrzna. Da prosto ljudstvo in usu loquandi logike in slovnice v teoriji ne pozna to dopuscam, da bi je tudi v piaxi ne poznalo, to pa zanikujein. Naj pove „Gla3a, ali so bile slovnice spi-sane pred Ijudskim govorjenjem? Jaz meniin, da je .:sus ioqueudi prostega ljudstva, koj ima svtja krajna imena po vseh sklonili v ntnoztui, bolje iogicen in slovuicen, nego „Glasova usus scri-bendi, ki hoce zoper ta usus ljudstva jih imeti v ime-novavniku v ednini in jib potem v drugih sktonih sili preskakotrati v mnoztno. Preskoeil pa je prej ko ne le „Glas*. sam. Pa v vsej tej razpravi o imenih na iSce in nje „Glas" se nij dokazal, da tudi beseda in krajuo ime „Log" v ednini (meida moSkega spola?) preskokuje v druzih sklonih v mnozino. Jaz sem vprasul „Glas" kako da je iz tega nLog- napravil iokal v „Loztih'? „GIasu bi bit imel ostati *pr» stvari in dokazati, da tudi imena s koncnico g preskokujejo: bic R hod us, hie salta! Vsaj ta beseda ima po „G!asu* celo dve obliki v mnozinif s kakoSuo pravico izpeljuje mnozni lokal iz ennjnega imeoovalnika? Estne haec licentia gramma-tica an poetica? Glas pravi dalje: „Leta in leta stoji v nas^ra ^status localistt Lonch (Log) iu nikoli rati (dopisniku) nij priSlo na misel, to popraviti dati na doticnem me-stu.a To je res, kakor Se marsikaj druzoga stoji v naSem ^status local is1*, kar uze leta in leta poprave potrebuje in pricakuje, D.i se pa to do sedaj popra-vilo nij, dopisnik tega menda nij kriv. Glede teh po-trebnili poprav naj blagovoli nGkv»" obrniti se na one gg., ki uaS „8tatus localistt sestavljajo. Oa sem hotel ^Glasovo" pozornost obracati na toliko stanejo, bi se s takimi preuaredbami Sole kvarile na Skodo ljudske omike in blagostanja. V Solkanu, 19 oktobra 1872. SEupnn Gabrijevcid 1. r. Iz tega je tedaj razvidno, da glavarstvo nijma resne volje, strogo paziti na izvrSbo clovefitvu tako kor.stne postave in da se naS gospod glavar presneto malo meni za interpellacije nasiU poslancev, katerim odgovarja tako nezadostoo in —! Pri tej priliki pa raoramo le pohvaliti slavno Zupanstvo v Solkanu, katero je glavarstvu dobro lekcijo dalo se svojim odgovorom iu se ne vstraSi birokratid-nega zuganja, ampak vsak neslovenski dopis glavarstvu z ozirom na znani §. 19. nazaj poSlje.- PraSamo pa tudi nase interpellate, 6-3 mislijo glede na. tukaj prinesene avtenticne dopise gospoda glavarja Se enkrat prav energicno interpellovati. Dopisi. V Rihcnbergu 24. novembra. [Izv. dop.] NaSa v ipav-ska stran se lehkc ponaS», da je nijso ravno toliko o-plaSile nove Solske postave, dasiravno nam nalagajo tezka bremena; saj vemo, da so razne zuanostj, kato-re si pridobijo naSi >troci v Solah, dragoceni kupital, kateri jim nosi, ako ga znajo rabiti, v zivenji obile o-bresti. Num v R;henbergu je bilo vsikdar juko mar za dobrega u&telja in zdaj smo si celo prizaleli, da si dobi mo druzoga tudi v Rerjab, kder ga do zdaj Se nij bilo. Tega sicer Se nij, a upamo, da nam ga sla.ni o-krajni Solski svet kmalu imenuje. V Rihenberg sm > pa dubili vrlega ucitelja g. Ambrozt Pouiz-u, Ajdovca, kateri je do zdaj sluzboval v Istri. Njegovo doseda-nje vedeuje ga jako priporoda in tudi v cerkvi pri or-gljah nam dobro ustieza. Saj jetoobde zuano, da smo tukaj vueti za lepo, ubrano petje bodisi v cerkvi all zvu-naj cerkve. A dve nedelfi po odbodu bivSega g. ucitelja to vendar pocivale orglje in to je dalo nekemu goapodu povod, da je javno vzbujal nekako sumni6enje zoper tukojsnje veljuke, katerim je podtikal s prav nepri-mernirai izrazi, da so oni zakrivilu Pa to naj bi Se bilo v bozjem ime nil. A druga jp, kar je govoril isti gospod o zadevi S >le tudi j ivno in sicer na tak*?m kraji, kder je Suntanjo posebno uevar-no. Posmehoval se je nekako zagrizeneno namenjeni novi Suli v Berjah, da nijma Se klopij in potrebne pripravd, da je skoro odvec" i. t. d. Edor je to misel vzbudil in do sedanje stopnje dogual, bode tudi vse preskrbel Cesar treba za Solo. Glede obiskovanja Sole je govoril, da ne treba tako natanduo ravnati sepo postivi. Kdor je za Solo, naj jo obiskuje; ce pa so namenili starSi otrok i za sluzbo, ali kako obrtnijo, naj se ne dajo po Soli zadrievati. Tako in enako je govoril oui gospod, kateri je po svoji siuzbi nvjrodajna oseba in ima se ve, zarad tega nekak zapeljiv upliv na preposto ljudstvo. A ravno zarad tega je sila, da se tako r.ivnaujo javno in rosno graja; danes sicer le splosno, a ce no bode drugace, bomo stvari tudi jisneje raZQiieli. potrebno popravo ki'ajnih imeu duh. slu^eb naSe via-dikovine, se je zato zgodilo, ker mi ja on dal k tetnu pjvod, kar je bio v dot;Liiik vrsticah omenjeno. n Glas4 me uprasa, zakaj di sem Sj le sedaj to storil? Enako bi tudi jaz „Glas" labko vpraSil, zak.ij da je Ss le letos zacel izhajati, iu ne uze leta in leta popreje? — Mli nas slovdiuki jeaik ja moral prebjati talie cas% v kojib je bil iztiran in pregnan iz vseh javnih uaprav, iz svetovnih in duhovskdi uradiv, samo v cerkvi so ga se trpeli za priprosto ljubto. V tuzuih teh casth nas materin juzik mj imel nobene velj-ive, bil je sploh za-nicevan, hiral in tugoval je le mej priprostim ljudst-vom. Posa::.ezni pa redki rodoljubi tu in tam mu nijso mogli veljave pnbjnti. Hvala Bogui da so za mili nas si. jezik vsaj nekoliko milejSi dnovi nastopili, da se sedaj uze vrio u-ceni pa tudi priprostejSi, kojtm sroa bije za domovino tu domaci jezik, potegujejo iu poganjaj > z i njegovo obveljavo. Ueeno in spretno pogatijati se za ljubo do-movino in braniti svetinje domacega jezika, to je le malemu stevilu dano, a ljubitt domovino in m iterin jezik, to zamoremo vsi, ce le hocenio, kajti k temn je treba samo nepokrarjenega, blagega srea. Yes st. narod mora gore&o ljubiti svojo si. do mo-vino in domaci svoj yz\k samuo v taki sploSni lju-bezni je pogoj narodnega obstauka utemeljeu. sicer bi raali raskosani slov. uarod teSko kedaj pravo velj ivo gci. Evol zakij je doptsoik iz Sedla sele sedaj crhnil besedico o nLog* in o „LozehM itd. Vse ima svoj cas t Dalje pravi BGla3-*: „Z ikaj se nijste oglasili, gosp. ko so se narejalo o Tominskem nuve plosee za po-pra?ljeae napise krajnib imen itd. konec vasi? Zakaj | ste pustilt p.sati .Logje?a Selo 22. nov. [Izv.