List
34.
Tečaj
XLII.
i
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4
old
po pošti pa za ceio leto 4 goid. 60
za pol leta 2
old
kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za čerrt leta
1 gold
za ěetrt leta 1 gold., pošiljane
30 kr
V Ljubljani 20. avgusta 1884.
O b s e g :
Razpis državne stipendije za kmetijsko šolo ,,Francisco Josefinum" v Modlingu pri Dunaj
štipendij
Razstava kmetijskega orodja, kmetijskih stroj
društva v Lescah. sv. Dnevom. (Dalje.)
Kmetijske
N
dop
in izkušnj Novičar,
Razpis dveh državnih Razstava čebelarskega in sadjerejskega
r Ljubljani. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.)
Noč pred
Gospodarske stvari.
prosilec hoče obiskovati. Prošnje morajo se zadnji čas
Razpis državne stipendije
za kmetijsko šolo ,.Francisco-Josefimmi" v
lingu pri Dunaji.
Slavno c. kr. ministerstvo poljedelstva je za kmetijsko šolo „Francisco-Josefinum" v Modlingu za pri-
do 10 kmetijske klade :
p t e m b
podpisanemu odboru družbe
očiti, prošnjam pa priložiti sledeče do
gič bur g
1.
Priloge prošnjam za obiskovanj
e enolo
in p o m o 1 o g i č n e šole v K1 o s t e r n e u
Krstni list
hoduji triletni tečaj od 1884/5. 1. počenši dovolilo eno ustanovo (štipendijo) po 250 gold, na leto.
Za sprejem v to šolo je treba:
Dovoljenja starišev ali oskrbnikov
Solska spričevala kot dokaz o taki šolski izobraženosti, kakoršne je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih javnih srednjih šol.
Spričevalo, da se je prosilec vsaj uže pol leta
2.

starosti najmanj 16 let; dokazov o taki šolski izobraženosti, kakoršnih pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih javnih srednjih šol.
Zeló želeti je tudi dokaza o kakih dejanstveno na
kakem kmetijstvu pridobljenih vednostih.
Prosilci za to ustanovo naj svoje prošnje s potřebními prilogami vložijo najdalje do 31. avgusta
vodstvu
bavil praktično z vino- in sadjerejo
Priloge prošnjam za obiskovanje više
kmeti j sk
v Dečin-Liebwerd
Krstni list ; prošnjik za to šolo mora biti naj
manj 17 let star
»
. pri
Fran cisco-Josefinumu v Modlingu, od katere
se dobivajo tudi zavodovi programi.
Stipendisti plačevanja šolnine niso oproščeni.
Od c. k. ministerstva poljedelstva.
Šolsko spričalo o taki šolski izobraženosti, kakoršne je pridobiti po dobro dovršenih šestih razredih javnih srednjih Sol.
Pismo starišev ali varuhov, da privolijo vstop prošnika v kmetijsko šolo.
Priloge prošnjam za obiskovanje sred-
nje kmetijske v Mo dl in g
oie
»
Francisco- Josefinům
1
stari
Razpis dveh državnih štipendij.
Slavno c. k. ministerstvo kmetijstva je dovolilo z
Krstni list: prošnjiki morajo biti vsaj 16 let
Solska spričevala kot dokaz o taki šolski izobraženosti, kakoršna je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih javnih srednjih šol.
Spričevalo, da se je prošnjik skozi delj časa
dopisom od 18. aprila
št. 5149 za dva kranjska bavil na katerem večem posestvu s kmetijstvom
deželana dve državni stipendiji, vsako po 300 gold
Dovoljenje starišev ali oskrbnikov za vstop v
na leto za prihodnja 3 šolska leta, namreč 1884/5, kmetijsko šolo
1885/6 in leto 1886/7 za obiskovanje eno sledečih treh
kmetijskih srednjih šol:
. kr. enologično-pomologične šole v Kl ost erne u b u r g u ;
više kmetijske šole v Dečin-Liebwerdu na
Predavanja pričnó se na vseh imenovanih šolah
oktobra
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
Ceskem, m
rednje kmetijske soie „Francisco-Josifinum
v Ljubljani 28. julija 1884. Karol baron Wiirzbach-Tannenberg
r.
?
v
predsednik.
Modlingu pri Dunaji
Za
stipendiji smejo prositi
Kranjskem rojeni
Gustav Pire
tajnik.
r.
5
mládenči. Prošnje se morajo glasiti na imé slavnega c. kr. kmetijskega ministerstva na Dunaji ter morajo imeti izraženo željo, katero teh imenovanih šol


- 'Ai f
i ty
L	< . ^r J <
A
Razstava kmetijskega orodja, kmstijskih
strojev v Ljubljani.
Kamor koli se člověk na deželo podá, povsod ima priliko slisati, kako kmetovalci tožijo, da ni mogoče delavcev dobiti, in da so tišti, kateri se še udobé, stra-šansko dragi. To je pa še posebno v bližini mest in trgov, v katerih se je dosti obrtnikov naselilo, raznih továrnic zgradilo. običajno. Kaka težava je bila letos 11a pr. v ljubljanski okolici za seno, posebno pa žito spraviti? — Žanjic ni bilo skoro za dobiti, plače vati se jim je moralo pa vrh hrane 80 kr. do 1 gold, na dan. To je pač nezaslišana dragina. Kmetovalce se je slišalo sploh tarnati in reči: „vsega tega je tista prokleta cigarfabrika kriva". In prav so imeli, tovarila za smodke, pa tudi vse druge tovarne v Ljubljani in okolo nje potrebujejo dosti delavcev, kateri se iz dežele iz kmetiškega stanu rekru-
tirajo.
Pa, kakor gre kmetovalcem v ljubljanski okolici trdo za delalce, tako gre tudi onim okolo Trsta, Gorice itd.
Obrtnija, velika stavbeniška podvzetja in pa vrh tega še vojaščina, vse to pobira kmetovalcem delavne sile. Ker se pa ne dá misliti, da bi našteti vzroki velicega pomanjkanja kmetijskih delavcev danes ali jutri odpadli; ker je pač sigurnejši, da se bodo še po-višali — je gotovo uže čas, da premišljujemo, kako bi kmetovalcu drugače iz stiske pomagali? Vse, kar naš kmetovalec danes okolo veličili mest, in skoro sploh vsled pomanjkanja delavcev, in dosledno temu vsled draginje delalnih sil čutiti mora; morali so čutiti tudi kmetovalci druzih dežel, osobito Češke uže zdavno. Toda oni so si s tem pomagali, da so, kjer le mogoče, boljša orodja, posebno pa stroje na pomoč vzeli. In, kar so oni storili, storiti morajo tudi naši kmetovalci — ako hočejo s poljedelstvom še izhajati. Da pa zamorejo oni to storiti, da zamorejo po boljšem orodji, posebno pa po kmetiških strojih seči; je neobhodno potrebno , da se jim pod pazduho seže. Ni treba v ta namen denarne podpore deliti, zadostovalo bi uže, ako
bi naša slavna c. k. kmetijska družba o pravem času — recimo ob košnji sena, žetvi žita — razstavo kmetijskega orodja in kmetijskih strojev osnovala ter jo pa tudi koj, kar je glavna reč, s praktično poskušnjo orodja in strojev spojila. Tika razstava in poskušnja orodja in strojev ne stala bi skoraj nič, kajti dotični izdelovalci so pač jako hvaležni, ako se jim nakloni prilika, svoje izdelke javno pokazati. In na svoje stroške jih bodo pripeljali, skusiti dali, ter zopet odvedli. Pa naj ima tudi kmetijska družba magari 500 gold, stroškov, kaj pa je to, v primeri k velikanski koristi, katere bi razstava in skušnja za naše kmetijstvo bilo. Koliko kmetovalcev bi se prepričalo, kako veliko boljše in hitrejše delo, na pr. nov, po postavah mehanike sostavljeni železni plug memo starega lesenega, opravlja? Koliko bi se snidelo pri razstavi in poskušnji posestnikov, kateri bi se prepričali , da je setev s pomočjo sejalnega stroja veliko boljša memo one s prosto roko? In omislili bi si ga nekateri sami, drugi v društvu.
