PoSrntna Dlačana v gotovini leto 1X11. štev. 225 v liotliotii, o foreK 1; jtHn 1125. Ceno Oto 1.- Izhaja v«ak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vt»ta Din 4.—. Popust po dogovora. Interatni davek posebej. >Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900.— Din. — Rokopisi s« ne vračajo. — Kale telefonske Storilke so: 3142, 3123, 31*4, 8125 in 3124. Francija utrjuje svoje meje Senzacijonalni govori francoskih ministrov - Izpraznitev Porenja naj se izvrši šele po zgraditvi novih trdnjav na francosko-nemški meji Pariz, 1. oktobra. Govori, ki so jih imeli v nedeljo francoski ministri Tardieu, Cheron, Painleve in Miginot, so vzbudili v pariški politični javnosti veliko pozornost. Gospodarski krogi so z zadovoljstvom sprejeli zlasti govor ministra Cherona, ki je dokazoval, da je francosko finančno tržišče med prvimi na svetu in da so finance docela urejene. 9 Še večjo pozornost pa je vzbudil v političnih in krogih govor, ki ga je imel minister Painleve v Badenweylerju na francosko - nemški meji. Painleve v svojem govoru naglašal, da izvršuje sedaj Francija dvojno misijo. Ona čuva mir v Evropi in v kolonijah. Vklfub temu pa mora Francija skrbeti tudi za svojo samoobrambo, ker je to prva naloga vsakega naroda in vsake države. Obširni novoletni program za utrditev vzhodne meje je v polnem izvajanju. Do L 1930 bo imela Francija na svoji vzhodni meji dograjen obroč svojih novih trdnjav, ki bodo varna obramba Francije prod vzhodom. Na koncu je Painleve govoril o nemški poklicni vojski in izjavil ,da ta sistem ni sprejemljiv za Francijo in njen nacijonalm genij. Minister Maginot je v svojih izvajanjih obravnaval tudi vprašanje izpraznitve Porenja. Izjavil je, da ne soglaša z izpraznitvijo tretjega pasu, kakor jo določa Joungova reparacijska pogodba. Francoske čete bi morale ostati v Porenju vsaj dotlej, da Francija dogradi svojo veliko obrambno linijo in trdnjave na svoji vzhodni meji. Razumflivo je, da so bili sprejeti ti govori v pariških diplom atičnih krogih z dokajšnjim iznenađenjem, ker iz njih je razvidno, da je francoska politika sicer usmerjena k vsesplošni evropski solidarnosti, da pa istoč asno ne zapira oči pred realno stjo in da skuša varovati interese Francije tudi za bližnjo in daljno bodočnost. Preliminarni sporazum med Anglijo in Rusijo Sovjetska vlada je pripravljena priznati dolgove carske Rusije London. 1. oktobra. Pogajanja, za vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Londonom in Moskvo so do vedi a do preliminarnega sporazuma, s katerim se določa procedura za vzpostavitev diplomatskih zvez. Konzervativni in liberalni tisk vidita - v tem prelimm amera sporazumu zmago zahteve sovjetske vlade, naj se najprei vzpostavijo normalni diplomatski odnošaij med Londonom in Moskvo in šele potem prično pogajanja za ureditev dolgov bivše carske vlade in o vprašanju pobijanja boljševizma. »Morningpost« očita Hendersonu, da je kapituliral pred pooblaščencem sovjetske vlade Dovgalevskim ter popolnoma izpremeni! stališče, ki ga je zastopal še pred dvema mesecema v pogajanjih ž njim. List navaja tudi nekatere podrobnosti o prvih pogajanjih med HenderSonom in Dovgalevskim, ki so se vršila meseca julija. Tedaj je Henderson odločno odklonil zahtevo Dovgalevskega, naj se v pogajanjih določi samo procedura za vzpostavitev diplomatskih odnošajev in šele nato urede na oficijelnih posvetovanjih vsa doslej nerešena vprašanja. »Dailv Mail« se čudi stališču Hendersona in postavlja vprašanje, zakaj ga je naenkrat izpremenil. Od dobro poučene strani pa se doznava, da je Henderson že dobil jamstva od sovjetskega pooblaščenca, da se bodo pogajanja za rešitev vseh nerešenih vprašanj vršila na realni podlagi in da se sovjetska vlada ne b0 zatekala k načelnim omejitvam. To se zlasti tiče vprašanja dojgov bivše ruske carske vlade. Kakor se zdi, se sovjetska vlada postavlja v tej stvari na realno stališče, priznavajoč načelno te dolgove. Razen tega se trdi. da je Henderson pospešil sporazum z Dovgalevskim, da bi mogel na kongresu delavske stranke poročati 6 konkretnem uspehu, ki bi pred vsem zadovoljil široke dela vske množice m preprečil morebitne očitke levičarskih elementov. Reforma angleške delavske stranke Izprememba statutov angleške delavske stranke — Zagovorniki revolucije bodo izključeni ter vanjo sprejeti tudi simpatizer ji iz meščanskih slojev London, 1. oktobra. Včeraj je bil v Brightonu oivorjen letni kongres delavske stranke na katerem bodo sprejeti važni sklepi. Glavno vprašanje, s katerim se ima kongres baviti, je izprememba statutov delavske stranke, ki se bo izvršila po sklepih nedavne konference v Liveropoolu. Namen te refor* me jey razširiti podlago delavske stranke in doseči, da bi stranka postala čim kompaktnejša. Razen tega se ima razširiti program delavske stranke, da bi megla v polni meri vršiti svojo misijo, ki jo je prevzeta, ko je iz svojih vrst formirala novo vlado. Sedanji statuti delavske stranke so bili izdelani l. 1918 in l. 1928 za prve Macdonaldove vlade nekoliko izpremenjeni. Z novo revizijo bodo popolnoma odstranjene komunistične doktrine ter bo vsakdo, ki bi zagovarjal potrebo revolucije in ne evolucije, izključen iz stranke. Ker je v poslednjih petih letih imela delavska stranka mnogo sims pstizerjev v vseh družabnih slojih, bo sedaj sprejela te elemente v svoje vrste ne glede na to, oli so delavci ali pa zavzemajo morda kak visok družabni položaj. Ti novi člani bodo sprejeti v delavsko stranko pod istimi pogoji kakor delavci. Proti temu predlogu vodstva stranke obstoji sicer močna opo* žici j a med industrijskimi delavci, zdi pa se, da bo na kongresu vendarle pre* vladalo zmerno naziranje in da tozadevni predloč sprejet z veliko večino glasov. Odstranitev izvoznih in uvoznih omejitev Doslej je ratificiralo konvencijo nih omejitev 17 držav — Koni konve Ženeva, 1. oktobra. Jugoslovenska in italijanska vlada sta včeraj prijavili ge* neralnemu tajništvu Društva narodov, da sta njuna zakonodajna organa spre« jela mednarodno konvencijo o odstras nitvi uvoznih in izvoznih omejitev. S tem je število držav, ki so se pridružile rej mednarodni konvenciji, povečalo na 17. Zadnji rpk za sprejem teh konven* o odstranitvi izvoznih in uvoz-erenca vlad za uveljavijenje ncije cij je bil 30. septembra 1. L Ker doslej še niso prijavile svojega pristopa k tej konvenciji Nemčija, Poljska in Češko* slovaška, bo tajništvo Društva narodov sklicalo v začetku decembra konferen* co vlad, da sklepa i o o tem, ali naj kon* vencija velja med državami, ki so jo sprejele, ne da bi se nočakalo na rati* fikacijo omenjenih treh držav. Seja velikega fašističnega sveta Rim, 1. oktobra. Za sinočno sejo velikega fašističnega sveta je vladalo v fašističnih krogih veiko zanimanje. Seja je bila napovedana za 10. zvečer Že dolgo pred tem pa so se zbrala pred palačo Chigi ogromne množice radovednega ljudstva. Vse je pričakovalo izida te seje, o fcateri je bilo napovedano, da bo prinesla zgodovinsko važne odločitve o bodoči ureditvi in vlogi velikega fašističnega sveta ter fašistične stranke v Italiji. Seja je bila otvor-jena točno ob 10. pod prdesedstvom Mus-solinija. Trajala je samo tri četrt ure. Mus-solini je podal daljši referat o nalogah fašistične stranke in o novi vlogi velikega fašističnega sveta, nakar je bila seja brez debate zaključena. Ko je ljudstvo zvedelo za potek seje, se je razočarano razšlo. Zakliucitev razstave v Poznanju — Varšava, 1. oktobra. Včeraj je bila v prisotnosti članov vlade zaključena mednarodna razstava v Poznanju Zadnje dni so razstavo obiskale mnogošte\Tilne množice iz bližnje in daljne okolice. Razstavo je posetilo od meseca maja pa do konca septembra, ko je bila odprta, nad 5 milijonov oseb. V tem času je bilo v Poznanju tudi nad 120 kongresov. Razstava je bila zaključena brez deficita. Bolgarske reparacije Pariz, 1 oktobra. Včeraj je bolgarska delegacija podala pred komisiio za vzhodne reparacije svoje poročilo ter izročila predloge o nadaljnj ureditvi bolgarskin reparacij. Bolgarski delegati so dokazovali, da so dejatve bolgarske državne blagajne za reparacije mnogo previsoke in da prenaglo rastejo. Svoje poročilo so zaključili bolgarski delegati s trditvijo, da presegajo bolgarske reparacije plačilno zmožnost bolgarskih državnih financ. Zato so predlagali, naj bi se bolgarske operacije primerno znižale. Reforma avstrijskega parlamenta Dima], 1. oktobra. V parlamentarnih krogih se govori, da bo število poslance* v parlamentu znižalo od 165 na 100. S tem v zvezi bodo tudi volilna okrožja preurejena. Vsa država bo razdeljena v 80 volilnih okokrožii. ki bodo volila no eneea poslanca. Preostanki glasov bodo združeni v enotno volilno okrožje za vso državo. Iz tega volilnega okrožja bo izvoljenih še 20 poslancev. Obenem bo znižano tudi število funkcijonarjev v deželnih zborih in občinskih svetih. Kriza bolgarske vlade Beograd, 1. oktobra. Glavna uprava je potrjujejo, da se nahaja bolgarska vlada tik pred demisijo. Krizo vlade je izzval spor. ki je izbruhnil med delegatom Društva narodov Cheronom in bolgarskim ministrom prometa Madžarovom. Bolgarski minister prometa odklanja v novem zakonu o bolgarskih državnih železnicah klavzule, ki ji predvideva pogodba o posojilu Društva narodov Bolgarski. Vojaška zveza med Francijo in Nemčijo Trajno jamstvo miru — Izpopolnitev z ekonomsko solidarnostjo med Nemčijo in Francijo Berlin, 1. oktobra. Nemški nacijo-nalni industrijec Arnold Rehberg objavlja po berlinski podružnici pariške »Agence