-dop.] Slavna kmetijska druzba goriSka je pred nekaterimi tedni v nSoci* zalostuo vest 0 trtni usi prijavila, ki razsaja uze ve6 casa na Fran- ! coskem, ki se je pa tudi v nekterih avstrijsko ogerskik pokrajinah prikazala. Danes moram jaz Se zalostnejo vest. poroeati, da omenjena u§ se je tudi v naSo dezelo priklatila* U2e minolo poletije sem opazoval hirajoto vinsko t»to,- pa jej nijsem mogel prave bolezni uganiti, zdaj pa pvi obrezavanju omenjene trte sem zapazil prvi lebad sem ter tsja nekoliko loccii «d debla, pod njim pa na deblu prilepljene usi; na nekterih mestih jih je cez dvajset na prostoru stirjaskega pa!ca. 2eleti bi bilo, da bi se vinorejci posebno kmetijska in vinnrejska drnStva o tej nevadni prikazni prejiri-Cali in tega hudega sovrafcnika zatrli, predno se bolje ukorenieL E>t>«ittvek uredniilva. Nij skoro verjetow, da sc je tadi Ic nam uze prikiatil oni rintfesj pa vendar je treba paziti in re<5 resno vzoti. Kakor piso strokovnjak v f,Weinlaul>e" 8t, 17. t 1 je najbol$ipomoSek proti trtni nSi (Phylloxera vastatrix;, da se trtni sok zastrapi z bakvenira vitrijolont in stopljcnim subli* matom. To pa se stori s tern, da se trta navrta in ona tckoiina v navrfcane iuknje vliva, - „Wcinlaul>e" je prinesla tudi narisan »troj, s katerim se to prav Ithko in hitro delft.-- Ce ie\i katori poeest-mfc kaj natan3nejega o tej masini in njeni koristi izvcdeti, naj se obrae do urcdniStva, katero wu rado navode in maSinc aamo preskrbi. Sicer pa prosirao tttdi naicga dopisnika v Kloatcrneuburgu in tudi gosp. Biharda Dolenjca v Podbrjih blizo Vipave, da o bolezni in o reaenem poniodku kaj spregovorita. V Vipavi 2. dec. [Izv. dop.] Beseda, kojo je napra-vila Citalnica naSa v spomin neumrocega naSega Pre-Sirna, vrsila Se je prav slovesno. Goski pevci, pod vodstvom neutrudljivega ueitelja gosp. Mercine, peli se tako ubrano in izvrstno, da bi bill vsakemu mestnemu odrtt Cast delali. Slava! vam torej, vrli rodoljubil Da bi se zopet kaj kmalu videlil— Vesela igra „Bog Vas sprimi \u uemila je veliko srcnega smcha mej oboinstvom; gospodirni Zvokeljno^a in Peganova reSili ste v obfino zadovoljnjst svoji na« logi, posebno prva igrala je disto po „domace,u kar je pri igrah glavna stvar.- G. Kobal je kot vselej tudi zdaj pokazal svojo gledaliSko zmoSnost pa tudi g HoSeak, kraet, je prav dobro posnemal Ribnicana in mnogo sraeba zbudil. Po besedi se je zadovoljno obcmstvo raz-Slo; nekaj k ^Do'.encu1* nekaj k „Malnarju» tor je mej petjem domacih in vrlih goSkih peveev, Se dolgo slavilo ppomin dragega nant pesnika. . , Cuje se, da za sv. Stefa-i namerjava napraviti naS „SokoV teselico z dvema igrama. Dobro doslal Toda le zlozno, zlozno dragi bratje! - Iz privatnega vira smo zajeli vest, da pride en oddelek slavnega goriske-ga ucenjaSkega sboda v nedeljo v Vipavo. Jako smo radovedni, kaki so ti svobodni rebro-dregarji in garibaldicigudigurovarji. te trialke okolice 30, nov. [Izv. dop.] Namoj dopis v predzadnji «Soditt se je v 48. st. tega lista z Obcino oglasil advokat g. Bonina, rojanskega ucitelja. Svetu-' jem pa temu gospodu, da naj drugi pot stvar dobro premisli, predno prevzame tako pravdo, kajti sicer se inu bo zgodilo kakor tistemu. ki je za drugega kostanj iz ognja jemal, pa se je sam opekel. Tega pa tadi jaz ne razumim, kakodame n6lastt pritira k tern ploscam? V kaksni zvezi sem bil jaz z njimi? Jaz se vedel nijsim, ke.iaj so se te plosoe na-pravljale. Meuda jib je dalo uapraviti si. c. kr. gla-varstvo, jaz pa gledo teh plosc uijsim v nobent zvezi ali dotiki se si. glavarstvom, torej nijsem ue ukazal ne pustil pisati nLogje.B Piosce sem vtdel v prvo, ko so bile na odmenjenih mestih uze pribite. BGlasa pa moram se enki'ut spomniti, da tu ne gre za Logje ali Logi, teauic za „Log in v Lozeha. Ko bi na do'icni ploSdi stalo Log names to Logje, bi celo priprosto ljad-- stvo k temu molcalo ne bilo. K skiepu pristavi Glas: «Zakaj ste k grehu tako dolgo molcah? Dovul.te, da odgorimo mi namesti Vas: Zato, ker Vam ne gre prav za prav za »Log" ali rLogi," ampak za nekaj druzega." Ne dozdeva se mi pristojno, da wGlas« v topric-kanje vtika izraz grt-b, pustim dogmatize izraze na DJihovem mestu. Ce pa BG!asu res najskrivnejse misli in namere dopisnika iz Sedla pozna, ma k temu cestitam; kaj tacega nij vsakemu dano. .Res je to, da se iz Icacega spisa po vodilu pri-hologije in logiko mursikaj Iahko sklepati da, a da bi se vselej prava zadela, je drugo vprasauje. Skoda da „Gla3* n?j tudi jasno povedal, zakaj mi prav za prav gre, nego le je za so to obdrzal. Ce mi tadi „Glastt ne bode vcrjel, vt>ndar omenim, da mi je §!o za zdaj prav za prav le za „Log" in MLogiu, ceravoo se mi sedaj vsilujejo uze tudi druge re6i, za ktere bi mi lahko slo. Za sk da se je na to proSnjo jih samo 33 podpi-salo; ko bi bil Bon.n prosil za slovensko Solo, podpi-salo bi so jih bilo najuiauje 3001 Tudi mi smo zat , da Be naSi otron kaj malega v IaSkem jeziku poducn-jejo, toda tega pa no5emo, da bL se to na Skodo slo-venskega jezika godilo in.dabii«zaradi