Koliko gospodarjev bi po taki razstavi in poskušnji do prepričanja prišlo, da je pač vsaj desetkrát praktičnejše žito s koso kositi, kakor pa z srpom žeti ; uže celó pa, da se pri velikem posestvu stroj za košnjo trave in žita jako izplača, ne manj pa tudi pri manj-šem, ako se gospodarji gledé kupa stroja združijo. Koliko gospodarjev se bode pri razstavi in poskušnji strojev prepričalo, da je veliko pametnejši žito z ročno
mlatilnico, posebno pa z kolovrat om (Gôppel) goivjeno mlatiti, kakor pa s cepci itd.
Utegnilo bi se ugovarjati, da take razstave in poskušnje niti treba ni, ker je tako vse polno cenikov dotičnih fabrikantov po deželi, ker se uže taki stroji po knjigah in časuikih priporocajo. To je vse res. ali da vse to še ne izdá, spričuje pa tudi cela de-žela, kajti sicer bi ne bili kmetiški stroji pri nas še skoro tako reiki kakor bele vrane. Kmetovalci so večinoma „Tomaži". Oni hočejo prej videti, kako šna je kaka reč, da, skusiti jo hočejo še le, prej kakor si jo omislijo. In prav imajo, da tako delajo, kajti naj-težje zaslužen je pač kmetiški zaslužek. Veliko hvalo bodo veleli gotovo kmetovalci Kranjske slavni c. kr. kmetijski družbi, ako ne bode s tem člankom edino le gosp. vredniku „Novic" vstreženo.	E. —c.
Razstava čebelarskega in sadjerejskega
društva v Lescah.
V nedeljo 17. avgusta ob 10. uri dopoludne otvorilo je čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko svojo prvo razstavo sadja, čebel in pri umni čebeloreji potrebnih orodij, připrav in strojev.
Društveni predsednik gosp. Modic predstavi zb ranému občinstvu gosp. okrajnega glavarja Dralko, ter ga naprosi, da blagovoli otvoriti razstavo. Gospod okr. glavar pozdravi občinstvo kot zastopnik visoke c. kr. vlade, razloži pomen današnje razstave ter zakličetri-
kraten „živijo" Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju, kot prvému pokrovitelju kmetijskega stanu. Potem govorita še g. dr. Vošnjak v imenu deželnega odbora kranjskega in g, tajnik Gustav Pire v imenu glavnega odbora c. k. kmetijske družbe.
Po otvorjenji razstave pričelo se je ogledovanje razstavljenih predmetov. Zanimiva razstava bode od-prta obiskovalcem do 23. avgusta. V nedeljo 24. avgusta dopoludne ob 10. uri bode pa izvršitev premiranja; potem izžrebanje v ta namen nakupljenih raz-stavnih stvari, ob 12. uri skupni obed, potem izlet v Breznico, kjer se bode vzidala plošča v rojstno hišo prvega kranjskega čebelarja Antona Janže.
Nadrobno poročilo o razstavljenih predmetih pri-občiti hoćemo prihodnjie enkrat, za danes hočemo le nekaj splošnega omeniti. Razstava ima biti eebelar-ska in sadjarska, v resnici je pa le čebelarska, kajti sadja ni skoraj nič razstavljenega, vzrok temu je, da čas razstave ni ugoden za gorenjske sadjarske razmere. Jako dobro se pa reprezentuje čebelarska razstava, katera kaže, da Slovenci niso čebelorejci za-četniki, ampak da je ta stroka kmetijstva uže ukore-
ničena med našim narodom.
Mi zamoremo le častitati marljivomu odboru čebelarskega in sadjarskega društva k vspehu, katerega ima z razstavo ; vspeh imenovati se pa mora še toliko veči, ker je to prvi poskus imenovanega odbora, na ta način napře lek v čebeloreji razširjevati. Nedostatki, ki obstoje v tem , da je bila razstava na (lan otvor-jenja preslabo obiskana, da ni bilo tudi primerno dosti saďja razstavljenega in da bi tudi čebelarska razstava v očigled na razmere slovenske^a čebelarstva smela biti popolnejša, dajo se vprihodnje lahko in ceno odstraniti. Častiti odbor naj ne postopa preveč ponižno, kedar gré za korist društva, reklama, v tacih zadevah
dandanes mora biti in ni se je izogniti.
Da ni bilo sadja dovolj razstavljenega, kriv je neugoden čas, čebelarska razstava pa spet pozneje ne more biti, zato bi skoraj svetovali, da bi odbor pri-
269
ređil eno leto sadjarsko, drugo leto pa čebelarsko razstavo. Sadjarska razstava dá se primerno lahko prirediti in je slednjič dovolj, ako za sedanje razmere na
Gorenjskem traja le en dan, ob enem se združi s tako razstavo zborovanje društva, strokovna podučevanja
posebno spoznanje primernih ?ort, uma poraba sadja navod, kako sadje dobro prodati itd.
>
>
>
steklarjev
izbinih malerjev
>
?
vkupe 38
tesarskih mojstrov
II. Zadruga izdelovalcev instrumentov.
Urari
10
»
optika
»
orglar
>
vkup 14
izdelovalec glasovirjev
i
III.
Zadruga izdelovalcev kovanega blaga.
Kmetijske novice in izkušnje.
*
bode v Ljubljani sestavila, obstala bode iz 6 članov.
predsednik, kot
Clani te komisije bodo gosp. deželni predsednik komisije, tajnik kmetijske družbe, zastopnik deželnega odbora, stalni izvedenec o zadevah trtne uši in 2 zastopnika vinorejcev iz dežele.
*
*
*
* Deželna govejska razstava, katero priredi c. kr.
kmetijsko društvo v Gorici bode dné 28. septembra 1.1. na živinskem trgu v Gorici.
*
* *
*
nedeljo 24. t. m. odkrila se bode na Březnici na Gorenjskem spominska plošča leta 1734. rojenemu Antonu Janži, c. k. učitelju čebelarstva na Dunaji.
*
A *
*
Kmetijsko tombolo priredi 8. septembra podruž-
nica kmetijske družbe v Vipavi.
Puškar
pilar
9
pasarji 3, kleparjev
nožar
Deželna\ komisija o zadevah trtne uši; koja se vkup 45.
drugih kovačev 5, ključavničarjev 14, kotlarji 3, zlatarji
in srebrarji 4, zlatoklep
dolbca
bru8arji
IV.
Zadruga pekov in m li nar je v.
Pekov 37, medeničarji 3, slaščičarjev 13, mlinar
soščeničarja
vkup 56.
?
V.