Havas« izjavo, v kateri pravi, da je imel svoječasno sestanek s francoskim maršalom Fochom o možnosti sporazuma med Francijo in Nemčijo. Maršal Foch je pritrjeval Rehbergovim izvajanjem ter baje predlagal, naj bi se med Nemčijo in Francijo sklenila voja- ška zvezna pogodba. Taka pogodba bi trajno zajamčila mir v Evropi in bi bila največja zapreka za vse eventualne vojne zapletljaje. Maršal Foch je končno pristavil, da bi se vojaška zveza lahko izpopolnila z da!ekosežnimi gospodarskimi pogodbami in splošno ekonomsko solidarnostjo med Nemčijo in Francijo. Priprave za pomorsko razorožitev Ugoden odmev Macdonaldovih izjav London, 1. oktobra. Potovanje ministrskega predsednika Macdonalda v Zedinjene države zbuja kot posledica razgovorov z ameriškim poslanikom Dawesom o pomorskih vprašanjih izredno zanimanje ne samo v Veliki Britaniji in Zedinjenih državah, temveč tudi v drugih državah. Iz komentarjev evropskega tiska je razvidno, da je bila ugodno sprejeta Macdonaldova izjava pred odhodom v Ameriko, v kateri je govoril o širših mednarodnih interesih. Sedaj je potrebno, da pridejo pogajanja o pomorski razorožitvi do ugodnega efekta. Vtis Macdonaldovega prizadevanja se bo bržkone še ojačil z njegovim sporočilom kongresu angleške delavske stranke, da more imeti vsak sporazum, ki se ima doseči na konferenci z drugimi pomorskimi silami, kasneje pa na pripravljalni konferenci v Ženevi. To ni noben poizkus, da bi se druge države postavile pred dovršena dejstva. Namen razgovorov je odstraniti vse težkoče. ki obstoje v Angliji in v Zedinjenih državah, da bi ne dollo do zastoja v splošnih pogajanjih za razorožitev. Newyork, 1. oktobra. Za sprejem predsednika angleške vlade Macdonalda se vrše v Newyorku velike priprave. Predsednik angleške vlade bo ostail v Newyorku samo dve pičli uri, nakar bo nadaljeval takoj pot v VVashington. Macdonald je izrazil željo, naj bi se ne prirejale sprejemne svečanosti, kar pa njegovi newyorški prijatelji nočejo upoštevati Sodi se, da bo sprejem, ki ga bo doživel Macdonald v Newyorku, čeprav bo trajal samo dve uri, eden najveličastnejših, kar jih je bilo prirejenih v zadnjem času. Reforma uprave Angleške banke Uprava Angleške banke se bo izpopolnila z zastopniki vlade, industrijcev in strokovnih zvez — London, 1. oktobra. V finančnih in industrijskih krogih pričakujejo, da bo finančni minister Snowden v svojem gospodar sko-poli ti enem govoru na kongresu delavske stranke v Brightonu prihodnji četrtek napovedal, da bo velika državna anketa o kreditni in borzni politiki Anglije pričela takoj s svojim delom. Vlada bo predočila predloge, kako naj 6e uprava Angleške banke modernizira pri- merno zahtevam industrije in strokovnih organizacij ter podredi ostrejšemu nadzorstvu gospodarskega ministrstva. Izključno iz bančnikov Cityja obstoječa uprava Angleške banke naj se izpopolni z zastopniki vlade, industrijskih zvez in strokovnih organizacij, da bi postala ustanova, ki bi lahko prevzela odgovornost in vlogo gospodarskega parlamenta na finančnem polju. Novorojenčka sežgala v peci Služkinja, ki je novorojenčka najprej zadušila, nato pa sežgala v peci Dunaj, 1. oktobra. Pred poroto se je včeraj pričela razprava proti 281etni služkinji Ivani Rammel, ki je obtožena, da je junija meseca vrgla svoje novorojeno dete v peč. Zločin je odkrila gospodinja, ko je hotela vreči v peč papir in našla pri tej priliki napol zoglenelo trupelce novorojenčka. Služkinja je priznala svoj zločin. Ihte je pripovedovala, kako je 4. junija porodila otro-čička in ga položila pod odejo, čeprav je vedela, da se bo tamkaj zadušil. Tu je novorojenček ostal vso noč, zarana pa je ugotovila, da je dete mrtvo. V hipu jo je prešinila misel, da bo zakrila svoj zločin, ako bo vrgla novorojenčka v peč in ga sežgala. Rammelova je vzela petrolej in polila ž njim trupelce, nakar ga je užgala. Nekaj časa je še poslušala, kako so prasketali plameni v peči, nato pa je zbežala v svojo sobo, ne da bi počakala, da je novorojenček popolnoma zgorel. Vse to je brez-srča mati priznala pred policijo, pred poroto pa se zagovarja, da se ie po porodu lotila slabost in da se ne zaveda, kaj je storila z detetom. Vsekakor ni imela namena, da ga umori. Rammelova vztraja na trditvi, da otrok ni več živel, ko ga je vrgla v peč. z policijske kronike « Ljubljana, 1. oktobra. Kolesarske tatvine so v mestu zopet na dnevnem redu. Včeraj sta bili zopet ukradeni dve kolesi. Eno je bilo odpeljano gostilničarju Francu Veselu iz veže njegove gostilne v Hrenovi ulici. Kolo je bilo znamke »Aiglon«, vredno okoli 1700 Din. Tvor-niika številka kolesa je 376.867. Tatvine je osumljen neki moški, ki je bil sam v gostilni in je neopaženo odšel. Izdajal se je za mesarskega pomočnika Peternela z Jesenic. Drugo kolo je bilo ukradeno delavcu Francu Japlju iz Zgornje šiške. Pustil ga je pred Subljevo trgovino v Zgornji šiski. Ugodno priliko je izkoristil podjeten tat in mu ga odpeljal. Kolo je znamke ->Torpedoc, vredno 1200 Din. Posestnik Franc Martine na Prulah je policiji prijavil, da se je včeraj ponoči neznan zlikovec epiazil v njegovo shrambo in odnesel razne stvari, zlasti pa obleko v skupni vrednosti 1200 Din. Žrtev lastne neprevidnosti je postal včeraj 131etni dijak Stanko Goršič, 6tanujoč na Mlivki. Tresel je na Opekarski cesti divji kostanj, pa se mu je odlomila trhla veja pod nogami. Pobil se je na glavi in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Run unsko vojaško letalo ponesrečilo Bukarešta, 1. oktobra. V nedeljo je v Camnulunzu treščilo na zemUn voiaško letalo. Pilot se ie ubil, njegov SDremljevalec Pa je bil težko ranjen. Letalo ie imelo na krovu zelo važne dokumente voinega ministrstva, ki bi jih moralo prinesti v Campu-lung, kjer se nahaja na oddihu vojni minister. Vsi dokumenti so zgoreli. Sorzna poročila, ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.55 — 276.35, Newyork 56.59 — 56.79, Pariz 221.79 — 223.79, Milan 296.284 — 298.284, Curih 10.944 — 10.974, Amsterdam 22.S1 bi., Berlin 13.5275 — 13.5575, Dunaj 797.73 — 800.73, Praga 167.90 — 168.73. Budimpe*!? 9*9.90 — 992.90. Efekti: Vojna škoda 403 — 404. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12S75. London 25.l7(V:;s. Newvork 518.20, Pariz 20.32S75, Milan 27.13, Madrid 76.775. Berlin 123 64, Dunaj 72.93, Praga 15.345, Bukarešta 3.07875. Ru dimpešta 90.5125, Sofija 3.75. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Stran £ »SLOVENSKI NAROD«, dno 1. oktobra 1929. tpv 2 >4 Pomen veleseima za Liubljano Zanimivi podatki o dosedanjem delovanju In uspehih ljubljanskega velesejma Ljubllana. 1. oktobra. Prinodnje leto proslavi naš velesejem lOletnico svoiega plodo-nosnega dela in zato ni čuda, dl vlada za to velevažno gospodarsko ustanovo vedno večje zanimanje ne samo pri nas. temveč tudi v inozemstvu. Ker se bliža ljubljanski velesejem jubilejnemu letu bo marsikoga zanimalo, kako se je razvijal, kakšne uspe-he je dosegel In kaj pomeni za naše gospodarstvo, pa tudi za tujski promet v Sloveniji. NaS urednik je naprosil ravnatelja g. dr. Dularja, naj mu poda kratek pregled razvoja in uspehov velesejma od ustanovitve do letos. Ljubljanski velesejem. mednarodnega enačaja, je bil ustanovljen kot prva tovrst-la institucija v naši državi in na Balkanu iptoh, 1. 1920. Septembra meseca L 1921 je Hla prirejena Že L prireditev, mednarodni rzorčni velesejem. Vzorčni velesejmi so se ponavljali redno vsako leto do 1. 1925. Tega leta je velesejmska uprava navezala najožje stike z našim kmetijstvom in priredila poleg velesejma še pokrajinsko razstavo, »Ljubljana v jeseni«, ki je bila pretežno kmetijskega značaja. Od tega časa naprej delujejo naši kmetovalci složno roko v roki z reprezentanti industrije, obrti in trgovine pri velesejmskj prireditvah v korist In po-vzdigo našega narodnega gospodarstva. Velesejem deluje nesebično in v zadovoljstvo vseh gospodarskih krogov in v neugodnih gmotnih razmeran že deseto leto. V toku svojega obstoja je ponovno dokazal, da le za naše gospodarstvo neobhodno potreben da je organiziran z veliko marliivostjo in to najbolje od vseh podobnih prireditev v državi, kar odkrito priznavajo doma in v tujini. Ljubljanski velesejem, pri katerem sodelujejo z vsem svojim znanjem najodlič-nejšl gospodarski strokovnjaki in predstavniki, je pokazal pozitivno delo in se izkazal vrednim najvišjega pokroviteljstva našega vladarja. V teku let svojega obstoja pa se velesejem ni samo omejil na gospodarske prireditve, marveč je pritegnil v svoi krog tudi Strojna Industrija.......... Izdelki iz železa in jekla....... Ostali kovinski izdelki ........ Poljedelski stroji in orodje ...... Avtomobili bicikli, vozovi itd...... Elektrotehnika in razsvetljava..... Kozmetika, farmaceutini In kirurg, izdelki Papirna industrija, kartonaža. pisarn, potr. Pohištvo, stanovanjska oprema..... Ostala lesna industrija ....... Usnje konfekcija usnja........ Tekstilna Industrija, konfekcija, kožuhovina. perilo ........... Klobuki, slamniki, košarstvo. vezenine, čipke, ŠČetarstvo.......... Lončena roba, majolika, fajance. steklo . Draguljarstvo fina mehanika, optika, gra« verji, fotografske potrebščine..... Kemična industrija ......... Industrija živil ,.......... Stavbarstvo . ■.......... Glasba, radio ..........» Razno ...•*••.•••»••_ Obiskovalcev Je bilo na obeh prireditvah skupaj nad 200.000 Od teh je prispelo s sejmsko legitimacijo iz oddaljenejših krajev države oziroma inozemstva 23.000. Zanimivo ie poročilo g. načelnika glavnega kolodvora, da je bilo samo v nedeljo dne 8. trn. na glavnem kolodvoru 32.000 potnikov dosedaj nepoznano rekordno število. Naj mi bo dovoljeno navesti nekaj računov o denarnem prometu. Letos je bilo približno 1100 razstavljal-cev. od teh 200 iz Ljubljane. 