tega slovenski jezik zanemarjal in skrunU. ¦ ¦' Dopisnik z Obfiine pravi dalje, da v Rojanu je ] dosta tujcev, na katere se mora tudi ozir jemati. Z Obfiine v Rojan nij dale6, pa je vendar tako daled, da g. dopisnik naSih razmer ne pozna. Kde so tisti tujci? In koliko jih je? In Se ti, kar jih je, posiljajo svojej otroke radi v rojansko Solo zategadelj, da bi se v slo-'I venScini izurili. Ce jim pa to ny povolji, naj pa poSi-ljajo svoje orroke v Skorkolj v ital. Solo, saj je samo 10 minut oddaljen. Zarad tujcev se pa naSi otroci ne bodo poluStovali 1 ~ Ali imain jaz otroke v Soli ali ne, to nobenega ne briga, to pa vendar smem reSi, da meni je slovenstvo in slovenska Sola bolje na srcu nego tistim, ki bote nase Sole pola^citi in tistim, ki jih za-I rad tega javno zagovarjajo, V Rojanu 2. dec. [Tzv. dop.] Veliko se uLe pisari po dnsnikih o pocetju naSega u6itelja g. Bonina znrnd Sole v Rojanu, ktero Mi on polaSciti. Naj tudi jaz euo spregovorim, ce sem tudi prosti kraet, kateremu I je le matika pero, in nijma Lasaf da bi se z drugimi retJmi ukvurja). ProSnja za 3. ntzred v lafikem jeziku je tudi meni kot podzupunu v roke priSla. Ko pa fr'tam „SoLoa St, 48. zupazim, da ueki dopisnik z Obciue ravno na-robo o proSnji piSe, ne vera all tz Sastnega nagibu, ali pa v obrainbo rojanskega ucitelja, ker omenjena proSnja je zahtcvula III. razred v Rojanu z italijanskim udnim jezikom, in ravno zato jo jaz nijsem hotel pod- ?i8ati, kor sem zahteval oil svojega toVaruSa, 2 up an a erluge, da naj se ona tocka, zarad italijanskega jezika, spremeni; da naj se italijanski jezik na podlagi sloveiiscine, kot predmet uci, kar za potrebno spozna-tno. Dal sem potem proSnjo tovaruSu naztj, pa on jo je brez prenaredbe z inulo podpisi pri magistratu ulozil. Naletel sem tudi na tocko v prosnji, ki pravi da se naSi otroci iz II. slov. razreda iz Riojana v III. laski razred v Skorkolj i ne sprejemajo. VpraSam torej, na kak nacin pa se bodo p)tem tukaj sprejeraali, ce bo v tretjem razredu itdijanski ucni jezik? Potem bodo nam okolicanom povsoJ zaprta vrata v tretji, razred. Dopismk z Obcine pravi, da je dosta tujcev v Rojanu Kaki pa so ti tujci? Sploh Slovenci, kteri so na bliznjem kolodvoru in pri dogani v sluzbi; le pri delanju luke se nahajajo nekteri tujci, kteri pa so vecidel tuji drzavijani, in oni pa imajo ravno loliko dalec v Skorkolje v lasko Solo, kakor v Rojan. Zato, dopisnik z Obciue, je vaSa le prazna in za ta pot ste sebe osrainotd', ter pokazali svoje rodoljubje. Ne vcm sicer, ktlo da je z dopisi po casnikih dal povol dopisuiku z Obcinp, da trdi, da je to sovrastvo zoper Bonina, pa jaz odkritosrcito povem, da ne naj-dem v tern sovrastva, akoravno bi moglo tretjino od-daljenih Rojancanov res srJiti, ker o tej skodijivi prosnji nic vedeli nijso, da so Se le zdaj po casnikih izvedeli, ko je uze pros»ja pri magistratu ulozena. Joie l»«2ar 1. r. pod^npan. V Ljubljan! 28. nov. [Izv. dop.]*) Danasoji „Na-rodu priuesel je vvodni clanek, v kterem ostro graja pocenjanje nekega poslanca (Horaku), da se je drzml v zboru, dasiravno ud narodne vecine, nemsko besedo govoriti ter pravi, da, ako se on, rojen Ceb, n j mogel nautili v 38 letih, ki biva na Sloveuskem, slovenskega jezika, — pa naj bi bil rajSi izrofiil svoj uasvet euemu svojih tovaruSev, da bi ga bil v narodnem jeziku staviL Ta graja je sicer zarka, a pravi<3ua i zasluzena. Ker je uz"e pri nas p;incip.postavljen, da narodna ve-dina govori v zboru samo slovensko, tedaj bi morali tega priucipa se vsi narodni poslanci tem strode diza-ti, kohkor huje nam vlada zabe kaze. Vendar pa bi bil moral „Narodov* urednik po-misliti, da tega priucipa uij bil prvi gosp. Horak prvi oskrunil, tem ve6 da je v lani gosp. d.r Razlag celo uro trajajoti govor brez vsake potrebe nemSko govoril, in da bi se znal lak Skandal So enkrat zgo-diti.- Iu kakor da bi bila osoda se uad nesreemm »Narodomtt hotela ma§cev«ti: komaj 6 ur pozneje, ko *) Prosimo Xta, da nam veekrat kaj piSete. URED. je ljubljansko obcSInStvo nNarodov" Clanek brati prili-ko imelo, j« d.r Razlag govoril v dez. zboru zopet nemSki govor onu-njaje, da se mu ^otrebno zdi govoriti nemSko, da bodo tudi oni dvanajsteri ra-zuraeli. Tako pocenjanje predsednika drustva narodna- . tiskirae, ktere lastnina je nNarod«, je osupnila, no le tak. i nenovane '^Narodovce* ampak v^akega narod-nj-.k-s bbdi si n2e te ali one birve. Uze vlansko lut«, k» je omonjeni poslanec govoril uem§k»^in dotal ra/.prf.ijo, se mu je hado zam«rilo - ali odpuScali so m;i n kt ri izgovarjaje gi, da mu je bila rievedoma . vt-cuia hudo storila in da se je prenaglil. To hi 3e sj po^ib.lo, dasi mu nekteri po pravici do dunes-tega o Ipustui nijso mogli in- hoteli. Z danaSnjim cinom pa je on zgubil zadnje simpa-tj.t - in vzbudil obeno uejevoljo. Ko jj za<5el govoriti,- vzbudirje se kvojim govorom na stwm. uemSkurjev zauidljivi posmoh — i nnj na- rodnimi p'jslaaci ob6ao nejevoljo - m^j posluSalci | mrmranje in nemir. ...,••' I Vos svet se nam m )ra v zubo smijati, ker aami svoje priucipe skruuuno, saim svujega je/jka na odloS* I nem mestu ne spoStujomo. Kaj tukega je samo pri i nas luogoci*, da, kar dauea prvi slovenski list pise, | to Se tisti dan prva glava nj«gove stranke javno opo» reka, Kako u/,o pravi Str.tar? „Slovenci smo potrueg* lj:vi . . f .« ________ V Liubljani. 