Zadruga mesarjev, vojeninarjev in
milarjev.
larja 2.
Mesarjev 17, vojeninarji 4, klavcev drobnice 73, mi
vkup 96.
VI.
Zadruga obrtov za izdelovanje obleke
in 1 e p o t n i n.
Krojačev 40, izdelovalca cvetlic
modist in izde
lovalk lepotnin
šivilja
j
vkupe 48.
VII.
Zadruga obrtov za izdelovanje lese
nega blaga.
* *
*
Pragi bode od 14. do 16. septembra medna-rodna razstava semen, krmil, gnojil, žitočistilnih in sejalnih strojev.
larji
Izdelovalec gumbov za manšete 1, mizarjev 32, ko
i
sodarj
9
strugarja
9
pozlačevalec
i
stolar
1, bičar 1, podobarja
vkup 53.
krtačarja
i
glavničarja
9
* *
*
*
Predsednik avstrijskega sadjarskega društva grof
Attems priredi v teku letošnje jeseni 3 tečaje, v katerem se bode podučevalo o porabi sadja.
«
VIII.
Zadruga rokovičarjev, klobučarjev in
k rznar j e v.
Rokovičarjev 5, klobučarjev 8, krznarjev
9
dežni
karji in solnčnikarji 3, suknar 1, barvarji 3, — vkup 25.

Peta razstava vpitane živine bode na Dunaji od
27. do 29. marca 1885.
*

*
*
Martin" v
Sv.
kopelih na Ceskem je koncem
Edina zavarovalnica za živino v Avstriji
julija 1.1. sledeči izkaz objavila: Polic je izdanih 8327, s kojimi je zavarovanih 15.872 kónj in 13.454 goved. Vrednost zavarovane živine je 6,058.057 gold., za kar se plača družbi na leto 163,570 gold.
*
*
*
*
Na kmetijski akademiji v ogerskem Starem građu (Ung. Altenburg), kjer je studiralo ob svojem času tudi veliko Slovencev, odstranili so letos nemški ođdelek te šole.
IX.
Zadruga usnjarjev, jermenarjev, sed-
larjev in tapetarjev.
Usnarji 3, vrvarji 3, jermenarjev 5, izdelovalec cerk-
, pozamen-
venih paramentov
sedlarji
tapetarji
tirar
9
vkup 21.
X.
Zadruga lasopletov in brivcev
Lasopletov in brivcev 11.
XI.
Zadruga čevljarjev
Cevljarjev 64.
XII.
Zadruga poligrafnih in umetalnih
obrtov.
Tiskam 5, fotografov 5, knjigovezov 11
9
vkup 21
ftarodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in
obrtna
zbornica.
(Dalje.)
Razredba obrtov za mesto Ljubljana, katera se je za obrte v ožjem pomenu po dogovoru z obrtnim društvom v Ljubljani sestavila:
. Zadruga stavbenih obrtov.
Barvomazniki in lakirniki 4, stavbena podjetnika 2
9
zidarski mojstri 3, dimnikarjev 5, skriljar 1, kamnoseki
XIII.
Zadruga prevažalnih obrtov.
Zavod za pokopavanje mrličev
jemnih voznikov 25
9
fijakarjev in na
9
vkup 26.
XIV.
Zadruga gostilničarskega in to čar
skega obrta.
Hôtelov, gostilnic
restavrantov
gostiluičarjev,
točajev vina in piva 166, prodajalcev jedil 9, koštanja \ kavarnarjev 16, žganjarjev 20, izdelovalcev kisa in
žganja 5, izdelovalca sode
9
vkup 243.
XV.
Zadruga postreščekov
*
270
B.
Trgovski obrti.
Zadruga trgovcev s pridelki in z žitom Trgovcev z deželnimi pridelki 13, z žitom 3,
;,Hodi, přebita baba, to ni tvoja imovina!"
je kum in približal se.
Soproga je zopet popadla krevljo, ali o tem
zlezel iz vreče in stal sredi veže.
rekel
Čiib
vkup 16.
Kuma je vskriknila — in vsi so mimovoljno zazijali.
Zadruga branjevcev in trgovcev z živili. Branjevcev 114, trgovcev z moko 25, z maslom
»
Kaj ta abota govori o mrjasci?!
To ui nika-
koršen^mrjasec!"
dejal je kum in otiral oči.
»
z divjačino 2, prodajalcev sadja 8, kruha 1, viktualij
v vrečo!"
Čudno je to, o koledovanji je někdo člověka vrgel
opomnil je tkalec in plah odstopil.
»
Reci,
medeniue
zelja
staničarji
vkup 168.
III
Zadruga prodajal
knenega, krojneg
c manufakturneg modnega, belega
kar hočeš, ali pokni; a brezi čara ni zgodilo se to. Sam ni zlezel v vrečo!"
î
tkaneg
kr atkeg
galanterijsk
r
11
To je kum!"
vskriknil je ta trenotek boter
i n
o
mberškega blag
in nasmijal se.
kaj si mislil, kedo sem?" — povprašal je Čub

Kaj?
hoteli ste me snesti, kakor kakega prasca!
Učinil sem vrlo burbo!
Čakit
vi,
e, po
nim blagom
14, z modnim 1, s pozamentarnim 1, s kratkim blagom
Trgovci s platnom
s suknom in kroj
kramarj
46
z norimberškim blagom
trgovci s cerkvenimi rečmi
trgovci
večaru vam radost: v vreči leží še nekaj, če ne prasec.
vsaj tele ali neka druga žival. Neprestano je nekaj
gibalo pod menoj."
*
vkup 76
VI.
Zadruga trgovcev z usnjem, obutalom
Tkalec in kum sta sklonila se pa je zatela jo na drugi strani
vreči, gospodinja
in zopet
bil vstal

da djak ni preveril se, da ne more skriti se ni
oblačili in s klobuki, potem starinarjev.
Trgovcev z usnjem 20, z obutalom 6, s kožami
z oblačili 6, s klobuki 3, starinarjev 15,
V.
VKlip Ol.
Zadruga trgovcev z lesom, lesenim bla
go m in s hiš no opravo.
Trgovcev z lesom
tepež,
kamor, ter da ni izkobacal iz vreče.
Kuma je obledela, izpustila je iz rok nogo djaka bila zá-njo začela vleči iz vreče.
»
ki je
Še eden je!" — vskriknil je tkalec prestrašen
n
hudir zna

5
kako je to zgodilo se
vrti
se mi po
z lesenim blagom 4, s hišno
glavi .... ni klobas, ni belega kruha, ljudi mečejo v vreče!"
opravo
>
z
igračami 1
»
vkup 15.
»
To je djak!
u
pojecljal je Cub in bolj čudil se
od onih trijeh. „To je izvrstua burka! Uh, Soloha,
VI. Zadruga agentov, komisij onarjev in spe- uh! moške meče v vreče!
Zato sem videl
»
da je
di tér jev, potem inkas ijsko opravilo.
izba polna bila vreč
Sedaj znam: v vsaki vreči se-
Agentov 14
»
speditêrja 2, menjalnica 2
5
vkup 18
VII.
Zadruga trgovcev sspecerijskim, bar-
dita dva člověka. A mislil sem, da je meni samému presneta Soloha ti!"
venim in materijalnim blagom, s kemikali
Koleduice se niso malo čudile o svoji vrnitvi

ker
jami, z dišavami, s kolonijalnim in mešanim so videle, da je samo ena vreča še.
blago
m.