900 razstav-Ijalcev privede seboj povprečno po 2 nastavi] enca, torej živi 15 dni v Ljubljani 2400 tujcev po Din 120, to je Din 4.860.000 dotoka mestu. Od 200.000 obiskovalcev jih je 23.000 iz oddaljenejših kraiev, ki ostanejo povprečno po 3 dni v Ljubljani. Skupni donos Ljubljani, če vsakdo porabi dnevno Din 150 znaša 10,350.000 Din Od ostalih 177.000 obiskovalcev la.lko računamo 80.000 iz Ljubljane. Ostane Jih 97.000 iz bližnjih krajev, ki pridejo na ve* lesejem za 1 dan in potrošijo no Din 50. Skupni letni prihod teh obiskovalcev Ljub. Ijani znaša 4,850.000 Ne glede na lepe kupčijske zaključke na velesejmu. so ta čas prenapolnjeni vsi hoteli in privatna stanovanja. Da. še celo v železniških vagonih na glavnem kolodvoru prenočujejo tujci. — Velik promet zazna-nrafejo Ijublanske trgovine, restavracije, brivnice itd. Saj je Slovencu v krvi, da ob takem izletu nekaj nakupi In prinese svol-ce-n domov — odpustke in razno potrebno blasn Tudi te postavke so zelo visoke. Velesejem je prinesel LJubljani tamo za soU. življenje obiskovalcev in razstavljal-cev nad 20 milijonov Kje je pa Se promet na veleselmu In po trnovi nan? Preračunali smo, da ie prepotovalo po železnici 23.000 obiskovalcev iz oddalje- razne kultarne razstave. Omenimo naj samo kulturno razstavo »Slovenski žena«, gledališko razstavo, športno razstavo, razstave upodabljajočih umetnikov, higijenske razstave, lovsko razstavo, Zoo. »Tisk« in letos zelo zanimivo »Zadružno razstavo«, ki je tudi prikazala kulturni nivo nalega naroda. Prireditelji gospodarskih in raznia kulturnih razstav so bili vedno deležni popolnega priznanja od strani celokupne javnosti. Žal bolj poredko pa resornih ministrov, ki se radi preobilice vladnih poslov mnogokrat niso mogli odzvati Drijaznemu vabilu na otvoritev in ogled prireditve. Veliko koristi pa ima od velesejma tudi naša bela Ljubljana. Velesejem ie oni, ki ume dvakrat v letu napolniti našo slovensko prestolico z desettisoči tujcev ki puste tu veliko denarja in zaslužka. Velesejem je oni, ki napravi vsai za dva meseca v letu iz drugače zaspane in mirne Ljubljane živahno in vrvenja oolno mesto. Velesejem eden najmočnejših tujskopro-metnih faktorjev Leta 1925 je bil Ljubljanski velesejem sprejet za člana Zveze veliki.i mednarodnih velesejmov s sedežem v Milanu. Istega leta je zače' z organizirano prodaio kož div-lih živali, privabil ie inozemske kupce in dosegel za naše kože svetovne cene, ki so za 100% višje od onih. katere so popreje plačevali našim lovcem razni inozemski prekupčevalci. Letos je velesejmska uprava priredila poleg dveh aukcij za kože divjih živali meseca januarja in marca dve veliki razstavni prireditvi. XIII in XIV. oo Številu: Meseca junija IX mednarodni vzorčni vele-jem in meseca septembra V, ookrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«. Na IX. mednarodnem vzorčnem velesejmu je razstavilo 734 razstavlialcev, od teh 215 inozemcev Na V. pokraiinski razstavi 347 razstavlialcev. od teh 84 inozemcev. Skupaj 10S1 razstavljalcev, od ren 299 inozemcev Razstavni prostor je bil vedno popolnoma zaseden Razstavljala' so bili razdelieni v 20 glavnih blagovnih skupinah. Na Dismena in ustmena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma ie uprava velesejma prejela od razstavlialcev izjave o uspehu, katere so strogo razvrščene sledeče: »Prozoren človek" na razstavi v Zagrebu Zelo Zadovoljni Manj zadovoljni zadovolj 52% 33% 15% 37% 59% 4% 31% 69% — 90% 10% ■_ 26% 46% 28% 50% 50% _ 70% 20% 10% 30% 40% 30% 75% 25% — 60% 32% 8% 25% 26% 49% 65% 20% 15% 38% 41% 21% 35% 50% 15% 60% 40% 60% 30% 10% 80% 20% — 65% 35% — 40% 20% 40% 75% 25% — 53.20% 34 55% 12.25% nejših krajev, 97 000 iz bližnjih krajev in 110 razstavljalcev (po 200. 30. in 200 km) nad 9 milijonov km. Na obeh prireditvah je bilo razstavljenega nad 200 vagonov najrazličnejšega tu-in inozemskega blaga. Na obeh prireditvah je razstavilo 36 mizarjev, ki so danes prezaposleni z naročili iz cele države.. Vsakemu poznavalcu razmer je še v spominu da je bila pohištvena mizarska obrt pred razstavljanjem na velesejmu pred popolnim polomom. Ljubljanski velesejem zaposluje 8 stalnih nameščencev s 24 rodbinskemi člani in nad 60 provizornega personala, sejmski in policijskih stražnikov, gasilcev, blagajni-čark itd Velesejmska uprava izda letno nad pol milijona dinarjev za reklamo in tiskovine in izda velike svote obrtnikom za popravilo stavb in sejmišča. Poleg splošno priznane gospodarske pospešitve potom veleseima dokazuiejo navedene suhoparne številke, kako potrebna Je gospodarsko in kulturno visoko razviti Sloveniji in njeni prestolici institucija velesejma. katero bi se moralo ustanoviti, če bi Je še ne imeli. Ljubljanskemu velesejmu so dani vsi predpogoj', za nadaljni uspešni razvoj. Se malo več financijelne podpore in vdesejem bo mali bijou, nam vsem v ponos pred celim svetom.____^ * f v • Koledar. Danes: Torek, 1. oktobra 1929, katoličani: Remigij, pravoslavni: 18: septembra, Evmentije. Današnje prireditve. Drama: zaprto. Kino Matica: Pravica mladine (Madgc Belamv). Kino Ideal: Plesalka boso v (Ana Mav Wong). Kino Ljubljanski Dvor: Nespametna sreča. Predstava cirknta Konrada. Dežurne lekarne. Danes: Leustek, Resljeva cesta. Bohinc Rimska cesta. Razstavo dobimo prihodnje leto v Ljubljano Znamenita higijenska razstava v Zagrebu, ki smo jo prejeli nedavno na račun reparacij iz Draždan, vzbuja splošno pozornost. Razstava je odprta Že od 7. septembra in bo trajala do 16, t. m. Kakor izvemo, ukrene tukajšnji Higijenski zavod vse potrebno, da ie otvori ista higijenska razstava prihodnje leto tudi v Ljubljani. Razstava nosi naslov Moški, žena in otrok in nazorno prikazuje vse, kar je potrebno za čistoto, zdravje in higijenski način življenja. Razstavljeni so predvsem skeleti in propagandne slike, ki osvetljujejo važnost in potrebo telovadbe. Veliko pozornost po-sernikov vzbujajo naravnost genialno sestavljeni aparati za merjenje udarcev žil, dalje za merjenje jakosti mišičevja itd. Mnogi aparati prikazujejo delovanje srca in obtok krvi rdeča tekočina, gnana po steklenih »žilah«). Senzacijo vzbuja skupina raznih delov človeškega telesa, imenovanih »prozoren človek« S posebnim postopkom, ki ga Nemci nočejo izdati, se je posrečilo nemškim zdravnikom, da vsak del človeškega telesa tako preparirajo in konservirajo v neki tekočini, da je povsem prozoren. Trde kosti so popolnoma prozorne tudi brez rontgena! Na ta način preparirani deli najbolje služijo študentom medicine, a prav tako tudi vsakemu laiku, da se dobro informira o strukturi in o stanju človeških organov, zdravih in bolnih. Razstavljeni so tudi številni mo- deli, grafikoni in slike, ki prikazujejo nego dojenčkov, nadalje kompletne otroške sobe itd. Zanimivi so zlasti preparati in modeli o spolnih in nalezljivih boleznih. Posebna pažnja se je posvetila higjj< eni vasi Razstavljena je bolniška vaška soba. ki kaže vzorno in pravo nego bolnika na vasi z minimalnimi in enostavnimi sredstvi, s katerimi razpolaga vsaka vaška hiša. Razstavo zaključuje v Številnih slikah in fotografijah prikazano delo higijenskih ustanov Jugoslavije Sola narodnegi zdravja v Zagrebu je ob tej priliki izdala krasen »Vodič po higijenski izložbi«. Izdajateljica pravi, v uvodu: Vse države, ki skrbe za svoj napredek, posvečajo največjo pozornost ljudskemu zdravju. Življenje njihovih ljudi je povprečno za tretjino daljše, pn drugih za polovico, a pri nekih celo dvakrat daljše nego pri nas. Če ostane pri nas umrljivost ista, kakor pred desetimi leti, bo življenje človeka pri nas trajalo povprečno 35 let Na Danskem žive ljudje povprečno 69 let, v Ameriki 68, na Nizozemskem 63, v Angliji 58. v Nemčiji 55, v Franciji 54, na Japonskem 53 let. Slabše, kakor nam, se godi edino črncem v Ameriki, ki žive povprečno 32 let in Indijcem v Indiji, ki žive povprečno po 10 let. Delokrog okrajnih načelnikov v L ubijani Dolžnost okrajnih načelnikov je v prvi vrsti voditi točno evidenco vseh socialno šibkih slojev in obveščati o njihovih potrebah socialno-politični odsek Socialno-politični odsek občinskega sveta je 6. avgusta predlagal 22 okrajnih načelnikov, ki bodo skrbeli odslej za mestne reveže namesto dosedanjih ubožnih očetov. Zupan je predlagane okrajne načelnike potrdil in tako je bilo vprašanje novega ubožnega skrbstva ljubljanske občine rešeno. Imena okrajnih načelnikov smo objavili že. 13. septembra, danes pa objavljamo podrobne informacije o njihovem delokrogu. Okrajni načelniki so pomožni organi mestnela magistrata, da podpirajo socialno-politični ter zdravstveni odsek občinskega sveta in mestni socialno-politični urad v vseh zadevah občinskega socialnega skrbstva in socialne higijene. Okrajne načelnike imenuje po nasvetu socialno-poli-tičnega odseka župan za nedoločeno dobo. Okrajnim načelnikom se je ravnati pri izvrševanju svoje naloge po pravilniku :n po naročilih, ki jim jih daje po potrebi župan, socialno-politični in zdravstveni odsek ali urad. Mesto je razdeljeno na 22 okrajev in je za vsak del imenovan poseben ekrajni načelnik. Vsak okrajni načelnik si izbere v svojem okraju sosvet treh do petih pomočnikov, ki mu pomagajo pri vršitvi njegovih nalog. V sosvet pritegne nekaj članov raznih karitativnih organizacij, med njimi tudi ženske članice. Imena svojih s »svetovalcev mora