2. dectmbra [Izv. dop.] Denes saje predstavljala v Cast PreSirnovemu godu slovenska opir* «J an ska ivtmka.u GleduliS6e je bilo jako napolnjeno in vsi igralci so si pridobili mnogo pohvalo, mej njimi pa posebno: gosp. Med on, gospodienft Rosovw, gosp. No Hi (banton) i gosp. Gee el j (has) dokazali so, da tudi mi imamo izvrstne modi za odor. Tisti judovski iasnikar, o kterem sem uze zadnjid poroCal, ka je izdal broSuro polno najsurovejSih napa-dov proti voditelju banke uSlovenije jn zopet pvifiel ro-goviliti v svojoin listu nAssecuranz Zoitun^ j zopet je nabral grdih lazij, ktere me^e po^svetu o novoustanov-Ijenem narodnem zavjdu. Prepricani pa smo, da se vkljub vsera Btrastnim napadom nSlovenijaa trdo ukrepi iu moj slovonskiin uurodom ukorenini. Sjj denar ostane tu v domaftk' sede2 zavoda je v srodiSLu neSega domovja i ce bo kteri izmej zavarovancev hotel se pntoziti, ne bo mu treba, pisariti na Anglezko, {NemSko ali Madjarsko, ampak vsakdo bo lehko opravil osobno svoj opravek i za* vod mu bode gotovo se vedno izkazal poStenega, za kar nam je porok narodnjaStvo voditeljev. V Ljubljan! 2. dec. [Izv. dop.] De2olni zbor kra* ujski. VII seja dne 28. novembra. Poslanec Svetec poioca v imenu Solskega odseka o sprejemu uekoliko spreiuenj^iiega vladnega predloga, ki se glasi tako da se dolzuost, Solo obiskovati ouieji od 6. do 12. lefca; (v tem predlogu se je spremenilo to, da je vlada na-svetovala dolzuost od 6. do 14. lets.) Zupnik Tavdar pravi, da predlozen predlog nas-p-otu.e nacelom obdinske svobode i postavam „katoli* ske curkve" i navaja Se druge uzroke i kooe^no pravi, da ne more glasovati za odsekov predlog. Dezman odgovarja, da so v odseku sedeli tudi dukovoi i nijso nasli v predlogu nikakoSne protivnosti. Costa nasvetuje. da se dolodi dolznost Solskega obi8kovanja od (5 do 121eta, na kmetih, in od ti do 14 leta po mestih in trgoyih. Nasvet se podpin. D.r Razlag se ne'ujema b predlogom d.r Coste, ker misli, da nij vedno prilozno>ti, poslati otroka uzo s 6. letom v Solo i pravi, da bi bilo bolje, ko bi-se dolocil cas Solskega obiskovanja v mestih i trgovih kraci nego na kmet h. Apfaltrern nasvetuje obiskovanje Se od 6 do 14. leta. Tavdar predlaga r-'Sjlucijo, naj dezelni zbor iz-dela postavo, ki bode zahtevala Solanje do 16 leta. D.r Bleiweisje proti predlogu d.r Razlaga. D.r Razlag pravi, da glasuje z manjsino. Svetoc pravi, da bi ne bilo prav, ako bi otroci ne hodili doveljvSolo, ker se uditelji dandenes morajo ve6 muuiti za svoj posel od nekedaj. Pri glasovanju se sprejme predlog d.r Cost;e_z 18 proti 11 glasovi, ^prav tako resolucija Tavcarjeva. Vsa daljna obravnava denaSnje seje je v SoUkih zadevahi v premembi nekterih piragrafov Solske postave. Murnik prelliga. da seproSaji mestaljubljans-kega zaradi loterijnega posojila izrofii nnan6uemu odseku, porocilo za delovanje deielueg-t odbora ra^nns-kemu odseku iu porocilo proSnje Loikega mesta zaradi razlelitveobfinskega paSnika obcinskemu odseku. Potem dr. Razlag govori, naj se bojni zjakon ppiv meni, da bodo zamogli bogoslovci tudi dokonfiati svoje Studrje. Govornik prednaia svoje uzroke v nemSkem jeziku. ' I Politicni pregled. Oni teden bil je na Danaji veliki ministerski svet, v katerem je bila na dnevnem redu kot glavna toSka, postava zarad direktnih volitev v driavni zbor; sliSi se, da cesar se nij zadovolil s predlogi ministrov ter da je tirjal od njih, da nm natancno pojasnljo stan driave, na kar pa nijso bili priprav-Jjem ministri in & tudi se ne more trditi, da bi bill popolnoma propali, je vendar stanje minister-stva, vkljub temu, da je uze prestalo te dui pos-kufoo Ieto, Se zmerom provizoriSno. Tudi gre glas, da cesar sam je ngoden poravnavi z narodi, four je uie veSkrat javno poudarjal. 7, t. m. se bode sklenilo kratko letosnjo zasedanje dezelnih zborov, ker 12. t. m. stopi skup drznvni zbor. Nas M, zbor bode menda v svojih zadnjih sejah vendar nokoliko resnejse postopal in ministerstva, ceravno jig nago pa vendar lepo povito nezauphico dal. 0 Ijnbljanskem z*>oru pa sa so zdaj ne ye*, ce misli ministerstvu nasproti kaj storiti, morda pa vendar bad pred aklepom zborovanja. fieski poslanci so odgovorili na povabilo deM-noga marsala, kneza Auersperga, da naj pridejo v zbor, s tem, da so poslali 2 poslanca v zbor. ki sta izroeila predsednikn posebno izjavo, v kateri poudarjajo se enkrat vse tiste krivio, katero se ceskemu narodn gode" pod scdajuim miaisterstvom. j NemSki poslanci pa se ne zmenijo za take izjave in proteste, ampak kar naprej kontumacirajo fieski narod, delajo novo volilno postavo, po kateri bodo samo Nemci imeli privilegij volitvc, in hofiejo tudi ifesko okrajse zastope, v katerih je dosta narodnega | duha, odpravitii iz kratka: nstavoverci so na Ceskein | prignali rec" do vrhnuca. Vkljub temu pa je na- | rodna stranka na Oesfcem, BScravskem in tudi j na Silezkem neomahljiva in eaka mime bodofoosti. Na Ogrskem je Lonyay-evo ministerstvo padlo vsled zadnjega Skandala v parlamentu in ker se je Lonyay zamerilcesarjnzaradenegaeianka v njegovem organu proti nadpoveljniStvu honvedov, oziroma nadvojvodu Jozefn in nastopilo je novo ministerstvo pod vod-stvom dosedajnega ministra Szlavy-a, katerega spo- i Stujejo vse stranke zarad njegovega poStenja. Sicor I pa ta prememba na Ogrskem ne pomeni novo sis-teme, ker kakor poprej, je tudi se zdaj stari Deak kolovodja onokraj Litave, in Hrvatje in drnge ne-madjarske narodnosti na Ogrskem nijso menda za picico na boljsem, kakor so bili pod Lonyay-em, ampak brze na slabsem. Thiers je uze zopet zmagal na Francoskem se svojo republiko; desnica postavodavnega zbora je zahtevala postavo odgovornosti ministrov, Thiers pa je stavil vprasanje zanpanja v njegovo vlado in zmagal je, se enkrat navduseno proklicevajoc reia-bliko in pobijajoc monarhiste. Eazne vesti. (lioSlo nam Je znniraivo vpraSanj«:J All so se sprehaja