Kaj bi učinile?
Dosti nam bode samo jedna
Trgovcev s specerijskim in materijalnim blagom 38
vreča!"
spregovorila je Oksana.
z mešanim
z dišavami
>
s kišom
>
vkup 48
VIII.
Zadruga trgovcev z železom in želez ni n o.
Vse so popadle vrečo in dvignile jo na sani. Starosta je sklenil, da bode molčal, mislil je, da se oglasi, naj razvežó vrečo in osvobodé ga, pobegnile
bojažljive kolednice, tuenile bi, da hudir sedí v vreči
i
Trgovca s šivalnimi stroji 2, z muzikalnimi instru-
in ostal bi na ulici morebiti
do jutra.
menti
Jem
z železnim in specerijskim blagom
z žeblji 5, z železom in železnino
, z orož vkup 18.
Deve so prijele se za roke in krilile so, kakor
IX.
viher, sè sanimi po škripajočem snegi; nekatere so sedle prav na starosto. Starosta je sklenil, da strpí vse. Mnoge Zadruga trgovcev s knjigami, umetni- izmed dev so bile burke in posedle na saní okrog njega.
Naposled so prišle do doma, odprle vrata na stežaj
nami in m uzi kalij a mi, potem s papirjem.
Trgovcev s knjigami, umetninami in muzikalijami
, posojévalua knjiž-
in o smehu so vrečo zavlekle v vežo.
s papirjem in pisno pripravo

Pogledimo, kaj je v vreči!"
kričale so vse in
nica
r
vkup
X.
Zadruga malih trgovcev.
Vrtár 1, prodajalcev
oglja
drv
natih podob 1, semnjičar dežniki 1 zaloga likêrjev
vkup 16.

)
(premoga) 5, trgovec z žganjem imetnika tehtnic
olj
Î
z
začele razvezavati vrečo.
Zdaj je kolcanje, ki je neprestano mučilo starosto
v vreči, posililo ga tako, da je vse povprek jelo kolcati
se mu in da je kašljal na vse grlo.
V8kliknile so kolednice in
Nekedo je v vreči!"
(Dalje prih.)
oplašene prhale skozi vrata.
Kam pa, za vraga, bežite, kakor bi gorele V ! vprašal je in čudil se Čub, ki je bil stopil v vežo.
a
n
n
Uh, oče!"
odgovorila je Oksana
w
v vreči
Zabavne stvari.
sedí nekdo."
n
Noč pred sv. dnevom.
Maloruska povést.
Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški.
(Dalje.)
Poberi se! to je uajiu mrjasec, poberi se!
u »
Ali v vreči?
kje pa ste dobile to vrečo
Kovač je bil ostavil jo sredi ulice!"
kričale so
kolednice.
Nu, ali^nisem dejal jaz?
u
opomnil je sam
sebi Čub. „Česa se bojite? — Preverimose: nu, duša,
prosimo te, ne srdi se: ne zovemo te ne po imeni, niti po priimku, izlezi iz vreče!"
Prikazal se je starosta.
kričal je tkalec in koraknil naprej
»
Uh!
ii
vskliknila so dekleta.
271
„Tudi je starosta bil v taki ječi" — opomnil je sam sebi Čub in dvomil, gledal je starosto od vrha do tal — „pogledimo! ..." — več ni inogel spregovoriti.
Starosta ni bil nič menj zrnóten, sam ni znal, kaj naj bi začel. Ali je treba tega, tukaj je mrzlol" — opomnil je in pogledal Čuba.	(Dalje prih.)
Naši dopisi.
Skofja Loka 11. avg. — Gosp. Povsè piše v „No-
vicah" 30. julija 1884. št. 31 na prvi strani: Le malo je senožet, katere so tako uravuane, da se morejo napajati z vodo; kje smo in kedaj bomo v tem oziru došli lombardské kmetovalce, ki imajo vse senožeti napojene, zato jih pa tudi po 6—8krat v letu kosé.
Zakaj se pa to napajanje senožet iz Lombardije ni tudi po drugih krajih Italije razširilo?
Jaz menim, ker ni vsaka naredba za vsak kraj, čeravno je reč sama na sebi prav dobra iu koristna ; toraj se napajanje senožet z vodo ni razširilo po Italiji, ker ni nobeden dotičnih strojev za napajanje tudi drugim krajem primerno prenaredil in popravil. Vse je, kakor pred 200 leti.
Kako lepo napajajo z vodo senožeti v Tirolih pri Meranu v vasi Tirol, ravno tako pod Celovcem, okoli Svinca, pri Kotarčah, proti Dunaji iz dunajskega vodo-toča; najboljši in najbolj umetno pa na grajšini kneza Švarcenberga pri Krumlovu na Ceskem. Zakaj jih kmetje ne posnemajoV
Ker ni nobenega, da bi jim pokazal, kako bi mogli napajanje vrediti, da bi bilo tudi za njihove kraje primerno.
Tudi na Kranjskem imamo po več krajih lepo z vodo napajane senožeti: v Novi vasi pod Begunjami, na Knežaku pri Radovljici, na Rečici za Blejskim gradom, v Smokuču brezniške fare, v Kainni gorici, v Kropi, v Mostah pri Mengšu, med Staro Loko in Ceremgrobom, posebno v Kolovratu, pa tudi po Dolenjskem po več krajih itd. Toda vse je, kakor je bilo pred 200 leti in ni za druge kraje primerno. Z roko zatvornico odpi-rati in zapirati kaže le tam, kjer je tra vnik blizo hiše; ali pa, če so travniki oddaljeni, da jih je več oralov skupaj in da je vode zadosti.
Zato se jaz trudim uže čez 30 let tako zatvornico najti, da bi jo voda sama vravnavala in da bi se le malo vode potřebovalo. Poskušnje stanejo me uže čez 2000 gold. Pred 11 leti iznajdel sem bil tako zatvornico, toda bila je nekoliko predraga in se je morala na jesen iz močilnika jemati in spomlad spet nazaj de-vati, kar ni prav ugajalo. Letošnjo spomlad sem pa tako iznajdel, da stane le okoli 1 gold, in trpi 5—10 let in se le nekateri deli izjemajo in spet nazaj devajo, kar se v 10 minutah zgodi. Potřebuje za dobro na-mako 2—4 orale veiikega travnika le toliko vode, kolikor jo po strešnem žlebu teči zamore. Se ve za 1 oral primeroma manj.
Zato bi bilo prav, da bi si gosp. Povše přišel to zavornico ogledat, ali pa kakemu strokovnjaku naročil, da si jo ogleda in mu o njej sporoča; če jo za dobro spozna, potem naj jo priporoči, da se naredba ne izgubi; zakaj, kdaj se bo potem spet kdo s tem ukvarjal in toliko denarja potrošoval in žrtoval.
Ako to naredbo gosp. Povše ali drugi strokovnjak priporoči, bo kmalu na Kranjskem 10.000 oralov senožet več z vodo namakovanih.	S. Kosmač.