okrajni načelnik naznaniti socialno-političnemu odseku, da lih ta odobri in jim izda zadevne dekrete. Ti sosvetov alci so pomožni organi okrajnega načeirika in-imajo vse svoje nasvete sporočati le njemu, ki jih potem predloži socialn j-politič-nemu in zdravstvenemu odseku ali uradu. Okrajni načelniki se vabijo na vse seje so-cialno-nolitičnega odseka, v katerih se sklepa o podeljevanju stainih podpor. Okrajnih načelnikov prva in temeljna naloga je, da imajo v evidenci vse socialno Šibke sloje v svojih okrajih in da poročajo bodisi pismeno ali ustno o njihovih težnjah in Potrebah mestnemu socialno-političnemu uradu, ki potem obveSča o tem po potrebi socialno-politični in zdravstveni odsek, oziroma župana. Podrobne naloge okrajnih načelnikov so, da naznanijo soclalno-političnemu uradu vse one tihe, skrite reveže, ki si ne upajo na dan s svojo revščino in ki rajši gladuje jo ter trpe mraz in vso iedinščino, kakor da bi sami prosili podporo. Dalje opozarjajo socialno-politični urad na take reveže, ki leže doma, od vseh zapuščeni, a si sami ne morejo postreči, v bolnico pa jih radi pomanjkanja prostora nočejo sprejeti. Ugotavljajo, v katerih rodbinah so otroci, ki gladnjejo, so slabo oblečeni, bodisi zaradi bolezni ali revičine staršev, ali pa tudi le po njihovi krivdi, ker Je mati zanikrna, oče lenuh, pijanec zapravi]ivec itd. Njih dolžnost Je, da skrbno pazijo, če so v kaki rodbini otroci slabo vzgojeni in skušajo dognati, odkod prihaja to zlo, ali od staršev, sosedov, bližnje okolice, ali pohajajo otroci brezdelno po ulicah, beračijo ali celo kradejo. Tudi naznanjajo otroke, ki so godni sa rokodelski uk, a ne morejo dobiti mojstra, pri katerem bi imeli stanovanje, hrano in obleko, starši pa Jim tega radi revščine ne morejo nuditi in opozarjajo starte, ki bi radi dali svoje otroke v uk, na] se zglasUo v sodalno-političnem uradu, kjer se bo s njimi posvetovalo, česa naj se gre otrok učiti, za kateri poklic ima največ veselja, zmožnosti, telesne sposobnosti in tudi v katerem poklicu Se ni preobliče profesionistov itd. Nadalje javljajo vsak primer, če v kaki rodbini ne morejo doma rediti dojenčka ali rejenčka v nežni starosti radi materine bolezni, revščine, nezdravega stanovanja ali kakega drugega tehtnega vzroka. Posebej opozarjajo socialno-politični urad na vse primere, kjer starši z otroki surovo ali grdo ravnajo, jih pretepa vajo, puste stradati ali jih celo silijo k prosjačenju in jih sploh izkoriščajo. Vselej takoj javljajo. Čim opazio, da kak varuh ne vrši svoje dolžnosti in se ne briga za dobrobit poverjenih mu otrok. Dalje vrše kontrolo, da podpiranci ne zlorabljajo prejete podpore s pijančevanjem ali podobnim. Posebno pazijo na starše, ki prejemajo podpore za svoje otroke, da pravilno uporabljajo prejete podpore v prid svojih otrok in ne za pijače ali kako drugo zabavo; to velja zlasti tudi glede onih, ki prejemajo brezposelno podporo. Tudi poročajo o higijenskih razmerah otrok in njihovih rodbin v svojem okraju. V vseh navedenih primerih sporočajo okrajni načelniki socialno-političnemu uradu pismeno ali ustno svoje predloge in mišljenja, kako bi bilo tem nedostatkom najlažje v okom priti in dajejo pojasnila zdravstvenemu odseku in higijenskemu uradu v vseh zadevah ljudske higijene. Socialno-politični urad odstopa dospele prošnje za stalne podpore po krajevni pripadnosti dotičnim okrajnim načelnikom, ki s pomočjo svojih sosedov doženejo premoženjske in rodbinske razmere prosilcev ter jih vpišejo v priloženo vprašalno polo, obenem s svojim predlogom glede visokosti in oblike podpore. Ves zbrani materijal vračajo čim preje socialno-političnemu uradu. Zahteve državnih uradnikov V nedeljo se je vršil v Skoplju X. kongres Zveze državnih uradnikov In uslužbencev, katerega so so se udeležili zastopniki uradniških organizacij iz vseh kraiev države. Slovenjo ie zastopal na kongresu dr. Josip Ferjančič, Hrvatsko pa dr. Stjepan Bratanić. Dopoldne se ie vršila svečana seja, na kateri so pozdravili stanovske tovariše iz južnih krajev zastopniki uradniških organizacij iz drugid pokrajin. S kongresa so bile poslane pozdravne brzojavke kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru. Popoldne je kongres razpravljal o stanovskih zadevah državnih uradnikov. Po referatih in debati je bila soglasno sprejeta naslednja resolu- Letna skupščina glavne zveze državnih uradnikov in uslužbencev je usvojila po poročilu upravnega in nadzornega odbora sledeče zahteve v svrno zboljšanja Še vedno težkega gmotnega položata državnih uradnikov, uslužbencev in vpokoiencev. 1. ) skupščina smatra, da so državni upokojenci v neznosnem gmotnem položaju, kajti njihovi bori prejemki ne zadostujejo niti za najelementaruejše življenske potrebščine in to ne samo kot bivših državnih organov, temveč kot človeških bitij sploh. Zato prosi kraljevsko vlado, da čim prej zboliša gmotni položaj posebno starin vpokoiencev na ta način, da odobri potrebne kredite, iz katerih bi dobivali ti nesrečneži vsaj začasno podporo pred nastopajočo zimo, ki bi se izplačevala do končne ureditve njihovih prejemkov na temelju izenačenja pokojnin po starem zakonu s pokojninami po novem zakonu; 2. ) skupščina priznava dosedanje pri za. devanje kraljevske vlade za zboljšanje gmotnega položaja poedinih panog aktivnih državnih uslužbencev. Ker pa smatra, da je zboljšanje gmotnega položaja potrebno v enaki meri tudi za vse druge stroke državnih uslužbencev, prosi krabevsko vlado, da čim prej ukrene vse potrebno, da se tud: drugim državnim uslužbencem oo odgovar. jajočm kategorijah odred: in zasigura boli-še napredovanje v služb:: 3. ) da se še pred končno ureditvijo pre. jemkov državnim uslužbencem zviSa stanarina v taktičnem sorazmeriu z najemninami, a dotlej da se nud: državnim uslužbencem v najetih stanovanjih zadostna zakonska zaščita proti pretiranim zahtevam h'šnih posestnikov; 4. ) da se draginjske doklade odrede na novi bazi. ki bi popolneje odgovarjala tržnim cenam v poedinih mestih in krajfa; 5. ) da se davčne stopnje na preiemke državnih uslužbencev znižajo na stopnici raznih davčnih bremen in da se ukine tudi za državne uslužbence davek za samoupravne ceste; 6. ) da se uredba o potnih in selitvenih stroškin revidira v smislu oravičnejšeza povračila stroškov in 7. ) da se nameravana reviziia uradniškega zakona izvrši ob sodelovanju z glavno zvezo. Opozorilo pridobnini zavezanih strank V smislu člena 116., odst. 1. in 2. zakona o neposredriin davkih z dne 8 februarja 1928 (Ur. 1. št. 75)-26 iz leta 1928) naznanja davčna uprava za mesto v Ljubljani, da *so seznami oseb, zavezanih pridobnini. katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1924) razpravljale pred davčnima odboroma za mesto LJubljano razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v LJubljani v času 4. oktobra do všetega 11. oktobra t. 1. in sicer med običajnimi uradnimi urami. O predlogah davčne uprave bodo davčfl odbori razpravljali v istem vrstnem redi in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznam. O tem obveščam vse pridobnini zavezane stranke, da v lastnem interesu vprv-gledajo predlagano davčno osnovo, da morejo eventuelno osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se glase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža. oče ali mati za otroke, starejši od 18 let. za starše kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim pokiicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank nred davčnim odborom n. pr. zakontni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati zavezance: odvetniki. Javni beležnikl notarji) ali pooblaščeni finančnooravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzrri upravnik). Razpisana rarprava se ne bo odložila, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razpravo ne bo v nikakem primeru Izpremenil. Pričetek seje je ob 9. Repertoar Narod, gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 2. oktobra: »Nevesta s krono«. Premijera. Izven. Četrtek, 3. oktobra: »Faust«. Red D. Petek, 4. oktobra: Zaprto. Sobota, 5. oktobra: »Velika abeceda«. Izveri. Nedelja, 6. oktobra: »Naš gospod župnik Premijera. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota, 5. oktobra: »Svanda dudak«. Premijera. Izven. Nedelja, 6. oktobra: »Evgenij Onjegin«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Francoska veseloigra »Naš gospod župnik« je druga vesela igra letošnje sezone in ne zaostaja prav gotovo v ničemer za Veliko abecedo. Narodni divadin Jo vprizarja že par let zaporedoma in je število predstav doseglo Že 150 ponovitev. Simpatičnega župnika igra g. Cesar, razposajeno varietetno pevko gospa Nabloc-ka, njenega moža g. Lipah. Režijo vodi prof. O. Sest Premijera bo v nedeljo, dne 6. oktobra izven abonementa. Nevesta s krono. Kot četrto premi-jero v letošnji sezoni vprizori naša drama v sredo, dne 2. oktobra znamenito Strind-bergovo pravljično igro »Nevesta s krono«. Igra je polna bajeslovnih in fantastičnih prizorov, ki dajo poleg napetega de-landa in originalnega švedskega okolja vsej predstavi prav poseben, pri nas še nepoznan čar. Režijo vodi g. Debevec. — V glavnih vlogah so zaposleni gosj>e Sa-ričeva, Marija Vera, Danilova, Rakaneva, ter gg. Cesar, Kralj. Skrbinšek. Gregorin, Debevec in drugI Premijera bo izven abonmaja ter po običajnih dramskih cenah. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču in pri večerni blagajni pol ure pred priSetkom predstave v dramskem gledališču. — Ker občni zbor društva ZOO. sklican na dan 28. septembra v restavracijo >Slon* ni bil sklepčen, se vrši ponovni občni zbor v četrtek 3. oktobra v gostilni pod Skalco (Mestni trg Štev. 11) ob 8 uri zvečer. Člani društva se vabijo k udeležbi. Odbor. Višja instanca. Bolnik zdravniku: Gospod zdrav-i nik, ničesar mi ni treba prepovedovati. I Za to je poskrbela že moja žena. Stev 224 •na 3 Dnevne vesti. Novinar - kralj zdravnikov? Funkcije mišičevja vsemogočno lekarsivo — Strokovnjaki še niso izrekli svoje sodbe — Vsem cenjenim naročnikom smo danes priložili položnice in jih naprošamo, da naročnino takoj oziroma vsaj prve dni v mesecu obnove. — Uprava »Slovenskega Naroda«. — Z naše unirene. Rektorske posle na univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani je prevzel z današnjim dnem veeučiliški profesor dr. Metod Dolenc. — Z italijanskega generalnega koniu-lata ▼ Ljubljani. Po razpisu ministrstva za notranje posle z dne 21. septembra 1929, J. B. br. 29542 je g. Andreoli Giuseppe imenovan za vicekonzula pri generalnem konzulatu kraljevine Italije v Ljubljani. — Nori ceškosloraški konzul ▼ Zagrebu. Namesto dosedanjega češkoelo vaškega konzula v Zagrebu dr. Andriala je bil imenovan 0. Pukla, doslej češkoslovaški konzul v Bremenu. _ Kongres narodnega delavstra v Kranju. Priprave za kongres narodnega delavstva v Kranju pričajo, da se bo prireditev izpremenila v veliko manifestacijo naprednega delavstva. Z veeh strani se prijavljajo udeleženci, ki se ne strašijo ne stroškov, ne truda, da pobite na vsakoletno največjo prireditev edine narodne strokovne organizacije. Letošnjega kongresa se udeleži tudi zastopnik Češkoslovaške obce delnicke iz Prage in sicer glavni tajnik te organizacije poslanec Alojs Tučnv. Izvrševalni odbor NSZ ponovno prosi vse one, ki morda Še niso prejeli vabila, da se javijo tajništvu v Ljubljani, palača Delavske zbornice, kjer dobe vabilo in izkaznico za polovično vožnjo. Izkaznice za polovično vožnjo so veljavne od 3. do 10. t. m. za vse vlake razun orijent-ekspresa. Pozivamo narodno zavedno delavstvo, da se še v zadnjih dneh odloči za udeležbo na kongresu in prijavi to tajništvu v Ljubljani. — Natečaj za inženjerje. Artiljerijsko tehnični zavod v Kragujevcu potrebuje 2 inženjerja kemije, 1 inženjerja strojne tehnologije in 2 strojna inženjerja za delavnice. Informacije glede sprejema daje uprava zavoda. — Rotschild odpotoval iz Dubrovnika. Včeraj dopoldne je znani finančni magnat Rotschild s svojo jahto >Rambore< zapustil Dubrovnik. Del njegovega spremstva je odpotoval že v nedeljo preko Trsta v London. — Natečaj za dva sekundarna zdravnika. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja razpisuje natečaj za dva sekundarna zdravnika pri prosekturi splošne državne bolnice v Beogradu. Prošnje je treba vložiti do 1. novembra. — Sokolski dom v Beogradu. Sokolsko društvo >Matica< v Beogradu je sklenilo zgraditi Sokolski dom in sicer na zemljišču pri zvezdami. Temeljni kamen bo svečano položen v nedeljo 6. t m. ob 10. — Rekordna setev tobaka. V Mostar j u se je v nedeljo vršila glavna skupščina sa-dilcev tobaka. Iz poročila upravnega odbora je posneti, da 6e je 6adilcem tobaka posrečilo priboriti si povišanje cen za 2f>%. Minister financ je tudi obljubil, da bo izdelal nov monopolski zakon, s katerim bodo regulirane nakupne cene, kakor tudi zakon o sajenju tobaka. Na skupščini je bilo ugotovljeno, da je letošnja letev rekordna in da znaša okoli 6 milijonov kg. V posebni resoluciji zahtevajo sadilci tobaka, da se tobak nanovo kvalificira na 7 vrst in ue samo na 3 kakor doslej. Ustanovi se tudi poseben fond za pomoč prizadetim eadilcem tobaka. V fond prispeva država dve, sadilci tobaka pa tri petine. — Kongres hotelirjev in kavarnarjev ▼ Zagrebu. Ob otvoritvi jesenskega zagrebškega velesejma se zbero v Zagrebu tudi hotelirji, gostilničarji in kavarnarji iz vseh krajev države. Za kongres se vrše velike priprave, kajti prijavljenih je okoli 3000 udeležencev. Program kongresa še ni izdelan. — Pred otvoritvijo jesenskega zagrebškega velesejma. Jutri bo v Zagrebu otvor-jena jesenska razstava zagrebškega velesejma. To je zadnja in obenem jubilejna jesenska razstava. Zato bo izredno pestra in bogata. Atrakciji razstave bosta modna in reklamna revija, zanimive pa bodo tudi hotelirska in higijenska ter razstava sadja. Otvoritev bo brez vsakih formalnosti in ceremonij. — Prvi sneg v Bosni. V okolici Petrovca in Ključa v Bosni je v nedeljo snežilo, seveda pa je sneg takoj skopnel. Ozračje se je znatno ohladilo. — Železniškim upokojencem, vdovam in sirotam z rdečimi železniškimi legitimaclja-mi v vednost. Zaradi podaljšanja imenovanih legitimacij za leto 1930. nai se zgoraj imenovani kakor hitro mogoče oglasijo vsak pri svoji najbližji postaji, v Ljubljani stanujoči pa tam kakor vsako leto. Poleg legitimacije naj vzamejo s seboi tudi zadnji odrezek prejemanja pokojnine in pa lastnoročno podpisano izjavo, da se ne pečata ne mož ne žena z nobeno trgovino ali obrtjo. V svojem lastnem interesu skrbite za pravočasno oglasitev Lične legitimacije pridejo pozneje v poštev, kar se bo pravočasno poročalo. — Društvo železniških upokojen-cev. — Osnovni pojmi mehanske tehnologije kovin v zvezi s tvarinoznanstvom. — spisal prof. ing. Stane Premelč. V Ljubljani. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 84. — Cena trdo vezani knjigi z 68 6li-kami 20 Din. — O tej novi učni knjigi, ki je namenjena vsem obrtnim in nadaljevalnim šolam, je napisal strokovnjak inž. L D. nastopno oceno: V tehniški literaturi je inž. prof. Stane Premelč z »Osnovnimi pojmi tehnologije kovin v zvezi s tvarinoznanstvom« podal že dolgo pogrešano delo našemu obrtništvu v dober pripomoček pri delu samem kakor tudi pri vzgoji naraščaja. Na podlagi najnovejših pridobitev tehnike je temeljito in nazorno opisal vsa tehnološka dela kovinske stroke ter na ta način po4al osnovo in smernice za dobro, solidno in ceno izdelovanje. Izčrpnemu tva-rinoslovju kovin, zlitin in lesa je dodal še pripomočke za obdelavo, kakor so priprave za merjenje, začrtavanje, označevanje, držanje in segrevanje. Temu sledi opiB li-vanja, kovanja, valjanja, teganja, vtiskova-nja itd., ki ga zaključuje opis izdelave cevi. Nadalje je nazorno obravnavano struženje, rezkanje, vrtanje, piljenje, brušenje itd. z vzporednim opisom zadevnih pripomočkov in strojev. Zaključno poglavje vsebuje do-vršilna dela, zavarovanje kovin pred razjedanjem in razpadanjem ter olepševalna dela. Knjiga daje tehniško podlago racionalnemu izdelovanju, je pisana lahko razumljivo ter v boljše razumevanje in ponazorjeni« vsebuje tudi 68 slik. Tehniški izrazi so povsem posrečeni, zadenejo bistvo ter je želeti, da se splošno udomačijo in uporabljajo. Delo je namenjeno za pouk na obrtnih nadaljevalnih Šolah. Snov je podana po obsegu in načinu opisa tehnoloških del temu primerno, dobrodošla bo pa tudi vsakemu mojstru, ker mu nudi važna navodila in podatke iz njegove stroke kakor tudi iz sorodnih strok. Za obrt pomenja knjiga veliko pridobitev, ker izpopolnjuje občutno vrzel naše strokovne literature Kino LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730. Premijera veselega filma Nespametna sreča Roman mladega dekleta. Sivio Pavanelii Ob 4.. četrt na 7.. pol 8., in 9. — F. S t ur m: Grammaire frani-aise. Ljuljana 1929. Tiskovna zadruga. Str. 424. Cena 100 Din, poštnina 4 Din. Tiskovna zadruga je napravila lepo uslugo ideji jugo-slovensko-francoskega zbliževanja z izdajo te obširne, francoski pisane slovnice, namenjene višjim razredom srednjih ŠoL Delo, jako lično po vsej vnanji opremi in tehtno po svoji vsebini, bo kot priročnik prav lahko služilo tudi slednjemu zasebniku, ki se bavi s francoščino. Obsega namreč celokupno gradivo, spadajoče v jezikovni ee-stav, od glasovja ter izreke preko oblikoslovja in skladnje do besedotvorja s sinoni-miko, homonimiko in antonimiko vred. Zaključuje se z bistvenimi podatki o naravoslovju. Novost pri tej knjigi je to, da so vsi francoski naslovi kakor tudi številni zgledi hkratu tolmačeni po slovensko in srbohrvaško v latinici. Rabiti se bo mogla toraj po vsem ozemlju SHS. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo večinoma še lepo vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 22, v Mariboru in Skoplju 18, v Beogradu 17.8, v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu 17 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.1 mm, temperatura je znašala 5.8 stopinj. — Strašen zločin v vlaku na progi Beo-grad-Novi Sad. Na progi Beograd-Novi Sad je bil v soboto v vlaku izvršen strašen zločin. Blizu Mladenovca so našli žensko truplo, na katerem 60 bili vidni znaki nasilja. Truplo so prepeljali v Mladenovac, policija je pa takoj začela poizvedovati, kdo je neznanka. Ugotovila je, da gre za 241etno Živ-ko DragiČevićevo, hčerko uglednega oeo-grajskega trgovca, ki je živela pri svoji sestri v Cačku. Pri obdukciji trupla so zlrav-niki ugotovili, da je bila neerečnica najbrž zadavljena in vržena skozi okno vlaka Policija je pa kmalu pojasnila strahovit zločin in morilce izročila roki pravice. Neki železničar je izpovedal, da sta se z nesrečno mladenko vozila v vlaku dva moška in podal je tudi njun točen opis. Bila sta knjigovodja Mihael Protič in njegov brat Slavko Protić. Prepeljali so ju v Mladenovac, kjer je policija ugotovila, da sta oba svaka umorjene mladenke. Sprva sta trdovratno tajla, da sta bila v dekletovi družbi, pod težo doka zov sta pa končno priznala zločin. Dejaia sta, da sta dekle pregovorila, naj se i njima pelje v Beograd, imela pa