uciteij, g. Lukancie pa mestnih alicah uzivajoe svojo placo, ceravno mu ni mogoce zadostiti svojemu poklicu? Kedaj bo nas glavar spravil to rec iz pod svojih urnih rok? (Cesarica) in cesarski otroci ne priitejo cez zi-mo v Gorico, kakor so skoro vsi casniki pisali, ampak ostanejo cez zimo na Ogerskem. Pride pa cez zimo sem nadvojveda Karol Ljudevit z otroki in se jeyta namen uze najela Seilerjeva vila. v t fPrl aprejemneni ispHn), ki je b:I, kakor cujemo , te dni na gimnaziji, so 13 mladen Sev spdz-nali nezrelih za prvo solo, in sicer 7 Slovencev in 6 Italijanov. Ali so gg. ucitelji prav ravnali, da so glede na nero§ki n6ni jezik tako strogo postopali proti mla-dini, ki se je do sedaj t normalki podu^evala samo v na-rodnihjezikib,otemjakod?omimo. Na vsak naeiu pa se jz tega \idi, kako so reforme potrebne' nase srednje Sole v Gorici, kajti duda se vec na gode in mladenica ki se je 4 leta adil samo v slovenskem ali italijan3kem jezikn, ne razsvetii precej sveti duh nemskeg i jezika, da bt mogel napredoiati. Zatorej gospoda, dajte nam slo'venskih in italijanskih srednjih sol! (CtorlSico pev«ho draitvo) bode imelo v svojih . Pjoatonh v gostilnici wpri Jeleaa" v p«tek, (5. t. m. obCM zbor, pri katerem se bode volil nov odbor. (¦*rofesur Povie) je zb del, zarad cesar ne bode govoril v nedeljo, 8. t m. v Rihenbergu, kakor je bilo naznaojeno v zadnji Stevilki nasega Iista, kar si. ob-einstro naznanjamo, da se ne bode zastonj zbralo. ! Na kateri dan bode prelozen oni shod v Uihenberg-n, naznaniino v prib. listn. (C. Ik. ohrajno Sulaho svetovalstvo) je 7 svoji seji pretehtovalo od 20. novembra preudarek stroskov za ieto 1873 in po natancnem preeaoa, pokaze se le 10% za vse obcine v okraji in le za kanafcko solsko fi-5, ker ima iz dez. zaloga na Ieto gld. 136*50. Letos bodo zadovoijni, ki so letos za 26 mesecev placev:i!i 52s/*7o. (y|. «reiiraB-*fvo} je potrdilo novega zapaaa na-Sega mesta, grofa Karol a Coronini-ja, zarad Cesar bode danes slovesna instalacija, javna godba in baklada ter slovesno gledalisce ;zai-ad tega je danes tnkij namestnik bar. Oescbi. <-v s»efcn-^inn) na Ogrskem je te dni umrla stara | zena, ki je v svojem testamentu zapustila 5 goldina- j rjev - svitlemn cesarju. Iz cesarske privatne pisarnice j je te dni prilla pohotnica, da je cesar teh 5 gold, res prejel. « ,' (•Y«. vUnki Soli) v Zurichu imajo od dne do dne | vec zenskill studentov; letos se je spet 4S novih ! zensk zapisalo, da se bodo na un.verzi solale. Mej te- j mi jih je 41 iz Rusije, 4 iz Amerike, 1 iz Avstrije. 1 iz Svice, 1 iz Nemcije. Vseh 2enskih studentov je sedaj 10!) ia sicer jih studira medicino 81, filosofijo " 33, pravoslovje pa 1. Ta bo gotovo dober advokat/ (Rnjansim ^MnluScn) napravi v nedeljo 8. de-cembra v svojih prostor.b vecerni zabavo s tombolo, h j katuri uljuduo vabt vso u.Ie ODBOR. <* so od 1. 1806 - 1870 izdali 550)knjig, i obsegajocih razno stroke znauosti in umetnosti. Bol-garski narod se veduo kropkeje gtblje in s casoma go-tovo postaue na vzhodu tako znamenit v politiki, kakor je u'/.e dandanes srbski. (V rf|MibMui, severnih amerikanskih dizav iz-haja (»328 politicniii casopisov, mej katerimi jih 105 po trikrat, 110 po dvakrat, 507 po enkrat na dan ho-di na svitlo. Tednikov je 4750. Ostali izbajajo na raesec | po enkrat ali pa po dvakrat. Kmetijskih casopisov imajo v severni Ameriki 105, solskih 95, cerkvenih 303. kup-dijskih 76. Vecina teh dasopisov izhaja se ve da v an-gleskem jeziku, vendar je tudi mej njimi 383 nemskih, I 12 skandinavskih, 6 nizozemskih, 5 italijanskih, 6 ee-skih casopisov. Kmetljske i trgovske vesti. il. Iz Vipave 16. nov. [fev. dop] Slapensk-i iaU pa ne bi pomagala le sadjereji na noge, povzdignila bl tudi vinorejo. Kateri Vipavec, ki se je kolickaj po sveti ozrl, ne izpozna, koliko je se treba v tem od-delku kmetijstva storiti. Kaj je nzrok, da •¦¦! vipavsko vino po svetu tako malo cisla, da se do^ro protlaja, le kedar sosedne vinske de2ele slabo biago pridelajo, ali ga tako malo pridelajo, kakor n. pr. letos? Kaj je uzrok, da Gorenjec le raje po dolenjcu seg;i, ceravno se dolenjsko grozdje po plemenitosti primerjitt ne da vipavskemu; kaj dalje je uzrok, da se v Ljubljani sem ter tja vipavsko vino toci za najboljse dolenjsko in se gostilnic.ir boji lastne skode, ko bi gostom razodel, da vipavsko pjjo? Kaj drugo je vsemu temu uzrok nego primitivno starok(?pitno ravnatije z vinom. Po sv. pismu bil je prvi vinorejec Noe; tudi on je pridelaval vino, „ki utopi, vse skrbi,* a dvomim, da bi bilo njegovo vino lastnosti imelo, ki so potrebne za svetovuo kup&jo. Tudi vipavsko vino dela „omotieo% amanjkajo mu kakor Noetovemu omsnjene lastnosti, torej Vipavec ne prideluje bolj§ega vina, neg«» ga je Noe. Izpoznava se to cedalje bolje, posebno silijo k temu izpoznavanju besede zuameuitega vinorejea Baba, ki ja rekel, da sre&ie so sose lue vinske dezele, dokler ostane vinore-ja na Vipavskem na tako nizki stopinji. RazumniSi po-sestniki bi radi po drugem boljsem naSinu'Cvino napravljati, ali kde se uciti? Poskuia se tor«jj z novirai trtamt, poskuia se z druga6nim ravjanjem v kleii. A po tell poskusnjah utegnejo Vipavci se le v nekolikih stoletjih do pametnega ravnanja priti. Pomagala bi tu-kaj Sola. Po drugod uze skusenem in za dobro izpo-znanem nacmu udila bi trte bolje obdelovati in z vinom ravnati. Nij se bati, da bi Vipavec dobrih nan-kov si ne hotel prisvojiti, ker to se mora* priznati, da ce ga prepridas, kako bi bi bilo boljge, se tudi po prepricanji ravna. Kako liitro n. pr. so se Vipavci po nauku M. Vrtovca poprijeli gnojeuja trt — tega menda vendar