S Šenturške gore 15. avg. — Ko sem v „Sloven-
čevemu podlisteku prebiral článek z napisom „pod Kepo" (glej štev. 164) in zadel na besede: ;,In Lengenfeld ist
die beste Luft von Evropa" ; in „Die Schweiz ist schon,
Veldes ist schóner, aber am schonsten ist Lengenfeld" —
pride mi na misel navadni pregovor: „de gustibus non est disputandum" ; ali kar je uže njega dni neki latia-ski pesnik rekel: „diversis diversa placent, quod spre-verit unus, amat alter" . . . Ker ima tedaj vsak člověk svoj okus in nazore, je lehko mogoče. da so nekaterim Dunajčanom in prenapetim Angležem Dovje bolj všečne bile, nego rajska okolica bledska in drugi gorenjski kraji. A mnogo druzih, koji so v vročih poletninskih dnevih došli v dolino vedrit se, je pa trdilo, da od Most do Fužin v naziru naravske lepote ni lepšega kraja od Kranjske gore. Z naravsko krasoto tega kraja ponašajo se tudi prebivalci sami. Navdušeno popeva deček:
Ni lepšega kraja Od Kranjske goré, Kdar solnce prisije V zelene vrhé = (vrhove).
Sred Kranjske goré Tri rožce cvetó: Jaz pobeč tja pridem, Si vtrgam enó.
In zaisto! Postoj le nekoliko, kedar se po železnici pripelješ v Kranjsko goro na ondašnji postaji in oziraj se malo okrog sebe, kako veličasten prizor se ti od-grinja pred očmi, kamorkoli le pogledaš! Proti jugu, tam-le notri v kotu, vidiš gole strme pečine 2598 ^
visokega Razora in ne veliko nižega Prisanka (2570 mf) kipeti v zrak, koja ločita Trentarsko dolino od Piščen-ske, po kateri bistra Piščenca po belem dolomitnem ka-menji šumljaje hiti zediniti se s Korenško Savo. Oba ta dva orjaška velikana ogleduješ od njihovega znožja do temena glave. Njima na desni strani dviga 2360 ™f visoka Mojstroka svojo sivo glavo v zračne visine. Med njo in Prisanikom je široko sedlo, Veršič imenovano, čez kojega je prelaz v Trento. Nekoliko spredej je Mav-rinec sè storžastim Kumlihom, med kojima je globoka škrbina, fee bližeje imaš pred očmi zelenega Vitranica, ki se sem od Planinice steguje. Ako obrneš oči na levo stran, gledaš škrbinastega Jezerca s pirajnidastim Spikom na strani in sosednjim Martuljkom. Ce se za-sučeš proti severu , imaš pred seboj dolgo vrsto Kara-vanskega pogorja sè 1650"/ visokim Kamnim vrhom in ne veliko nižjo Voščico. V znožji tega pogorja stoji na obširni planjavi lepa vas Kranjska gora , broječa blizo 100 hiš. Tu sem zahaja vsako poletje mnogo tujcev, uživat čisti zrak gorenjskega podnebja in občudovat ve-likanske prizore, ki so tu nakupičeni. Tudi mene je izvabilo letos podati se v ta romantični kraj, vendar ne iz tega namena, da bi s prečudno lepoto te okolice na-pajal svojo dušo, marveč zato, ker sva se z nekim prirodoslovcem pismeno porazumela, da se snideva v Kranjski gori, kjer bova potlej kaka dva ali tri dni skupaj nabirala.
Spustim se tedaj 3. dan t. m. po dokončani popo-ludanski službi božji s Šenturške gore doli v Cerklje, kjer se vsedem na voz, ki me odpelje v Kranj. Onii stopim v kupé železniškega vlaka in ob 9. uri in nekaj minut sem bil v Kranjski gori, kjer me je moj prijatelj uže čakal. Zvečer se zmeniva, kedaj in kam jo bova zjutra pobrisaia. Za prvi dan si izvoliva pot v Veliko Piščenco, in od tam čez Veršič v Trento. Rečeno stor-jeno. Zjutra, to je 4. dan t. m. vzdigneva na vse zgo-daj svoje pete ter polagoma korakava čez Požar in potem dalje po piščenski dolini vedno na levo in desno se oziraje,Jsje bi za najine torbe kaj zanimivega zapazila. Do Crne vode nisva ničesar pobrala; pri njenem izviru pa, ki je dal nama hladiven požirek, postojiva in izrujeva nekaj mahu, Hypnum Cossoni ; Schpr. in Bryum turbinatum po imenu. Od tod do Malega tamora zopet
212
ni bilo kaj posebnega zaslediti. A od Malega tamora
pričela je pot čedalje zanimljivša postajati, Ker vodila je naju med gostim smerekovim in bukovém lesu. Na
bukovih, z različnim mahom obraščenih koreninah po-birala sva: Dicranum Sauteri; na deblih pa Dicranum viride; dalje Cynodontium virens, Hypnum Halleri, Ho-malothecium Philippeanum, Eurhynchium Vaukeri, Bar-tramia Oederi, Lescuraea striata in še mnogo druzih. Od polžkov sem pobral Clausilia dubia, Claus. dubiosa in Cl. fimbriata. Bližajoča se Močilam, mestu kjer Pi-ščenica izvira, zagledava uže od daljeć nekaj gospode poleg studenca. Bili so trije gospodje in dve ženski, ali gospi ali gospici, ne vem, ker nisva prašala ji, kaj da ste. Stali ste naslonjeni na skalo, zamišljeno gle-daje v strme stene golega Prisanika; gospodje pa se-deči vsak na svojem stoličku so marljivo risali, mislim, da baš Veršič ali sedlo med Prisanikom in Mojstroko, koja ima na tem mestu čudne pečine. Ti možje so bili tako zamaknjeni v svoje delo, da se nobeden njih ni ozrl na naji. Ko vprašam vodnika, raztegujeno leže-čega v senci košatega rušovja (Pinus Mughus), kedo in od kod so ti ljudje, mi ni vedel druzega povedati, nego to, da so dalječ gori v Nemcih doma, brž ko ne na Pruskem; in da jih uže nekaj dni vodi na različne kraje, kjer pridno risajo. In to je zopet dokaz, da Kranjska gora sè svojo okolico ni kar si bodi.
Iz Vipave 11. avg. — Včeraj imeli so na Lozicah
žegnanje, ali kakor se tukaj pravi, šagro. Popoiudne snidelo se je zaradi tega še precej odlične vipavske in razdrške narodne inteligence, na vrtu vrlega poznatega narodnjaka in gostilničarja gosp. Antona Žvanuta. Na vrt dospěvši, našli smo uže tam ob dolgi mizi združene pevce podraške in šentvidske, z gospodoma učiteljema, kakor pevovodji na čelu. To petje slišati in uvideti, da tako priprosti kmečki možje in fantje pojejo; mora pač člověka navdušiti, povzdigniti. Najtežje zbore pojejo, kakor da bi bili za mestne odre izvežbani, in kar je pri tem še posebno pomenljivo — s komadu dostojnim narodnim ponosom, narodnim navdušenjem. Tu se pač vidi, kaj za našo sveto narodno reč navdušeni učitelj, ne le med deco v šoli, marveč še posebno tudi med od-raščenim priprostim narodom za njegovo omiko in pro-budo storiti zamore. Zato hvala in slava Vam gosp. Rustija, učitelj v Št. Vidu, in Vam gosp. Velikonja, učitelj v Podragi. Hvala in slava pa tudi Vam zdru-ženem šentvidskem in podraškim pevcem. Ali ste viděli, kak razloček je bil med Vašim nastopom, in pa nastopom onih fantov, kateri so sicer pod slovensko zastavo, pa kaj nepristojno na dvorišče gostilnice prihru-peli?! Ali ste li čuli, kak razloček je bil posebno med Vašim petjem — kakor „Ustáj rodek4, „V boj" itd. — in pa onim prihrupelih , kateri pod slovensko zastavo na boljšo pesem zadeti niso mogli, kakor na : „kun, kven, kvon moretina tu mi laše" itd. Gospod učitelj
ložiški ! ! !