sta camen med vožnjo umoriti jo. V vagonu jo je eden posilil, po tem sta jo pa zadavila in vrgla skozi okno. Kot vzrok strašnega zločina sta navedla da ju je mladenka radi lahkomiselnega življenja v Cačku razkričala kot velika malopridneža. _ Truplo Tiničarja Križana najdeno. Včeraj smo poročali, da je brez sledu izginil viničar Josip Križan v Brebrovniku Ker je bil nekoliko slaboumen, je bila upravičena bojazen, da si je končal življejje. Včeraj so res Križanovo truplo potegnili iz Drave. Nesrečnež si je v duševni zmedenosti končai Življenje. I? Ljubljane —I] Otvoritev ljubljanske operne sezone. Operna sezona 1929-30 v ljubljanski operi začne v soboto dne 5. tm. Otvoritvena predstava bo Weinbergerieva opera Švanda dudak z gospodom KriŽajem v glavni vlogi To operno delo se z največjimi uspehi izvaja po vseh večii'n odrih in je imelo povsod naravnost kolosalen uspeh. Podrobnosti priobčimo v nadaljnih noticah. —lj Uradne ure na velikem županstvu. V uradih velikega župana v LJubljani se bo od 1. oktobra 1929. naprej uradovalo* ob delavnikih od 8. do 12.30 ter od 15.30 do 18. ob sobotah pa od 8. do 14. ure. — Uradne ure pri upravi policije Ljubljana so od danes dalje vsak delavnik razen oh sobotah od 8 do 12y3 in od 15^ do 18 ure. Ob sobotah pa se uraduje nepretrgoma od 8 do 14 ure. —lj Za zdravje otroka _ priredi Atena v soboto in nedeljo, 5. in 6. t. m. nabiralni dan, da zbere nekaj sredstev za svoje pre* potrebne humane 6vrhe. 546/n —lj Dame! Ako si hočete ohraniti ali pridobiti zdravje, gracijozen korak in pravo linijo, se vpišite v pritličju ženske realne gimnazije danes v torek, I. okt in v sredo, dne 2. oktobra v telovadni tečai Atene, od 5. do 7. popoldne. 545/n —lj ftaast&va narodnih motivov ia noš. Ljubljančanom dobro znana Desanka Popo-vić je priredila v dvorani Kazine veliko razstavo narodnih motivov in noš, združeno g slikami znanega umetnika in vojnega slikarja Arkadije Seloumova. Razstava Je bila otvorjena danes in bo trajala do \p. t. m. Odprta je vsak dan od 8 do 1 in od 14 do 19. —lj Matere! Ne pozabite vpisati svojih otrok v teiovadni tečaj »TKD Atene«, —lj Predavanje o tuberkulozi. Na sama- ritanskem tečaju Rdečega križa, ki bo danes ob pol 20. v vel'ki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20, bo cb roki filmov predavanje o razvoju in preprečevanju tuberkuloze. K temu poučnemu in za delavstvo zelo važnemu predavanju vabimo poleg udeležencev samaritansktga tečaia tudi vs# druge člane okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da se ga v čim večjem številu udeleže. Vstop brezplačen. —lj Klavirski koncert A rt u rja Rubin-steina. V ponedeljek, dne 7. t. m. bo v Unionski dvorani izredno zanimiv, pa tudi pomemben klavirski koncert. Nastopi eden največjih in najbolj znanih klavirskih vir-tuozov Artur Rubinstein. Rubinsteinov koncert je bil že lansko leto napovedan a je moral vsled bolezni mojstra odpasti. Ze lansko leto je vladalo za ta koncert veliko zanimanje in prepričani emo, da smo le ustregli Ljubljančanom, ako se ta koncert v letošnji sezoni v Ljubljani izvrši. —lj Sokolski pevski sbor is Moravske Ostrave — 50 članov moškega zbora — koncertira pod vodstvom svojega dirigenta F. M. Hradila v Ljubljani v 6redo dne 9. t. m. v Filharmoničhi dvorani. Na programu ima več čeških umetnih zborov tudi novejše literature in pa nekaj narodnih, med njimi tudi slovensko »Prišla je miška«. Zbor je eden najboljših šleako-moravskih zborov in je dobil že več nagrad od Češke obce. —lj Da no bo pomoto. V četrtek smo poročali, da je dobil operetni pevec IliČiĆ od prosvetnega ministra dovoljenje, da sme peti po ljudskih, osnovnih in meščanskih šolah in da je pel tudi na šentjakobski Šoli. Da ne bo kdo mislil, da jo zanesla usoda znanega operetnega pevca Iličića na šole, ugotavljamo, da na šentjakobski šoli ni pel on, temveč operetni pevec Ili6. —lj Danes in jutri Specijalne krvave klobase v gostilni pri Siloviču v Mostah na Zaloški cesti 7. 547/n —lj Nesreča na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru se je davi pripetila manjša nesreča. Brezposelni delavec Ervin Malovrh je pomagal nakladati na voz razno blago in nesreča je hotela, da je padel z voza in se precej poškodoval. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico. —lj Društvu »Probudac sta darovala gg. mestni etavbnik L Modrovčič in odvetnik dr. Aleš Peršin vsak po 500 Din v svrho pospeševanja pristne slovenske narodne umetnosti. Živeli posnemovalci! Umrla ie 28. t. m. v Leoni-šču gospa ANA FLAJS trgovka in posest niča iz Soče pri Bovcu. Pogreb se bo vršrl jutri ob 3. uri popoldne iz Leonršča na pokopališče k Sv. Križiu. Iz Celja —c Ustanovitev celjskega akademskega kluba. Visokošolci iz Celja in okolice nameravajo ustanoviti svoj akademski klub. V ta namen se sestanejo akademiki na informativen sestanek v soboto 5. t. m. ob 20 v Gozdni restavraciji. —c Prvi kostanj v Celju. Na celjskem trgu se je te dni pojavil prvi letofaji kostanj, katerega prodajajo kmečke prodajalke po 4 Din liter. —e Nov zobozdravnik v Celju. V Celju se naseli te dni nov zobozdravnik dr. Stane Vrhovec in prične ordinirati a 7. t m. v novi stanovanjski hiši celjske mestne elektrarne »Pri kroni« na Ljubljanski cesti. —c Zgradba mostu ces potok Koprivnico. Mestna občina zgradi v podaljšani Aškerčevi ulici zapadno od cerkve sv. Maksimilijana nov železobetonski most preko potoka Koprivnice. V ta namen bo mestna občina odkupila od g. Lema ji ča 138 k v. m sveta po 28 Din kv. m. Zgraditi bo morala občina nov del ograje ob Lemajičevem posestvu do mostu. —c Moderno podzemsko stranišče t Celju. 2e svoječasno je bil v mestnem občin* skem svetu celjskem sprejet predlog, da zgradi mestna občina nasproti kolodvora ob dovozni cesti k železniškim skladiščem moderno javno nadzemsko stranišče. V tem poslopju bi bila tudi pisarna pobiralca občinske cestarine in tujskoprometna pisarna »Putnika<. Ker se je izkazalo, da bi bilo nadzemsko stranišče nepraktično in nehi-gienično je bil na zadnji seji občinskega sveta soglasno sprejet predlog, da se v najkrajšem času prične % zgradbo podzemskega stranišča, nad katerim bi bili omenjeni pisarni. Gradbeni stroški so proraeunani na 80.000 Din. —e Odvaianje fekalij is mesta. Mestni občinski svet je določil di naj se v bodoče odvažajo fekalije iz greznic na mestnem teritoriju zopet med dnevnim časom in sicer v glavnih ulicah od 4 do 7 zjutraj, v stranskih in slabše frekventiranih ulicah pa ves dan, izvzemŠi nekaj ur opoldne, ko jih določi mestni magistrat. Dobra igralca. Srečata se dva igralca. — Prijatelj, — pravi prvi, — jaz sem se na odru tako dobro smejal, da so hodili ljudje na hodnik in se držali za trebuh od smeha, a ko sem nehal igrati, so bili vsi grbasti. — To še nič ni, — pravi drugi, — jaz sem pa tako imenitno umiral na odru, da je moral ravnatelj takoj angažirati drugega igralca. Novinarjem je odprta pot na vse strani, navzgor in navzdol, pravijo Francozi. Ali se posreči italijanskemu novinarju Galardiju desavuirati ta izrek? Gre za moža, ka mu še na misel ni prišlo dati novinarskemu poklicu slovo, a kljub temu kandidira na me* sto kralja zdravnikov in odreienika človeštva. Mož je preveč skromen, da bi to odkrito izjavil, toda če se mu posreči odkritje, o katerem je poročal na kongresu za poskusno psihologijo in katero proučujejo zdaj na dveh italijanskih zavodih pod nadzorstvom zdravniških avtoritet, se bo po pravici nazrval kralj zdravnikov in odrešenrk človeštva. GaJardi je prišel po dotom prizadevanju in neštetih poskusih do zaključka, da se daio vse akutne in kronične bolezni lečiti brez lesarstev m hitreje nego z lekarstvi. Zdravniki, ki bodo čitali to trditev, bodo morda mislili, da se je z Galardijevim odkritjem pečal kongTes za eksperimentalno psihologijo. Mislifli bodo, da gre za novega šarlatana ali pustolovca, ki leči bol«nike psiholoSko in ki spada pred sodišče. Ljudstvo se pa v takih rečeh ne strinja vedno z zdravniki in nekateri pojavi zadnjih let skoro pričajo, da instinkt ljudstva ni vedno tako prazen, kakor se zdi. Lapidarna formula, s katero zavržejo nekateri psthisti zunanjo terapevtiko, ie izrek: »Ni bolezni, so samo bolniki*. Kakor vse revolucionarne formufle, tako je tudi ta na prvi pogled nedolžna. Zdravniki zaman dopovedujejo bolniku, ki mu je po posredovanju šarlatana odleglo, da je v resnici še vedno bolan. Bolnik odgovarja, da mu je odleglo in če se nekaj časa subjektivno dobro počuti, ga nihče ne prepriča, da m ozdravljen. Nastane vprašanje, ali se res tako hudo moti? AH ne pravijo zdravniki sami. da njihova umetnost ni v bistvu nič drugega, nego prizadevanje, da se smrt čim boli oddalji? dlanom in poverjenikom Vodnikove družbe Knjige »Vodnikove družbec za leto 1930. so že v tisku, nekatere so že celo dotiskane in se že nahajajo v rokah knjigoveza. Tekom meseca oktobra bodo vse knjige gotove in začetkom meseca novembra lih družblna uprava prične razpošiljati gg. poverjenikom, oziroma članom. Je torej zadnji čas, kdor hoče še letos pristopiti družbi in dobiti knjige, ki jih izda za 1. 