Noe le nij znaK- Pa delokrcg slapenske Sole raztezal bi se tudi na druge oddelke kmetijstva. Kako va?.en oddelek n. pr. je sviloreja. Uvideva se, da kratki, ce prav veliki trud se sviloprejkami izplaca se dobro, ce se dobro obueso: ali tudi tukaj ne ravna se po nikakosnih praviiih, vse je le poskusnja. Temu se pridruzi pa se' neodpustljiva zanikmost. Marsikteri bi namrcc dejal, da so sviloprejkami zguba nij mogoca ali k vecemu ta, da ima clorek delo za placije, ce gredo pod zlo; tisto listj«*, ki ga pojedo se vendar zguba ne da imenuvati, saj dokler sviloreje. nij bilo, tak<> nij v nikakosen znaten prid priSlo. A to nij res, znatna zguba je m»g»ci, ker malo kteremu vzraste na lastnm tolikvonlo, rekli so nfka-teri, da uze ve& let to premiSljujejo in da bi sj dalo izpeljati. A menda kakor za vse d-ugo, mttnjka tali za to rnoia ali moz, ki bi imeli zmolnost in pogum stvar v roke vz iti iti izvrsiti.— S pomocjo denara za-dela bi se na Vipavskem imlustrija razvijati. Naj o-.nenim samo enega oddulka. Galeto se tia Vipavskem mnogi pridela in se je bo co dalje ve6, a vsa so v Gorico proda prfkupcem ali pa Instnikom sviloprejoic, ki predelano surovitio za velilc dobiLek tovarnatn za-svilno tvarino prodajujo. Ut) imajo drugod posamezniki sviloprejnice, ali bi so ne dala na Vipavskem se zdru* zetj mocmi vsaj ena napraviti ? 0J maujSJi pnd-vzet'ji prislo bi s<* 8 casom do vecdi in ko bi kmetijstvo do visoke s'.opioje dospelo, pridelovalo bi so dovolje suroviu, ki bi se s pomocjo izvistae vodne moci, ki jo imajo Vipavci, v tovurnah predelovale. Komer se zdi na Vipavskem tovaroa nemogoda, ozre naj se na Oettko, kder zilruz^ni kmetje sami tovarne ustanavljajo in lastno pridelke predelujejo.— Cedalje bolje cuti se na Vipav-skom potreba zelezaice; koliko veca postala bo ta po-treba, lo se povzdigne kmetijstvo in industrija, ker poaietlnja ne cvete dalec od zelezaic. Patrebna je za Vipavo tudi telegrafska posta-ja, a vtpavsko staresmstvo, ki menda nij sposobno dez pojuteisnji dan nrs'iti, opustilo je priloznost pridobitt si jo, ko se je letos telegraf stavil po dolini. Kratko-vidnost je odtocda, ker tista dva stotaka, katera bi morala vipavska obdina v ta namen placati, ali modro-vanje onega mogocnika, ki meni, da edini more priti v priloznost, telegraf upotrebljevati, menda vendar ne. Cttdno je vsakako, da je tisti, ki bi vec kakor vsi drugi telegrafoval, proti postaji. Vsak drugi na njegovem mestt bi se odlocuo potegnil za napravo, katero bi plaeevala drzava, katera bi pa za njega najko-ristnisa bila. To pa mo2u uij toliko zamenti, menito, da je lo iz blage ozirnosti na neko osebo tako ravnal. Morda je pa vendar vipavsko staresinstvo cez pojuter-stiji dan misldo, in v svesti si, da Inkamatija uze o sv. Luki v dezelo pripiha, pocakati hotelo, da se ze-leznisko postajo tel-jgrnfsko postajo zastonj dobi.-Ker uze o tem zanimivem staresmstvu govorim, naj povcm, kako ono skrbi za korist obdiue, kteri ua celu stoji. Vsako poletge pnhaja nekolrko tirjceV v Vipavo; vectdel so trz.iske druzine, ki se oguejo mestaemu smrada, da v prosti prirodi srd*jo zdrav zrak. Vsakeinu je jasno, da kedor svoja mestna opravila po-pusti, da bi prirodine prijetnosti ua dezeli uzival, mora pod palcem trden biti, da rau torej nij na enem goldinarju vec ali manje leiece in da rad placa, samo da je postreien. Vsak kraj z veseljem sprejema take goste in jim po mogocosti skrbi za prijetuo prebiva* nje. Vipavskemu staresinstvu tujci nic mari nijso..Ne otnenjam vsega, kar je uzrok, da kedor je enkrat v Vipavo na zrak priSel v dragic vec ne pride; ne ome-njam, kaj gost tukaj mora pogresati, kar naposled Se dolzno nij sUreSinstvo preskrbeti, oaicnim naj le to, kar tudi domace ljndi zadeva in za k ir bi moralo sta-resi.stvo posebuo skrbeti, to j<>: osvecava o temnih n >ceh po trgu. Ko me je namrec Trzac^n vpraSal, zakaj svetilnice, katere v precejsuem Stevilu impozantno cez ifieste vise, samo cez dan svetijo, po noci pa ne, ko bi se uovek rad malo v hladu sprehodil, kar mu v podnevni vrocini mj mogoca, rekel sem, da se slare- 3m«»aj4e *w^ ¦jgvm?MJLM»&M.m Sinstvti Skoda zdi, za „pono5njakea svecavo zgati. Mo-biskuje, moramo skrbeti, da rizlingu bolje osojne lege (tajetxto, in da ga le v take kraje sadirao, kder ima p»oleg voljne gorkote tudi potrebne mokrote. Eizling raste v vsaki zemlji prav dobro, ali skus-Qrja \xl\y da najplemenitejse vino dobimo od tistega, kterl je v isloycni zemlji raatel. V prav rcxlovitno zemljo tudi ne smemo te trte saditj, ker v taki nam bode, ali preved v les gnala in v^lcdl tega malo sadn rodila, ali pozamezno grozdje z (lebelejsuni jagodami vecje postane iz kterega sicer icbrt) vino, ali malo aromaticno dobivamo. Da bode "vsakemu razumljivo, zakaj debele jagode l^iiagove, tako aromaticnega vina ne dajo, kot drobne, jtaj Sej^ovem, da aromatidne snovi tega grozdja se v JBtgoclmbt kSmab nabajajo. Razumljivo je tedaj, da, ako itaanao debele jagode, borao v primeri z vinom, ktero iz ftjib udobhiao, malo lusin imeli, in vsled tega tudi ntalo aromaticQih snovij. Skrfceti moranio tedaj, da trto le v kraje sadimo, kder je pred veliko vrofiino obvarovana, in le v tako zeantf©, ktera nij prepusta, pa tudi ne prerodovitna, ker 1« v taki ima trta znierno rast in ne zene prevec v lesv pa tudi jagode se prevec ne podebele. Hizlinguae skodi veliko neugodno dezevno vreme t^«j evetjeia; zategadelj ga smemo k rodovitnim in v-saio leto eaako nosecim trtam steti. Ta trta nam vino daje, ktero se knaj plemenitni-H«n in najdrazjim priSteva. Ako pa bocemo prav izvr* «t«xo ^iuo od tega grozdjaMdobiti, je moramo §e