Jako prav bi bilo, ker za našo narodno reč spod-budljivo, ako bi združeni šentvidski in podraški pevci večkrat ob nedeljah in praznikih v sosednje vasi in trge, kakor na Goče, Slap, Vipavo, Vrhpolje, Ajdovščino itd. izlete napravili. Torej oglasite se uže skoro zopet kje, brez druzega pa gotovo na vélikega in malega. Šmarna uan v Vipavi ne?
Iz Postojine 19. avg. — Iz Postojine se nam poroča, da je bil g. Adolf Obreza skoro enoglasno kandidatom proglašen. Izborno so za-nj govorili gg. dr. J. Sterbenec, Gruntar, Pogačnik; za dr. Zarnika potego-vala sta se gospoda Kavčič in Valenčič.
' Iz Dolenjskega 10. avg. (Trtna uš; vino- in sadjerejska šola.) Komisija, ki preiskuje vinograde po sv.
križki občini, se je prepričala, da je trtna uš veliko bolj razširjena , kakor se je še pred par tedni mislilo. Med Bočjem in Starim gradom je menda uže več Vinogradov okuženih. Z gotovostjo smemo toraj reči, da je konec dolenjske vinoreje, take, kakor je zdaj, osoda uže določila. Da bi se trtna uš omejila ali celó zatrla, kakor nekateri lahkoverni kmetje mislijo, noben razumnih ne veruje. Treba bo toraj hitreje ko mogoče, ne le misliti, ampak tudi delo na to začeti, da najde nesreča, ko se bo po vsi Dolenjski razlila, vinorejce tudi uže pripravljene na obrambo. Pred vsem se meni potrebno zdi, da bi se prepovedalo , nove vinograde zasajati z domačimi trtami. Kdor hoče nov vinograd napraviti, naj si preskrbi amerikanskih trt. Najbolje bi bilo , se vé, ko bi se dobile uže požlahtnene. Z domačimi trtami vinograde zdaj zasajati, se pravi, prazno delo-delati.
„Ljublj. List" je uže omenil, da bo Doleujcem treba
izdatne pomoči, da se s predelanjem Vinogradov reši
dolenjsko vinarstvo. Će je bilo Dolenjski kedaj treba vinorejske in sadjarske šole, sedaj ji je bo gotovo silno treba. Ker ravno edina ta šola morala bo skrbeti, da bodo kmetje dobivali dovolj požlahtnjenih amerikanskih trt za nove nasadbe. Da bi si Kmetje sami amerikanske trte izrejevali in žlahtnili, na to še misliti ni. Prvič ne umejo tacega delà; drugič jim manjka potrebnih připrav, in tretjič poguma in volje.
Krški c. kr. okrajni šolski svèt bi bil mencla pripravljen, v šolskera poslopji v Krškem odstopiti za vino-in sadjerejsko šolo potrebnih prostorov. Vprašanje je to, če jih krška šola res tudi take ima. Jaz bi rekel, da ne. Za vino- in sadjerejsko šolo ne zadostujejo le sobe, treba je pripravnih kleti, hlevov in kar k temu spada. Treba je blizo šole velicega prostora za trtnico in drevesnico. Tega krška šola tudi nima. Poleg tega je pa Krško na kraji Dolenjske. Od vinorejskega poduka v Krškem bi gotovo imeli največjo korist le bližnji Stajarci, kakor jo imajo od meščanske šole. Da bi pa revna Kranjska za premožne Štajarce šolo vzdrževala, pa vendar ne gre. Treba bi bilo toraj šolo napraviti malo bolj proti sredini vinorodne Dolenjske.
Po mnenji mož, ki kraje in razmere po Dolenjskena poznajo, ga ni kmalu za vino* in sadjerejsko šolo bolj pripravnega kraja, kjer bi se dala s primerno majhnimi
stroški taka šola napraviti in vzdrževati, kakor je nek-danji cistercijenski samostan, zdaj lastnina verskega zaklada pri Kostanjevici. Tukaj se ne manjka prostorov za stanovanje, tukaj so velike in izvrstne kleti, prostorni hlevi, senice, z eno besedo vse, kar se potřebuje. Tik samostana je velik obzidan vrt, ki bi zadostoval popolnem za drevesnico in trtnico. V sedanjem sadnein vrtu pa bi se učenci lahko praktično vadili oskrbovanja
odrašenega drevja.	(Konec prih.)
Čatež ob Savi. — V dan 27. julija t. 1. přišel je
gosp. Gustav Pire od deželne vlade poslan, da vinorejce poduči o trtni uši (filokseri). To je bil tako rekoč pri nas prvi oficijelni pouk v zadevi trtne uši.
Ko nadučitelj Račić gosp. Pirea občinstvu s pri-mernim govorom predstavi, pozdravi oni gospod v imenu vlade zbrane vinorejce, katerih se je bilo v občo zado-voljnost in veselje gosp. Pirea toliko zbralo, da je bila zeló velika šolska soba kar natlačena, morali so toraj ostali krepák in glasan govor pri oknih in vratah poslušati. Govor trajal je poldrugo uro.
Kar se govora samega tiče, bil je razdeljen: 1. na natančno opisovanje trtne uši, risanje nje podobe in delov na šolsko tablo, nje plodenje, nje razširjanje v vinogradih, kjer uže biva, v bližnjih sosednih in od od-daljenih sosednih, namreč po najnevarnejši letoči trtni
uši meseca avgusta, septembra, ter kakošuo škodo da druzemu učitelj
iiačiui.
konečno pa v teku dveh let
da
Govorilo se je tedaj v tem

kako se zaplodi in kako škodo da naredi.
oddelku, kakosna je us,
na prostoru tamošnjega mežnijskega gospodarske
slopj
valno sobo
drvarnice, stanovanje za cerkovnika in izpraše
Ker je tudi
zoč g. župnik Bab nik
šolsko
tablo ;
Opis in risanje zdrave trte s koreuikami na odobril in podpiral te predloge, bili so predlogi po obš
bolne, od filoksere uže aapadene, z
oteklimi bulastimi koreaikami ;
oslabele trte, katere
je uže uš opustila. Pri tej razpravi pokazal je v špiritu otekle bolne korenike.
Pire
nem razgovoru soglasno sprejeti. cerkev, v kateri so se Vélicega Šmarna dan pričeli ro
našo prijazno
ki odpustki preskrbel je neutrudlj
gosp
Kako se vinograd od filoksere napaden spozna,
nove , v resnici k
upnik
Klopi, ki so veliK kiuč za
da trte blede, «labo rodé itd. Pri tej
našo cerKev. Izdelal jih je mojster Ambroži č
iz
je g. Pire Kranja in čeravno so se pri izdelovanji kazale zapreke
omenil, da, ako se kateremu trte sumljive zdé, naj to radi priznamo, da delo mojstra hvali
?