1930. Pozivamo torej vse, ki se zanimajo za slovensko lepo knjigo, da pristopijo »Vodnikovi družbi«, ki izroči letos izredno lep knjižni dar svojim Članom. Posebno zanimiva in krasna bo letos »Vodnikova pratika«, ki bo imela poleg raznovrstne interesantne vsebine tudi slike v bakrotisku. Bo to koledar, kakršen doslej še ni izšel na slovanskem jugu! Pisatelj Juš Kozak je znan kot eden najboljših naših pripovednikov. Njegova povest »Lectov grad«, ki jo je prvotno dal ime »Blatni grad«, je umotvor, ki bo med čitajočim občinstvom vzbudila brez dvoma največjo pozornost in živo zanimanje. Dejanje te povesti se vrši na Dolenjskem. Kraji in ljudje so orisani tako mojstrsko, dejanje se razvija tako naravno, jezik je tako lep, da lahko prištevamo »Lectov grad« med najboljša dela, kar jih je napisalo umetniško pero Juša Kozaka. Povest iz meščanskega življenja »Zgrešeni cilji« je napisal Slavko Sa-vfrišek, ki si je v zadnjih letih s svojimi spisi pridobil že ugledno ime med našimi pripovedniki. Povest je vzeta iz ljubljanskega življenja. Pisana je živahno, plastično. Poedini prizori so napisani s tako virtuozno realnostjo, da se ti zdi, kakor da bi stale nastopajoče osebe žive pred tabo. Zlasti mojstrsko Je opisana avtomobilska dirka, prizor je to, poln življenja, prizor, v katerem se napetost stopnjuje od momenta do momenta. Prepričani smo, da bodo člani sprejeli Savinškovo povest z istim zanimanjem, kakor lani Govekarjevo »Olgo«. Kot četrta knjiga izide II. zvezek dr. Lahovega zgodovinskega dela »V borbi za Jugoslavijo«. V tej knjigi opisuje dr. Lah zgodovinske dogodke tik pred osvoboditvijo in ob prevratu samem. DoraSčajoča generacija pa tudi vsi oni. ki so te dogodke sami doživeli, a so jim v spominu že obledeli, bodo to knjigo čitali z največjim interesom, zlasti ker je pisana s plamtečo domovinsko ljubeznijo in živo, neomajno vero v veliko bodočnost ujedinjene domovine. Vsak Slan torej dob! 4 prekrasne knjige za letnih 20 Din. Človek bi torej mislil, da ne bo narodno mislečega in naprednega Slovenca, ki bi ne bil član »Vodnikove družbe«. A vendar jih je še mnogo, prav mnogo, ki še niso v okrilju te družbe, na katero smo Slovenci lahko upravičeno ponosni! Tem velja naš apel! Zato pozivamo vnovič vse narodno misleče Slovence in Slovenke, nai te zadnje tedne pristopijo družbi. Članarino 20 Din sprejema vsak poverjenik, Ljubljančani se lahko vpišejo še vsak dan pri »Tiskovni zadrugi« y Toda vrnimo se h Galardiju. Zdravniška veda, pravi itafilanskt novinar, deli glavne bolezni v dve skupini. V eni so boleeni mikrobnega, v dru k i pa tocrtčnega Izvora. In dokazano je, da se morejo tako mrkrohi kakor tudi toploj v organizmu razvijati samo tedaj, če najdejo v njem mesta zmanjšanega od)pora. Tako je na primer noto-rično znano, da vA Človeka, ki bi ne bil ncsflec tuberkuloznih bacilov. Vsi smo »protftuterlaito™«. toda tuberkuloza razjeda samo onega, v katerega organizmu je našel tuberkulozni bacil mesto zmanjšanega ocfipora. če se posreči to mesto zmanjšanega odpora mo-drftairati, se m!krobi in toxing na n;ecn ne bodo obdrftaM. a črni bo rešeno vipraiŠaTije vzroka bolezni, bo inso facto rešeno tudi vprašanje botetzni same. In česa pričakujemo zavedno aH pod-zavedtoood zunanjih lekarstev? Da modificirajo to mesto zmenjšanega odbora. Galattft trdi. da se mu je posre? ' > odkriti sintezo vseh zdravilnih sredstev in sicer v obliki lahkih, smotreno usmerjenih funkcij mišičevja. Kdor posluša nekaj njegovih predavanj. dolM popolno oblast nad svojim organizmom in odstrani rz njega mesta zmanjšanega odpora vedno, kadar je treba. In Ga-lardi trdi, da se dajo na ta način v 24 urah iztečiti vse akutne bolezni (vnetje pljuč, hnipa. bronhitis, revma-tizem itd), kronične bolezni pa tudi zelo hrtro. Kakor vsi izumitelji, tako tudi Ga-Iardi noče izdati podrobnosti svojega odkritja. Poveril ga je italijanskim zdravnikom in zdaj namerava ustanoviti zavode za lečenje po svoji metodi tudi v Franciji. Pri ita!ijanskrh zdravnikih je našel popolno razumevanje in zaupanje, kar priča vsaj, da ni Šariatan. Seveda imajo zadnjo besedo Še strokovnjaki, ki o Čudodelnem zdravniku in njegovi metodi še niso izrekli sodbe. Ljubljani, zunanji pa lahko pošljejo članarino naravnost na »Vodnikovo družbo« v LJubJJanl. Miklošičeva cesta Gg. poverjenike, ki se doslej še niso odzvali družbinemu pozivu, prosimo, naj nemudoma pobero letnino pri članih in pošljejo nabiralne pole. Nafboipe, napn*i<#ef zato 13 oafccocgd Cirkus Conrado v Ljubljani Ljubljana. 1. oktobra. Davi J« prispel v Ljubljano češkoslovaški cirkus Konrado, ki po svojem imetju, bogatem sporedu, velikem številu dobro dresiranih eksotičnih živali In ansambla artistov ne zaost-iia dosti za slovitim cirkusom Kludskv, ki je lani gostoval v Ljubljani. Da je podjetje res ogromno, priča H vagonov dolg vlak. ki je davi prispel v Ljubljano. Dopoldne so pričeli cirkuško imetje voziti na pros-tor, ki ga je določila mestna občina. Cirkus se nastani na prostoru, kjer je doslej stal cirkus Cohmhla, ki je včeraj zapustil LJubljano. Cirkus Konrado je približno 10 let staro podjetje. Začel je turnejo iz Češkoslovaške In jo nadaljeval preko Rumuntie v Jugoslavijo, kjer je gostoval v Beogradu in Zagreba, te dni pa gostuje v Ltubljani. od koder odpotuje v Italijo, kjer ima te sklenjeno pogodbo glede sostovania v Rimu, NeajK)lju, Florenci, Milani!, Genovi itd. Cirkus ima ogromen šotor, v katerem je prostora približno za 2000 gledalcev. Podjetje ima 10 uslužbencev, dva tigra, več levov in slonov, čredo kamel in dro-medarjev itd. Posebnost teca cirkusa so krasni lipicianski konji, ki so baie i bivšega cesarskega dvora na Dunaiu. Med artisti je 6 zračnih akrobatov, več umetnikov na trapecu, izvrstni klovni, žokeji itd. Drevi priredi cirkus otvoritveno gala-pred-stavo. h Manira — Mariborska podružnica NS7 na kongresu v Kranju. Mariborska podružnica Narodno strokovne zveze se pripravlja za kongres v Kranj. Četudi je zveza z vlaki dokaj neugodna in morajo udeleženci iz Maribora In bližnje okolice odpotovati na kengres is v soboto ob 17.30. se je vseeno prijavilo prav lepo število članov, ki se udeležijo kongresa v Kranju. Odbor prosi vse Članstvo, ki more na kongres, da se priključi izletnikom. Vabila in izkaznice se dobe v tajništvu NSZ, Cankarieva ul 1. Skupen odhod je v soboto ob 1720. Izkaznice se bodo dobile tudi na kolodvoru. Stran A »SLOVENSKI NAROD*, dne I. oktobra 1929 Stev 2 4 na- masnu Hepburu je imel pri tem neprijeten občutek. Zaman je ugibal, kaj se je skrivalo v Dentonovih besedah, pač pa je takoj spoznal, da j.e Rosamu-nda Grey zapletena v neko neprijetno zadevo . — Ne bojim se težkega dela, kakor pravite. — je odgovorila smeje. — To delo sem opravljala zelo dolgo, sam bog mi je priča. Zagotavljam vas, da ne zapustim te dežele, dokler ne dosežem svojega cilja. In povedati vam moram, da ne potrebujem tuje pomoči. — Potem takem sa pa sami pripišite posledice, — je dejal Denton srdito. — Upam, da se boste tega svarila še spomnili. Vstal je, se poklonil obema in odšel hitro z balkona. Hepburn je čakal, da Rosamunda j soregovori, pa ni rekla ničesar. Zdelo se je, da je postavila nevidna roka med njega in njo pregrajo. Sedela je zatopljena v svoje misli, podobna krasnemu kipu. Hepburna je jezilo, da ji ne more pomagati. Zato ie hotel oditi. Šel je v garderobo po svršnik in ves presenečen se je obrnil, ko ga je nekdo prijel za ramo. Bil je Denton. — Posvariti vas hočem, — je dejal Denton resno. — Upam, da veste o gospodični Grey mnogo manj, nego bi hotela ona nagovoriti drugim o vas. To ni dekle za moža vašega družabnega položaja, kaj šele za bodočega Člana parlamenta. Odločno bi jo vam odsvetoval kot prijateljico. — Kako pa veste, kdo sem? To mi ne gre v glavo. — Vem dobro. Saj je še marsikaj, Česar ne razumete. Glejte, predno ste nastopili vi, so se razvijali dogodki tako, kakor sem želel. Pripravljen sem vam plačati, če se mi umaknete s poti. Storite to za dva tisoč funtov šter-lingo v ? — Govorite to, samo počasi, — se je zasmejal Hepburu. — Vidim, da se norčujete iz mene. Toda opozoriti vas .maram, da boste to še bridko obžalovali. Še p»redno se boste prav zavedli ,bo vaše dobro ime omadeževano, gospod Galahade. Ne izgovarjajte se, da vas nisem pravočasno svaril in ne (pričakujte od mene pomoči. Zadnjič vas torej svarim. Težko delo se prične čez pet minut, čim zapustite to hiso. Morda si boste že juM zjutraj želeli, da bi ne Mi nikoli srečali Rosamunde Grev. Ko sta se vračala v avtomobilu iz Dimarcove restavracije, je Hepburu smeje pripovedoval gospodični Grey o svojem pogovoru z Dentonom. — Radovedna sem, če vas najde, — je bilo vse, kar je odgovorila. Hepburn se je zamislil. Kljub Dento* novemu namigavanju in vsemu, kar se je bilo pripetilo, je tri trdno prepričan, da je Rosamunda pošteno dekle. Če bi mu bolj zaupala in povedala, kaj jo te? ži, bi storil za njo vse, kar je v njegovih močeh, — je pomislil. V pričakovanju se je ozira] na njo. Sedela je nepremično v temnem kotu zaprtega avtomobila. ObloČnica je posvetila v kotiček in razločno je videl njen bledi obraz. Hepburn je zadržal sapo. Zakaj ne bi spadalo to d raže s tn o dekle med zločince ali čemu se borilo proti njim'? Kako je dejal Denton? Na skupna fronti proti falotom. med katerimi so najspretnejši sleparji Evrope in Amerike. Ona je pa sprejela to dofcaj hladno. In Denton ie namigaval na policijo. Zopet je imel Hepburn neprijeten ob* čutek. Sta bila neznanca, ki ju je opazil blizu svoje hiše, od policije? — Veste, kakšno je moje mnenje o tem Dentonu? Skoro bi dejal, da sta se oba pripravila na vlom v Angleško banko in -na tatvino kraljeve krone. Gospodična Grev se je nasmehnila. Dali ste si najboljše izpričevalo s tem, da ste izpolnili mojo željo in ravnali tako, kakor da sva stara znanca. Rosamoinda se je obrnila k njemu. — Gospod Hepburn, dejali ste, da odpotujete jutri iz Anglije. Da niste te* ga povedali, bi me za vse na svetu ne spravili v restavracijo. Če bi ostali v I Angliji, bi prišli v težak . . . nevaren po-I rožaj. Pa tudi zdaj . . . — Ne bojte se zame, — je de:al Hepburn smeje. — Mislim, da sem dovolj star, da lahko sam pazim nase. Čudim se pa, kako je vas mogel Denton najti v Dimarcovi restavraciji. Saj sva bila prvotno namenjena v hotel Savov, pa sem si spoloma premislil. To ni moglo birl golo naključje. — Ne, naključje ni moglo biti, — je pritrdila. Hepburn je prikimal. Sledili so jima. To je Rosamunda nehote priznala. Obrnil se je in pogledal skozi okence iz avtomobila. Opazil je, da vozi za njima avtomobil. Nehote se je zasmejal. Saj ni ničesar zakrivil, naj mat le slede. ■— Ali bi me odpeljali na Piccadily Cireus? — je vprašala Rosamunda. — Tam bi rada izstopila. — Kaj se nočete vrniti domov? — Ne. Moram se posloviti. Predno pa odidem, gospod Hepburn, se vami hočem zahvaliti. Bili ste zelo prijazni z menoj. Pozabiti morate, da ste se seznanili z menoj. Razumete? Če bi vedeli o meni vse — bi bili srečni, da lahko pozabite. — Pozabiti? — se je zasmeial Hepburn. — Bilo bi težko izbrisati si jo iz spomina. Njena ponosno dvignjena glava, način, kako je odpirala usta, kadar se je smejala, vse te podrobnosti so se mu vtisnile pregloboko v spomin, da bi mogel pozabiti na nje. Klic raznašalca novin ga je zdramil iz zamišljenosti. — Rada bi čitala novine, kupite jih, prosim, — je dejala Rosamunda. Hepburn je potrkal na okence avtomobila in šofer je zavil k hodniku. Zadržala jih je množica občinstva, ko je prihajalo iz gledališča. Rosamunda je pograbila novine in jih začela prebirati v svitu obločnice, pod katero so se bili ustavili. Prebirala je najnovejše vesti in naenkrat se ie nagnila vsa razburjena naprej. Brala je na glas in Hepburn je slišal, da ponavlja: »Številka 19. X. K. 47«. Potem ji je roka z novinami omahnila. Praški študent zmrzni! v Atoali V petek popoldne se je napotil slu^ šatelj praške tehnike Kurt Krie^er z Jungfraujocha proti Berglihiitte. Ker ga v soboto popoldne še ni bilo nazaj v planinsko kočo na Jungfraujochu, so poslali za njim skupino gorskih vodni; kov, da ga poiščejo. Vodniki so našli mladega turista blizu Berglihiitte mrt^ vega. Kriegcr se je v koči še vpisal v spominsko knjigo, potem se je pa napotil nazaj. Spotoma mu je spodrsnilo in cb ostro skalovje si je ranil nogo. Zato je prenočeval v plan. koči in v soboto zjutraj ga je med potjo na Jungfraujoch zalotila smrt. Truplo so prenesli v nedeljo na Jungfraujoch, od koder je bilo prepe* ljano z vlakom v Lauterbrunnen. Pri mrtvem turistu so našli pismo, naslov* ljeno na njegovo babico v Pragi, v ka = terem opisuje svoj obupen položaj in pomanjkanje živil. Pismo je zelo kratko in proti koncu Kriegcr omenja, da ga boli glava in da ne more pisma* za* ključiti. Nesreča se je pripetila najbrž tako, da je prispel Kriegcr ves izmučen do planinske koče, ponoči jo je pa za* pustil in je zmrznil. Atom hočejo razbiti Če bi se posrečilo učenjakom razbiti atom, bi nastal popolen preokret v življenju na svetu. S tem bi se izpolnile pradavne sanje alkimistov, ki so fantazirali o izpreminjanju prvin. Če bi se posrečilo razbiti atom, bi bilo mogoče izdelovati iz železa zlato in dosežen bi bil cilj alkimistov. Ta uspeh bi pa imel še druge nedogledne posledice. Mogoče bi bilo praktično izkoriščati ogromno energijo, ki jo krijejo v sebi atomi. Težko je razumeti, da bi se z razbitjem atomov v dinarskem novčiču oprostila tako velika energija, da bi zadostovala za pogon vseh industrijskih podjetij na svetu. Človek si ne more misliti, kako bi se izpremenilo življenje na zemlji in kam bi prišlo človeštvo, če bi se posrečilo pridobiti strašno moč, skrito v atomih. Bistvo atomovega jedra je še popol- noma neznano. Poznamo samo atomo-vo oblast izven jedra, v kateri krožijo elektroni. Na gibanje elektronov lahko vplivamo z električnim tokom, ravnovesje jedra pa vzdržujejo ogromne magnetične sile. katerih dosedanje labora-torne naprave ne morejo obvladati. 2e pred leti sta skušala ruski učenjak Ka-pitza in francoski Kation vsak na svo.io roko konstruirati ogromen elektroma-gnet, katerega magnetično polje naj bi bilo koncentrirano na neznaten prost.':, toda šele po dolgih letih se je to deloma posrečilo ruskemu učenjaku. Fizik Ka-pieza je postal član angleške akademije znanosti in angleški učenjaki skušajo zdaj z ogromnim elektromagnetom razbiti atomovo jedro. Če se jim to posreči, nastane preokret, o kakršnem se človeštvu še sanjalo ni. 140 dni pred Verdunom Maršal Petain je napisal zanimivo knjigo o bitki pri Verdunn, v kateri navaja statistične podatke, ki jasno pričajo, kako strahovito je bilo klanje okrog te francoske trdnjave in koliko žrtev je zahtevalo. Boji pri Verdunu so bili najstrašnejši in tu se je najbolj pokazalo, da ljudje kDjub vsej kulturi in civilizaciji res lahko postanejo najhujše zveri. Naše izgube so znašale 15. julija leta 1916 6563 častnikov in 270.000 mož, piše Petain. Tudi nemške izgube niso bile dosti manjše, če ne Še večje. Gotovo so pa Nemci porabili več bojnega materijala. Nemški prestolonaslednik pravi, da je porabil dnevno 93.000 granat in to samo na desnem bregu. Ni pretiTano, če računamo, da je porabila nemška armada pred Verdunom dnevno 150.000 granat, kar znaša v 140 dneh bitke 21,7000.000. Z naše strani je poslai generalni štab k Verdunu 10,300.000 nabojev 75 mm. 1.200.000 nabojev od 80 do 105 mm in 8,600.000 večjega kalibra, skupaj torej 20.100.000 granat, od katerih je bila večina dotlej spravljena v skladiščih. Nemški prestolonaslednik pa omenja najbrž samo težke granate in zato je jasno, da so porabili Nemci neprimerno več streliva. KONRADO svetovno podjetje I. reda je prispel v Ljubljano (TIVOLI) ter priredi danes 1. oktobra lOSO ob 8. ari zvečer jpp-" * ni % u <• i j o u a 1 ii o otvoritveno gala-predstavo **3 i Umetniki svetovnega slovesa, 40 plemenitih konj, sloni, kamele, dromedarji, lame, cebre ter indijski zebu z edinstvenimi izvajanji. Konradovi mogočni levi in grupa tigrov. Beli in rjavi medvedi, leopardi ter volkovi. Nikakšen film, temveč vse v živem stanju, vidno pri vsaki predstavi. — Konradovi najboljši jahalni umetniki sveta, divji Čerkeski je mM al i ©£l«st< Vsaka beseda 5© par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko l - Na vprašanja brez znamke no ..... odgovarjamo. — Najmanjši oglas IHn 5-—- 1 1 "■ Dekle (siroto), staro 16 do 20 let, ki zna tudi nekoliko kuhati, sprejme takoj bo-Ioša družina. Poniuidibe na upr. tega lista pod »Pridna 20S6«. Pekovskega učenca v starosti 16 let, s stamovanijem in hrano, drugo po dogovoru, sprejme takoj Ladislav Škrinjar, pelkovslki mojster. Slov. Javornik. 20S4 Motorno kolo Harlev D-aviđisoa, 350 cm. dobro ohramjeno. kompletno opremljeno, zaradi nabave večjega prodam. — Na ogled v kuritoici na Jesenicah. 2083 L Stjepušin UEKB, Jnfento 52 priporoča najboljše tambure, lice, škole, partiture I ostale potrebščine za sva glazbala. • Odlikovan it pariškoj tetoZb! Cjeaid franko. Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega blaga, cenln klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400-— prve svetovne fabrikate: Bosen-dorfer, Steinway, FSrster, Holzl, Stlngl original, ki so nesporno najboljši I (lahka, precizna mehanika). Prodaja jih Izključno le sod. izvedenec in bfcv. uSf. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša posojevalnlca. * vy> *t> *twtv %t> sT0 Ladijskega poda (30 mm) vtagona proda Franc Pust, StreLiska ulica Š.t 33. 20S5 20^ -ne kronske bone kup u«Ie Pučka štedionica, zaiožnd zarvod d. d.. Osijek. DesatiSua ul-stev. 27. 79-L Na obroke kupite po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadirugo destajtaih trgovcev, Ljubljana, Citgaletova ul. 1. 80/L Vinsko trgatev treh oralov vinograda, same žlahtne vrste, kakor Saški rizling. Sol-vanec, MuškateJec, Plaveč rumeni, Šipon itd. proda Jurij Podrep-šek, pos., Sv. Štefan, poŠta Šmarje pri Jelšah. 2077 Dekle pridno in pošteno, ki je vajeno vseh hišnih opravsžl, kuhanja, snaženja pa tudi pranja in kmečkih del, sprejmem takoj v trgovinsko hišo na deželi. Pismene ponudbe na naslov: Tončka Zaplotnik, Križe pri Tržiču. 2082 In einer kleinen Konditorei - -. Belm kleinen Amanulla . . . Lass dir nJx von Hoffmann er-zahien Wenn der vvelsse Flleder wieder bluht . . . Rosen und Frau'n Itd. Itd. Cenj. občinstvu naznanjam, da so prispe M gornji plesni šlager ja: Tovarniška zaloga Columbla gramofonov, z novim »planno-re-fIexom«. »Tehnik« JOSIP BANJAI Uubljana, Pražakova 19 ljubljanski dvor«. Prinašamo pet serij samoveznic, nedosegljivih po kvaliteti in ceni L) serija Din 26.— 39-— 49.— 59.— « 68.— !\LA5.!_ OgCefte $aCogo! j_ ■ ~* Vedno jadnje noPO*U\ Zanesljiv pomoček za nego ias Z rabo na novo iznaldene trancoske pomade »MISEL« ve ostavi tzpadanle m sivinje ias, povrnejo te bg ubijeni lasje, odstranijo se vsi pojavi, Id w»& njih lasje izpadajo ta) sive. Uspeh le zanesljiv pri 60 do 160 gramih, k a ko* i* so že kamu dalj časa s:ve!i afi Izpadal lasje. Cene t dostavitvijo vsakemu naročniku na dom: 50 gr 115 Din. 80 gr 150 Din. 100 v 185 Dio, 160 gr 290 Din. Vsakemu naročihi priložimo garancijo za popita aspeh za ta tek. Za slučaj, da W H bik> jspeha, vrnemo denar in poravnamo vse stroške. V tuzemstvo pošilja po povzetju Depo za Jagoslavijo po mada »MlSCL«. Beograd Vasinu S. — V Beojjradn nrodan lekarna Delini. Knez Mlhailova l tfiefrtfe: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo«: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratci del lista: Oton Chri&tof. — Vsi v LJubJjanL