po jcteor^nju aa trti pustiti. V tem 6asu malo ovene,zgu-?i eft del vade, jpostane trobljivo in daje izvrstno vino. Po besedab slavnega barona Baba zamorem pove-dati, kako na .T.r»nnMesberga pri Rani- s trgatvo tega grozdja ravnajo Ki'dnv ondotni vihorejci vidijo, da ve-qina groz ?.ja je trohljivo, ali kakor je imeiiujejo ple-menito gnj.lb (edelfaul) je gredo trgat; ali §e takrat ne potrgajo vsega, anipak le tisto, ktero v takein stanu najdejo. Zopet <;akajo osem dnij in tako grozdje izbi-rajo, dukler vsega ne potrgajo. Wa ta nacro zad >hijo vino, kteremu se v resnici enako le nwlo kde najde Kedor tedaj boLe iz rizlinga vino, enalco renske-mu, pridelovati, mora tako delati kakor renski vinorej-ci, ker v torn obstoji vsa znanost in skrivnost dobivati plemenito avomaticno vino. Naposled naj §e omenim, da mo§t tega grozdja moramo malo Casa na luSinab pustiti, (kar se pri vseb drugib belib vinih nesfne nikdar storiti) in sicer za to, da aromatifine snovi alkobol iz ludin izvlece, da v vino pridejo, Pri tem delu je treba tudi blastine od ludin lofiiti da se prevec strojnine v vinu ne nabere. Bude5i traminec. Po mnogih poro&lih se je ta plemenita trta iz Tramina, mesta v Tirolib, po nemikih in francoskih dezelah razsirila. Od tod ima tudi svoje ime. Traminec je v vsaki zemlji zadovoljen, ali lego boce tudi mokrotno imeniti. Sploh zabteva ta trta tako zemljo kot rizling in navadno se tarn sadi, kder bi rizling premocno rastel. Ta trta je tudi mej cvetjem stanovitna, dozori preje kot rizling in je prav rodovitna. Vino od traminca je prijetno okusno, sladko in ognjono, sposobno jo za meSanje z drugimi vini n. p., z rizlingom, ako ima v slabib letib prevec kisline. Bui an dec. S Frankoskega doma v primeri z drugimi trtami po Avstnjskem prav malo nasajen. Ta trta spada k burgundcevi druzini in se od tega le v grozdji, loci. Navadni crni burgundoc ima crno grozdje, rulandec pa rujavo. Bulandoc zabteva, kakor vsi burgundci mokrotno lego, se zemljo nij izbircen. Ker sem to uze pri „li-verdonu" omenil, mi tukaj nij treba ponavljati. j Vino rodundcevo se prBteva k plemenitejSim. Mali belin. (Kleinweiss.) Edina ogrska trta, ktera aromatifino vino daje. Na Ogrskem pri NeBmy- ! lu doma. Ta trta je z vsako zemljo zadovoljna, ali lego bode gorko imeti, Prenesti zamore veliko toplote, zatorej bi bila v tistib krajili, kder bi rizlinga zavoljo presuhe lege saditi ne mogli, na pravem mestu. Vino od malega belina se erne rizlingovemu vinu primerjati. Most od tega grozdja se more tudi nekoliko casa na luSinah pustiti. Drobnojagodni crni burgundec (blauer burgunder) na Beni tudi arbstklevner imenovan. Kakor vsi burgundci z vsako zemljo zadovoljen, ako ima dovolje mokrotno lego. Mej cvetjem mu ne Skodi veliko dezevno vreme, zarad tega je prav rodo-viten. Vino od tega burgundca se Steje k najplemeni-t? iim crnim vinom. Se ve, da ako ho5emo prav izvr-s no vino zadobiti, moramo na zrelost grozdja veliko paziti, in ako okolscine pustijo, le se po dozorenju na trti pustiti. Iz tega grozdja nam je mogoce tudi izvrstna bela vina napravljati, ako grozdje otisnemo in lucine od mo-sta locimo. Na ta nacin se tudi iz burgundca veliko peneccga vina (cbampagner) napravlja. Ostale tropine labko drugemu malo barvanemu moStu dodamo in tako popolnoma temno barvano vino zadobimo. To bi bile poglavitne, za nase kraje neobbodbno potrebne trte, brez katerih nam nij mogoce na§ega namena doseci to je: vino enako, vinom drngih dezel napravljati. Ali ne le enaka vina, ampak vsled milejiega in ugodnejsega podnebja namjemogofie, zmanjiim trudom veliko vec in boljega vina pridelovati, nego v drugih dezelab. Vsled tega nam bo tudi mogoce, nasavina po nizi ceni prodati, in s tem pozornost tujih vinskib kupcev na nas obracati. Poslano. Razen gg. Lutman-a in Vuge (glej „poslanott v§t. 42 „Soce*) so meni predstavili tvarino za karakteri-stiko slovenskih dijalektov in slovenskega ljuustvenega slovstva slededi gospodje: 1) g. Fr. Oblak, avskultant v Gorici — nekoliko pravljic in tolminske okolice; 2) g. Miha Golob, osmoSolec goriske gimnazije — popolnoma znanatveno razpravo: ^Posebnosti^vizgovar-janji slovenskega jezika v NemSkem rovtu in v okoli-ci, sosebno v Oblokab-^ ter zraven wvzglede, kakor se izgovarja v Oblokab, Hudijuiiai in deloma Podbrdom"; 3) g. Anton MikuluS, sedmoSolc goriSke gimnazije ve6 pesnij, zapisanib v Pevmi na znanstveni nacin; 4) g. Janez Vodopivec iz Dornberga (biSna fit. 124) - nekoliko fantovsklb pesnij; 5) g. Anton Mandelc, vulgo Carman, poSestnik na Mlinskem v Bledu ¦- nekoliko pravljic in pesnij; G) g. Janaz R2en, 5upanov tajn k iz Cirknega — vec pravljic in pesnij, zapisanib po domatJerau dijalek-tu v Cirknem in Cirklanski okblici; (med tem nektere od g. Franceta Cclika iz Cirklanske Poljane)., 7) g. Fr. Sedaj, sedmoSolc goriske gimnazije, vefi pravljic, pesnij, posebno pa veliko domacih besedij, zapisanib na znanstveni nacin v Cirknem in Cirklanski okolici, 8) g. Fr. Fnrlani, po§tni uradoik v Govici - dve pravljici v parvaSkem (Pervacma) dijalektu; U) gospodidina Katinka Stanic v Kanalu — eno pesen v domacem dijalektu. Mimo tega g. Vuga mi je dal dostavek k svoiemu presnjemu daru, obstojefi iz ve6 solkanskib pesnij, zapisanth po znanstveni metodi. Veem tem gospodom in gospodidni se srfino za-bvaljujem. .r. V Gorici 29. nov. 1872. J, Baudouin de Conrtenay, l^lslnloa uiiravnlilva. Danes tirjamo po Ustnici samo nektere gg. nwoaniko; n daljevak bomo v pribod. Stevilkah: KavBrna KOnig v Zagreb'u f. 4.10, Kflvarna Weis v Zagrobu f. 4.10, el. fittalntca v Celjl f. 6.60, ¦I ditalnica v Celovcu f. 1,60; g. Plorjr ' A,ti * "-"' Anton BerbuiJ v Sclu f, 2, g. Marin P. "* -«*-•-* « ^/Valc--------- knes v Oltri f 9.80, g. _______, v Semp. f, 4.80, g. Ko- tetic Joief v Batujah f. 6.B0. " "' f. 5.80, V, m Joiof v Queku f. 2, g.' ValotW Jotef v Batujan f. 6.60, g. RU iavec Jolef v.O.ieku^f^l.80, Logii* Joief v Mavhlnjl ^5.80, Dulc Jakop v Zavrhok-u f. 2.80, el. eitalnica v Dornborgu ». »,»», », Gtegotli v Prvaaini f. 2, g. Perozzi Ferd. v Dornberg-u f. 5.80, Joiof Sinigoj v Dombergn t. 5.80, g. Zori lgn. v Dornborgu f, G.60, g. Gregorta Andrej v Prvaiinl f. 2.20, Kavtifi v Fregradl t 4.50, g. LenardU Anton v Stoverjanu f. 6.60, g. Maraft Franoe v Vrtojbi f. 8.90, g. Torofi France v Mcdani f. 4,80, g. Ivan Torol v Modani f. 4.60, g, Malnifi Ivan v Kanalu f. 4.60, g. Stefan fikod-nik v Kala f. 2.80, g. Jug Peter v Kalu f, 5.90, g, TramnuS Joief v Kostanjevlcl f. 6.60. Tistim gg. kl pridejo prlhoanjio v lUtnico, »mo i% xdaj dotifien dolg do konoo t, 1. na adreno a ru-dceilom zapiiali. Cenlk raznega bligi. Turdica doma6a po gl. 1.60. - 70, ogereka po gl. 1.67 ~ 70. Pfienica po gld. 8.10 - 3.30. Rz po gld 2. - Jecmen eel 1.80 — dtto pehan po gld. 8.15 — 30. Fezol po gld. 2.25. - OveslaSki po gld. 1.15 ~ dtto ogerski po gld. 1.20 (Cent 4 f) na debelo. Ajda po gld. 1.30. - Krompir po gld. 2.30 Cent* Se-no po gld. 1.30. - Slama po gld, 1.20 - 1.25. Ma-slo surovo po gld. 50.— dtto kukano, po gld. 54. -Moke v SttaZicah N.o I. f. 15.40, N.o H. f. 14.40, N.o III. f. 11.60* K.o IV. f. 10.40, No V. f. 8.70, N.o VL f. 6.90. Otrobi drobni L 2.80, debeli 2.20. • - Vino 6rno f. 13.50 — 16.- dtto belo 13.— V Gorki dm 4. decembra 187& Zavarovanci pozorl ijr ftflb Podpisano drastvo s tem Mm naznanja oMnistvu, da je gosp. g Anton Rojie, fS0\ prtsestnik n?j^ v Dombergl........." si fflg polo^ii nase zastopstvo in da tedaj ne ( «S® bode od danes naprej Te5 sklepal zavaro-Jffi vanj v nasem imenu in na naS racun. ^ V Gorici 1. dec. 1872. S) DelmSka banka za elementarne Szavarovanja na Dunaji Glavni zastopnik za GoriSko:' HI ROMAN MERLAK ttr> li&t za kasarno St. ISO. Priloga k 49 štev. "Soče" I Lekarnica Pontoni-jeva [ PRI ZAMORCIH I v KaStelu, Oor ici. \ Gfavnazaloga vsakorsnih zunanjih zdra- f pvil, zdravniskih orodij iz guttaperche, kii-§i| gnih prevez, mineralnih voda. j|§! | Edina zaloga pravega wPaglianovega|jg Ssirupa" iz Florence, Mollove SeidliSke Stupe, |L| |melisovca iz Benedek; pravega Stokvizevega||| ajelja od Dorsa za jetkove Ijtidi in belegaj|gj [prsnega sirupa. W I Restitucijonsfiuid (lek) za konje proti 8a jYsakterim izvinjenju, zivinska zdravilna stupa J iza konjo, ?ole in ovce. I Sploh se dobe" prav dobri leki Jvrste po nizki tarifni ceni. PODDRU^NICA STAJERSKE ESKOMPTNE BANKE je zaoela svoje deloviwije A* Posojila, proti jtofoMvn pri banki kredit wMvajo&h. §, 14. E posojilom proti poroStvu pri banki kredit uzivajoclh spadajo sledeca poslovanja: •" a.) Skontiranje menjic postavne vrednosti, ne eez 6 mesecev od dneva vlozbe zapadajoclk in podpisanih *raz9n od enega kredit pri banki nzivajocega, vsaj se od ene poznane zmozne firme. b.) Skontiranje menjic postavne utednosti, katerih placilni obrok nij daljsi od 4. mesecev, in se smatrajo po svoji notranji ka- kovosti kot popolno varnost dajajoce tudi brez porostva enega u^ivalca banknega kredita (zaseben kredit). e.) Skontiranje menjic tako zavarovanih, da dajo popolno gotovost glede* upla8ila- (Zavarovan kredit). Vse te upne pogodbe so izvestljive samo do visokosti svete, eez katero zamore razpola^ati uzivatelj pri banki. B. Druga izvestja ali opravki: §. 15. Drngi opravki banke so: a.) Skontiranje in ^skontiranje menjic in druzih vrednostij; b.) Prevzetje denara v tekoci rata (conto corrente), ali pa za dolgo nedoloeen© dobo, po pogojih, katere dolocuje od casa do . casa upravni odbor. (§. 38.) Za prejeti denar se izdavajo denarnicne nakaznice po 4% brez odpovedi in po 5°'° z desetdnevnim obrokom. Nakaznice se glase' ali na urocitelja, ali pa na ime in se izdavajo v zneskih od 60, 100, 500, 1000 do 5000 a. v. Oblika doticnih tiskovin mora biti potrjona po vladi. Stan proti nakaznicam prejetega denara mora banka objaviti vsak mesec; take vloge pa ne smejo znasati dvakrat toliko, kakor znasajo do tiste f dobe akcijska uplacila. c.) Podeljitev predplacil na vrednostne liste in narocena prodaja obtezenih vsakovrstnih vre|postnih reSij. d.) Delovanje na tekoci racun (conto corrente) in na prepis (giro) s posredovanjam in brez posredovanja blagajnih listov (Cheques) proti obrestim 5°/0 brez odpovedi. e.) Bankno, komisijsko in menjevalno (bankirsko) poslovanje. . f.) Zidanje zaloznih stavb za hranitev, prirodnih pridelkov in vsakovrstnega blaga v smislu vi.soeega dovoljenja 19. junija 1866 v drzavnem zakoniku st. 86; dovoljenje predplacil na prirodne pridelke, na montanisticne izdelke in sploh na kmetijsko in drugo blago, kakor tudi posojila na blagne "nakaznice (Waarants) brez in z naznanilom imena doticnega zastavljavca; nadalje tudi javne drazbe raznega blaga v postavnih mejah. g.) Udelezitev pri obrtnijskih trgovskih in druzih poduzetjih, imajoSih za cilj javne blagostanje in njib podpora z nakupiloin doticnih delnic ali prijoritet za svoj stalni racun, in s posojili na te zadnje, ali pa s komisijsko prodajo delnic. h.) Udelezitev pri javnih in privatnih posojilih s prevzetjem cele ali samo enega Ma svote za svoj stalni racun, ali pa po naroftbi.Jn posredovanje takih posojil. i.) Prejem v hranitev zlata, srebra, obligacij,.dokuinentov in druzih vrednostij. Izdavatelj in odgovorniurednik: VIKTOE DOLENEC. — Tiskax: VMSEMOhM t Gorici.