županstvu naznani, ter trte od učitelja
ali
koji se na to
razumi, preiskati in pregledati pusti, da se potem raz-širjanje, ako uže ni prepozno, zabrani, to je, da se trte s korenikami kopljejo ter na prostoru sožge, jame. kjer so pa prej trte bile. s žveplenim ogljeucein polijejo itd.
. Novozasajeuje po filokseri ugonobljepih Vinogradov, na podlagi amerikanskih trt, katerih se uš ne
Ljubljane. (Cesarjev rojstni dan) obhajal se je minuli ponedeljek v Ljubljani sijajno. Uže v soboto je bila v ta namen slovenska predstava v gledališči, o kateri se nam poroča od vseh straní, da je bila izvrstna, posebno še zato , ker je pri tej predstavi zopet nasto-
Ni gr i n o va
prime.
:
veliko veselje obupajočih vioorejcev je gosp.
pila gospica G.
gledališča v Belemgradu.
od
srb
skega
narodnega
Pire upanje izrekel, da bode vlada sama po mogočnosti vinorejcem pomagala. Tudi so bili poslušalci podučeni, kako se orodje ter obleka delavcev osnažiti mora, kadar hodijo iz okuženih Vinogradov v druge vinograde.
Konečno omenil je še gosp. Pire preiskovalne komisije, katera ima zeló težaven posel, da ni baš le za to postavljena, da novce .služi, ampak spolnovati mora
ponedeljek zjutraj budila
uri z
pol I I H|
praznika. katerega
je vojaška godba ob
veselo godbo Ljubljančane
praznovanju
vsi zvěsti Slovenci z navdušenjem
praznujejo vsako leto proseči Boga, naj mnogo let ohrani pravičnega in dobrega obče lj ubij enega cesarja Franca Jožefa
nam še mnogo pa zato tudi
Ob
uri brala se je v „Zvezdi" vojaška sv. masa
svojo težavno
nalogo
zeló natančno. Pri preiskovauji
v navzočosti vsega ljubljanskoga vojaštva in brezštevilne
se nobena trta kar nič ne poškoduje. ie odkoplje se ter po preiskovauju zopet varno zagrne. Prav z gor
množice občinstva.
Velika sv. masa pa je bila ob 10.
>
kimi besedami tudi g. Pire vinorejcem na srce polaga, da naj se pri tem opravilu mirno zadržijo, ter tem od vlade postavljenim organom nikakoršuih zaprek ne delajo, da se tako obvarujejo prežalostnih nasledkov naših sosedov Štircev, nahujskanih po neki gospodi, kateri so bili za njih neprevidnost po žandarjih usmrteni, ranjeni, ostali pa ojstro sodnijsko kaznovani.
uri v prestolni cerkvi šenklavški. katere so se udeležili uradniki vseh vrst in zastopniki samoupravnih zborov; med prvimi videti je bil gosp. deželni predsednik baron Andrej Winkler z vsemi višjimi uradniki, med dru-
gimi pa
deželnega glavarja namestuik, cesarski sveto
válec J. M urni k, mestni župan P. Grass el li, trgo
vinske zbornice predsednik
K u š a r, podpredsednik
Horak, odbornik M. Pa kič, pa državni in deželni
ijiv
Govor ni bil le popolnern popularen, lahko razum-ampak tudi tako mikaven, da je vse zrlo nepre-makljivo na gosp. Pirea; poslušalo se je tako rekoč z ustrni in ušesi. Da so bili vinorejci v istini popolnern zadovoljni s poukom, kaže, da so se gosp. govorniku kmetje za lep nauk mu roke stiskaje zahvaljevali, kar je pri vinorejcu zeló pomenljivo, kajti v trtoreji ali sploh
poslanec dr. Poklukar.
Tudi preblagorodna gospa
baronovka Emilija Winklerjeva in veliko število od-ličnega občinstva vdeležilo se je cerkvene svečanosti.
(Deželni predsednik gosp. baron Winkler) odpe-ljal se je zadnji ponedeljek večer na Dunaj.
v
(Cast. gg. udelezencem gledaliskega vlaha v zlato Prago.) Zvěděvši, da bode česko gledališče v Pragi za-
kar se trte tiče, je naš vinorejec nedotakljiv, nezmot- radi nujnih poprav zaprto do srede prihodnjega meseca,
ljiv
žalibog î
Po govoru podal se je
prosili smo upravništvo českega gledališča, naj bi vendar Pire v nekatere bližnje one dni, katere smo določili našemu obisku v Pragi,
vinograde.
Popoludne ob
gledališče ni bilo zaprto. Ker se naši želji ni moglo uri bilo je enako poučevauje v ustreči, sklenili smo, odložiti vožnjo do prihodnjega leta.
Veliki Dolini, in sicer na prostem. Zbralo se je bilo
istinskim veseljem , ki ga je imelo občinstvo do do-
tudi tukaj mnogo občinstva, in sicer vsi v cerkvi zbrani, moljubnega našega podjetja, konstatujemo, da se je oglase ženstvo prišlo je poslušat ter nenavadno, vendar-le silo zadostno število udeležencev in se jih še oglaša, ia
poslušalo. Tudi tukaj so se možje gosp. Pireu, iskreno obžalujemo, da svoje domoljubne nakane nismo
samo
kojega so prav zvesto poslušali, prav iskreno za pouk mogli izvesti. Ob enem uaznanjamo , da poslani nam zahvalili.
Dobrove 12. avg.
A.
Po izvolitvi novega župana
Antona Roterja zbra! se je danes prvič naš občinski
zastop, da resi nujne občiuske zadeve.
Zarad povra
udeležencem z današujim dnevom vračamo, ker so vse naše priprave gotove, da bi se naše
ko bo-
morebiti še spojiti s tisoč-
denar
Bog daj,
potovanje v zlato mater Prago prihodnje leto, demo to potovanje mogli
čila hiralničnih stroškov za dva berača naznani se c. k. letnico slovanskih apostolov, svetih bratov Cirila in Me okrajnemu glavarstvu, da dotičnika ništa občana do- toda, izvršilo še veličastnejše.
brovska.
Sprejme in pritrdi se novi razdelitvi cest, katero je izročil odboru predsednik cestnega odbora gospod Andrej Knez gledé okrajnih cest od Viča do Polhovgraške meje od Dobrove čez Stransko Vas na Deplje in od Dobrove do Brezja iu pa občiuske ceste
Ljubljani dné 18. avgusta 1884.
imenu odbora:
Ivan Murnik
predsednik.
5
Anton Trstenjak
i
tajnik.
(O notranjski volit vi za
zbor)
mogli
bi
od Rozora čez Šmartno do Gorjanca. — Konečno pred- danes obširneje govoriti, pa hočemo se držati samo
laga odbornik dr. Poklukar
rvi mo. ui. x uai uaai j naj odbor prosi za raz mamcg«, piUuia u uu6uuuau ^auujm dobrovske šole v dvorazredno, in v ta namen rega sta sklicala na Véliki Šmareu dan
kratkega poročila o dogodbah zadnjih dni.
So*
Shod, kate-
dr. Za r ni k
priredi prilično sobo pod sedanjo šolsko sobo, prizida in dr. Vošnjak, je splaval po vodi, ker vabljenih ni novo stranišče, pod streho pa tudi sobo za stanovanje toliko prišlo,
da bi bilo mogoče dostojno zborovati.
2Î4
Shodu sklicanega po gosp. državnemu poslanců Adolfu Andrej baron Winkler izročiti dal 200 goldínarjev
Ob rez u pa so se vdeležili vabljeni volilni možje v	od katerih je 100 gold, namenjenih ljubljanskim ubogim
obilném številu. — Ysled nerednosti, katere so posku-	in po 25 gold, cesarice Elizabete bolnici za otroke v
sili napraviti nekateri mladi nevoli lei, preselil se je	Ljubljani, tukajšnji varovalnici malih otrok, deški in
shod izpod milega neba v zaprto sobo in za kandidata	dekliški sirotišnici.
Izročajoč te zneske njihovemu blagemu namenu.
za-
proglašen je bil državni poslanec Adolf Ob reza
rad bolehnosti nenavzoč, katerega tudi centralni volilni smatram se dolžnim, cla potom javnosti najtoplej odbor v svojem posebnem oklicu priporoča za izvolitev. hvalo izrekam za velikodušno, ubogim glavnega našega
za
Poslanců dr. Vošnjaku izrekli so izbrani volilci města naklonjeno dařilo
popolno zaupanje.
Ako nekateri gospodje v svojih
časnikih vkljub teh dogodeb še hočejo kvasiti, da se gre pri tej volitvi za nar o den princip, bi se kaj
tacega le tedaj moglo razpravljati, ako bi g. Ob rez a ne
Mestni magistrat ljubljanski 17. avgusta 188-4
Mestni župan
bil narodnjak ali g. Vošnjak, kateremu je bilo izrečeno zaupanje — tucli ne. — Tako pa iz dosedanjih dogodeb zdrava logika ne more dokazati druzega, kakor da razumni naši notranjski narodnjaki zahtevajo, da njihov poslanec poleg žive skrbi za gmotno blagostanje Notranj-ske narodne naše svetinje varuje v slogi z drugimi uarodnimi poslanci. Kclor pa tudi še po izrečeni volji naroda slogo in narodno disciplino ruši, ta svojo o s e b o višje stavi kakor naš narod, in tak naj sebičnosti svoje ne prikriva več z narodnimi principi ! Volilci ! ostanite stanovitni in soglasno volite izkušenega svojega zastopnika Obrezo, kateremu ste z izvo-litvijo v državni zbor naložili še večjo odgovornost in gotovo ne v svojo škodo!
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Dunaja.
je sijajno po'vsej sednih držav.
Rojsten dan cesarjev praznoval se državi pa tudi v dvornih krogih so-Pomenljiva dogodba zadnjih dni je
potovanje našega ministra vnanjih zadev grofa Kal noky-a v Varzin k knezu Bismarku, kjer imata vele-važne pogovore o velikih političnih vprašanjih. Na-drobnosti ugibati po dogodbah zadnjih tednov ni ravno težko, ako se spominjamo dogodeb v zapadni in iz-hodnji Afriki in v izhodno-evropejskih deželah. Priča-kuje se pa sploh, da se zna ponoviti zveza treh cesarjev, za kar tudi govori odlično sprejemanje ministra
Tisze v Išla.
Ht ajar ska.
štajarski deželni zbor izvoljeni
(Za dr. Blehveisov spominek) poslala je čitalnica so dosedaj: dr. Rađaj, baron God el, Raie,
M.
cerkniška čist dohodek zadnje v ta namen priredjene Vošnjak, dr. Do mink uš in Jer man, tedaj vsi
K a n a /I aU 1 av\/\ afta-í-	O ^	rl	A	Tnlr rt r« ía^aia! a X 4 1	1________1 •	"1 • 1 •	/*\ 1	v	• *	1	____ •
lepo svoto 37 gold. 60 kr. Izkaz preplačil slovenski narodniaki.
• 1	-1	• • \J	rN i	«	« m # -,	-*<*•<«	•	_ _	t)
dr. Gregorčevi in dr. Šucovi
„besede
priobčimo prihodnjič. Slava notranjskim rodoljubom in	volitvi še nimaino poročila. Slava volilcem in izvo
izrekoma sl. odboru cerkniške čitalnice!	ljencem! Naj bode to kažipot za mestne volitve, sploh
(Blagoslovljenje Gorjanskega doma) vršilo se je	so kmetijske občine štajarske volile v deželni zbor 12
mmulo nedeljo sijajno, deležnikov pri skupnem obědu	konservativcev, 7 narodnih in 4 liberalce.
MAAAA vtA v uvyviwj v J J J uvivciiiiinv ? Jl	»jív	v vvjviti
bilo je nad 70, slavnostní govor gosp. Šukleja je bil sprejet z živo pohvalo.
Koroška.
Pri volitvah v mestih zmagali so
povsod nemški liberalci, pa tudi med izvoljenci za kme-(Zahvala.) Povodom praznovanja rojstnega dné tijske občine zgubila je slovenska stranka uže po vo-c. in kr. Apostolskega Veličastva presvitlega cesarja mi litvi enega poslanca dr. Abujo, kateri je še le zdaj
je visokorodni gosp. deželni glavar Gustav grof Thum pokazal roge in se razodel nemškutarja, ki prizna v izročiti dal 50 goldinarjev za ljubljanske uboge.	svoji izjavi samo toliko, da je rojen Slovenec, sicer
Izročaje ta znesek njegovemu blagemu namenu, sma- pa bode hodil z nemškimi liberalci. To je pač najbolj
tram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo zahvalo živ dokaz
krivice, katera
se desetletja uže godi koro
izrekam za velikodušno, ubogim glavnega našega města škim Slovencem, cla se sramujejo svoje matere.
naklonjeno dařilo.
Francoska.
Razprave s Kitajskim še niso do
Mestni magistrat v Ljubljani 17. avgusta 1884. gnane, celó neresnično pa je, da bi bila Kitajska Fran
Za župana: Perona. (Zahvala.) Ob povodu praznovanja rojstnega dné
cozom vojsko napovedala.
Kolera v Marseillu in
Toulonu
sicer pojenjuje, po deželi pa se sin.
Tudi
- \£j\Álivliill.) \ju puvuuu jjí auiiv vauja íujoiuc^a ulu^ xuuiunuj oiuui ^m/j^aijcij^ ?	u^vu j^cv ow o***.	-
Njega in c. kr. Apostolskega Veličastva presvitlega ce- na Laškem se prikazuje kolera skoraj po vseh srednje
sarja mi je visokorodni gospod c. k. deželni predsednik in gornje-laških provincijali.
Castitim volilcem kmetskih občin postojinsko
Yolilnega okraja
loško
Za 25. dan avgusta je razpisana volitev jednega Vaših zastopnikov v kranjskem deželnem zboru. Po dosedanjem običaji je bil sklican volilni shod, ki je zboroval 17. dan tega meseca in z veliko većino glasov kandidatom za to volitev postavil gospoda Adolfa Obrezo, državnega poslanca, trgovca in posestnika v Cerknici. Obširno govoriti o lastnostih in zaslugah tega kandidata se podpisanemu odboru ne vidi potrebno, ker je gosp. Adolf Ob reza gotovo jeden najbolj poznatih odličnih narodnjakov na Notranjskem. Podpisani odbor zatoraj pričakuje, da bodo čestiti notranjski volilci 25. dne t. m. v Postojni složni stopili na volišče in svoje glasove zjedinili na gospoda

Ljubljani dné 20. avgusta 1884.
Izvrševalni odbor klubu narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora.
Peter Grasselli
prvomestnik.
?
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani