Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z Komunalno podjetje Ptuj lani z rekordnimi prihodki COLOR CMYK stran 1 Podravje Ptuj z Turistična pot ob Dravi kot skozi džunglo  Stran 2 Ptuj, petek, k 88. jjulija lij 2022 petek, 8. 7. 2022  Stran 5 LLetnik ik LXXV z ššt. 52 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Kidričevo, Slovenija z Usoda lokalnih kopališč: nekateri jih obnavljajo, drugi rušijo Kidričevskega kopališča ni več Da je s kidričevskim kopališčem zares konec, pričajo dogodki tega tedna, ko so objekte v kopališkem kompleksu in bazene porušili. V Talumu so povedali, da bodo zemljišča služila urejanju bodočega mestnega središča. Več na strani 3. Kmetijstvo Podravje z »Kakšna pomoč je to, ki jo moramo vračati z davki?!«  Stran 2 Aktualno Ptuj z »Umetni« dež na tržnico ali pred Mestno hišo?  Stran 3 Kultura Ptuj z 20. festival Art Stays: Pogled nazaj in v prihodnost  Stran 10  Stran 12 Šport Kristjan Čeh z "Bolj se bliža SP, v boljši formi so tekmeci" petkova izdaja  Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Počitniške kapacitete delodajalcev z Jezni kmetje ob začetku žetve Za apartma na Pagu v višku poletne sezone 19 evrov »Mlinarji in peki so 400 evrov že vračunali v ceno izdelkov«  Strani 6 in 7  Strani 6 in 7 IKE Ob sklenittvi naročniškega razmerja boste lahko vse po oletne sob bote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! z Večč v no Ve n ttrran a jo jost stti ča časo s p piisa sa.. www ww w.te .tedni dnik.s dni k.sii k.s Črna kronika Središče ob Dravi z Središčani se dušijo v kolonah težkih tovornjakov Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 8. julija 2022 Spodnje Podravje z Ptujska komunala lani z rekordnimi prihodki Prihodki so znašali 19 milijonov evrov Komunalno podjetje (KP) Ptuj je v letu 2021 ob 19 milijonih evrov prihodkov ustvarilo dobrih 300.000 evrov dobička. Po besedah direktorja Janka Širca so zastavljeni načrt poslovanja presegli tako pri prihodkih kot pri dobičku. Realizacija prihodkov je bila za dobre tri milijone višja od načrtovanih, dobiček pa skoraj trikrat višji, kot so ga pričakovali po planu za poslovno leto. Foto: ČG „Epidemija koronavirusa na poslovanje ni imela bistvenega vpliva, saj ni posegla ne v prihodke in ne nabavne verige podjetja, prav tako družba ni koristila državnih pomoči, ki so bile na voljo za blaženje posledic v gospodarstvu,“ je v uvodu v poslovno poročilo zapisal šef ptujske komunale Širec. Dodal je, da so v lanskem letu nabavili za 600.000 evrov novih strojev, sredstva zanje so zagotovili iz tekočega poslovanja. Med drugim so kupili bager nakladalec JCB, tovorno vozilo Iveco, valjar, kesonar, traktor in kanalski valjar. KP Ptuj je lani na zaposlenega ustvarilo 124.000 evrov prihodka, kar je 29 odstotkov več kot leto prej. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala dobrih 37.000 evrov. Je cilj javnega podjetja blaginja kapitala ali blaginja ljudi? Enormne vodne izgube KP Ptuj med gospodarskimi javnimi službami (GJS) največ prihodka ustvari na dejavnosti oskrbe s pitno vodo, ki jo distribuirajo na območju 24 občin. Lani so načrpali 4,8 milijona m³ vode. Prodali so je 1,1 milijona m³ manj, kot so je načrpali (3,7 mio m³), vodne izgube na sistemu so namreč 23-odstotne. Prihodki KP Ptuj na dejavnosti oskrbe s pitno vodo so znašali 4,1 milijona evrov, dobiček pa 58 tisočakov. Dodatni milijon evrov prihodkov in 15.000 evrov dobička je podjetje ustvarilo z vzdrževanjem vodovodnih priključkov. Za področje vodooskrbe zaposlujejo 46 sodelavcev, kar je približno četrtina vseh. Na vodovodnem sistemu so lani zabeležili 434 okvar, ki jih je bilo treba interventno odpraviti. Stroški vzdrževanja vodovodnega omrežja in priključkov so znašali 2,3 milijona evrov. Komunala je v Dražencih zgradila nov vodnjak, strošek gradnje je znašal 200.000 Foto: ČG Družba je v letu 2021 zaposlovala 173 sodelavcev, stroški dela so znašali 5,8 milijona evrov. Število zaposlenih v ptujskem javnem podjetju sicer iz leta v leto raste. evrov. Stroški električne energije, povezani s črpanjem vode, so v lanskem letu znašali 306.000 evrov in so bili nižji kot leto prej. Brez konkretnega koraka k boljši pitni vodi Ptujski vodooskrbni sistem je dotrajan in zastarel, voda, ki jo koncesionar distribuira, je obremenjena s pesticidi in nitrati. Pesticid atrazin in njegov razgradni produkt desetil atrazin domnevno izhajata iz kontaminiranih zemljin v gramoznicah Dravskega polja, nitrati so po vsej verjetnosti rezultat kmetijske proizvodnje. Z resnim pristopom, kako se lotiti reševanja strupov v podravski podtalnici, se sicer ne ukvarja nihče, niti na lokalnem oziroma regijskem niti državnem nivoju. Pesticidi in nitrati se v distribuirani pitni vodi sicer gibajo pod mejnimi vrednostmi, a to ne pomeni, da jih v vodi ni. V nekaj primerih je bila ugotovljena vrednost atrazina tudi nad dovoljeno mejno, je moč prebrati v poslovnem poročilu KP Ptuj za lansko leto. Večmilijonski prihodki na kanalizaciji Podjetje v večini občin Spodnjega Podravja kot koncesionar ali pogodbenik skrbi za odvajanje in čiščenje odplak, kot glavni izvajalec so prisotni pri 11-milijonskem projektu gradnje kanalizacije v mestni občini Ptuj, zgradili bodo 32 km novih kanalizacijskih cevovodov. Lani so po besedah direktorja Širca na projektu izvedli za okoli štiri milijone evrov del. Na dejavnosti odvajanja odplak so lanski prihodki znašali 1,8 milijona evrov, na dejavnosti čiščenja odplak so zabeležili 4,3 milijona evrov prihodkov in 175.000 evrov presežka pred obdavčitvijo, ki je v glavnem rezultat unovčene menice pri podjetju Cep zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti z odpadnim komunalnim blatom. Družba Cep je ptujski komunali v lanskem letu z odvozom blata iz čistilne naprave v gozd na robu Pohorja nakuhala lepo godljo. Po medijsko odmevni aferi zaradi onesnaženja okolja je KP Ptuj sodelovanje s Cepom prekinila in za novega prevzemnika blata izbrala mariborsko Surovino. Komunala Ptuj se v letu 2021 lahko pohvali s sijajnim poslovnim rezultatom. Prihodki so v primerjavi z letom 2020 zrasli za 20 odstotkov (lani 19, predlani 15,7 milijona evrov), lanski dobiček je znašal 300 tisočakov. Da podjetje, ki je v javni občinski lasti, največja lastnica s skoraj 60-odstotki kapitala je ptujska mestna občina, posluje dobro in stabilno, je vsekakor odlična novica. Še bolj odlična bi bila, če podjetje ne bi finančno krepilo le samega sebe, ampak bi se to zrcalilo v razvoju regije, kakovosti storitev in denarnicah občanov. Splošno znano dejstvo je, da so v Spodnjem Podravju cene na položnicah za marsikatero komunalno storitev med najvišjimi ali pa celo najvišje v državi, pitna voda je obremenjena s pesticidi in nitrati, vodovodno omrežje zastarelo in dotrajano, učinkovitost delovanja čistilnih naprav pa tudi vprašljiva. Regija in ljudje imajo od tega, da Komunala sedi na vreči zlatnikov, zelo malo ali čisto nič. Na dejavnosti kanalizacije, skupaj z laboratorijem, KP Ptuj zaposluje 32 sodelavcev, za področje komunalnih logističnih storitev pa še dodatnih devet. Pri odpadkih izguba, pri gradnjah lep dobiček Ptujsko komunalno podjetje se ukvarja tudi z zbiranjem komunalnih odpadkov. Dejavnost z 12 zaposlenimi sodelavci izvajajo v občinah Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci, lansko leto je temperaturo dvigoval predlog zvišanja cen. Temu so občinski sveti najprej nasprotovali, a so ga nato vendarle potrdili. Pri 920.000 evrih prihod- Podravje z Od 11. do 25. julija čas za oddajo vlog za denarno pomoč »Kakšna pomoč je to, ki jo moramo vračati z davki?!« Država bo s 5,2 milijona evrov pomagala mlečnemu sektorju. To pomeni, da bodo kmetje, ki oddajajo mleko, upravičeni do okrog 60 evrov pomoči po kravi. Končna višina podpore bo odvisna od mlečnosti krav in tudi od števila vlog. Slednjo morajo kmetje oddati do 25. julija, denar pa naj bi kmetje denar na račune prejeli do jeseni. Nenavadno pa je, da je ta pomoč obdavčena in da vpliva tudi na obračun ostalih prispevkov. Državna pomoč je namenjena proizvajalcem mleka, ki so vključeni v oddajo mleka in so imeli 30. junija najmanj dve kravi molznici ter imajo poravnane vse davčne obveznosti do države. Na območju ptujskega zavoda je 744 kmetij, ki so upravičene do te podpore. »Kmetje bodo prejeli obvestilo agencije za kmetijske trge, vlogo pa oddajo elektronsko, in sicer v okviru javne službe na zavodu. To pomeni, da je oddaja vloge brezplačna, lahko pa kmetje, ki imajo digitalno potrdilo, to opravijo tudi sami,« je dejal Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj. Ob tem poziva kmetovalce, da naj ne čakajo na zadnji dan. »So časi dopustov in ne želimo si, da bi bila ob izteku rokov slaba volja.« razliko med proizvodno in dejansko plačano ceno, obdavčene so zavarovalne premije, obdavčena je pomoč, plačamo dohodnino iz katastrskega dohodka. Ali potemtakem neupravičeno prejemamo ta denar, da moramo del denarja vrniti?! Dajmo si razjasniti te stvari. Žal smo prišli tako daleč, da tudi tisti, ki smo mislili, da bomo za vsako ceno kmetovali, počasi obupujemo.« V treh letih kmetje vrnejo 40 % pomoči Specialistka za agrarno ekonomiko na ptujskem zavodu Helenca Kapun pa je na seji ptujske območne enote KGZS izpostavila, da gre za sektorsko pomoč, kar pomeni, da je ta pomoč obdavčena. »Za prašičerejce in govedorejce, ki so lani prejeli sektorsko pomoč, sem izračunala, da če sta dva kmečko zavarovana, bosta 40 % te pomoči v treh letih vrnila, saj se zaradi te pomoči povišajo ostali prispevki.« Kmetovalec, ki letno odda dobrih 900.000 litrov mleka, Jožef Šmigoc iz Podlehnika, pa je ogorčen pripomnil, da so kmetje (pre) večkrat obdavčeni: »Obdavčen je del subvencij, ki naj bi pokrival Foto: Mojca Vtič kov je KP Ptuj s smetmi ustvarilo 70.000 evrov izgube. Podjetje za občini Ptuj in Markovci upravlja s pristaniščem in vstopno-izstopnimi mesti na Ptujskem jezeru, na Ptuju skrbijo za plakatiranje na javnih plakatnih mestih, imajo lastni akreditirani kemijski laboratorij, so pa tudi podizvajalec Javnim službam pri izvajanju zimske službe. Poleg gospodarskih javnih služb se ukvarjajo s tržno gradbeno dejavnostjo. Lani so opravili za 6,5 milijona evrov gradbenih del in pridelali 123.000 evrov dobička, na dejavnosti gradenj imajo zaposlenih 53 sodelavcev. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Sektorske pomoči in zavarovalnine med izjeme brez obdavčitve Kmetovalka z Zgornje Polskave Mateja Cveček pa je dodala: »Ko ti dajo, ti že vzamejo.« Tudi Kapunova meni, da obdavčitev pomoči in zavarovalnih premij ni smiselna, zato so na seji ptujske območne enote KGZS skupaj oblikovali predlog, da se sektorske pomoči in zavarovalne premije dodajo med izjeme v zakonu o dohodnini, ki so oproščene plačila davščin. Pri tem pa se je kmetom postavilo vprašanje, ali kmetijska zbornica tega prej ni vedela, da so pomoči in ostala izplačila kmetom obdavčena oz. zakaj se za odpravo tovrstnih anomalij ni zavzela. Direktor zavoda Andrej Rebernišek je stopil zbornici v bran in dejal, da na zbornici vedo za te težave, a da težko kaj spremenijo. Milan Unuk z odgovorom ni bil zadovoljen. »Poglejmo Nizozemce in rešimo tako!« Nizozemski kmetje namreč sedaj množično protestirajo, blokirajo avtoceste, nakupovalne centre, skladišča …, saj je tamkajšnja vlada napovedala zmanjšanje staleža živine in uporabe gnojil v luči zniževanje izpustov CO2 in metana. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ petek, 8. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 8. julija 2022 3 Ptuj z Ideja o ohlajevanju betonske tržnice Kidričevo, Slovenija z Usoda lokalnih kopališč: večino jih obnavljajo, nekatere rušijo »Umetni« dež na tržnico ali pred Mestno hišo? Kidričevskega kopališča ni več Dejstvo, da ptujska tržnica ni pokrita in je zato v poletnih mesecih zadrževanje na betonski vroči ploščadi praktično nemogoče, je velika težava. Svetnik Matej Siebenreich je prepričan, da bi bil ta problem delno rešen s postavitvijo vodnih pršilnikov. Z odgovorom občine, da bi bila primernejša lokacija Mestni trg in da bi šlo tako v primeru postavitve vodometa kot pršilnikov za velike posege, ni zadovoljen: »Vedno se iščejo izgovori!« Čeprav je z vidika konservatorjev eden njihovih največjih dosežkov v tem projektu bojda prav dejstvo, da ptujska tržnica nima podzemne garaže in da ni pokrita, so z vidika uporabnikov to velike pomanjkljivosti. Matej Siebenreich vidi rešitev v namestitvi vodnih inštalacij, podobnih, kot so v Ljubljani: »S tem bi ne samo hladili razgreto ploščad, ampak bi lahko bila to tudi zanimiva popestritev za domačine in turiste, ki se v tem letnem času nahajajo v našem mestu. Strošek vode je pri takšni inštalaciji zanemarljiv, ker je dovod vode samo iz ene pipe.« Kje (če sploh) naj bo vodomet? Na ptujski občini opozarjajo, da se vodomete postavlja skladno s pravili urbanistične in arhitekturne stroke ter da se praviloma tovrstni elementi postavljajo v ambiente, ki si zaslužijo monumentalno obravnavo. Prav zato se jim zdi primernejša lokacija trg pred Mestno hišo: »Tja bi sodil tudi funkcionalno. Obstajajo tudi vodometi, ki kompozicijsko niso monumentalno oblikovani. Takšen je na primer zgrajen v Jesenicah in ima šobe montirane v tleh. Številni Kidričani še danes ne morejo preboleti izgube kopališča, čeprav je od njegovega zaprtja minilo že 23 let. Da kopališča na obstoječi lokaciji več ne bo, so v Talumu, ki je lastnik kompleksa, jasno poudarili že večkrat: „V skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega oživljanja kopališke dejavnosti.“ Spomini na brezskrbno preživeta mladostniška leta ob bazenu Kidričanom običajno privrejo na dan predvsem v poletnem času. Otroci iz blokovskega naselja in okoliških vasi so na bazenu preživljali vroče poletne dni, plavali, se družili, veselili, sladkali s sladoledom, doživeli prve ljubezni … Vse to se je na prelomu tisočletja (1999) končalo. V Talumu so se takrat odločili, da kopališča v Kidričevem več ne bo. Neuradno se je med ljudmi širila informacija, da naj bi tedanje vodstvo tovarne domačinom zamerilo nasprotovanje sežigalnici, zato naj bi tudi sledilo zaprtje bazena. Uradni odgovor iz Taluma se sicer glasi: „Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, ki so predpisane za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Ocenjeno je bilo, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti.“ Ta teden zahrumeli gradbeni stroji Kidričani so pred leti preigravali načrte o možnosti gradnje hotela in širitvi kopališkega kompleksa, turistično-športna infrastruktura bi služila bivanju in treningom gostujočih vrhunskih športnikov. Ideja je padla v vodo, kopališče je bilo še naprej prepuščeno zobu časa. Med epidemijo ga je preraščala visoka trava, ki je zmotila marsikaterega Foto: Talum Da je s kidričevskim kopališčem zares konec, pričajo dogodki tega tedna, ko so objekte v kopališkem kompleksu in bazene porušili. V Talumu so povedali, da bodo zemljišča služila razvojnemu konceptu občine, to je urejanju bodočega mestnega središča. Temu primerno v teh dneh urejajo zemljišče. domačina, saj je bil videz območja v zares nezavidljivem stanju. Zadnje leto dni je Talum travo skrbno kosil, v tem tednu pa so na lokacijo poslali gradbene stroje, ki so nekdanje kopališče zravnali z zemljo. Občina za razvoj gramoznice Pleterje Lokalna skupnost v vseh 20 letih, odkar je bilo kopališče zaprto, interesa za njegovo oživitev ni izkazala. Sedanje vodstvo z županom Antonom Leskovarjem na čelu je možnosti razvoja kopališke dejavnosti zaznalo v naravnem okolju gramoznice Pleterje. Razvoj Zelenega jezera (Green Lake) je sicer še v povojih. Medtem ko so precej infrastrukture že zgradili, bi Po mnenju poznavalca stroke, ki se ukvarja s projektiranjem bazenov, je kidričevsko kopališče približno enake velikosti oziroma ranga kot konjiško. Čez palec ocenjeno bi danes njegova obnova veljala tri milijone evrov. Sogovornik je poudaril, da se lokalne oblasti v tujini odločajo za gradnjo kopališč, saj s tem občanom ponujajo možnost rekreacije (plavanja) po dostopni ceni. Gre za neprofitno dejavnost, ki načeloma ne pokriva stroškov. V Nemčiji naj bi celo izračunali, da je učinek preventive (plavanja) za zdravje takšen, da nastajajo manjši stroški pri kurativi oziroma zdravljenju. po županovih besedah v prihodnje uredili še otroški bazen in pump track stezo, v prihodnjih letih pa tudi razširili plažo. Na lokaciji nekdanjega kopališča po pojasnilu kidričevske občinske uprave širitev turistične dejavnosti zaradi bližine industrijskega območja niti ne bi Markovski župan ideji o kopališču naklonjen Foto: ČG V teh poletnih dneh so temperature na ptujski tržnici izjemno visoke. Takšen vodomet bi pokrival večjo površino trga oziroma tržnične ploščadi.« A tak poseg bi bojda bil velik, porušiti bi bilo treba dve tretjini betonskega tlaka, izvesti primerna instalacijska dela ter urediti nove tlake s primernim naklonom za odtoke. Tudi v primeru namestitve pršila nad tlemi na občini menijo, da bi bila primernejša lokacija Mestni trg, saj da je bolj frekventna. Od ideje do realizacije pa bo očitno preteklo kar nekaj časa. Pred začetkom del bi bilo treba urediti birokratske zadeve, preveriti možnost napenjanja in sidranja jeklenic v okoliške hiše, torej naročiti statično presojo, pridobiti soglasja lastnikov objektov ... Glede na to, da imamo v Spodnjem Podravju nekaj dobro finančno podkovanih občin, se je zastavilo vprašanje, zakaj ne bi kopališča zgradili v kateri izmed njih. Župan Markovcev Milan Gabrovec je ideji naklonjen: „Menim, da bomo na to temo v prihodnosti še razmišljali. O tem smo se pogovarjali že pred leti, saj sem prepričan, da bi to zmogli in znali izpeljati ter upravljati. Do sedaj je bilo tudi veliko težav pri sprejemanju zelo dobrih, koristnih in na daljši rok uspešnih projektov, s potrditvijo katerih je občinski svet zavlačeval ali pa jih sploh ni potrdil.“ Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je povedal takole: „Lastnega kopališča trenutno v naših razvojnih planih nimamo predvidenega. Glede na bližino drugih kopališč se pojavlja vprašanje smiselnosti njegove izgradnje. Če se bodo v prihodnosti pri nas pojavile takšne težnje, bomo o tem razmislili in se odločali na osnovi argumentov.“ Siebenreich: »Odgovor kot izgovor, da se ne da« S takšnimi odgovori in pojasnili Mestne občine Ptuj pa Siebenreich ni zadovoljen: »Kot že ničkolikokrat je pavšalen, brez preverjenih dejstev. V odgovoru so podali, da bi bilo pri tem treba porušiti dve tretjini betonskih tlakovcev!? Pri nas žal v večini primerov iščemo izgovore in razloge, zakaj se kaj ne da, namesto da bi iskali rešitve, kako se da kaj narediti.« Prepričan je, da bi bilo treba vložiti več naporov v ureditev in oživitev tržnice: »Staro tržnico smo porušili, zgradili novo, ki pa je v večini primerov neuporabna. Počasi bo treba reči bobu bob in se odločiti, ali jo bomo uporabljali kot tržnico za branjevke ali kot prireditveni prostor.« Ne glede na to, ali imamo tržnico ali prireditveni prostor, streha, ki je bila ves čas obnove na tem mestu načrtovana, je vsekakor potrebna. Trenutno je ni v kratkoročnih planih, kdaj bodo o njej spet razmišljali, pridobili soglasja pristojnih (tudi Zavoda za varstvo kulturne dediščine) in zagotovili sredstva za postavitev, so teme, o katerih se ne govori dovolj. V vmesnem času pa bi se Ptujčani v vročih poletnih mesecih začasno zadovoljili vsaj z nežnimi kapljicami dežja. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Foto: Slovenske Konjice Dejstvo je, da letna kopališča s trimesečno sezono ne morejo prinašati dobička. A so po drugi strani dobrodošla za preživljanje prostega časa med počitnicami ter rekreacijo in osvežitev v vročih poletnih dneh, predvsem s finančnega vidika, saj so cene vstopnic bistveno nižje od tistih v termah. bila možna (določila zakona o urejanju prostora). Tri Ptuju bližnja mesta so kopališča obnovila Medtem ko je bazen v Kidričevem le še spomin, so nekatera okoliška mesta v minulih letih svoja kopališča obnovila. Čeprav zunanja kopališča z ogrevano ali neogrevano vodo ustvarjajo izgubo, gre za pohvale vredno gesto občin, da občanom, zlasti tistim, ki si ne morejo privoščiti letovanja na morju ali kopanja v dragih termah, omogočijo poletno sprostitev in plavanje v bazenu. Cene vstopnic za mestna kopališča so simbolične, v večini je to okoli tri evre, ponekod morda še evro ali dva več. V bližnji okolici so kopališča v minulih letih prenavljale občine Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Ljutomer. Ljutomerčani so v temeljito obnovo letnega kopališča v 15 letih vložili 1,5 milijona evrov. Dober milijon evrov je stala obnova kopališča v Konjicah, začeli so jo jeseni 2018 in končali pred poletno kopalno sezono 2020. Predlani so se prenove kopališča lotili v Slovenski Bistrici, stala je 800.000 evrov. V vseh treh kopališčih je šlo za celovite sanacije, od rušitve obstoječe infrastrukture do gradnje novih bazenov, menjav bazenskih školjk, nameščanja nove strojne opreme, gradnje novih prostorov za garderobe, sanitarije, tuše, recepcije … Danes, ko so cene dobesedno podivjale, bi bila sicer obnova kopališč bistveno dražja. To, kar je še pred nekaj leti stalo milijon evrov, bi danes bilo morda že dva milijona. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 8. julija 2022 Cirkulane z Prerazporedili okoli 300.000 evrov Majšperk z Kapelice – neme pričevalke vere, zaupanja in upanja Kapelica na Ptujski Gori obnovljena in blagoslovljena Namesto prizidka denar za Na območju Majšperka je po vsej občini posejanih 20 kapelic, ki so vključene v register kulturne dediščine. So tihe priče upanja, zaupanja, priprošenj in vere ljudi. A zob časa je marsikatero od njih načel, tudi. Marijino kapelico v neposredni bližini bazilike na Ptujski Gori. Občina jo je obnovila, na praznik ptujskogorske matere božje, na šentvoršco, 2. julija, pa jo je blagoslovil še mariborski nadškof Alojzij Cvikl. »Želeli smo poiskati izvor kapelice, njeno zgodbo, vendar žal pravega odgovora nismo dobili. Sicer pa kapelica nosi Marijino ime in predstavlja vstop na našo Ptujsko Goro. Zagotovo ima poseben pomen, vsak izmed nas pa si lahko v srcu predstavlja, s kakšnim namenom je bila postavljena,« je dejala županja Darinka Fakin. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je na šentvoršco tudi maševal na Ptujski Gori, je poudaril, da so kapelice postavljali ljudje v znamenje zahvale, priprošnjo za božjo varstvo in pomoč, zaobljubo, bistveno pa je, da so kapelice znamenja, ki sporočajo, da v življenju nikoli nismo sami. Občina je za obnovo Marijine kapelice namenila nekaj manj kot 18.000 evrov. V okviru obnove je V Cirkulanah letos ne bodo v celoti zgradili prizidka k večnamenski športno prireditveni dvorani. Glede na terminski plan bi bilo treba v juliju izbrati izvajalca, v jesenskih mesecih pa bi se začela gradbena dela. Ker gre za naložbo v višini več kot pol milijona evrov, so upali na nepovratna sredstva v višini 273.000 evrov od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Preostali znesek, okoli 300.000 evrov, pa so že zagotovili v letošnjem proračunu. Omenjeni razpis vse do danes še ni bil objavljen, zato so na zadnji seji pred počitnicami svetniki in svetnici dali zeleno luč za prerazporeditev sredstev. Namesto gradnje prizidka bodo modernizirali dva cestna odseka in kupili nekaj več solarnih svetilk, kot so sprva nameravali. Okoli 94.000 evrov bodo namenili za modernizacijo javne poti Borl–Mihelač v dolžini okoli 800 metrov. Ta cestni odsek je v slabem makadamskem stanju, prav tako so stroški letnega vzdrževanja visoki. Kot je pojasnila županja Antonija Žumbar, se bo z asfaltiranjem te ceste krajanom izboljšal dostop do njihovih domov. Prav tako je v naslednjih letih predvideno nadaljevanje ureditve poti – križevega pota do cerkve sv. Ane. Vsak dan preko hrvaške meje do doma Foto: Mojca Vtič Marijana kapelica oz. Pečnikova kapela, kot ji mnogi pravijo, je bila postavljena v prvi tretjini 20. stoletja, razlog za njeno postavitev ni znan, zagotovo pa pozdravi in nagovori slehernega obiskovalca Ptujske Gore. Foto: Občina Majšperk Občina Majšperk je za obnovo kapelice namenila 17.813 evrov. bil v skladu s smernicami Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine na kapelici odbit ves omet, nanesen nov sušilni in sanirni omet, obnovljen tlak in notranji omet kapelice, zamenjana okna in obnovljena vrata kapelice, kipec Marije pa je darovala Romanca Sopa. »Kipec sem podarila v znak zahvale, saj sem na Ptujski Gori odkrila svoj drugi dom, obenem pa želim, da obiskovalci Marijinega svetišča ob pogledu na Marijo odkrijejo oz. najdejo ljubezen do sebe in drugih,« je svojo odločitev o poklonu obrazložila Romanca Sopa. Sicer pa občina že nekaj let v proračunu zagotavlja vsaj 10.000 evrov za obnovo in vzdrževanje kapel in drugih kulturnih spomenikov na območju občine. Kot omenjeno, je v regi- stru kulturne dediščine zapisanih 20 kapel z območja Majšperka. Njihova starost se razlikuje, prav tako zgodbe, ki jih ti sakralni spomeniki ohranjajo. Tako je bila Lackova kapelica v Doklecah postavljena leta 1925 ob priliki srečne vrnitve očeta iz ZDA, Vodlsko kapelico v Jelovicah so leta 1870 postavili kmetje za zdravje živine, na Kupčinjem Vrhu stoji Resenička kapelica – Kapelica Srca Jezusovega, ki je bila zgrajena po prvi svetovni vojni v zahvalo za vrnitev očeta s fronte, v Koritnem pa sta bili postavljeni dve, in sicer Štumberska kapelica, v zahvalo za rojstvo prvorojenke leta 1905, ter Ajdovšekova kapelica, zgrajena v spomin na očeta, ki je odšel v ZDA in tam umrl. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Podražitve del ne pričakujejo podražitve gradnje ne pričakujejo, saj so cene fiksne oz. so izvajalca izbrali konec lanskega ali v začetku letošnjega leta, ko je že bila znana situacija glede višjih cen energentov in materialov. Dela izvaja celjsko podjetje Ges. Foto: EK Na zadnji seji občinskega sveta so govorili o prerazporeditvi 300.000 evrov. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ V občini Središče ob Dravi energetska obnova dveh javnih stavb, središke telovadnice in kulturne dvorane Sokolana poteka po načrtih. valo ministrstvo za kulturo. Sama energetska obnova obeh stavb, ki jo bodo v skorajda polovičnem znesku financirali s pomočjo evropskega in državnega denarja, pa bo stala 603.000 evrov. Župan pravi, da dela potekajo po planu ter da Drugo tretjino sredstev, ki so bila namenjena za gradnjo prizidka k večnamenski dvorani, pa bodo prerazporedili za modernizacijo ceste Mali Okič–Fuks. Glede na informativne predračune bo treba za izgradnjo omenjene ceste v dolžini 300 metrov zagotoviti okoli 91.000 evrov. Po besedah Žumbarjeve je ta odsek sicer precej krajši v primerjavi z odsekom Borl, vendar gre za izjemno zahteven, strmi teren, kar še dodatno podraži izvedbo. O ureditvi te ceste se sicer govori že več let, saj je družina Fuks trenutno še edina v občini, ki se lahko do svojega doma pripelje samo preko hrvaške meje. Z izgradnjo nove ceste bo pot do njihovega doma precej krajša, hkrati pa se bo občutno izboljšala kakovost njihovega življenja. V proračunu so dodatno povišali sredstva za ureditev javne razsvetljave, in sicer s sprva planiranih 12.000 evrov na 60.000 evrov. Letos bodo tako kupili in postavili 40 solarnih svetilk, predvsem na križiščih in odročnih območjih. Pri tem so seveda upoštevali želje vaških odborov. Središče ob Dravi z Energetska sanacija dveh stavb po načrtu Precej daleč so dela na telovadnici, kjer delavci zaključujejo fasado, ta teden nameravajo montirati notranja svetila, nato pa bodo namestili še toplotno črpalko. S tem bo objekt, ki je bil zgrajena leta 1987, popolnoma prenovljen in energetsko učinkovit, saj so pred časom že zamenjali okna. Po oceni župana Jurija Borka bi dela lahko bila končana do konca tega meseca. Še nekaj dela pa jih čaka pri kulturni dvorani Sokolana. Delno hidroizolacijo objekta in menjavo dotrajanega stavbnega pohištva so že uredili, v teku je ureditev fasade in obnova notranjosti, sledila bo še menjava luči, prenova ogrevalnega sistema, ki bo omogočal tudi hlajenje. Obnavljajo vse notranje prostore, zamenjali bodo pode, obnovili oder ter prepleskali stene. »Dvorana bo dobila povsem novo podobo, tako zunanjo kot notranjo,« je dejal župan. Notranja obnova bo stala okoli 93.000 evrov, pri čemer bo polovico denarja prispe- ceste in solarne svetilke Gre za projekt dveh občin v vrednosti dobrih 1,2 milijona evrov, h kateremu naj bi država in EU primaknili 447.000 evrov. Občina Ormož namreč prenavlja dom kulture v vrednosti okoli 590.000 evrov. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Foto: MH Kulturna dvorana Sokolana bo dobila povsem novo notranjo in zunanjo podobo. Gradnja prizidka šele prihodnje leto Površina prizidka k večnamenski športno prireditveni dvorani je načrtovana v velikosti 225 kvadratnih metrov. V njem bodo uredili shrambo za rekvizite, orodjarno, telovadnico (plezalno steno), kabinet in shrambo za drobno opremo. Kot je zapisano v obrazložitvi, je glavni namen naložbe omogočiti ustrezne infrastrukturne pogoje za kakovostno izvajanje športnih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti (športna tekmovanja, treningi, rekreacija, športna vzgoja, športne prireditve, družabna srečanja, kulturni dogodki …). Poleg novih vadbenih površin bi občina pridobila tudi sodobne prostore za izvajanje kulturnih dejavnosti in družabnih prireditev, kot so maturantski plesi, valete, različna tekmovanja in turnirji. Kot je znano, je občina večnamensko športno dvorano zgradila pred desetimi leti v neposredni bližini šole in vrtca. petek, 8. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 8. julija 2022 5 Ptuj z Kako lastniki skrbijo za nepozidana zemljišča Turistična pot ob Dravi kot skozi džunglo Sprehajalna makadamska pot od mesta proti ptujskim Termam ob Dravi je ena najbolj obiskanih. Po njej se vsakodnevno sprehaja ogromno domačinov in turistov, saj ponuja izjemen pogled na grad, umik v naravo, pa tudi bližnjico od centra do termalnega kopališča. A namesto da bi bila vedno bolj, postaja z leti vedno manj urejena. Čeprav ni asfaltirana, je pot ob nasipu tako za pešce kot kolesarje izjemno priljubljena. Nekatera zasebna zemljišča ob njej pa so zaraščena in zapuščena in kazijo vso okolico. Ogromno območje, ki so ga leta urejali vrtičkarji, je zadnje čase neugledno. Za ta del mesta se sicer spreminja občinski podrobni prostorski načrt, do uveljavitve teh sprememb lastnik ne more začeti uresničevati svojih načrtov, kar pa ne pomeni, da v vmesnem času lahko popolnoma opusti skrb za urejanje. Lastnika teh parcel, podjetje Agis tehnologies, smo povprašali, ali in kdaj načrtujejo vsaj košnjo, a odgovora na to – kot že večkrat doslej – nismo dobili. Popolnoma zaraščena, nepokošena in zapuščena ogromna površina jih očitno ne moti. V čistilnih akcijah so občani nekajkrat počistili nesnago, ki se je tam nabirala in ki so jo za seboj pustili tudi nekateri vrtičkarji. Vsekakor pa trenutno stanje ni primerno za tako pomembno lokacijo, ki za mnoge turiste predstavlja vstopno točko v mesto in jim daje prvi vtis o njegovi urejenosti. Tudi podjetje GP Drava, ki načrtuje gradnjo tik ob ptujskem prstanu, ob omenjeni sprehajalni poti, tega zemljišča ne ureja (lokaciji) primerno. Trava je že izjemno visoka, pokošeno ni bilo niti Foto: DK Tudi ta del, ki je na elitni lokaciji, ostaja nepokošen. Tudi inšpektorji bodo ukrepali Ptujska občina ima vzvode, s katerimi lahko kršitelje, ki ne skrbijo za primerno urejanje okolice, tudi v zasebni lasti, oglobi po 8. členu odloka o javnem redu in miru. Za nadzor nad izvajanjem tega odloka so pristojni občinski inšpektorji in redarji. Prekršek pravne osebe in samostojnega podjetnika se kaznuje z globo kar 2.500 evrov, posameznika pa 250 evrov. »Občinski inšpektorji skladno z navedeno točko odloka opravljajo oglede na podlagi podanih prijav in lastnih zaznav na terenu. Nadzor nad zraščenimi kmetijskimi zemljišči je v pristojnosti kmetijskih inšpektorjev. Omenjeno zadevo (o kateri poročamo, op. a.) si bomo pogledali in ukrepali skladno s pooblastili,« so zagotovili na ptujski občini. Foto: DK Nekoč lepo urejeni vrtički, danes džungla. enkrat to leto. Trenutno pogled na ta del nikakor ne pritiče tako izjemni lokaciji. Ne glede na to, da še ne morejo graditi, saj nimajo vseh potrebnih soglasij in dovoljenj, bi za svojo lastnino morali bolje poskrbeti. Tudi oni na vprašanja, povezana s tem, niso odgovorili. Majhni koraki za velike izboljšave Za urejanje nasada ob sami sprehajalni poti je zadolženo občinsko podjetje Javne službe Ptuj, ki sicer redno skrbi za to. Trenutno je tudi višina tega zelenja nekoliko višja kot sicer, a pristojni načeloma pravočasno poskrbijo, da ne preraste in da omogoča nemoten pogled na najlepšo veduto. Za košnjo nabrežin in zaraščenega dela ob sami reki skrbi VGP Drava Ptuj. Turizem je nekaj, s čimer se radi hvalimo. A pogosto pozabimo osnove. Občina je lani poskrbela za namestitev urbane opreme, kar je vsekakor pohvale vredno, a bi to moralo predstavljati le začetek urejanja tega dela mesta. Že majhni koraki bi lahko prinesli velike izboljšave. Ogromno turistov se pred ptujskim peš mostom znajde v dilemi, kam ta sprehajalna pot sploh vodi. Kakšna vidna usmerjevalna tabla, ki bi nakazovala, da je to bližnjica do ptujskih Term, bi bila dobrodošla. Tudi (pokrito) stojalo Ptuj z Interes za najem lokala na tržnici Spodnje Podravje z Poskusni zagon novega daljnovoda Prihaja drugi najemnik O odškodninah z občinami jeseni Konec maja je ptujska občina objavila prvi javni poziv za oddajo ponudb za najem lokala na tržnici, a brez uspeha. Ta mesec so ga ponovili in prejeli dve vlogi. Foto: ČG Ptujsko kavarno bo kmalu prevzel drugi gostinec. V torek se je iztekel rok za prijavo na poziv za najem Ptujske kavarne, ki je svoja vrata odprla pred dvema letoma. Tokrat sta bili vplačani dve varščini in prejeti dve vlogi. »Imena ponudnikov bomo razkrili potem, ko bo vlogi obravnavala komisija in podala svojo odločitev,« so na vprašanja o tem, kdo so prijavitelji, odgovorili iz ptujske občine. Pogodba bo petletna. Lokal še sicer vedno deluje pod okriljem podjetja Javne službe Ptuj, kar pa se bo v kratkem spremenilo. Minimalna oziroma izhodiščna ponudba najemnine za poslovni prostor v skupni izmeri 85 kvadratnih metrov je znašala 620 evrov neto mesečno. Morebitni najem opreme, ki je v lasti občinskega podjetja, pa dodatnih 170 evrov na mesec. Ali bo novi najemnik dejansko tudi plačeval takšno najemnino, za zdaj ni znano. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ z brošurami, ali turističnimi vodiči, v katerih bi predstavljali mesto in ponujali ideje, kaj obiskati v našem kraju in regiji, ne bi bilo odveč. Seveda to ponujajo v TIC-u, a dejstvo, da je ptujski prstan postal izjemno priljubljena lokacija mnogih turistov, bi gotovo lahko bolje iztržili. O tem, da bi na »dravski plaži«, kot so jo pred leti poimenovali, spili še kako pijačo, pa zaenkrat lahko le sanjamo … ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Eles je konec junija poskusno zagnal 2 x 400 kV daljnovod na 80-kilometrski trasi med Dravskim poljem in mejo z Madžarsko. Po pojasnilu invenstitorja bo novozgrajena električna avtocesta povečala zanesljivost oskrbe z električno energijo in omogočila večje pretoke energije v slovenskem elektro-energetskem omrežju. Gradnja daljnovoda z 264 stebri je stala 90 milijonov evrov, 50 milijonov pa nadgradnja in obnova stikališča v Cirkovcah v občini Kidričevo. Daljnovod je bistveno posegel v podravsko pokrajino, težka gradbena mehanizacija, ki jo je investitor uporabljal med gradnjo, je nedvomno poškodovala kakšno cesto, mostič ali dovozno pot. Kot so pojasnili v Elesu, bodo občinske ceste, ki so jih koristili, skrbno pregledali in v skladu s sporazumi, ki so jih sklenili z občinami, izplačali odškodnine. Končni pregled cest in izplačilo odškodnin sta predvidena za jesenski čas, so dodali. „Eles ima z občinami na trasi daljnovoda podpisan sporazum za uporabo cest. Višino stroška odškodnin določa sodno zapriseženi cenilec, ki izvede ogled cest. S posameznimi občinami smo opravili pregled cest pred začetkom gradnje, izvajali so vmesne preglede in opravili bodo končni pregled. Slednje načrtujemo jeseni, ko bo gradnja končana v celoti, predvsem kar se tiče dostopov s težko mehanizacijo. Skladno s sporazumom bomo občinam odškodnino izplačali, občine pa so se s sporazumom zavezale, da se sredstva po- rabijo namensko za obnovo cest,“ so pojasnili v Elesu. Delavci na trasi daljnovoda še do zime Po navedbi podjetja je daljnovod v obratovanju v smislu zagonskih in funkcionalnih preizkusov do tehničnega pregleda, ko bodo določili obdobje poskusnega obratovanja. „V tem času daljnovod večkrat vklapljamo in izklapljamo, izvajamo različne meritve tako vplivov na križano infrastrukturo kot tudi prve meritve vplivov na okolje. S tem se potrdijo vsi izračuni, ki so bili predhodno izvedeni ter dokaže, da daljnovod obratuje skladno z dovoljenimi parametri gradbenega dovoljenja. Na trasi še vedno izvajamo antikorozijsko zaščito stebrov z barvanjem (predvidoma do konca septembra). V ta namen tudi daljnovod vklapljamo in izklapljamo, kar usklajujemo z različnimi meritvami. Urejamo okolico, tudi z zasaditvami, ki bodo predvidoma končane do konca leta. Izven trase daljnovoda bomo dela izvajali še na nadomestnih habitatih.“ ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Foto: ČG Eles bo občinam, kjer je potekala gradnja daljnovoda, za morebitne poškodbe na prometni infrastrukturi izplačal odškodnine. Občine so se s sporazumom zavezale, da bodo sredstva namensko porabile za obnovo cest. Štajerski TEDNIK 6 petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 6 petek z 8. julija 2022 V središču Slovenija, Podravje z Na začetku žetve pšenice med kmeti velika zmeda, še večje ogorčenje in jeza »Mlinarji in peki so ceno 400 evrov že vračunali v ceno Povprečna tržna cena pšenice je bila še v začetku junija okrog 400 evrov, podravski kmetje pa so še nedavno mlinarjem to zlato zrnje prodajali tudi po ceni več kot 400 evrov po toni. Pričakovano je bilo, da bo cena pšenice ob žetvi padla, navsezadnje kmetje morajo požeti žito z njiv, skladiščnih prostorov pa nimajo. Kljub temu pa niso pričakovali takšnega znižanja cen, kot ga je objavila družba Žito, ki bi najboljšo pšenico odkupila po 335 evrov po toni. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved takšno potezo označuje za vojno dobičkarstvo. Predstavnik pridelovalcev žit Franc Küčan je že pred tedni pozival državo, da zagotovi odkup vse slovenske pšenice. Takrat odziva ni bilo. So se pa na vladi in kmetijskem ministrstvu spomnili, da bi žito odkupili, ko so bili kombajni v Prekmurju že na poljih, številni kmetje v Podravju pa v dogovorih za odkup letošnje letine pšenice. Namesto da bi se država s ponujenim odkupom pokazala kot zanesljiv kupec, so državni odločevalci med pridelovalce zasejali negotovost, zmedo. »Kar naprej sprejemam klice kmetov, ki me sprašujejo, kam s pšenico. Tudi jaz imam 20 ton pšenice na prikolici, pa ne vem, komu naj jo prodam. Ali naj jo zapeljem do mlinarja ali kar ministrstvu,« je dejal kmetovalec in kmetijski svetovalec z dolgoletnimi izkušnjami Ivan Brodnjak. Da je kmetijsko ministrstvo po napovedi o odkupu žit brez jasne razlage, kdo in po kakšni ceni bo v imenu države oz. blagovnih rezerv odkupil slovensko žito, spustilo duha iz stekleničke, meni tudi Anton Medved. »Prejemam klice kmetov iz vse Slovenije, ki so upravičeno nervozni, saj so v času žetve in jezni.« Dodal je, da v sindikatu sicer pozdravljajo namero vlade o odkupu slovenske pšenice: »Toda vlada na odkup ni pripravljena. Sistema odkupa ne more zagnati čez noč, morda je lahko to prvi korak za prihodnje sodelovanje.« Kmetje sredi žetve na dodatno razlago vlade ne morejo čakati Pridelava pšenice se je v 20 letih znižala za dobrih 8.000 ton Pridelano (1000 t) Uvoz (1000 t) Izvoz (1000 t) Potrošnja za prehrano (1000 t) Stopnja samooskrbe (%) Potrošnja na prebivalca (kg) 2000 162,56 119,28 12,73 149,92 63 101,01 2010 153,48 175,86 72,76 153,06 49 100,41 2019 139,81 265,14 97,03 154,59 47 100,60 2020 158,18 213,81 120,81 153,15 57 98,81 2021 154,45 212,05 135,76 154,11 58 99,14 Vir: SURS Poljedelec s Spodnje Polskave Jožef Hrastnik pšenico prideluje na 20 hektarjih, prve prikolice zlatega zrnja je že odpeljal do odkupovalcev, saj na pojasnila vlade oz. kmetijskega ministrstva ne more čakati. Meni pa, da je državna napoved, da bo preko javnega razpisa iskala ponudnika, prej rešitev za odkupovalce kot kmete, saj na teh razpisih velja pravilo najugodnejšega ponudnika. »Občutek imam, da so s to najavo in najavo pomoči kmetom vplivali na znižanje cen določenih odkupovalcev, na drugi strani pa ta pomoč ne bo odpravila višje cene dušičnih goriv, pogonskih goriv in drugih stroškov.« Hrastnik je še dodal: »Za nas, poljedelce, žetev pomeni prvi denarni priliv v kmetijski letini in nimamo rezerv, da bi lahko prebrodili to poletno Foto: MV obdobje in da bi pšenico lahko prodali jeseni ali še kasneje.« V negotovosti pa niso le kmetje, temveč tudi odkupovalci. Mitja Krajnc iz Žipo Lenart, ki letno odkupi okrog 4.000 ton pšenice, ocenjuje, da bo država težko tako na hitro izvedla odkup, glede odkupnih cen pa je dejal, da so pričakovanja kmetov izredno visoka, a da bo imel končno besedo trg. »Ne moremo odkupovati po 400 evrov, če je ne moremo prodati naprej. Živilska industrija teh cen ne priznava! Se pa trenutne napovedi gibljejo od 310 evrov za krmno pšenico do 390 evrov za premium.« Precej nižje cene pa je podalo podjetje Žito, ki pšenico odkupuje v Mariboru, kjer se odkupna cena giblje med 300 in 335 evri po toni, res pa je, da v Žitu kmetom priznajo tudi določene prevozne stroške. A kljub temu je ta cena po mnenju Medveda absolutno prenizka. Prav tako se ne strinja, da bi odkupna cena 400 evrov po toni za najboljšo pšenico vplivala na pekovske izdelke. »Že sedaj so bili mlinarji primorani v nakup uvožene pšenice in to so plačevali krepko čez 400 evrov, tako da je takšna cena že vračunana v izdelke, ki jih potrošniki kupu- Odku Korošec Žito V družbi Ž ko komen nas kmet je dejal D mišlja, sa napovedj smo podo nato pa s Pšenico n evri za to Slovenija, Sp. Podravje z Počitniške kapacitete delodajalcev še vedno najugodnejša oblika dopustovanja Za apartma na Pagu 19 evrov, v termah pa apartma z dvema kopalnim Kljub temu da so počitniška letovanja vse dražja in marsikomu težko dosegljiva, je zelo mogoče ugodno dopustovati – če ste med tistimi srečneži, ki lahko po ugodnih cenah najamete počitniške kapacitete delodajalcev. Podjetja in ustanove so sicer v zadnjih letih precej zmanjšala oz. prodajala tovrstne objekte, tista, ki jih še vedno imajo, pa so tudi to poletje zelo dobro zasedene. Večina počitniških kapacitet bližnjih podjetij in ustanov je na slovenski ali hrvaški obali, nekaj jih je tudi v toplicah in hribih. V glavnem je najem omogočen zaposlenim, ponekod pa tudi zunanjim uporabnikom, toda navadno po višji ceni, ki pa je še vedno neverjetno nizka v primerjavi s ponudbami na trgu. Apartma je tako mogoče najeti že od 19 evrov naprej, zato ni presenetljivo, da so letošnje poletne kapacitete povsem zasedene. obali ter v Kranjski Gori že od marca, ko za člane objavijo razpis za najem, popolnoma zasedeni. Medtem pa je še mogoče dobiti kakšen prost termin v juliju in avgustu v Moravskih Toplicah. Tedenski najem v Luciji in Kranjski Gori znaša 455 evrov za člane, za nečlane 525 evrov, cena za Moravske Toplice pa je 175 oz. 210 evrov za nečlane. Počitniške kapacitete so nečlanom na voljo le v primeru, če te po objavljenem razpisu za člane ostanejo proste. Ugodne počitnice tudi za zaposlene na ptujski Občini in SOU Skorajda popolnoma pa so zasedene počitniške zmogljivosti Mestne občine Ptuj. Slednja razpolaga z dvosobnim apartmajem za pet oseb v naselju Gajac na priljubljenem hrvaškem otoku Pag ter s počitniško prikolico, prav tako za pet oseb, v kampu Pila v Punatu na otoku Krku. Letovanje je v skladu z razpisom praviloma 10-dnevno in traja od 1. junija do 30. septembra. Cene se gibljejo od 21 do 28,63 evra na dan v predsezoni in posezoni ter med 30 in 41,16 evra na dan v glavni sezoni. Najem je možen samo za zaposlene in upokojene delavce občinske uprave MO Ptuj ter Skupne občinske uprave (SOU) Spodnjega Podravja. V letošnji poletni sezoni so enote skoraj v celoti zasedene. OOZ Ptuj: če ni ZD Ptuj: še je mogoč zasedeno, je na voljo najem zunanjim uporabnikom Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj razpolaga s štirimi počitniškimi apartmaji, in sicer z dvema v Luciji pri Portorožu ter po enim v Kranjski Gori in Moravskih Toplicah. Kapacitete so izkoriščene različno; zelo dobro so skorajda čez vse leto (v poletni in zimski sezoni ter v času praznikov) zasedene v Luciji in Kranjski Gori, nekoliko slabšo zasedenost beležijo v apartmaju v Moravskih Toplicah. Tudi to sezono so objekti na slovenski Počitniške kapacitete, s katerimi razpolaga ZD Ptuj, so ponekod še proste in jih lahko najame vsak interesent. ZD ima v lasti šest apartmajev na treh različnih lokacijah ter eno prikolico, vse na hrvaški obali. Za nekatere kapacitete je zanimanje večje, za druge manjše. Cena za desetdnevni najem sicer znaša do 410 evrov za zaposlene, za ostale pa do 529 evrov. Pred odhodom je prostore treba očistiti, prav tako je treba imeti s seboj posteljnino. 30 evrov znaša dnevni najem apartmaja v Mora Dom upokojencev Ptuj: cena najema od 19 do največ 45 evrov, a le za zaposlene Foto: ČG Med najugodnejšimi cenami za najem počitniških kapacitet za svoje zaposlene med analiziranimi ustanovami in podjetji v Sp. Podravju velja izpostaviti Dom upokojencev Ptuj, kjer dnevna cena najema v času poletne sezone znaša od 19 evrov najprej. Povsem zasedene so to poletje tudi počitniške enote Doma upokojencev Ptuj, ki razpolaga z nepremičninami v Moravskih Toplicah, na Rogli ter v hrvaški Barbarigi in na Pagu. Kapacitete so praktično zapolnjene skozi vse leto, o morebitnih prostih mestih redno petek, 8. 7. 2022 Štajerski TEDNIK petek z 8. julija 2022 izdelkov« 7 Primerjava cen pšenice (EUR/t) po letih v 25. tednu 2020 2021 2022 190,00 214,15 388,98 Razlika med Razlika med 2022/21 (€) 2022/21 (%) 174,83 81,64% Vir: ARSKTRP jejo. Vsako nižanje odkupnih cen v tem trenutku je le vojno dobičkarstvo,« je jasen Medved. S tako postavljeno odkupno ceno pa dobička ne bo koval niti kmet, kajti jesenska setev bo draga. »Po do zdaj znanih informacijah trenutno nobeno podjetje v Evropi ne proizvaja dušičnih gnojil in nekateri ekonomisti že dajejo drastične napovedi. Obeti so res zelo, zelo slabi. Ne želimo, da bi kmetom dajali negativni signal, želimo pa opozoriti odgovorne – odločevalce, da čim prej oz. pravočasno nagovorijo te težave.« Kmetijski inštitut oblikoval proizvodno ceno pšenice pri 245 evrih za tono Foto: MV C-krmna pšenica 305 €/t 300 €/t B2 330 €/t 310 €/t stran 7 V središču upne cene pšenice letine 2022, objavljene 4. julija c COLOR CMYK B1 350 €/t 325 €/t A 370 €/t 330 €/t Premium 390 €/t 335 €/t Vir: Odkupovalci Žito so ob objavi cen opozorili, da se lahko cene brez predhodne najave tudi spremenijo. V Mlinu Korošec prav tako težntirajo, ali se bodo postavljene cene obdržale skozi celotno žetev. »Imamo pa precej povpraševanj po odkupu žit, kličejo tje iz Hrvaške ter drugih koncev Slovenije, vendar smo v mlinu sklenili, da odkupujemo od naših pogodbenih strank,« Daniel Korošec. O prijavi na morebitni razpis Zavoda za blagovne rezerve po odkupu pšenice je zaupal, da o tem ne razaj da pšenico potrebuje za lastne potrebe, izjavo vlade o odkupu slovenske pšenice pa je označil za preuranjeno: »Pred o odkupa bi morala vlada doreči vse podrobnosti, torej kje in pod kakšnimi pogoji se bo pšenica sprejemala. Sicer pa obno zgodbo z državnim odkupom doživeli že pred dobrimi 30 leti, ko se je vsa pšenica vozila v silose državnih rezerv, smo mlinarji vsak mesec oddali potrebe po količinah pšenice. To bi bila možnost, a o tem sedaj govoriti je prehitro.« na območju Podravja odkupuje tudi Žipo Lenart, ki je lestvice odkupa nastavil po vzoru Mlina Korošec med 310 ter 390 no. Tudi v Lenartu dodajo, da ta cena še ni uradna, saj da so razmere na trgu nepredvidljive. Kmetijski inštitut Slovenije je kot vsako leto tudi letos pripravil modelno kalkulacijo stroškov pridelave žit. Za pšenico so predvideli, da ti stroški v letošnji rastni sezoni znašajo 245 evrov po toni. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije meni, da ta številka ni slika realnega stanja, temveč temelji na podatkih preteklih let. Ivan Brodnjak, specialist za poljedelstvo, pa pravi, da si ne zna predstavljati, na čem temelji ta izračun. Ob tem pa je spomnil: »Sedaj se številni, ki jim seveda to ustreza, izgovarjajo na izračun kmetijskega instituta. Kaj pa takrat, ko je bila cena višja od cene na borzi? Takrat pa izračunane cene nihče ni upošteval.« Dodati je tudi treba, da je kmetijski inštitut predvidel, da bo povprečen pridelek na hektar dosegel šest ton zrnja. Lani naj bi bila odlična letina za žita oz. pšenico, pa je ta v povprečju obrodila 5,8 tone zrnja na hektar. Glede na žetev, ki že poteka, bo letos letina slabša. Hrvaška: cena devetih kilogramov pšenice enaka ceni 600 gramov kruha Žetev pšenice se je že konec junija začela tudi na Hrvaškem, kjer je družba Žito na spletni strani objavila odkupne cene, po katerih se ravnajo tudi drugi odkupovalci. Odkupna cena pšenice se giblje med 270 in 306 evrov po toni. Hrvaški kmetje so nad postavljeno ceno izredno razočarani, saj so zaradi podražitve pogonskih goriv in mineralnih gnojil pričakovali ceno med 330 in 400 evri. Kmetje nadalje opozarjajo na nepoštena razmerja v prehranski verigi, saj da kmetje prejmejo za 9 kg pšenice toliko, kot stane 600-gramska štruca kruha. Ob po njihovi oceni prenizki odkupni ceni se tako sprašujejo, kako bodo opravili drago jesensko setev in ali bodo sploh lahko preživeli. Foto: MV Na boljšem naj bi bili madžarski kmetje, ki naj bi po informacijah prekmurskega kmeta Franca Küčana za tono pšenice prejemali med 320 in 360 evrov. »To prejmejo kmetje. Kje je še zaslužek odkupovalcev in strošek prevoza do slovenskih mlinarjev. Kar pomeni, da bo tudi madžarska pšenica dosegla ceno 400 evrov po toni, vendar v jeseni mlinarji zadržkov ne bodo imeli,« je še dodal Küčan. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Za javne uslužbence ugodni najemi počitniških kapacitet ma vstopnicama za 30 evrov na dan Foto: arhiv M24 avskih Toplicah, ki vključuje še dve celodnevni kopalni vstopnici ... sproti obveščajo vse njihove enote. Najem je omogočen stanovalcem in sodelavcem ter upokojenim sodelavcem, medtem ko najem za zunanje uporabnike ni mogoč. In cene? Med najnižjimi. Samo 19 evrov na dan za apartma na Pagu, 27 evrov v Barbarigi ter 30 evrov za apartma na Rogli (od 1. maja do 30. oktobra), 30 evrov znaša tudi dnevni najem apartmaja v Moravskih Toplicah, ki vključuje še dve celodnevni kopalni vstopnici. V obdobju od 1. novembra do maja pa stane dan najema apartmaja na Rogli 45 evrov – cena vključuje tudi dve celodnevni smučarski karti. Elektro Maribor: enaka cena za zaposlene in druge goste Kar 24 apartmajev ter tri počitniške prikolice ima v lasti družba Elektro Maribor. Počitniške apartmaje imajo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, in sicer v Maredi, Barbarigi, Biogradu, Cresu, Portorožu (Beli Križ, Lucija), Rogli, Ribnici na Pohorju, Treh Kraljih in v Olimju, počitniške prikolice pa so v Sv. Filipu in Jakovu na Hrvaškem. »Počitniške kapacitete so zasedene različno, najbolj seveda v času poletne in zimske sezone ter v času šolskih počitnic. V času letošnje poletne sezone so kapacitete v glavnem polno zasedene, preostali prosti termini se lahko še koristijo,« so sporočili z družbe in dodali, da imajo na spletni strani objavljene podrobnosti glede kapacitet in njihove zasedenosti. Hiter pregled nam pokaže, da je od sredine avgusta še mogoč najem dveh izmed apartmajev Beli Križ, proti koncu avgusta je prost termin za prikolico v Sv. Filipu in Jakovu, precej prosti pa so čez poletno sezono termini na Rogli in v Ribniški koči. Cene se sicer razlikujejo glede na sezono in lokacijo počitniških kapacitet. V času poletne sezone stane najem enote ob morju in v termah od 47 do 59 evrov za noč ter od 32 do 44 evrov za enote v hribih. Počitniške kapacitete družbe lahko po enaki ceni koristijo zaposleni in drugi gostje. Splošna bolnišnica Ptuj, Občina Ormož, Center za starejše občane Ormož in Zdravstveni dom Ormož s počitniškimi kapacitetami ne razpolagajo. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Z državnimi počitniškimi kapacitetami razpolagajo tudi nekatera ministrstva. Ministrstvo za notranje zadeve ima v lasti več objektov na različnih lokacijah; na Bledu, v Bohinju, Barbarigi, Kranjski Gori, Logu pod Mangartom, Vinici in Termah Čatež. Cene so različne. Najcenejša nepremičnina, ki jo lahko najamejo javni uslužbenci notranjega ministrstva, Inšpektorata za notranje zadeve in Policije ter upokojeni uslužbenci Policije, stane le 22,90 evra na dan za dve osebi, in sicer apartma v Logu pod Mangartom, medtem ko prenočitev z zajtrkom v Bohinju znaša 22,60 evra za odraslega. Cena enodnevnega najema dvoposteljne sobe na Bledu je 27,40 evra, štiriposteljnega bungalova v Barbarigi pa 43,20 evra. Najdražji je najem šestposteljnega bungalova v Termah Čatež, ki Foto: Sta/M24 stane nekaj manj kot 70 evrov. Cene izven sezone so seveda še nižje. Sicer pa so kapacitete ob prostih zmogljivostih na voljo tudi zunanjim uporabnikom. Po podatkih ministrstva je v juliju še možen najem sob v Vili Jelovica, prost je še en termin za najem apartmajev v Logu pod Mangartom. Ostale kapacitete so polno zasedene vse do začetka septembra, nekatere še dlje. Zaposlenim v državni upravi je na voljo 74 počitniških objektov ministrstva za javno upravo, od tega 27 v Sloveniji in 42 na Hrvaškem. Enote so na slovenski obali (Portorož in Beli križ), v Kranjski Gori, Bohinjski Bistrici, na Rogli in Kopah ter v hrvaški Istri (Novigrad, Mareda, Pelegrin, Barbariga Špina), na otoku Pagu in Lošinju. Cene najema so različne in se razlikujejo glede na lokacijo ter velikost objektov; izven sezone so za 40 % ugodnejše. Zneski za dnevni najem v času sezone v Sloveniji segajo od 45 do največ 75 evrov, cena apartmaja v Portorožu (Beli križ) npr. znaša 50 ali 55 evrov, dvosobnega stanovanja v Luciji pa 60 evrov. Cene za dnevni najem na hrvaški obali pa se gibljejo od 50 do 70 evrov. Če ostanejo kapacitete v sezoni po objavi razpisa nezasedene, so po enaki ceni na voljo tudi zunanjim uporabnikom. »To poletno sezono je mogoče dobiti še kakšen prost termin v zadnjem tednu avgusta,« so še sporočili. Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 petek z 8. julija 2022 Gorišnica z Svečano odprtje sodobnega Športnega centra Izjemni pogoji za šport, rekreacijo, vadbo in tekmovanja Gorišnica je pridobila enega sodobnejših športnih objektov v Spodnjem Podravju oz. stadion. Minulo soboto je Odlični pogoji za bilo namreč svečano odprtje Športnega centra v neposredni bližini osnovne šole in vrtca, ki vsem občanom in ukvarjanje s športom občankam omogoča kakovostne pogoje za šport, rekreacijo, športno vadbo in različna športna tekmovanja. To »Novi Športni center v Gorišnici pomemben in bo mladim omoobmočje so športni dejavnosti namenili že pred leti, in sicer z izgradnjo glavnega in pomožnega nogometnega jegočal več kot odlične pogoje za igrišča, rokometnega igrišča in fitnesa na prostem. ukvarjanje s športom«, je izpostaŠportni park je namenjen vsem generacijam, od najmlajših do najstarejših. V prvi vrsti pa ga bodo uporabljali otroci vrtca in osnovne šole ter člani športnih društev. Po besedah Ratka Matjašiča, predsednika Športne zveze Gorišnica, je nov športni objekt lahko v ponos vsem občanom, hkrati pa omogoča domačim športnikom in športnicam najboljše možne delovne pogoje, ki jih bodo pripeljali novim zmagam in rekordom naproti.« stran 8 vil Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije, ki kot edina zveza preko Fundacije za šport sofinancira izgradnjo nogometne infrastrukture. Za izgradnjo Športnega centra Gorišnica so prispevali 70.000 evrov. »To odločitev smo sprejeli zato, ker si želimo, da bi se čim več mladih ukvarjalo s športom. Veseli nas, da ima vedno več lokalnih skupnosti posluh za tovrstne naložb, ki jih bomo podpirali tudi v prihodnje,« je povedal Mijatović in dodal, da vsem upo- Po uradnem odprtju športnega parka so sledile štiri nogometne tekme (ŠN Gorišnica : NK Hajdina, ŠD Gorišnica : reprezentanca veteranov Slovenije, osrednja nogometna tekma povabljenih ekip in ŠD Gorišnica : ŠD Stojnci.) Z odprtjem Športnega centra se je sicer začelo praznovanje 27. občinskega praznika, ki bo trajalo vse do konca meseca. V tem času društva pripravljajo več športnih in kulturnih prireditev. Jutri od 9. ure naprej bo že 22. tradicionalna Vaška olimpijada. rabnikom novih športnih površin želijo varno vadbo. Po vseh nagovorih so sledili blagoslov objekta, ki ga je izvedel župnik Ivan Holobar, slavnostni prerez traku in pogostitev. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Foto: ČG Župan Jožef Kokot je skupaj s podžupanom Jožetom Petkom in Matevžem Cestnikom, direktorjem občinske uprave, svečano prerezal slavnostni trak. Pred dvema letoma jim je uspelo pridobiti še vso potrebno dokumentacijo za gradnjo objekta s tribunami. Omenjeno naložbo v višini dveh milijonov evrov je v petnajstih mesecih zgradilo Cestno podjetje Ptuj. Kompleks s tribunami obsega tehnične prostore, pralnico, garde- robo, sanitarije, prostore za sodnike in delegate, prostor za prvo pomoč … Kot je v svojem nagovoru izpostavil župan Jožef Kokot, jim je uspelo pridobiti uporabno dovoljenje, prav tako so že opremljeni prostori za nogometaše. »Pot do novega športnega objekta ni bila ne kratka in ne lahka. Prvo idejno zasnovo smo imeli že leta 2013, ki pa se je nato do leta 2017 večkrat spremenila. Prav tako je bilo treba odkupiti potrebna zemljišča in spremeniti njihovo namembnost. Prav zato je odprtje Športnega parka izjemno pomemben in velik dan za našo občino,« je dejal župan Kokot. Foto: ČG Športni center Gorišnica z velikim nogometnim travnatim igriščem, atletsko stezo ter kompleksom s tribunami. Markovci z Srečanje župana in odličnjakov Ptuj z V vrtcu je dovolj prostora za vse otroke Županova petica za naj učence Čakalna lista je prazna Občina Markovci je ob koncu šolskega leta pripravila svečani sprejem za učence, ki so minulo šolsko leto razred zaključili z odličnim uspehom. Župan Milan Gabrovec jim je čestital ob njihovem uspehu, hkrati pa se jim je zahvalil za sodelovanje na prireditvah v občini. Foto: Občina Markovci Najuspešnejši učenci OŠ Markovci od 1. do 4. razreda Zaželel jim je uspešno izobraževanje tudi v naslednjem šolskem letu. Učencem zaključnih letnikov pa je dejal, da jim občina po zaključku šolanja nudi številne možnosti za zaposlitev, predvsem v obrtni coni, ki jo nameravajo v prihodnjih letih še povečati. Eden izmed glavnih ciljev občine je namreč ustvarjanje ugodnih pogojev za nova delovna mesta, predvsem v poslovni coni. Slednjo nameravajo v prihodnjih letih še dodatno širiti. Velik poudarek dajejo med drugim tudi razvoju lokalne skupnosti, ki je prijazna do mladih in mladih družin. Vsi učenci so prejeli knjižno nagrado in vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Naj učenci, ki so vseh devet razredov zaključili z odličnim uspehom, pa tudi nalivnik in županovo petico. Po slavnostnem sprejemu je sledila pogostitev. ŨŮ V nekaterih občinah Spodnjega Podravja imajo precejšnje težave z zagotavljanjem zadostnega števila prostih mest v vrtcih. Kar nekaj otrok je ostalo celo brez varstva (Gorišnica, Videm). Nekatere občine sta očitno presenetila povečana demografska rast in priseljevanje, zanimanje za vpis v vrtec pa se je še dodatno povečalo z uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke. Mestna občina Ptuj letos teh težav nima, saj je v ptujskem vrtcu na voljo dovolj prostih mest. Kot je pojasnila ravnateljica Mateja Lobenwein, bo v septembru in oktobru kriterij za vpis (11 mesecev) izpolnjevalo 144 otrok, skupno pa jih bo vrtec v novem šolskem letu obiskovalo 839. Na voljo bo ostalo še 52 mest, in sicer za vse tiste otroke, ki z novim šolskim letom še ne izpolnjujejo starostnega pogoja za sprejem v vrtec, teh je okoli 30 iz ptujske občine. V vrtec pa se bodo vpisovali med novembrom 2022 in marcem 2023. Vrtec Ptuj obiskujejo tudi otroci iz drugih občin, letos jih je bilo 128, največ iz občine Hajdina (17) in občine Videm (17). V šolskem letu 2022/23 je iz sosednjih občin na novo vpisanih 23 in 107 že vpisanih otrok iz drugih občin: Hajdina, Sv. Andraž, Dornava, Juršinci in Kidričevo. Starši pri izbiri vrtca niso vezani na vrtce v občini stalnega oz. začasnega bivališča, ampak lahko izberejo vrtec v drugem kraju. Občina stalnega prebivališča je dolžna kriti razliko med ceno programa in plačilom staršev ne glede na to, v kateri javni ali zasebni vrtec s koncesijo je otrok vključen. Prednost pri vpisu imajo otroci s posebnimi potrebami in otroci iz socialno ogroženih družin. Občina lahko da prednost tudi staršem, ki imajo stalno prebivališče prijavljeno na njenem območju. Kot smo izvedeli neuradno, je več staršev iz Go- rišnice in Vidma poskušalo srečo tudi v ptujskem vrtcu. »Žal smo jih morali zavrniti, saj je naša naloga, da v prvi vrsti zagotovimo dovolj prostih mest za vse otroke iz MO Ptuj,« je pojasnila Lobenweinova. Pred poletnimi počitnicami je ravnateljica Mateja Lobenwein že razvrstila zaposlene po posameznih enotah in oddelkih. Do sedaj je bila praksa namreč taka, da so bili razporedi znani komaj konec avgusta, kar je bilo za nekatere zaposlene izjemno stresno. V šolskem letu 2022/23 bo v Vrtcu Ptuj zaposlenih 156 zaposlenih, od tega ravnateljica, dve pomočnici ravnateljice, 50 vzgojiteljic, 56 pomočnic vzgojiteljic, dve svetovalni delavki, organizator prehrane in organizator zdravstveno higienskega režima, dva spremljevalca, štiri delavke v finančno-računovodskoadministrativni službi ter 18 delavcev v kuhinji in 18 ostalih tehničnih delavcev. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆŃ Foto: ČG Vrtec Ptuj bo v novem šolskem letu obiskovalo 840 otrok. petek, 8. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Turizem petek z 8. julija 2022 Hrvaška z Odličen turistični obisk Ptuj z Kuhna v mestu: koncept enak, zgodba širša Milijon turistov dnevno Ptujčani radi dobro jedo Na Hrvaškem so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležili 5,7 milijona turističnih prihodov in 24,7 milijona nočitev, kar je 120 oziroma 107 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Foto: pexels.com Prilivi iz turističnih dejavnosti so v prvih šestih mesecih dosegli 12,88 milijarde kun (1,71 milijarde evrov). Število prihodov v prvi polovici letošnjega leta je primerjavi z letom 2019, pred izbruhom pandemije covida-19, doseglo 83 odstotkov, nočitev pa 94 odstotkov. Tuji turisti so doslej ustvarili 21,4 milijona nočitev, domači pa 3,3 milijona. Največ, 7,9 milijona nočitev, so turisti ustvarili v Istri ter splitskodalmatinski in primorsko-goranjski županiji. Najbolj priljubljene posamezne destinacije so bile Rovinj s 738.000 nočitvami, Poreč s 560.000 in Dubrovnik s 530.000 prenočitvami turistov. Največ, 6,1 milijona nočitev, so ustvarili gosti iz Nemčije, tisti iz Avstrije so prispevali 2,4 milijona, iz Slovenije 2,3 milijona, s Poljske 1,3 milijona, z Velike Britanije 1,1 milijona in s Češke 1,1 milijona. Najbolj obiskani so bili hoteli s 7,5 milijona nočitvami, družinske nastanitve s 7,4 milijona in kampi s 5,1 milijona. Prilivi iz turističnih dejavnosti na Hrvaškem so od letošnjega januarja do konca junija dosegli skoraj 13 milijard kun, kar je 24 odstotkov več kot v prvi polovici leta 2019, so pokazali podatki davčne uprave. V primerjavi z minulim letom so izdali za 129 odstotkov več računov. »Podatki potrjujejo vse večje zanimanje za Hrvaško zunaj poletnih mesecev in pozitivne rezultate dejavnosti, ki so usmerjene v prepoznavnost Hrvaške kot trajnostne in kakovostne celoletne destinacije,« je rezultate komentirala hrvaška ministrica za turizem in šport Nikolina Brnjac. Trenutno je na Hrvaškem več kot 640.000 turistov, v juliju in avgustu pa jih pričakujejo več kot milijon na dan. ŶƗƄ 9 Nekoč Kuhna na dvorišču, projekt, ki ga je izvajal Zavod Tura, se je preimenoval v Kuhno v mestu. Ideja ostaja nespremenjena, povezati lokalne gostince in jim dati možnost, da se primerno predstavijo s svojimi kulinaričnimi specialitetami. Prvič so to novi organizatorji izvedli minulo soboto na novi lokaciji, v Sončnem parku, ob dominikanskem samostanu. Na mestni tržnici, kjer je sprva bila načrtovana izvedba, je namreč bilo prevroče. Na Ptuju je spet omamno dišalo, tokrat namesto na dvorišču Fürstove hiše, ki je bilo vrsto let prizorišče tovrstnega dogodka, na idilični lokaciji Sončnega parka. V senci dreves so lokalni gostinci ponujali marsikaj okusnega. Organizacijo tradicionalnega kulinaričnega dogodka je prevzel Zavod za turizem Ptuj. Direktorica Tanja Srečkovič Bolšec pojasnjuje: »V zavodu Tura, ki je začel s tem projektom, so se odločili, da ga ne bodo izvajali več. Zdelo se nam je, da so zagnali izjemen projekt, škoda bi bilo ne nadaljevati, saj je res priljubljen in dobro obiskan. Dogovorili smo se z dosedanjimi izvajalci, da ga nadaljujemo v nekoliko spremenjeni obliki. Obiskovalci so tokrat ob prijetnem druženju spoznavali kulinariko domačih gostincev in uživali v čarobnem okolju parka.« Prvotna ideja je bila ta kulinarični dogodek umestiti na tržnico, v staro mestno jedro. Po tokratni odlični izkušnji v parku nad Dravo pa razmišljajo, da bo enkrat letno izveden na tržnici, drugič pa v parku. V obeh primerih bo koncept enak, predstavljali se bodo kuharski lokalni chefi. Tokrat so to bili Matevž Božič, ki se je več kot desetletje uril v svetovno znani Hiši Denk, restavraciji z Michelinovo zvezdico, Gostilna Grabar, kjer s sodobnimi tehnikami ustvarjajo okuse, ki izhajajo iz tradicionalnih jedi, Frizi beer,družinska pivovarna, ki je ponudbo razširila še s pizzami, Pekarna Blanka s sladko ponudbo ter Kavarna Bodi in Ptujska klet s pestro ponudbo pijač. Foto: ČG Sončni park se je izkazal za idilično lokacijo, ravno prav je bilo sonca in sence. Želijo si še večjo ponudbo, a so nekateri gostinci skeptični Čeprav so se prav vsi sodelujoči gostinci izjemno potrudili in res pripravili okusne jedi in pestro ponudbo pijač, si tako obiskovalci kot organizatorji želijo, da bi bilo ponudnikov še več. Srečkovič Bolšečeva pravi, da so že bili dogovorjeni z nekaterimi, ki pa so iz različnih razlogov odpovedali sodelovanje. Nekateri zato, ker ta dan niso imeli dovolj kadra, drugi, ker so se bali slabega obiska. Ta bojazen se je izkazala za neupravičeno. Obiskovalcev, ki so v soboto čas preživljali pod krošnjami dreves ob dobri hrani, je bilo ves dan izjemno veliko. Dogajanje so popestrili tudi z glasbo, igral je jazz saksofonist Blaž Švagan. Nova Kuhna v mestu, ki bo izvedena na tržnici, se obeta konec septembra, ob dnevu turizma. »Ogromno časa in truda bomo vložili v celostno podobo tega dogodka, zgodbo želimo zastaviti širše. Koncept ostaja enak kot doslej, le da ga bomo nadgrajevali,« ob- ljublja direktorica ptujskega Zavoda za turizem. Odlična lokalna hrana je gotovo tudi z vidika turizma pomembna tržna niša za najstarejše slovensko mesto. Ponudba je pestra, če bo Zavod uspešen pri privabljanju še več ponudnikov, bo to gotovo eden bolj priljubljenih ptujskih dogodkov. Odlična hrana, pijača in glasba v idiličnem okolju s primerno organizacijo so recept za dober obisk, posledično tudi zadovoljstvo gostincev in vedno več sodelujočih kulinaričnih mojstrov. ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Slovenija z Cene so lahko tudi 5000-krat višje Podlehnik z Gostišče in penzion ob ribniku ponovno privablja goste Visoki stroški prenosa podatkov Dejan Svenšek: »Trenutno nam gre dobro« S poletjem se je začel čas poletnih oddihov, ko se marsikdo odloči za dopustovanje v tujini, tudi zunaj Evropske unije. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) svetujejo, da ob potovanju v katerokoli državo zunaj EU pravočasno izključimo prenos podatkov, torej pred vkrcanjem v letalo ali vsaj nekaj deset kilometrov pred mejo, če potujemo z vlakom, avtobusom ali avtomobilom. Foto: arhiv Svet 24 Tako se je mogoče izogniti strošku v višini 61 evrov, kar je največ, kar lahko zaračuna operater za prenos podatkov med gostovanjem zunaj EU. Ta strošek večinoma dosežemo zelo hitro, opozarja Boštjan Okorn z ZPS, saj pomeni zgolj od pet do sedem megabajtov prenesenih podatkov. Za primerjavo je navedel, da bi v EU, če bi zaračunali količino podatkov izven politike poštene uporabe, za ta denar lahko prenesli 20 gigabajtov podatkov. »Kako ekscesne cene zaračunavajo nekateri operaterji v drugih državah, pove tudi podatek, da bi za en sam gigabajt podatkov (če ne bi bilo omejitve, ki jo je določila Evropska unija) lahko plačali tudi več kot 15.000 evrov,« poudarja Okorn. Pri prenosu podatkov je treba biti pozoren tudi v državah EU, ki mejijo na nečlanice Unije. Na nekaterih grških otokih lahko telefon preklopi na albansko ali turško omrežje, blizu meje s Švico pa na švicarsko. ŭőŃŹő Poletna sezona, ko se mimo Podlehnika proti Gruškovju valijo trume avtomobilov, je priložnost za zaslužek tudi za tamkajšnje gostince. Dejan Svenšek, ki je lani v jeseni odprl vrata Gostišča in penziona pri ribniku Podlehnik, je z obiskom ob koncu tedna zadovoljen, a si želi še več. Na vprašanje, kaj si obeta od turistične sezone, je odgovoril: »Ne vem, kaj natanko pričakovati, saj letos prvič delamo v času turistične sezone. Se pa nekateri tranzitni turisti pri nas že ustavijo in najedo ter nato nadaljujejo pot, veseli pa nas, ko obljubijo, da se bodo nazaj grede še oglasili in prenočili.« Žalosti pa ga, ker se ob cestah ne more dodatno oglaševati. »Dodatnih tabel ni mogoče postaviti oz. bi nas birokracija več stala, kot je vse skupaj vredno. Države očitno ne zanima turizem, a izvlekli se bomo,« je prepričan zagnani gostinec, ki stavi na sveže pripravljeno hrano, čeravno je na njo treba včasih nekoliko počakati, dodaja. Kljub birokratskim oviram, inšpekcijskim nadzorom in kot pravi neučakanostjo ljudi, pa obljublja, da bo vztrajal, saj v gostišču vidi potencial. »Gostišče je bilo skoraj eno leto zaprto, to nam ni ravno naredilo pozitivne reklame, pa vendar nam trenutno gre dobro. Zaradi že doseženega in zaradi ciljev, ki jih imam, zagotovo ne nameravam oditi,« je še enkrat ponovil. Kdaj vendarle od besed k dejanjem? Da je ribnik Podlehnik haloški turistični biser, se zavedajo tudi na občini, kjer načrtujejo ureditev krožne poti okoli ribnika, a mnogi si želijo, da bi od besed k dejanjem prešli čim prej. Tako je bila ena izmed obiskovalk ribnika, 86-letna Ptujčanka, navdušena, da je omogočena hoja okoli ribnika, a tik pred zaključkom pohoda je le s težavo prečkala razmajano ozko brv. »Načrtujemo izgradnjo mostu, v proračunu smo rezervirali 20.000 evrov, vendar so cene sedaj mnogo višje, previsoke glede na naše zmožnosti. Prav tako nas pri dokončni ureditvi poti zavirajo geodetski postopki. Trenutno res urejanje okoli ribnika stoji. Upam, da ta situacija ne bo predolgo trajala,« je dejal župan Podlehnika Se- bastian Toplak. Občina namerava namreč gramozirati pot okoli ribnika, postaviti klopce, koše, pa tudi minimalno javno razsvetljavo. V jeseni pa naj bi zgradila počivališče za avtodome. »Popis del in projekt imamo, sedaj poleti nameravamo izbrati izvajalca, tako da nekje v jeseni bi moralo biti postajališče končano,« je še povedal Toplak. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Foto: Mojca Vtič Domači in tuji obiskovalci ponovno spoznavajo in okušajo ponudbo Gostišča in penzionu ob ribniku Podlehnik. Štajerski TEDNIK 10 Knjigarnica GOBAR Poletni dopustni dnevi so prepoznavni tudi v vaši/ naši najbližji knjižnici. Police z razvedrilnim, lahkotnejšim branjem postajajo vedno bolj prazne, praznijo se police s popotniškimi priročniki, s poletnimi kuharskimi in drugimi ustvarjalnimi knjigami. V Oddelku za otroke in mladino so posebej zaželene leposlovne in tudi poučne knjige na temo morja in morskega življa, zaželene so morske dogodivščine in knjige o ladjah. Knjižničarske duše se veselimo celih družin, ki natovarjajo tiste velikanske, zdržljive nakupovalne vreče z branjem za dopustniške dni. Nezanemarljivo je število obiskovalcev knjižnega hrama, ki vanj zaidejo le v poletnih mesecih, da si naberejo literaturo za oddih. Ob tem priznam, da sem predvsem na morju zelo radovedna, kaj kopalci, turisti berejo. Dozdeva se mi, da so tujci bolj skrbni poletni bralci, a tudi domače je vedno pogosteje videti v senci in s knjigo v roki. In tako ugotavljam, da so bralski okusi precej podobni: ljubezenski in kriminalni romani, kakor tudi znanstvena fantastika. Pogosto se razveselim, da so mnoge uspešnice prevedene v slovenski jezik. Je pa res, da je tako »knjižno vohunjenje« možno pri klasičnih knjigah, po bralniku je nemogoče neopazno prepoznavati čtivo. Ker boste, cenjeni bralci, stežka prišli do aktualnih novitet za dopustniške dni, v tokratni Knjigarnici predstavljam domačega avtorja odličnih kriminalk Janka Valjavca. Priznam, njegovo ime mi je predlagala kolegica, bralska sestra po duši, pa še čudila se je, ko sem brskala po njeni počitniški bralski malhi, kako da še nisem prebrala nobene njegove kriminalke. Omenila mi je, da naj najprej preberem V vodi mrtve Savke. To sem se začudila, ko so bili vsi izvodi v naši ustanovi že izposojeni. A našla sem kar 16 zapisov v vzajemni knjižnični bazi in vzela sem kriminalko Gobar. Priznam, da sem bila nekoliko nezaupljiva: popolnoma mi neznani avtor, manj znana založba, mehke platnice, oprema knjige enostavna, a vezava kvalitetna… Hja, na dušek sem jo prebrala! Odlična, lahka kriminalka. Taka, brez grozljivega nasilja, brez psihološke matrarije in perverzne izprijenosti. Taka z domačo pokrajino, z realnim zapletom, z detektivom in policisti, z enim truplom…Hja, detektiv je tako prijazen, človeški lik, s težavami in družino… Pravzaprav povsem realistična kriminalka, z ravno prav opisi in dobrimi dialogi. Priznam, da se mi je avtor še posebej prikupil, ker premore knjigoljubje in smisel za humorne vrivke, primerjave. In seveda, začetek knjige je obetal: Najprej me je nasmehnilo avtorjevo opozorilo: Razen Stevea Jobsa in Isaaca Bashhievisa Singerja so vse osebe v romanu izmišljene. Tudi poglavja, sedem jih je, smiselno naslovljena z dnevi preiskave od umora do zaključka s Prvi dan, Drugi dan… Tako začenja pripoved Gobar (Rob: Amalietti & Amalietti, 2019. Zbirka Kriminalni romani. 156 strani): »TEMPERATURA JETER JE štiriintrideset celih tri stopinje. Mrtev je približno dve uri,« je rekel doktor Šumi in iz mrtvečevega trebuha izvlekel sondo. »Ali zunanja temperatura kaj vpliva na temperaturo notranjih organov? Ležal je namreč na soncu in še leži,« inšpektor Tisnikar ni bil videti preveč prepričan. »V skrajnih pogojih zagotovo. Na žgočem soncu, v puščavi, temperatura trupla narašča, na arktičnem ledu bi se umrli hitro ohlajal. Test temperature jeter po smrti velja za zmerno podnebje in mi živimo v zmernem podnebju.« »Sonce mu sije na hrbet, oblečen je v temno modro majico, gotovo je vpila sončno toploto,« je rekel inšpektor… Avtor Janko Valjavec (Kranj, 1962) ima v vzajemni knjižnični bazi 16 zapisov in na portalu dobreknjige.si je najti tri vabljive kritike. Objavljati je začel leta 1991 in tu so naslovi: Grobar, Dolgčas, Umazane roke, Župnik, Tajkun Ivan, Jožef Šenk v JLA, V vodi mrtve Savke, Obračunska obdobja. Prijetno počitniško branje želi Liljana Klemenčič petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 10 Kultura in izobraževanje petek z 8. julija 2022 Ptuj z 20. festival Art Stays Pogled nazaj in v prihodnost Jubilejni, 20. festival sodobne umetnosti Art Stays prinaša strnjeno dogajanje v otvoritvenem vikendu, od četrtka, 7. julija, do nedelje, 10. julija. Festival se je v dvajsetih letih razvil v enega najpomembnejših predstavitev sodobne, predvsem pa likovne umetnosti v Sloveniji in v tem delu Evropa. V tem času je na festivalu sodelovalo več kot tisoč umetnikov z vsega sveta. Razstave letošnjega festivala, vseh je osem, bodo na ogled vse do 18. septembra. Postal je referenčni dogodek za številne mednarodne galerije, muzeje, fundacije in umetnike. Že od leta 2003 na Ptuj in v okolico prinaša vrhunsko produkcijo domačih in tujih umetnikov, od mladih umetnikov do velikih imen sodobne umetnosti, je pred četrtkovim uradnim odprtjem 20. festivala Art Stays povedal njegov umetniški vodja Jernej Forbici. Prvo razstavo Postproduction II bodo odprli v dominikanskem samostanu. Otvoritveno dogajanje bo pospremil še performens Post-opera z Lynn Book, Saro Korošec – Muzikačo, Erico Vicari (Transversal project) in z videom Beti Bricelj ter otvoritveni koncert Koala Voice na Art Stays odru na Slovenskem trgu, ki ga bi pospremilo še videomapiranje v živo. Dvajseti festival Art Stays bo potekal pod naslovom Postproduction (postprodukcija). Razdeljen je na dva vodilna tematska sklopa, ki se med seboj navezujeta. Prvi sklop se posveča 20-letni zgodovini festivala, ki se je v tem času posvetil različnim temam v sodobni umetnosti. Predstavlja pa likovna dela, nastala na prejšnjih festivalih, saj jubilejno leto razumemo kot priložnost in odgovornost, da s „postprodukcijo“ dvajsetletnega delovanja analiziramo dosedanje delo in začrtamo nove smernice razvoja festivala in njegovih produktov, vključno s še večjo implementacijo festivala sodobne umetnosti v ponudbo, podobo in življenje regije in lokalne skupnosti, je izpostavil umetniški vodja festivala Art Stays Jernej Forbici. Drugi tematski sklop pa vključuje razstavni projekt Postprodukcija VII z umetniki, ki so zaznamovali ptujsko umetniško okolje. Osrednja razstava bo na ogled v Galeriji mesta Ptuj z naslovom Postoproduction 1, ki ob delih, ki so jih umetniki ustvarili na festivalu, vključuje tudi najbolj ikonične umetnike (Yoko Ono, Fernando Prats, Regina Jose Galindo ...) in multidisciplinarna dela, ki so za- Foto: arhiv Art Stays Italijanski umetnik Costantino Ciervo bo na turnirskem prostoru postavil velik napis v stilu Hollywooda z naslovom Free All (Osvobodimo vse). znamovala razvoj festivala. Gre za fotografije, instalacije, slike, video posnetke, dokumentacijo in druga dela. Izbor del s te razstave je bil letos spomladi predstavljen tudi v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Postprodukcijske razstave, vsaka predstavlja svojo zgodbo, bodo na ogled še v dominikanskem samostanu, baročnih sobanah ptujskega gradu, Miheličevi galeriji, Galeriji Magistrat, razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in v Galeriji FO.VI v Strnišču. Foto: Črtomir Goznik Jernej Forbici, umetniški direktor festivala Art Stays: „20. festival Art Stays nosi naslov Postproduction (postprodukcija) z dvema vodilnima tematskima sklopoma, ki se med seboj navezujeta. Prvi se posveča 20-letni zgodovini festivala, drugi pa vključuje razstavni projekt Postproduction VII z umetniki, ki so zaznamovali ptujsko umetniško okolje. Starše z Višje ekonomske cene vrtca Vrtec dražji za 15 odstotkov Ob vseh podražitvah bo jeseni starše doletela še ena – višja cena vrtca. Številne občine Spodnjega Podravja so namreč cene že zvišale. Ena izmed njih je tudi občina Starše, kjer se bo vrtec podražil v povprečju za okoli 15 odstotkov, in sicer zaradi višjih cen stroškov živil, energentov ter stroškov dela. Kot je na zadnji seji občinskega sveta pojasnil Goran Krulić, računovodja na OŠ Starše,10 odstotkov cene vrtca predstavljajo materialni stroški in prav toliko stroški živil, kar 80 odstotkov pa stroški dela. V primerjavi z lanskim letom se je povečala minimalna plača, posledično tudi regres. Dodatne stroške plač predstavljajo tudi redna napredovanja zaposlenih,jubilejne nagrade in odpravnine. »Ker stroški dela predstavljajo največji delež v ekonomski ceni vrtca, je nujna njena uskladitev. Močno so se po- Foto: EK Starši bodo jeseni za vrtec plačevali več. Ljubitelji sodobne umetnosti iz Slovenije in tujine si jih bodo lahko ogledali vse do 18. septembra. Zadnji dan otvoritvenega vikenda pa si jih bo mogoče ogledati z vodenim ogledom. Ob razstavah vabijo tudi drugi dogodki jubilejnega festivala Art Stays v organizaciji KUD Art Stays, zapisani v programskem listu. Zagotovo bo navdušila impozantna instalacija na grajskem hribu (na turnirskem prostoru), tudi videomapiranje Orfejevega spomenika, prav tako umetniška intervencija v naravi na Haldi in polet z balonom slovenskega umetnika Jaša. Že po tradiciji bodo potekale konference in pogovori z umetniki, v Sončnem parku pa tudi delavnice poletne akademije Art Stays. Zanimivi pa bodo tudi večerni sprehodi po mestu, kjer si bo mogoče na svetlobnih objektih ogledati velike fotografije Ptuja Matthiasa Langerja, ustvarjene v letošnji rezidenci prav posebej za Art Stay 2022, in fotografije ptujskih dvorišč Stojana Kerblerja. Glavna podpornika 20. Festivala Art Stays sta MO Ptuj in Ministrstvo za kulturo RS. ŰŪ večali in še rastejo tudi stroški živil in materialni stroški, » je pojasnil Krulić. Hkrati pričakujejo v novem šolskem letu nekoliko manjši vpis in posledično manjši polni normativ (s 144 mest na 141), kar poveča stroške na otroka, še posebej za drugo starostno obdobje. Nove cene bodo začele veljati s prvim septembrom letos in naj bi veljale leto dni. Staršem s stalnim prebivališče na območju občine Starše, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 1. do 7. plačilnega razreda se na podlagi veljavne zakonodaje plačilo zmanjša za 20 odstotkov, od 8. plačilnega razreda naprej pa za 10 odstotkov. V obeh enotah vrtca Starše so oblikovane štiri skupine prvega starostnega obdobja, ki jih obiskuje 45 otrok. Štiri skupine drugega starostnega obdobja obiskuje 80 otrok, 15 otrok je v kombiniranem oddelku. ŨŮ Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 8. julija 2022 11 Ptuj z Emma Sartor z novo pevsko zgodbo Ptuj z Prešernova ulica s festivalskim utripom „Želim si še več nastopov na velikih odrih“ Knjige in glasbila v izložbenih oknih Mlada ptujska pevka Emma Sartor je letos Slovenijo uspešno zastopala na festivalu mladih pevcev San Remo Junior. Nastopila je na finalnem večeru s pesmijo Solo per te. S svojim nastopom je bila zelo zadovoljna, nanj se je z mentorico Ano Delin pripravljala skoraj eno leto. Zdaj jo čaka še nastop z Big Bandom RTV Slovenije. Leto 2022 bo tako zanjo ostalo v nepozabnem spominu. „San Remo Junior je bil zame super izkušnja, tudi glede na mednarodno udeležbo. Spoznala sem veliko dobrih mladih pevcev z različnih koncev sveta, nastopili sta tudi pevki iz ZDA in Indonezije. To je bila hkrati tudi priložnost za spoznavanje različnih kultur in različnih ravni petja. Nekateri med njimi so bili že zelo izkušeni, drugi so bili šele na začetku in jim je nastop na letošnjem San Remu predstavljal prvo veliko preizkušnjo. Zelo smo se povezali med seboj, tako da ni bilo čutiti neke izrazite tekmovalnosti med nami, zato smo lahko tudi vsi tako sproščeno nastopili. Tudi v San Remu sem se vsak dan pripravljala na glavni nastop. Pred samim nastopom smo imeli še dve vaji na odru z orkestrom. Imeti priložnost peti na takem odru je resnično nekaj neverjetnega, pred nami, mladimi pevci, so tam stali izjemni pevci, največja imena svetovne glasbe, ne samo italijanske. Imeti za seboj celi orkester, predstavljati celo Slovenijo na tem odru, to je resnično neponovljiva zgodba in zgodba, ki me bo spremljala celo življenje. Nikoli si nisem niti v snu zamišljala, da bom nekoč stala na sanremskem odru. Zgodilo se je, resnično sem zelo zadovoljna, vesela, srečna, ni besed, s katerimi bi opisala te izjemne občutke. Skupaj z menoj so se veseli tudi starši, sestra, mentorica, sorodniki, prijatelji, tudi OŠ Olge Meglič, kjer sem letos zaključila osnovnošolsko izobraževanje. Šolanje bom jeseni nadaljevala na II. Gimnaziji Maribor,“ je o svojem nastopu na letošnjem mednarodnem festivalu San Remo Junior povedala Emma Sartor. Petje bo ostalo še naprej njena velika ljubezen. „Vztrajala bom še naprej, se učila, vadila, da se bom lahko predstavila še na drugih večjih odrih.“ Kdor se je v teh dneh sprehodil po Prešernovi ulici, je lahko že občudoval nove aranžmaje v nekaterih izložbenih oknih. Za to je poskrbela Liljana Klemenčič, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in že vrsto let tudi članica programskega odbora Festivala Arsana za otroški del festivala. Na ogled je postavila knjige o glasbi in glasbila. Gre za skupni projekt Arsane in knjižnice, da bo v festivalskem času na Ptuju še bolj zanimivo, še bolj živo, da bo sprehod po Prešernovi ulici hkrati tudi vabilo na glasbene in druge dogodke v poletnem času ter obisk knjižnice. „Prešernova ulica je moja pot v službo, na njej se pogosto ustavljam iz takšnih in drugačnih razlogov ter opazujem izložbena okna. Zdi se mi, da so v zadnjem desetletju kar nekako izgubila svojo lepoto. Še ne tako dolgo so za njihovo podobo skrbeli usposobljeni aranžerji. Takrat so bila okna takšna, kot morajo biti. Res pa je tudi, da je v Prešernovi ulici vedno več praznih izložbenih oken. To mi je dalo misliti, še posebej, ker smo vstopili v poletni festivalski utrip, da bi ta kulturna ulica morala zaživeti v festivalskem duhu. Utrnila se mi je ideja, da bi v tem času v izložbenih oknih razstavili glasbila in knjige o glasbi. V času, ko se je knjižnica iz minoritskega samostana selila v Mali grad, sem vsa izložbena okna na poti od samostana, v Krempljevi ulici, mimo občinske zgradbe, v Murkovi in Prešernovi ulici napolnila s knjigami, ki so bile primerne za te lokacije,“ je Liljana Klemenčič predstavila zamisel za novo, prav posebno razstavo v najstarejši ptujski ulici. Foto: Črtomir Goznik Liljana Klemenčič: „Razstava v izložbenih oknih Prešernove ulice je svojevrstno vabilo na ptujske festivalske dogodke in obisk knjižnice.“ Tako je lutki v oknu modnega ateljeja Sabine Hameršak z unikatnim krilom dodala majico Arsaninega festivala, v rokah ima mandolino, družbo pa ji delajo knjige in še nekaj glasbil. »Zelo lepo je bilo z zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj in Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, ki sta prispevali glasbila,« je povedala Klemenčičeva. Harfo iz zasebne glasbene šole so postavili v izložbeno okno Prešernove 11, lokala, ki je v lasti MO Ptuj, kjer so tudi podprli ta projekt. Razstava glasbil in knjig o glasbilih pa se začne že v Prešernovi 1, v Salonu umetnosti PMPO. „Celotna razstava je postavljena na levi strani ulice, če gremo od gledališča proti knjižnici, razen razstavnega okna kozmetičnega salona Zala na desni. Dve manjši izložbeni okni leve strani ulice pa sta v celoti zapolnjeni z vabili na otroški del festivala Arsana, ki se bo dogajal tudi v naši knjižnici, kjer smo razstavili otroška glasbila iz zakladnice igroteke mladinskega oddelka Videm, Lancova vas z Razstava potic in ročnih del Praznik na vasi v Lancovi vasi Članice Društva podeželskih žena in deklet (DPŽD) Lancova vas so sredi junija v lancovskem vaškem domu pripravile 2. razstavo potic in ročnih del pod naslovom Praznik na vasi v Lancovi vasi. Tudi letošnja razstava je požela veliko zanimanja obiskovalcev; ti so imeli moč videti kar 67 različnih potic in unikatna ročna dela. Foto: zasebni arhiv Mlada ptujska pevka Emma Sartor se je uspešno predstavila na letošnjem prestižnem festivalu mladih pevcev San Remo Junior. Sedaj jo čaka nastop z Big Bandom RTV Slovenija na festivalu Arsana. Letošnje leto si bo mlada nadarjena pevka zapomnila tudi po nastopu z Big Bandom RTV Slovenije pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je nagrada Festivala Arsana za njene dosedanje pevske dosežke. 23. julija bo nastopila na glavnem odru, na dvorišču minoritskega samostana, skupaj s solisti Klemnom Slakonjo, Amayo, Evo Hren in Ladom Leskovarjem, zmagovalci slovenskega izbora za Evrovizijo in Slovenske popevke. Že sedaj se veseli tega nastopa, ki ga zagotovo tudi ne bo nikoli pozabila. To pa bo tudi priložnost, da bo svoj pevski talent lahko predstavila širši javnosti. Zapela bo pesem Mlade oči. Na nastop se že nekaj časa pripravlja skupaj z mentorico Ano Delin, tako da bo na pravi počitniški odklop morala še počakati, ker bo najprej treba zapeti na festivalu Arsana. Želi odpeti tako, kot je zapela na sanremskem odru. Mlada pevka je svoj pevski talent začela brusiti že v projektu družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V šesti sezoni projekta je zasedla tretje mesto v starejši kategoriji. ŰŪ stran 11 Ob odprtju razstave so pripravile krajšo slovesnost, na kateri so se jim pridružili tudi gostje, med njimi poslanka v DZ RS Suzana Lep Šimenko, župan Branko Marinič, občinska svetnika Katja Svenšek in Rudi Potrč, razveselile pa so se tudi obiska stanovskih prijateljic iz domače občine. Stalna spremljevalka večine slovenskih tradicionalnih praznikov je vsekakor potica, naša največja slovenska kulinarična posebnost. Ideja o razstavi potic se je pred leti porodila predsednici DPŽD Lancova vas Jožici Maroh. Kadar je bila nekoč pri hiši na mizi domača potica, je bil to velik praznik. In tako je še danes – ni praznika na vasi brez domače potice. »Vse leto smo skrbno preizkušale različne recepte, v naši vasi tako skorajda ni hiše, iz katere ne bi dišalo po domači potici, naj bo sladka, slana ali sadna. Še vedno pa velja, da je kraljica vseh potic orehova potica. Pravijo, da se v naši vasi začuti praznovanje tudi po tem, da vsa vas diši. Vsako leto obogatimo razstavo s kakšno novo vrsto. Letos smo na ogled postavile kar 67 različnih potic. Razstavo pa posvečamo tudi letošnjemu občinskemu prazniku,« je v uvodnem nagovoru povedala Marohova. Poleg potic so obiskovalci lahko občudovali tudi bogato razstavo ročnih del. Zadnja leta so članice na tem področju še posebej ustvarjalne, saj se ob ponedeljkih zbirajo na ustvarjalnih ročnodelskih delavnicah pod vodstvom mentorjev Zvonka in Verene Mikša iz Dornave. »Letošnjo razstavo ročnih del smo posvetile cerkvenim praznikom, kot si sledijo po koledarju. Z girlandami smo opletle križe in kipe Marije ter jih z rožami iz krep papirja okrasile na način, kot so to počeli nekoč,« je še dodala Marohova. V razstavnem prostoru so tako pripravile izdelke na temo sv. treh kraljev, svečnice, postnega časa, cvetne nedelje, velike noči, velikih maš, adventnega časa in božiča. Vsako leto se odločijo za eno vrsto rož iz krep papirja – letos je bilo v ospredju poljsko cvetje, kot sta mak in plavica, razstavo pa so obogatile tudi z domiselnimi aranžmaji s pšenico. Že ob prihodu je obiskovalce pred vaškim domom pozdravilo tudi ocvetličeno pisano kolo z velikim makom, na to temo pa je bil izdelan tudi poseben foto kotiček za obiskovalce. Podeljene zahvale Slovesnost so članice izkoristile tudi za podelitev zahval. V znak dobrega sodelovanja in podpore ter veliko otroških knjig z glasbeno tematiko. Na ta način vabimo po knjige, zgodbe, pravljice, pa tudi na počitniške urice, ki se bodo začele v tem tednu v prostorih pravljične sobe mladinskega oddelka knjižnice,“ je še povedala Liljana Klemenčič in povabila na ogled izložbenih oken v Prešernovi ulici. V tej novi podobi bodo na ogled do konca meseca, želja pa je, da bi v tej vsebini vabile celo poletje. ŰŪ so se zahvalile poslanki Lep Šimenkovi, županu Mariniču, KS Lancova vas in selskemu župniku p. Jožetu Petku. Veliko izbranih besed hvaležnosti in šopek cvetja pa so ob koncu namenile tudi mentorjema – Zvonku in Vereni Mikša, brez katerih ne bi bilo tako unikatne in bogate razstave. »V imenu vseh članic se vama iskreno zahvaljujem za vse to, kar delita med nami tukaj v Lancovi vasi. Cenimo vajin trud, vajino delo, vajine ideje in ustvarjalnost, vajino prijateljstvo. Hvala vama za vsestransko pomoč ob pripravi še ene razstave,« so med drugim povedale v zahvali prizadevnima mentorjema. V kulturnem programu so nastopili pevci ljudskih pesmi Fantje iz Jurovc KD Franceta Forstneriča iz Vidma, zaplesala je otroška folklorna skupina FD Lancova vas, slovensko himno pa je na začetku zapela članica društva Eva Vidovič Malek. V treh dneh si je razstavo ogledalo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, vsi pa so bili navdušeni nad izvirnostjo in ustvarjalnostjo prizadevnih Lancovljank. ųƈƗƕƄŃŮƕƄƍƑƆ Foto: Zvonko Mikša Štajerski TEDNIK 12 petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 12 petek z 8. julija 2022 Črna kronika Središče ob Dravi z Promet postaja vse bolj neznosen, prometna varnost ogrožena Središčani se že dobesedno dušijo v kolonah težkih tovornjakov Prebivalci, ki živijo v bližini mejnega prehoda ter glavne ceste skozi Središče ob Dravi in naprej, so – tako kot prebivalci ob celotni državni cesti proti Ptuju – vse bolj na udaru zaradi tovornega prometa. Njihova življenja so povsem degradirana. Priča so vse večjemu hrupu, onesnaževanju, na nekaterih starejših hišah ob cestah so vidne razpoke, še posebej pa je skrb vzbujajoča prometna varnost, zlasti otrok in kolesarjev. Za Središče ob Dravi, majhno občino, ki na eni strani meji na Hrvaško, na drugi pa na sosednjo občino Ormož, je omenjena cesta ključnega pomena, saj je glavna cesta skozi kraj in vodi do mejnega prehoda s Hrvaško. Pelje skozi sam strnjeni del naselja Središče, kjer je ob cesti tudi šola. Toda cesta postaja prometno vse bolj obremenjena in oblegana s tranzitnim tovornim prometom. Temu pritrjuje tudi statistika. Lani so na mejnem prehodu Središče ob Dravi zabeležili več kot 120.000 tovornjakov, od tega več kot 72.500 s tujimi registrskimi tablicami. Njihovo število se je v zgolj letu dni, ko so našteli nekaj več kot 100.000 tovornjakov, povečalo za petino. Župan Jurij Borko glede na letošnje podatke o številu tovornega prometa pričakuje, da bo številka presegla 130.000. Samo maja letos so našteli dobrih 10.500 tovornjakov, kar pomeni v povprečju 340 tovornjakov na dan, v enakem obdobju lani skoraj 1.100 manj. Domačini nezadovoljni Domačini pravijo, da so njihova življenja vse bolj degradirana. Število tovornih vozil na mejnem prehodu Središče ob Dravi 2020 38.361 59.506 3.245 101.112 Domači EU Tretje države Skupaj 2021 48.281 68.696 3.604 120.581 Vir: Občina Središče ob Dravi Tovorni promet raste iz meseca v mesec: 1.000 tovornjakov več Maj 2021 3.782 5.370 280 9.432 Domači EU Tretje države Skupaj Maj 2022 4.213 6.010 308 10.531 Vir: Občina Središče ob Dravi kolesar glede na vse številne težke tovornjake bolj varen – na cesti ali na pločniku –, so glede na nedavni tragični dogodek v Markovcih na zadnji seji razmišljali tudi nekateri občinski svetniki in opozarjali na njihovo veliko prometno ogroženost. menjene s tovornim prometom. Po njegovih informacijah naj bi sicer direkcija za infrastrukturo pripravljala tehnično dokumentacijo za sanacijo ceste skozi Grabe, Obrež in Središče ter za širitev pločnikov za kolesarje tam, kjer je mogoče. »Po nekih obljubah naj bi dela začeli naslednje leto,« nadaljuje Borko in doda: »Že leta hodimo na sestanke, spodbudili smo jih, da so začeli izdelovati dokumentacijo. A če se ne bo premaknilo nič, bomo morali ukrepati drugače – tudi s kakšnimi zaporami ali mirnim sprehajanjem preko prehodov.« Bodo morali cesto protestno zapreti? Foto: MH Število tovornjakov iz leta v leto raste, življenje ob cesti pa postaja vse bolj nevzdržno. Lani so zabeležili že več kot 120.500 tovornjakov. Tovornjaki, tako z domačimi kot tujimi registrskimi tablicami, so stalnica. Zlasti ob nedeljah zvečer, ko se sprosti omejitev prometa, je nevzdržno. Vije se nepregledna kolona tovornjakov. Na starejših hišah se pojavljajo razpoke, priča so vse večjemu hru- pu in onesnaževanju. Predvsem pa opozarjajo na slabo prometno varnost. Pločniki so urejeni, medtem ko kolesarskih poti sploh ni. Kje je S tem se je strinjal tudi župan Borko, ki pravi, da si že leta prizadevajo za obnovo sicer državne ceste, toda doslej se ni zgodilo prav nič. Jezi ga predvsem, da država obnavlja nižje kategorizirane okoliške ceste, ki sploh niso obre- ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Slovenija z Kačja legla se bodo polnila avgusta Bo po lanskem mišjem letu letos kačje leto? V Sloveniji vsako leto zabeležimo okoli 25 ugrizov kač. Čeprav je od zadnje smrtne jem prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer so poškodbo oskrbeli. žrtve zaradi tega po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje minilo vsaj četrt stoletja, previdnost ni odveč. Še posebej ob dejstvu, da so imele kače v lanskem, Od zadnje smrtne žrtve vsaj 25 let »mišjem« letu poln jedilnik, kar bi lahko vplivalo na povečanje njihovega števila. Ker so se lani občutno razmnožile miši, so se v javnosti pojavila ugibanja, ali bo tako rekoč mišjemu letu sledilo kačje leto, a bo to jasno šele v drugi polovici poletja. »Mladiči bodo v drugi polovici poletja, zato za zdaj kačje populacije v primerjavi z lani niso nič večje. Vse kače, ki jih zdaj srečujemo, so bile tu že lani.« Šele konec poletja bomo torej lahko govorili o morebitnem povečanju števila kač. »Če ljudje opažajo več kač, je to lahko povsem lokalno, ker se je zgodila neka sprememba v okolju. Število kač se vsako leto nekoliko spreminja. Nihanja so v naravi povsem normalna,« je povedal biolog Griša Planinc, sicer tudi član Herpetolo- škega društva – Societas herpetologica slovenica in ekipe Kačofona. »Ugriz kače smo v letošnji sezoni nazadnje obravnavali 6. junija v urgentnem centru, za katero kačo je šlo, ne vemo. Poškodba je bila rana na desni nogi – ugriz. Pacient ni bil hospitaliziran. Vključno s tem ugrizom smo letos obravnavali dva ugriza,« so za časnik Večer povedali v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC), medtem ko nam iz ljubljanskega UKC odgovorov niso posredovali. Hotela je pobožati gada Ena izmed bolj neverjetnih zgodb o ugrizu strupenjače v Sloveniji je znana izpred treh let, zgodilo se je visoko v gorah, pri planin- ski koči na Doliču, ki je eno izmed visokogorskih izhodišč za vzpon na slovenskega očaka. Turistka iz Amerike je v bližini koče zagledala plazilca, ki ljudem po navadi nažene strah v kosti, nekatere pa tudi navdušuje. Turistka spada v drugo skupino ljudi; ker pa je bila prepričana, da v Sloveniji nimamo strupenih kač, je kačo tudi prijela. Gadu ni bilo do »crkljanja«, kar je dal jasno vedeti s tremi ugrizi v roko. Gorski reševalci so turistko s helikopter- Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji v vsaj zadnjih 25 letih nismo zabeležili smrtne žrtve zaradi ugriza strupene kače. »Od leta 1997, ko se vzroki smrti kodirajo po Mednarodni statistični klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, podatkov o smrti zaradi ugriza strupene kače ni. Podatkov za pretekla leta pa nimamo na voljo,« so na vprašanje odgovorili na inštitutu. Modras in laški gad Foto: arhiv Svet24/ SM Kače v Sloveniji spadajo med zaščitene živali, zato jih ne smemo preganjati, loviti in celo ubijati. Kača nikoli ne napade prva, saj je izjemno plašna žival. Največ ugrizov se zgodi, ko ljudje nevede sežejo ali stopijo v bližino kače in jo presenetijo. Lahko se zgodi na domačem vrtu, na bližnjem travniku ali visoko v gorah. V približno četrtini primerov pride do ugriza v zgornje okončine, zato je treba biti v naravi previden, ko na primer segamo z roko za skalo, drevo ali po visoki travi. Večina ugrizov je posledica nesrečnega naključja, v nekaterih primerih pa je ugriz strupene kače posledica človeške lahkomiselnosti. ŵƒƐƄƑŃŷƒƐƄƆ Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Predvsem na vzhodu bo možna kakšna kratkotrajna ploha. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 17, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 29 °C. Predvsem na Primorskem je velika požarna ogroženost v naravnem okolju. 3-dnevna napoved za Podravje Foto: arhiv Svet24/ SM Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Nogomet Za zdaj največ pridobili v segmentu vratarjev Stran 14 Nogomet V 1. in 2. ligi stimulacije za igranje mladih igralcev Stran 14 stran 13 Futsal Prvi (presenetljiv) premik na relaciji Ptuj-Ljutomer Stran 15 Marcos Tavares »Zahović je vedno govoril: 'Tavares mora ostati'« Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Pred SP v Oregonu v ZDA »Bolj se bliža SP, v boljši formi so tekmeci« Atletska zveza Slovenije je med tednom na novinarski konferenci predstavila članice in člane slovenske ekipe, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Eugenu v ameriški zvezni državi Oregon. Prvenstvu bo potekalo od 15. do 24. julija na prenovljenem stadionu. Prva slovenska favorita za najvišja mesta sta Kristjan Čeh v metu diska in Tina Šutej v skoku s palico – prvi ima drugi izid sezone v metu diska, druga pa tretji izid sezone v skoku s palico. 23-letni in 206 cm visoki član Atletskega kluba Ptuj je v odlični formi. Podvinčan ima na svojem računu štiri zmage na prav toliko mitingih V ZDA deset Slovencev: - Lia Apostolovski (skok v višino) - Neja Filipič (skok v daljino) - Anita Horvat (tek na 400 in 800 m) - Jerneja Smonkar (tek na 800 m) - Tina Šutej (skok s palico) - Maruša Mišmaš Zrimšek (tek na srednjih progah) - Agata Zupin (tek na nizkih ovirah) - Kristjan Čeh (disk) - Robert Renner (skoku s palico) - Žan Rudolf (tek na 800 m) Dosedanja bera slovenskih kolajn na SP: - Gregor Cankar: bron v skoku v daljino v Sevilli 1999 - Marija Šestak: bron v troskoku v Osaki 2007 - Primož Kozmus: srebro v metu kladiva v Osaki 2007, zlato v Berlinu 2009, bron v Daegu 2011 diamantne lige, na večini je presegel mejo 70 metrov, osebni rekord je na prvi tekmi v Birminghamu postavil Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh: »Do zdaj je bila sezona skorajda idealna. Konstanto metov sem v primerjavi s prejšnjo sezono postavil precej višje, kar je bil tudi cilj.« Športni napovednik Foto: Črtomir Goznik Agility z Slovenian agility Open v Gerečji vasi na znamko 71,27 metra. »Do zdaj je bila sezona skorajda idealna. Konstanto metov sem v primerjavi s prejšnjo sezono postavil precej višje, izboljšal sem tudi osebni rekord. Ti cilji so izpolnjeni, sedaj je pred menoj najpomembnejši nastop sezone. Na SP bom skušal biti sproščen, želja je nastop oddelati tako, kot sem jih opravil do zdaj v sezoni. Zagotovo bom dal vse od sebe.« Čeh je v šali dejal, da je upal, da bo zmagal na vseh mitingih diamantne lige, ki se jih bo udeležil, ni pa tega pričakoval: »Nikogar ne gre podcenjevati, vsi so v življenjski formi. Bolj ko se bliža SP, v vedno boljši formi so tudi drugi. To se je najbolje videlo po začetnem mitingu v Birminghamu, kjer so bili vsi tekmeci še precej pod 67 metrov, sedaj jih je že veliko konstantnih na 68 m.« Čeh je že v torek odšel na priprave v ZDA, najprej bo vadil na univerzi v Oregonu. Ima pa manjšo težavo, saj mu iz Stockholma še niso pripeljali prtljage … Ob Čehu bo najmočnejšo slovensko žezlo v ognju v boju za medalje Tina Šutej, ki ima letošnji tretji najboljši izid na svetu v skoku s palico. »Glede na prejšnje sezo- Na igrišču ŠD Gerečja vas bo med petkom in nedeljo, 8. in 10. julijem, potekalo veliko tekmovanje v agilitiyu – Slovenian agility Open. Gre za veliko mednarodno tekmovanje, ki se ga bo udeležilo blizu 300 tekmovalcev iz 28 držav iz vsega sveta, poleg večine evropskih držav tudi iz ZDA, Kanade, Argentine, Brazilije … Tridnevno celodnevno tekmovanje v Gerečji vasi se bo vsak dan začelo ob 8. uri, udeleženci pa bodo tekmovali v štirih kategorijah: z majhnimi, srednjimi, večjimi srednjimi in velikimi psi. Pri agilityju športnik teče s psom mimo zaporedno postavljenih ovir in z različnimi slišnimi ter vidnimi ukazi usmerja – vodi psa tako, da kar najbolj natančno in hitro premaguje ovire. Agility je lahko hkrati rekreacija in zabava, pa tudi tekmovanje in druženje. Zato ni naključje, da se z agilityjem ukvarja vse več ljubiteljev, tako pri nas kot po svetu. Glavni namen udejstvovanja kinologov športnikov je športna rekreacija, najpogostejši motivi za ukvarjanje z agilityjem pa so uživanje, sprostitev ter ukvarjanje s psom. Foto: AZS Del slovenske odprave na svetovno prvenstvo v ZDA, prva aduta v tekmovalnem smislu bosta Kristjan Čeh in Tina Šutej. ne in glede na mesto na lestvici, je definitivno cilj medalja. Manj si ne morem želeti, ker potem bi sama sebe 'bremzala' že v osnovi. Šla bom sproščeno na tekmo, znam tudi skakati pod ne-idealnimi pogoji, in verjamem, da bom lahko tudi na tem prvenstvu pokazala največ, kar znam,« je dejala. Na SP številčni in samozavestni »Slovenska atletika je po dolgih letih zopet v takšni formi, da lahko gremo na SP tako številčni in tako samozavestni, kot že dolgo časa ne. Tina Šutej in Kristjan Čeh sta v življenjski formi, vem, da bosta dala vse od sebe in pričakujemo kar najboljši rezultat,« je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar in dodal: »Naša bera medalj s svetovnih prvenstev doslej ni velika, vseeno pa mislim, da lahko k tej številki letos dodamo kakšno novo.« JM, sta Atletika z EP za mlajše mladince v Izraelu Rajher v metu kladiva med najboljšo deseterico Evropejcev V Izraelu je od 4. do 7. julija potekalo letošnje evropsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke (U-18), ki se ga je udeležila številčna slovenska delegacija. Ta je bila ena največjih v zgodovini, štela je namreč kar 32 članov; 17 atletov in 15 atletinj, vsi so bili letniki 2005 ali 2006. Član slovenske delegacije je bil tudi predstavnik Atletskega kluba Ptuj Andraž Rajher, ki je bil najmlajši predstavnik fantovskega dela naše izbrane vrste, šele avgusta bo dopolnil 16 let. Andraž je v Jeruzalem odpotoval z izpolnjeno normo v metu 5-kg kladiva, ki je znašala 62,50 m, letošnji osebni rekord je namreč postavil na znamko 66,81 m (marca v Splitu). S tem dosežkom je lahko realno računal na uvrstitev v finale, med najboljših 12. To mu je v torkovih dopoldanskih kvalifikacijah tudi gladko uspelo, med 23 nastopajočimi v disciplini meta kladiva je dosegel deveti rezultat. Andraž je nastopil v skupini B, njegov najboljši met pa je znašal 64,44 m. To daljavo je zmogel že v prvi seriji, naslednja meta sta bila nekoliko slabša in sta merila 64,30 in 62,49 m. V finale se je Rajher uvrstil kot drugi najmlajši, nekaj mesecev mlajši je le Moldavec Ilia Ciui (december 2006). EP za mlajše mladince (U-18), med kladiva, rezultati finala: 1. Iosif Kesidis (Ciper) 2. Aatu Kangasniemi (Finska) 3. Georgios Papanastasiou (Grčija) 4. Reko Tuominen (Finska) 5. Ilia Ciui (Moldavija) 6. Ármin Szabados (Madžarska) 7. Timo Port (Nemčija) 8. Yusuf Bozkaş (Turčija) 9. Kai Barham (VB) 10. Andraž Rajher (Slovenija) 11. Pietro Camilli (Italija) 12. Manfred Männamaa (Estonija) rezultata Foto: AZS Andraž Rajher je z uvrstitvijo v finale izpolnil cilje pred odhodom v Izrael. Norma za neposredno uvrstitev v finale je bila postavljena izjemno visoko, pri 71,50 m, a so jo presegli le trije tekmovalci: Ciprčan Iosif Kesidis (76,58), Finec Aatu Kangasniemi (74,97) in Grk Georgios Papanastasiou (71,50). Finale je bil na sporedu v sredo zvečer, razplet pa je bil izjemno zanimiv, za kar je poskrbela omenjena najboljša trojica iz kvalifikacij. 78.92 m 77.74 m 77.37 m 70.12 m 69.31 m 69.10 m 68.71 m 64.27 m 62.86 m 62.62 m 61.93 m brez Najprej je Finec z osebnim rekordom 77,74 m v drugi seriji postavil visoko izhodišče, s tem metom je vodil vse do predzadnje serije. Takrat ga je z daljavo dneva prehitel favorizirani Ciprčan, ki je orodje zalučal 78,92 m daleč. Za dramatičen zaključek se je omenjeni dvojici z odličnim zadnjim metom pridružil Grk, a je za 37 cm zaostal za Fincem … Andražu v finalu ni uspelo ponoviti dosežka iz kvalifikacij, njegov najdaljši met je znašal 62,62 m. To daljavo je dosegel v prvi seriji, v drugi je kladivo pristalo pri 62,49 m, v tretji pa je prestopil. Tekmovanje je tako končal na 10. mestu, kar je povsem v okviru pričakovanj. S približanjem osebnemu rekordu bi lahko za kakšno mesto izboljšal uvrstitev, a višje od 8. mesta tokrat ne bi mogel. JM Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Šport 14 petek z 8. julija 2022 Nogomet z NK Drava Ptuj Za zdaj največ pridobili v segmentu trenerjev Nogometaši Drave so se po poletnem premoru znova zbrali in pod vodstvom trenerja Aleša Čeha začeli priprave na sezono 2022/23, v kateri bodo nastopali v 3. ligi vzhod. V uvodu je bilo videti veliko mladih obrazov iz lastne nogometne šole, iz lanske zasedbe je bilo mogoče prepoznati le nekaj posameznikov. „V prvih dneh se še nismo zbrali v polnem številu, nekateri so še na dopustu, z drugimi se še dogovarjamo, tako da šele čez približno dva tedna pričakujemo izpopolnjeno sestavo. Takrat se bo tudi začel glavni del priprav,“ je za uvod dejal Čeh in dodal: „K članom smo za zdaj priključili izhodne mladince, vlagamo pa velike napore v to, da v klub pripeljemo igralce, ki so v pre- stran 14 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v ponedeljek začeli priprave na sezono 2022/23, v kateri bodo nastopili v tretjeligaški konkurenci. teklosti že bili del zasedbe Drave. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti med njimi ni takšnega zaupanja v klub, zato je to težaško delo. Delamo pa resnično vse, da bi držali obljubo in sestavili moštvo iz domačinov in okoličanov. Če nam to ne bo uspelo, potem se bomo obrnili proti drugim virom, v končni fazi tudi proti tujini. Želja je sestaviti konkurenčno in uravnoteženo ekipo.“ Največja okrepitev – če bo tukaj ostal – bo nedvomno vratar Luka Janžekovič. „O njem res ni treba izgubljati besed, saj ima glede na svoja leta za sabo res veliko izkušenj iz najvišjega nivoja nogometa v Sloveniji. Kaj boljšega si ne bi mogli niti želeti, še posebej ob upoštevanju starega nogometnega pravila, da je vratar pol ekipe. Nedvomno lahko meni kot trenerju veliko pomaga na igrišču, saj ima najboljši pregled nad celotnim dogajanjem.“ Nato se je dotaknil trenerskega štaba: „Če smo lahko s čim zado- voljni, potem smo lahko v tem segmentu. Dobili smo tri vrhunske strokovne delavce iz NK Reka, eden je zadolžen za strokovno delo trenerjev v klubu, drugi je trener vratarjev in bo obenem trener mladincev, tretji pa bo skrbel za fizično pripravo. Moje mnenje je, da smo v tem segmentu ogromno pridobili.“ Zdi se, da je predsednik Andrej Maglica prve napore usmeril v strokovno delo. „Res je, gre pa za korak v pravo smer. To bo dobrodošla podpora vsem ptujskim trenerjem, vsem se lahko preko tega razširijo trenerska obzorja in nas postavijo na višji novo. V prihodnje članska ekipa in nogometna šola ne bosta več ločeni, prva bo samo nadgradnja in v bistvu ogledalo lastnega podmladka. O tem smo se že dolgo pogovarjali, sedaj je predsednik naredil ta korak,“ je zaključil Aleš Čeh. Prvo prijateljsko tekmo bo Drava v soboto odigrala s Podvinci, med tekmeci v nadaljevanju priprav pa bodo še Zavrč, Cirkulane, Pohorje ... JM Nogomet z Evropska tekmovanja Vijoličasti na povratno tekmo poravnani z Belorusi Maribor – Šahtar Soligorsk 0:0 MARIBOR: Bergsen, Milec, Mitrović, Watson, Sikošek, Makoumbou, Repas, Žugelj (od 67. Kronaveter), Božić, Brnić (od 74. Guerrico), Baturina (od 74. Sirk). Trener: Radovan Karanović. Nogometaši Maribora so v sredo odigrali prvo tekmo 1. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov, v Ljudskem vrtu so remizirali s predstavnikom Belorusije Šahtarjem iz Soligorska. Tekmo si je v živo ogledalo več kot 6.000 gledalcev. Povratna tekma bo čez en teden na nevtralnem terenu v Turčiji. V prvem polčasu je bila nekoliko boljša zasedba šestnajstkratnih slovenskih državnih prvakov, v drugem so bolje igrali beloruski in dokazali, da gre za spoštovanja vrednega tekmeca. V primeru napredovanja Štajerce v 2. krogu čaka zmagovalec dvoboja med Zrinjskim (BiH) in Šerifom Tiraspolom (Moldavija), tudi ta tekmeca sta se na prvi tekmi razšla z remijem 0:0. V vijoličastem dresu se je prvič predstavil hrvaški napadalec Roko Baturina (posojen iz madžarskega Ferencvaroša), Avstrijec Marko Božić (posojen iz italijanskega Frosinona) in hrvaški vezist Ivan Brnić (prišel iz Dugopolja). V dresu go- stov iz Belorusije je med drugimi igral Valon Ahmedi, nekdanji član Maribora. Najlepšo priložnost na tekmi so imeli domačini ob koncu prvega polčasa, ko sta pred gol Šahtarja prišla Baturina in Brnić, prvi pa je preveč okleval z zaključnim strelom (lahko bi tudi podal do soigralca, ki je bil v boljšem položaju za strel). »Tekmo smo odigrali tako, kot smo si zamislili, imeli smo nekaj stoodstotnih priložnosti, ki pa nam jih na žalost ni uspelo realizirati. Čestitke fantom za prikazano,« je po tekmi povedal trener Maribora Radovan Karanović. JM, sta Foto: m24.si Nogometaši Maribora so z remijem proti Šahtarju začeli letošnjo evropsko pot. Nogomet z NZS V 1. in 2. ligi stimulacije za igranje mladih domačih nogometašev Nogometna zveza Slovenije (NZS) bo tudi v prihajajoči sezoni prve in druge lige zagotavljala finančne stimulacije za minute, ki jih bodo na igrišču preživeli mladi slovenski nogometaši. NZS bo za to med klube 1. SNL razdelila 100.000 evrov, klub pa bo moral pogoje izpolnjevati skozi celotno sezono. Pogoji za finančno spodbudo klubom 1. lige za vključevanje mladih in doma vzgojenih igralcev v sezoni 2022/23: - vsako tekmo bo moral začeti vsaj en igralec, ki ima pravico nastopa za slovensko reprezentanco do 21 let, - v kadru za posamezno tekmo bo moralo biti vključenih najmanj osem doma vzgojenih igralcev, ki na dan tekme izpolnjujejo pogoj iz definicije doma vzgojenih igralcev(*), vsaj štirje izmed njih pa bodo morali biti vzgojeni v trenutnem klubu. * Doma vzgojeni igralec je igralec, ki je bil med 15. letom starosti ali ob začetku sezone, v kateri je dopolnil 15 let, in 21. letom starosti ali pred koncem sezone, v kateri je dopolnil 21 let, in ne glede na njegovo državljanstvo in starost, v svojem trenutnem klubu (t. i. 'club-trained' igralec) ali drugem slovenskem klubu (t. i. 'association-trained' igralec) neprekinjeno ali prekinjeno registriran za obdobje najmanj treh tekmovalnih sezon ali 36 mesecev. Za drugoligaše dvakrat več stimulacij V 2. SNL bo NZS med klube razdelila 200.000 evrov, pogoji pa so naslednji: - vsako tekmo bo moral začeti en igralec, ki ima pravico nastopa za reprezentanco do 21 let, - vsako tekmo bo moral začeti en igralec, ki ima pravico nastopa za reprezentanco do 20 let, - v ekipo za posamezno tekmo bo moralo biti vključenih najmanj deset doma vzgojenih igralcev, od tega najmanj pet vzgojenih v trenutnem klubu. Foto: Črtomir Goznik Kot pa pravijo pri NZS, pri kateri so s tovrstnimi stimulacijami začeli leta 2019 in doslej razdelili več kot milijon evrov, še niso končali z novimi ukrepi, ki bi zagotovili večji delež slovenskih nogometašev v udarnih enajstericah. „NZS bo med klube, ne glede na rang tekmovanja, razdelila še skupno največ 170.000 evrov za delo z mladimi, perspektivnimi igralci, ki so vpoklicani in se udeležijo reprezentančnih aktivnosti A, U21, U19 ter U17 reprezentance,“ so še zapisali pri krovni zvezi. Ta si želi s temi ukrepi „zagotoviti dolgoročno vzdržnost članskih ekip klubov, ki tekmujejo na najvišji ravni, spodbuditi sistematičen in strateško usmerjen razvoj mladih igralcev v profesionalnih klubih, posledično pa doseči povečanje nabora mladih igralcev, ki kandidirajo za nastop v reprezentančnih selekcijah in ne nazadnje dvig kakovosti slovenskega reprezentančnega nogometa“. Klubi v 1. in 2. ligi bodo tudi v prihodnje stimulirani za igralne minute mladih domačih igralcev. sport@radio-tednik.si NMHUQDHQHPPHVWXQDMGHWHQDMYHĀRåSRUWQLNLKLQHNLSDKL]6SRGQMHJD3RGUDYMD NMHU HU QD QD HQH HHQHP PHVWX QD QDMGHWH QDM DMGHWH QQDMY DM DMYHĀ R åSRUWQ DMY åS W sta, JM Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija petek z 8. julija 2022 15 Futsal z KMN Meteorplast Šic bar Prvi (presenetljiv) premik na relaciji Ptuj–Ljutomer Ekipa KMN Meteorplast Šic bar je v sezoni 2021/22 osvojila 5. mesto po rednem delu sezone v 1. slovenski futsal ligi, kar ji je v četrtfinalu končnice prineslo dvoboj s sosedi iz Ptuja. Ti so bili v dramatičnih treh tekmah četrtfinala boljši z rezultatom 2:1, kar je za ljutomerski klub pomenilo konec sezone. Prleki bodo tudi v naslednji sezoni 2022/23 član slovenske futsal elite, začele pa so se dogajati nekatere spremembe v ekipi. Prva se je zgodila na izpostavljeni vlogi trenerja. „V sezono 2022/23 gremo z velikimi ambicijami in stremimo k še boljšim dosežkom. Pri tem nam Odličen igralec in uspešen trener Grdović je nekdanji odličen futsal igralec, ki je med letoma 1998 in 2011 nosil drese najboljših hrvaških prvoligašev, dve sezoni pa je nastopal tudi v najelitnejšem italijanskem tekmovanju. Za hrvaško reprezentanco je zbral 56 nastopov in dosegel 40 zadetkov. Kot trener je pet let vodil ekipo zagrebškega Nacionala, v sezoni 2016/17 pa je z Mariborom osvojil naslov državnega prvaka. Minuli dve sezoni je sedel na klopi vrste FC Hiša daril Ptuj in jo lani popeljal v finale slovenskega pokala, v državnem prvenstvu pa pristal na 3. mestu. bo pomagal izkušeni hrvaški strateg, 48-letni Robert Grdović, ki bo odslej glavni trener članske ekipe. Še naprej pa v klubu ostaja tudi dosedanji članski trener Tomislav Novak, ki bo Grdovićev pomočnik in trener selekcij U-17 in U-19,“ so sporočili iz kluba. „Z dosedanjim delom našega trenerja Tomislava Novaka smo bili zadovoljni, je pa mogoče pri nekaterih igralcih prišlo do rahlega zasičenja, potrebovali smo spremembo. Zato smo za trenerja imenovali Roberta Grdovića, Tomislav Novak pa bo njegov pomočnik, to je izrazil tudi Grdović sam. Menimo, da je Robert Grdović trener in oseba, ki ima občutek za futsal. To je dokazal tako kot igralec in trener – tako v Mariboru kot na Ptuju. Prepričan sem, da z našo mlado ekipo lahko naredi marsikaj,“ je povedal predsednik kluba Foto: Črtomir Goznik Dosedanji trener FC Hiša daril Ptuj Robert Grdović se podaja novim izzivom naproti – v Ljutomer. Saša Makoter, ki je izpostavil, da na tem koncu Slovenije primanjkuje izkušenih trenerjev. Da bi tudi na tem področju v klubu naredili korak ali dva naprej, so kar četverico Aljaž Ruis, Matic Goznik, Manuel Križanič in Tilen Šoštarič poslali na izobraževanje za trenersko futsal licenco C. Članska ekipa Meteorplasta in selekcija U-19 bosta priprave na novo sezono začeli 8. avgusta. JM, NŠ Nogomet z Marcos Tavares obiskal nogometni tabor v Ormožu »Zahović je vedno govoril: 'Tavares mora ostati v klubu'« Udeleženci nogometnega tabora v Ormožu so z veseljem v svoji sredini pozdravili Marcosa Tavaresa. Nogometni tabor v Ormožu je letos obiskal tudi Marcos Tavares, legendarni kapetan Maribora, ki je letos sklenil bogato športno pot. Otroci v Ormožu so ga seveda sprejeli z navdušenjem. Ob tem je nastal pričujoči intervju, opravil ga je odgovorni urednik Radia Ptuj in voditelj zaključne prireditve tabora Domen Hren. V Slovenijo si z ženo prišel pri 24. letih, otroci so bili s tabo. Koliko lažje ti je bilo zaradi tega? M. Tavares: »Veliko lažje! Moja žena je imela ob meni res veliko dela (smeh), tudi nogomet sem že želel prenehati igrati. A me je spodbujala in sama postorila stvari doma, tako da sem se jaz lahko 100 % posvečal nogometu in sem bil miren. Pomembno je bilo tudi to, da so me ljudje v Sloveniji lepo sprejeli, da se je celotna družina tu dobro počutila od vsega začetka.« Kaj bi izpostavil kot tvoj vrhunec nogometne kariere? M. Tavares: »V 14 letih se mi je v Sloveniji zgodilo veliko pomembnih stvari in sem doživel veliko lepih trenutkov. Pomemben del je ekipa: če imamo dober odnos znotraj ekipe, če smo povezani kot družina, potem vse ostalo pride samo po sebi. Omenil bi gole proti Olimpiji, pa igranje v Ligi prvakov … Eden od posebnih vrhuncev pa je nedvomno igranje na isti tekmi skupaj s sinom, s tem se ne more pohvaliti vsak – jaz se lahko. O tem sem razmišljal že pred 20 leti, ko sem šele spoznal bodočo ženo. Rekel sem ji, da morava imeti hitro otroke, ker hočem igrati skupaj z njimi, preden bom končal kariero. Letos se je to dejansko zgodilo.« Pred kratkim si izdal knjigo z naslovom Legenda. M. Tavares: »Ideja o knjigi se mi je porodila pred petimi leti, takrat sem sklenil podeliti svojo zgodbo s širšim občinstvom. Sporočilo knjige je, da lahko v življenju uspemo ne glede na to, od kod prihajamo in kakšna je naša pot. Jaz na začetku svoje poti nisem imel kopačk, na ulici smo igrali bosi, gole smo si naredili s kamenjem, ko je mimo peljal avtomobil, smo jih morali umakniti, potem pa smo nadaljevali. Mladim v Sloveniji je danes lažje, tukaj imate na voljo vse, kar potrebujete. Verjamem, da boste veliko dosegli v nogometu.« V knjigi si napisal, da si na ti z Jezusom, Ronaldinhom in Zlatkom Zahovičem. Kaj lahko poveš o Ronaldinhu? M. Tavares: »Od Ronaldinha sem se veliko naučil, kako se gibati na igrišču, kako preigravati, kako zabijati gole … Tudi izven igrišča je govoril o skromnosti, o ljubezni med ljudmi … O nogometu nikoli ni govoril kot o delu, ampak je bil trening in vse ostalo le del življenja, vse je delal z veseljem, z nasmehom.« Kakšna pa je bila vajina vez z Zahovičem? M: Tavares: »On bo vedno moj športni direktor! Zaradi njega veliko ljudi pozna Slovenijo, on me je pripeljal sem in vsako leto znova poskrbel, da sem kljub drugim ponudbam ostal v Mariboru. Vedno Marcos Tavares v družbi Blaža Zidariča, direktorja NK Ormož je govoril, 'Tavares mora ostati v klubu'.« Kdaj si sprevidel, da prihaja konec športne kariere? M. Tavares: »To je bila zelo težka odločitev. Ko sem dopolnil 30 let, sem uvidel, da nisem več mlad. Takrat sem si zadal cilj, da igram do 35. leta, vse kaj bo več, bo blagoslov. Letos sem dopolnil 38 let, zato je prišel čas za slovo.« Kakšno pa je tvoje sporočilo mladim? M. Tavares: »Ko sem bil star devet let, sem imel veliko željo, da postanem nogometaš, o tem sem sanjal. Čeprav so mi nekateri ljudje govorili, da nimam denarja in da ne morem uspeti v nogometu, sem šel naprej in uspel. Treba je verjeti vase, trdo delati in trenirati – samo tako se lahko uresničijo sanje.« UR Fotozapis Nogometno druženje v Slovenji vasi V vročem sobotnem popoldnevu sta se na igrišču v Slovenji vasi zbrali članska in veteranska nogometna ekipa. Letošnje druženje je bilo tretje po vrsti, tudi tokrat pa so veterani s svojimi izkušnjami poskrbeli za napeto tekmo, tako da prednosti članov niso prišle pretirano do izraza. Minimalna zmaga je vendarle pristala na računu mlajših udeležencev, v ekshibicijskem streljanju penalov pa so bili uspešnejši „starejši dečki“ … JM Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 8. 7. 2022 Šport mladih, rekreacija 16 stran 16 petek z 8. julija 2022 Kolesarstvo z Kids Tour of Slovenia Perutninarji kar 23-krat na stopničkah Na Dolenjskem je od 30. junija do 3. julija potekala mednarodna kolesarska dirka Kids Tour of Slovenia. Na štirdnevni dirki je nastopilo več kot 220 kolesarjev iz več evropskih držav. V močni mednarodni konkurenci so se odlično odrezali mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj. V različnih kategorijah so se kar 23-krat povzpeli na stopničke! Skupaj so dosegli šest zmag, devetkrat so se povzpeli na 2. stopničko in osemkrat na 3. stopničko. „Najbolj je zasijala Kaja Adam, ki je zmagala na vseh etapah in je gladko osvojila generalno 1. mesto pri deklicah C. Sledila ji je Živa Bohak (trikrat druga in enkrat tretja), ki je generalno osvojila 2. mesto. Na zadnji, 4. etapi se je na 3. stopničko zmagovalnega odra povzpela tudi Hana Štumperger in tako poskrbela, da so bile prvič v zgodovini kluba vse tri tekmovalke na zmagovalnih stopničkah članice KK Perutnina Ptuj. Da imamo na Ptuju 'vražje' kolesarke, je s 1., 2. in 3. mestom v etapah, ter 3. generalno pri deklicah A dokazala še Hana Jeromel, sicer prva kolesarka v klubu. Odličnim puncam so z dobrimi rezultati sledili tudi fantje. Pri dečkih B sta bila generalno najvišje uvrščena Maj Bohak (2.) in David Adam (3.). Skupaj sta se štirikrat povzpela na 2. in dvakrat na 3. mesto. V najstarejši kategoriji dečkov A je vse dni skupno zmago napadal Nik Muršec (zmaga in tri 3. mesta), na koncu je bil uvrščen na 3. mesto. Svoje prve stopničke je z 2. mestom v zadnji etapi pri dečkih C dosegel tudi Luka Lampret. V kategoriji mlajših mladincev je bil blizu velikega uspeha Jon Pritržnik, v 2. etapi je imel v begu že neulovljivo prednost. Žal se mu je v ovinku pripetila napaka in je končal na tleh. Tudi vsi ostali člani so se večkrat uvrstili v deseterico in nesebično pomagali svojim klubskim kolegom do boljših rezultatov,“ je iz KK Perutnina Ptuj sporočil Boštjan Lampret. Generalne uvrstitve kolesarjev KK Perutnina Ptuj: - deklice C: 1. K. Adam, 2. Ž. Bohak, 6. H. Štumperger; - dečki C: 4. L. Lampret, 6. G. Hrastnik, 18. M. Lačen, 22. M. Gramc, 34. M. Nahberger; - dečki B: 2. M. Bohak, 3. D. Adam, 13. N. Vidovič, 25. T. Nahberger; - deklice A: 3. H. Jeromel; - dečki A: 3. N. Muršec, 15. M. Bošnik, 32. N. Kirbiš, 37. L. Kostanjevec; - ml. mladinci: 24. N. Golob, 25. J. Pritržnik, 42. S. Jančič. UR Foto: Damjan Adam Odlična dekleta KK Perutnina Ptuj so se v zadnji etapi vsa uvrstila na zmagovalne stopničke: 1. Kaja Adam (v sredini), 2. Živa Bohak (levo) in 3. Hana Štumperger. Šah z DP mlajših kategorij Zgodovinski dosežek za ŠD Ptuj – devet medalj V Radencih je v organizaciji ŽŠK Maribor Poligram in Šahovske zveze Slovenije konec junija potekalo mladinsko državno prvenstvo v standardnem in pospešenem šahu. Mladinke in mladinci Šahovskega društva Ptuj so bili izredno uspešni, saj so skupaj osvojili devet medalj, od tega kar štiri zlate, dodali pa so še tri srebrne in dve bronasti. ŠD Ptuj je imelo na obeh državnih prvenstvih daleč največjo udeležbo do sedaj, saj se ga je udeležilo 16 mladih, od tega pet deklet, kar je izredno vzpodbudno. Medtem ko je bila v standardnem šahu zlata medalja prvega nosilca Tilna Kovačeca v konkurenci fantov do 12 let nekako pričakovana, pa je prijetno presenetila najmlajša članica, komaj 7-letna Zarja Gomboši, ki je bila najboljša med dekleti do 8 let. S srebrno medaljo jo je dopolnila Vita Prelog. tretji pa je bil še Tibor Veber v konkurenci fantov do 8 let. ŠD Ptuj je tako s štirimi osvojenimi medaljami skupaj zasedlo drugo mesto med 26 sodelujočimi klubi in društvi, čeprav je imelo svoje predstavnike v samo petih kategorijah od dvanajst možnih. Foto: arhiv organizatorja Najboljši trije v konkurenci U-12 v standardnem šahu – Tilen Kovačec (ŠD Ptuj) je na najvišji stopnički. Ptujski šahisti so bili še uspešnejši v pospešenem šahu, kjer so skupaj osvojili pet medalj. Naslove državnih prvakov sta osvojila Vita Prelog in Tibor Veber v najmlajši kategoriji do osem let. Tukaj je svoj nesporni talent dokazal Tibor, ki je osemkrat zmagal in oddal le en remi ter za sabo pustil tri predstavnike mariborskega kluba. S srebrno medaljo se je ponovno izkazal Tilen Kovačec v konkurenci fantov do 12 let, prav tako pa je enak dosežek uspel Arandjeli Horvat pri dekletih do 12 let. Za bron je poskrbela še najmlajša Zarja Gomboši. »Štiri medalje v standardnem in pet v pospešenem šahu je za ptujski mladinski šah zgodovinski dosežek. S skupaj osvojenimi devetimi medaljami smo bili najuspešnejši klub v kategorijah 8, 10 in 12 let in na drugem mestu prehiteli enega najboljši slovenskih klubov, ŽŠK Maribor. Ob nosilcih medalj je treba pohvaliti tudi ostale naše člane, ki so pokazali izredno borbenost – nekateri so le za malenkost zgrešili stopničke. To je izredna popotnica za še resnejše delo v društvu, ki bo leta 2025 praznovalo 90-letni jubilej. Gotovo pa je tudi spodbuda drugim mladim, da se vključijo v začetni in nadaljevalni tečaj društva, prav tako pa v šahovske krožke po osnovnih šolah. Novi prostori, kamor se društvo seli v tem poletju, bodo nudili odlične pogoje za delo z mladimi, ki jih je sedaj v klubu že preko 70,« je svoje navdušenje in načrte predstavil MM Danilo Polajžer, predsednik ŠD Ptuj in glavni trener. Najboljši trije v posameznih kategorijah, tako v standardnem kot pospešenem šahu, so prejeli poka- Foto: arhiv organizatorja Med dekleti U-8 je v standardnem šahu slavila Zarja Gomboši, na drugo stopničko je stopila Vita Prelog (obe ŠD Ptuj). le, prvo- in drugouvrščeni v vsaki kategoriji standardnega šaha pa so si priborili še pravico nastopa na svetovnem oz. evropskem prvenstvu, ki bo letos jeseni. Uvrstitve ptujskih mladink in mladincev po kategorijah (poudarjeni nosilci medalj): - dekleta U8: Vita Prelog 1. in 2. mesto, Zarja Gomboši 1. in 3. mesto; - fantje U8: Tibor Veber 1. in 3. mesto, Svit Gomboši 2 x 11. mesto; - fantje U10: David Gašper 4. in 7. mesto, Maksim Kaiser 5. in 9. mesto, Maks Mai Kokol 6. in 8. mesto; - dekleta U12: Arandjela Horvat 2. in 5. mesto, Zoja Pintarič 6. in 8. mesto, Eva Medik 8. in 11. mesto, Alisa Beranič 14. mesto; - fantje U12: Tilen Kovačec 1. in 2. mesto, Mihael Kukovec 4. in 14. mesto, Tom Crnjakovič 6. in 8. mesto, Anej Levanič 9. in 13. mesto, Jure Stojanovič 21. mesto. Silva Razlag Fotozapis Športna zveza občine Hajdina je v sodelovanju z Otroško nogometno šolo Golgeter Hajdina in Tenis klubom Skorba tudi letos organizirala poletni šoli nogometa in tenisa, prvo v Gerečji vasi, drugo v Hajdošah. Obeh počitniških aktivnosti se je ob koncu junija in začetku julija udeležilo skoraj 100 otrok, starih od 5 do 13 let. „Pri nogometu gre za tradicionalni zaključek aktualne sezone v ONŠ Golgeter Hajdina, ki pa se ga udeležijo tudi novi obrazi – teh je bilo letos vsaj tretjina od 70 prisotnih. Doga- janje je bilo seveda povezano z nogometom, čeprav ni manjkalo tudi drugih športov, letos sta prednjačila atletika in footgolf. Otroci si bodo letošnjo izvedbo šole zapomnili tudi po obisku animacijske skupine bratov Malek, ki sta s svojimi vragolijami še dodatno popestrila dogajanje,“ je dejal predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj in se je za podporo zahvalil občini Hajdina. Na igriščih Goja centra v Hajdošah se je pod vodstvom Matjaža Plajnška, Blaža Bezjaka ter članov TK Skorba s teniško igro ukvarjalo približno 25 otrok. Ob učenju osnovnih teniških veščin so se seveda tudi zabavali in uživali v druženju. UR Foto: Črtomir Goznik Poletna šola nogometa in tenisa Štajerski TEDNIK petek z 8. julija 2022 petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 17 17 Za kratek čas Tedenski horoskop do 14. julija OVEN (21. 3. – 20. 4.) Dom bo oaza spoznanja in kraj, kjer si nabirate energijo za naprej. Prožnost bo nekaj normalnega in stvari boste konec koncev postavili na tisto mesto, kamor v osnovi sodijo. Ljubezenska sreča se bo namenila samskim, vezani pa bodo deležni učenja in prilagajanja. BIK (21. 4. – 20. 5.) Spomnili se boste dni, ki so daljna ali bližnja preteklost. Obiskali boste prijatelja in skupaj boste uvideli, česa vsega je človek sposoben. Na drugi strani bo spodbudno, da se odzovete klicu narave in da greste spontano naprej. Lotili se boste neke prenove! Srečen dan: torek! Kanadska detektivska triler serija, ki je zasnovana na adaptaciji kriminalnega romana nagrajenega kanadskega pisatelja Gilesa Blunta, je prava osvežitev med serijami. Prvič so jo predvajali na televizijskih mrežah CTV (v angleščini) in Super Écran (v francoščini) od januarja 2017 do maja 2020. V glavni vlogi je fantastični ameriški filmski igralec Billy Campbell (The Killing, Moon Over Miami, The 4400, Once and Again), ki upodablja skrivnostnega detektiva Johna Cardinala. Temačno vzdušje, skrivnosten glavni junak in srhljiva zgodba o zapleteni preiskavi umora zagotavljajo odlično razvedrilo v slogu skandinavskih noir serij. HUBA - severozahodni narečni izraz za posestvo ali kmetijo, INTERURBAN - medkrajevni telefonski pogovor, JORDAN pritok Mrtvega morja Ljubljana z Vročina v živalskem vrtu Živali hladijo tudi s sladoledom Poletna vročina vpliva tudi na živali v ljubljanskem živalskem vrtu, zato oskrbniki poskrbijo za pravilne življenjske pogoje. Med drugim sezonsko prilagodijo hrano, ta je poleti bolj sočna, kot so lubenice in melone. Živalim pripravljajo tudi sladolede, morska leva dobita ribji sladoled, žirafe, slonica, medvedi in druge živali pa zelenjavnega. Na območju živalskega vrta je zaradi naravne sence v gozdnem okolju nekaj stopinj hladneje kot v centru Ljubljane, pojasnili v Živalskem vrtu Ljubljana. Poleg sence imajo živali vedno na voljo hladnejše notranje prostore. Oskrbniki skrbijo za svežo pitno vodo. Živali, ki se rade hladijo v vodi, med drugimi so to so medved, tiger, lev in kapibara, pa imajo v ogradah naravne bajerje. Oskrbniki prašičem omogočijo valjanje po blatu, slonico Gango tuširajo, za gibone in leve namestijo senčila ter zamegljujejo ograde losa, severnih jelenov, mačjih pand in slonice. Vsaka živalska vrsta ima temperaturno območje, v katerem lahko preživi, torej najnižjo in najvišjo možno temperaturo. Ta razpon se od vrste do vrste razlikuje. V ljubljanskem živalskem vrtu so na visoke temperature najmanj občutljive kamele in noji, ki so puščavske in polpuščavske živali in so prilagojene na visoke temperature v okolju. Kamela lahko podnevi svojo telesno temperaturo zviša s 37 na 41 stopinj Celzija. Tako zmanjša temperaturno razliko med telesom in okoljem, se manj znoji in privarčuje vodo. Ponoči pa svojo toploto oddaja v hladnejšo okolico in se ohladi. Foto: Pixabay.com Tudi noji lahko telesno temperaturo povišajo. Njihova običajna telesna temperatura je od 40 do 42 stopinj Celzija, povišajo jo pa lahko na 47 stopinj in tako privarčujejo vodo. Vodo pa privarčujejo tudi tako, da namesto urina izločajo sečno kislino. Morski levi imajo v plavutih posebne povezave in kapilarne splete, ki jim omogočajo hitro kroženje krvi pod kožo in oddajanje odvečne toplote. S plavutmi mahajo po zraku in se tako hladijo ter preprečujejo pregretje telesa. Mnogi sesalci, kot so na primer tigri in volkovi, se hladijo s sopenjem. Pri tem voda izpareva iz ust in pljuč. Hladijo se skozi jezik, sluznico v ustih in blazinice na podplatih. Slon pa odvečno toploto oddaja preko uhljev. Valja se v blatu, in ko voda izhlapeva, se hladi. Poleg tega pa si na hrbet meče suho travo, ki ga varuje pred vročino, so še sporočili iz živalskega vrta. ŶƗƄ TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Na delovnem mestu boste stvari reševali diplomatsko in ne bodite pretirano impulzivni. Skrivnost resnice se skriva na sredini. Dobro je, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli in pomiri, tako boste imeli veliko energije. V tem tednu se bosta v ljubezni cedila mleko in med. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Pred vami je vsekakor dinamičen teden in boste nekoliko nepotrpežljivi v primeru, da se bodo stvari zasukale drugače, kot bi si želeli ali pričakovali. Na delovnem mestu se lotite stvari spontano in kmalu bo čas žetve uspehov. V ljubezni bo več nemira in nepričakovanih dogodkov! DVOJČKA STRELEC Začetek poletja bo zelo temperamenten in bučen. Nujno bo, da energijo nekoliko usmerite in si določite prioritete. Na svoj način vam bodo blizu znanja iz duhovnega sveta. Zanimivo je, da najdete tisto pravo motivacijo in energijo in ste kos projektom, ki jih za vas piše življenje. Spremljala vas bo odločnost in tako boste zastavljenim nalogam in projektom kos. Vsekakor boste stvari pogledali še iz drugega zornega kota in se odločili, kaj je najbolj modro za vas. Energija ljubezni vas bo sprostila in nadgradili. Postali boste zelo nežni in kreativni. (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) Ozirali se boste nazaj po že prehojeni poti, toda dobro je, da se sprostite, da si zaupate in da verjamete vase. Moč spominov se bo okrepila, toda izkušnje iz preteklosti so vas mnogo naučile. V pogledu službe vas čaka neka varnost in finančni razcvet! Ljubezen: prijetno s koristnim. LEV (23. 7. – 22. 8.) Dinamičen čas izkoristite sebi v prid in energijo usmerite v tisto točko, kjer ste prepričani, da dobite tisto, kar iščete. Prav gotovo bo zaščitni znak tedna, ki je pred vami, ljubezen, harmonija in romantika. Zdi se, da po majhnih korakih lahko dosežete veliko! DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Privlačila vas bo družba in kontakti z ljudmi. Izrazito boste usmerjeni v komunikacijo in strmeli po tem, da, kjer se pojavite, pustite pečat. Obudila se bo neka pozabljena zadeva in se pozitivno rešila. Na delovnem mestu si boste morali zavihati rokave, skrivnost uspeha se skriva v delu. (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Pesem ljubezni boste žvižgali po svojem ritmu in tako kot občutite, da je za vas najbolj sproščujoče. Dinamična energija bo dobila krila in tako se odločite, da ste na dobri poti k uspehu. Spodbudno je, da se nekoliko sprostite in da se tudi odzovete klicu narave! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Nasmehnila se vam bo sreča in pozitivno poglejte naprej. Spoznali boste, da ste sami odgovorni zase in da lahko v veliki meri ustvarjate. Lotili se lahko nekih projektov, ki so vezani na preteklost, uspehi pa bodo tokrat izraz vaše vztrajnosti. Sreča bo močno trkala na vaša vrata! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Postali boste kot školjka bisernica, kajti globoko v sebi skrivate biser in čas je, da se dokažete. Okrepila se bo želja po umetniškem in kreativnem izražanju – to vam bo dalo zaleta za vse tisto, kar je nekoliko drugačno in zna odstopati od sivega vsakdana. Čas je tudi za novosti! Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 8. julija 2022 Slovenija z Policijski psi nepogrešljivi pri delu policije kot zanesljivi sodelavci Štirinožci, ki lovijo roparje, morilce, migrante, iščejo drogo Policistom pri delu pomagajo policijski psi. Slovenska policija jih je imela konec lanskega leta 165, od tega 111 operativnih, ostali so bili mladiči, na šolanju, izločeni iz delovnega procesa ali v postopku prodaje. Za delo s policijskimi psi so usposobljeni 104 policisti – vodniki službenih psov. Službeni psi niso razporejeni po vseh policijskih postajah v državi. V Sloveniji imamo pet policijskih postaj vodnikov službenih psov ter posamične enote pod okriljem policijskih uprav, tudi generalne. „Službeni psi se uporabljajo za vse policijske naloge, tako za vzdrževanje javnega reda na večjih prireditvah ali tam, kjer pričakovati množične kršitve, za izsleditev in prijetje storilcev kaznivih dejanj, varovanje državne meje, odkrivanje različnih snovi (droge, eksplozivov, smodnika …), sledi telesnih tekočin, trupel, vzrokov požarov … Službeni psi in njihovi vodniki so pri delu pogosto zelo uspešni,“ so povedali na Generalni policijski upravi (GPU). Pes, ki je dal življenje za policiste Foto: Policija Možje v modrem so navedli primer, ko so s pomočjo službenega psa iskali oboroženega morilca. Bilo je maja 2000 v okolici Kamnika. Pobeglega osumljenca so izsledili, ta se je obrnil in vanje uperil avtomatsko puško. Vodnik je spustil službenega psa rotvajlerja, ki je oboroženega ugriznil. Ta je kljub temu streljal v smeri policistov, nato pa orožje uperil v psa in ga smrtno ranil. „S tako pogumno reakcijo je pes zagotovo rešil življenje policistom, ki so bili na kraju dogodka,“ so povedali v policiji. Pes „v službi“ najmanj sedem let „V slovenski policiji trenutno uporabljamo nemške in belgijske ovčarje, rotvajlerje ter nemške kratkodlake ptičarje.V operativno delo jih vključujemo po končanem osnovnem šolanju, kar pomeni enkrat med drugim in tretjim letom starosti. Službeni psi opravljajo policijske naloge do desetega, v nekaterih primerih celo do štirinajste3URPRFLMVNRVSRURþLOR Izjemna poletna ponudba v Qcentru Ptuj 9 1DMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX ò 4FHQWUX Y 3XKRYL MH WR SROHWMH L]MHPQRũLYDKQR V ArbadaParku bodo v prihodnjih tednih poskrbeli za noro poletno izkušnjo – nepozabne ‘–”‘捇 ’‘«‹–‹ ‡Ǥ –”‘ ‹ „‘†‘ ˜ ˜ƒ”•–˜— —ā‹˜ƒŽ‹ǡ •ƒŒ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒjo številne zabavne aktivnosti Ȃ ‘„‹• ‡–‹Œ‡ ‹ †”—ā‡Œ‡ œ ā‹˜ƒŽ‹ǡ †ƒ ƒ ˜‡Ž‹‹Š ƒ’‹ŠŽŒ‹˜‹Š ‹‰”ƒŽ‹Šǡ œƒ„ƒ˜‘ ƒ –”ƒ’‘Ž‹‹Šǡ †‹• ‘†ƒ‹’‘•Ž‹ƒ˜‡‘„”ƒœ‘˜ǡœƒ ‘‡ ’ƒæ‡•—’‡”’”‡•‡‡«‡Œ‡Ǥ –‹˜‡ ’‘«‹–‹ ‡ •‘ ƒ‡Œ‡‡ ‘–”‘‘‘†ͺǤŽ‡–ƒ†ƒŽŒ‡ǡ’‘–‡ƒle pa bodo v dveh terminih – od ͷ;Ǥ ͽǤȂ͸͸Ǥ ͽǤ ͸Ͷ͸͸ –‡” ‘† ͷͻǤ ;Ǥ Ȃ͸ͼǤ;Ǥ͸Ͷ͸͸Ǥ ‡ƒ ‡Ž‘–‡†‡•‡‰ƒ ˜ƒ”•–˜ƒ œƒæƒ ͷͻͶ ‡˜”‘˜ǡ œƒ ’‘•ƒ‡œ‹ †ƒ’ƒͺͶ‡˜”‘˜Ǥ ‡‘Œ‡˜ŽŒ—«‡‘ ǡ –‘”‡Œ Š”ƒƒǡ ’‹Œƒ«ƒǡ ƒ‹ƒ ‹Œƒ ‹ ‘‰ƒ˜‹«‡ ”„ƒ†ƒƒ”ƒǤ ƒ ˜‘ŽŒ‘ Œ‡ –—†‹ ˜•ƒ‘†‡˜‘ ƒŽŽ ‹ Ž—•‹˜‡ ˜ƒ”•–˜‘ œƒ ‡‘͹Ͷ‡˜”‘˜Ǥ„˜‡œ‡•‘”‡œ‡”˜ƒ ‹Œ‡ƒ文˜‹Ž‹Ͷͻͷ͹ͽͼ;͹;Ǥ –‡Š†‡Š’‘–‡ƒ–—†‹Vitapurjev veliki hišni sejemǡ ˜ ‘˜‹”— ƒ–‡”‡‰ƒ•‘ ‡‡œ‹āƒ‡ƒ”†‘ ;ͻ‘†•–‘–‘˜Ǥƒ˜‘ŽŒ‘Œ‡˜‡«‘– –‹•‘« ‹œ†‡Ž‘˜ Ȃ Ž‡ā‹æ«ƒǡ ˜œ‰Žƒ˜‹‹ǡ ’‘•–‡ŽŒ‹ƒǡ ’‘•‘†ƒǡ ’Žƒāni program in velika odprodaja ‘„Žƒ«‹Ž  ’‘ •—’‡” œ‹āƒ‹Š ‡ƒŠǤ ‘Ž‡–Œ‡ Œ‡ ˜ ’‘Ž‡ ”ƒœƒŠ—ǡ ˜ Manino trgovino pa so prišli vro«‹•‡œ‘•‹’‘’—•–‹ǡ‹Œ‹Š‹ƒ‘” ‡•‡æœƒ—†‹–‹Ǩ œ‘”‹•–‹͸Ͷάǡ ͹ͶάƒŽ‹ ‡Ž‘ͻͶά’‘’—•–ƒƒ‘„Žƒ«‹Žƒœƒ˜•‘†”—ā‹‘Ǩ ‹Œƒ˜‡ŽŒƒ ‘†ͺǤͽǤ†‘͹ͷǤͽǤ͸Ͷ͸͸Ǥ Tudi v Bags&More so pripraviŽ‹ •–”ƒ ˜”‘« –‡†‡ Ȃ ‡ –‡†‡ ’‘’—•–‘˜ Ȃ͹Ͷ ά ƒ ˜•‡Ǩ ‘ Œ‡ ‘†Ž‹«ƒ ’”‹Ž‘ā‘•– œƒ ƒ—’‡ ‘†‹Š ā‡•‹Š –‘”„‹  ‹ †‡ƒ”‹  ’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡‹Š œƒǡ 摎•‹Š –‘”„ǡ ƒŠ”„–‹‘˜ ‹ ’‘–”‡„æ«‹ǡ ‹‰”ƒ«ǡ‘捋Š–‘”„‹†‡ƒ”‹ ‹ vse druge ponudbe iz bogatega ƒ„‘”ƒ ‰ƒŽƒ–‡”‹Œ‡ ƒ‰•Ƭ‘”‡Ǥ  ‹Œƒ˜‡ŽŒƒ‘†ͺǤͽǤ†‘ͿǤͽǤ͸Ͷ͸͸ ˜’‘•Ž‘˜ƒŽ‹ ‹‹ƒ•’Ž‡–—Ǥ‘’—•–‹•‡‡•‡æ–‡˜ƒŒ‘Ǥ‘’—•–‡˜‡ŽŒƒ ƒ‘˜«‡‹’‹•ƒ”‘Ǥ ƒ ƒ ‡„‘‘’”‘ƤŽ— ‡–”ƒ–—Œ ’ƒ ˜ƒ• ˜ –‡Š †‡Š «ƒƒ–ƒ –—†‹ dve nagradni igri – Glamur bar bo poskrbel za najboljšo poletno ‘•˜‡ā‹–‡˜ Ȃ ‘†•Ž‡Œ ‘„ ˜•‡Š ’‹Œƒ«ƒŠǡ ˜‡• †ƒ †‘ ‘ ƒ ’‘Ž‡–Œƒǡ ga leta, odvisno od zdravstvenega stanja in delovne sposobnosti. Po izločitvi službenega psa iz operativne uporabe se vodnika pozove, da poda vlogo za dodelitev službenega psa v brezplačno rejo. V tem primeru ima vodnik službenega psa na domu, kjer skrbi zanj, hrano in veterinarske storitve zagotavlja policija. Če policist nima pogojev, da bi imel psa v brezplačni reji, se ga praviloma nastani v enoti službenih psov. V redkih primerih se izločenega psa tudi proda.“ In kako je z mladiči? Jih Policija kupuje, ima morda lastno vzrejo? „V Policiji imamo lastno vzrejo pasem nemški in belgijski ovčar ter nemški kratkodlaki ptičar, sodelujemo tudi z ostalimi vzreditelji delovnih psov. Ker lastna vzreja v celoti ne zadošča potrebam po službenih psih, jih tudi kupujemo, pretežno v Sloveniji. Če kupujemo pri tujem ponudniku, nam morajo pse pripeljati na test v Slovenijo. Povprečna cena kupljenih psov, starih med 10 in 36 mesecev, namenjenih za splošno uporabo, se giblje od 1.700 do 2.700 evrov. Cena je odvisna od števila doseženih točk psa na preizkusu ter izpogajane cene s ponudnikom.“ Ptuj z Arheološka razstava Zgodba o štirih damah Pokopane z visokimi častmi in dra V palaciju ptujskega gradu so prvega julija odprli arheološko razstavo s pomenljivim (Dama iz Lancove vasi, Dama iz Zavrča, Dama iz Srednice in Dama iz Brstja). Nastala j na Primorskem, Fakulteto za humanistične študije iz Kopra in Centrom za preventivno Razstavo je odprl direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič, predstavljeni pa so štirje prazgodovinski ženski grobovi iz Podravja, ki so jih arheologi izkopali v prejšnjih desetletjih. ’”‡Œ‡–‡ –—†‹ „”‡œ’Žƒ«‹ e‘„”‘«‡Ǥ‘˜‹”—ƒ‰”ƒ†‡ ‹‰”‡Œ‡–”‡„ƒƒ ’”‘ƤŽ— ‡–”ƒ –—Œ †‡Ž‹–‹ ‹ ˜æ‡«ƒ–‹ ˜‹†‡‘ǡ ˜ ‘‡–ƒ”Œ— ’ƒ ‘œƒ«‹–‹ ‘•‡„‘ǡ ‹ Œ‘ „‘•–‡ ’‡ŽŒƒŽ‹ ƒ ‘•˜‡ā‹–‡˜ ˜ Žƒ—” „ƒ”Ǥ ‘ ‘ ƒ Œ—Ž‹Œƒ ‹œā”‡„ƒ‘ †‡•‡– ƒ‰”ƒŒ‡ ‡˜ǡ ‹ ˜ Žƒ—” „ƒ”— ’”‡Œ‡Œ‘ ͸ š ‰‹ –‘‹ ƒŽ‹͸šŽ‹‘ƒ†‘œ‘—•‘Ǥ —†‹˜‹––ƒ‘••—˜ƒ•«ƒƒŒ‘‘”‹ ’‘’—•–‹ ‹ ’”‹˜Žƒ«ƒ ƒ‰”ƒ†ƒ ‹‰”ƒǤƒ‘œƒ˜ƒ••‘œ‹āƒŽ‹ ‡‡ ˜‡«‘––‹•‘«‘•‘‘„—–˜‡ǡ‹Œ‹Š †‘„‹–‡ā‡‘†ͺǡͿͶ†‘ͷͶǡͶͶ‡˜”‘˜ǡ ostalo ponudbo pa najdete na ’‘’—•–‹Š˜•‡†‘ȂͻͶάǤƒ ƒ ‡„‘‘ ’”‘ƤŽ—  ‡–”ƒ –—Œ †‡Ž‹–‡ ‹ ˜æ‡«ƒŒ–‡ ˜‹†‡‘ ’”‘†ƒŒƒŽ‡ ‹––ƒ‘••‘ǡ ˜ ‘‡–ƒ” œƒ’‹æ‹–‡ǡ kaj vaša garderoba to poletje nuj‘ ’‘–”‡„—Œ‡ǡ ‡† ’‘Ž‡–Œ‡ ’ƒ ‹œā”‡„ƒ‘–”‹•”‡«‡ā‡ƒŽ‹•”‡«‹‡ǡ ‹ ’”‡Œ‡Œ‘ „‘‡ ˜ ˜”‡†‘•–‹ ’‘͹Ͷ‡˜”‘˜œƒƒ—’‡‡‰ƒ’ƒ”ƒ obutve v trgovini Pittarosso! Policijski psi so zvezde malih ekranov in filmskih platen, eden takšnih je bil komisar Rex Prva dva grobova govorita o dveh deklicah, starih med sedem in dvanajst let iz Lancove vasi in Zavrča, ki sta bili hčerki vodilnih aristokratov tega prostora ter sta bili pokopani z največjimi častmi svoje dobe. Druga dva pa govorita o življenju keltskih žensk iz okolice Ptuja. Tako je razstava neke vrst pogled v življenje naših prednikov, dam mlajše prazgodovine, bronaste in železne dobe, ki so bile Foto: Črtomir Goznik V palaciju ptujskega gradu so odprli arheološko razstavo Zgodba o štirih damah, ki bo na ogled do septembra. Nastala je v sodelovanju PMPO z Univerzo na Primorskem, Fakulteto za humanistične študije in Centrom za preventivno arheologijo, enoto na Ptuju. Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 8. julija 2022 19 Arni je bil legenda in orožje Foto: Policija Policija za podmladek skrbi z lastno vzrejo in nakupi pri vzrediteljih. Pasji smrček je najboljši detektor Foto: Policija x. Službeni psi so svojim uniformiranim šefom pri delu v veliko pomoč. Na GPU so navedli nekaj primerov, v katerih so se štirinožci posebej izkazali. Zelo uspešni so pri iskanju tulcev izstreljenih nabojev. V veliko primerih so jih našli tudi po več dneh in celo po tem, ko so policisti območje preiskali z detektorjem kovin. V enem od primerov je pes odkril orožje, skrito za steno, kjer ni bilo nobenih vrat ali kakšne odprtine, niti špranje. Pes je zavonjal smodnik, policisti so steno demontirali, odstranili stenske obloge in našli avtomatsko puško ter zalogo nabojev. Štirinožci so dobri pomagači pri iskanju ljudi. Policisti so pogrešano osebo iskali teden dni. Ko so aktivirali psa, specializiranega za odkrivanje trupel, je ta pogrešano mrtvo osebo našel v nekaj urah. Odlični detektorji so tudi pri iskanju vzrokov požarov, prepovedanih drog in migrantov. Ko so na obmejnem območju iskali skupino migrantov, je služben pes takoj našel sled. Po dobri uri je izsledil večjo skupino oseb, ki se je razbežala. Na kraju so policisti prijeli štiri ljudi, po pol ure sledenja je pes našel še 14 oseb. Prav tako so se policijski psi izkazali pri iskanju oboroženih roparjev ter rešili življenje hudo poškodovanemu povzročitelju prometne nesreče. Ta je po nesreči kraj zapustil peš, glede na sledi je bil težje poškodovan, dogajalo se je sredi zime. Lahko bi se zgodilo, da bi človek omagal, se podhladil ali celo umrl. Policista sta ga s pomočjo naslovom Zgodba o štirih damah je v sodelovanju PMPO z Univerzo arheologijo, enoto na Ptuju. doslej odkrite na tem območju, je povedala koordinatorica razstave Iva Bačič Ciglar. Arheološke znanosti v zadnjih dvajsetih letih vse pogosteje odkrivajo tudi druge člane nekdanjih ogrlice. Datira iz zgodnje bronaste dobe in je prvi takšen ženski grob na območju širše regije med Dravo in Savo. Drugi grob iz Zavrča nas vrača 3.000 let v preteklost. Je najbogatejši grob, ki je bil kadarkoli odkrit na območju Slovenije iz časa pozne bronaste dobe, ki je vseboval tudi izjemen bronast pas, je povedala Martina Belčič Mahun, soavtorica razstave. Foto: Črtomir Goznik V štirih vitrinah so na ogled najpomembnejše najdbe iz grobov štirih dam. Kako je z veterinarji in dreserji V Policiji sta za delo s psi in konji zaposlena veterinar in pomočnica veterinarja, pogodbeno veterinarsko oskrbo zagotavljajo ljubljanska veterinarska fakulteta ter lokalne veterinarske postaje v primerih nujne pomoči psom in konjem. Usposabljanje vodnikov in šolanje službenih psov izvaja Oddelek za šolanje službenih psov Policijske akademije s svojimi inštruktorji. Policisti vodniki službenih psov s psi dnevno izvajajo vaje, mesečno pa jih organizira enota, kjer vodijo vaje inštruktorji iz enote. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Ob tej priložnosti se je tudi zahvalila štirim damam: Mariji Lupšina Tušek, Ivi Bačič Ciglar, Aleksandri Nestorovič in Anji Kovačič, brez katerih razstave ne bi bilo. agocenim nakitom skupnosti, tudi nežnejši spol in druge značilnosti ter kontekste, kot so ženski grobovi. Gre za izjemne grobove, tako po svojih najdbah kot tudi po ohranjenosti, je izpostavila soavtorica razstave prof. dr. Martina Blečič Kavur. Prvi grob prihaja iz Lancove vasi in vrača 4.000 tisoč let v preteklost, vseboval je okrasni spiralni nakit za glavo, lase in bronaste cevčice, pravzaprav službenih psov našla na balah sena, imel je zlomljena rebra, poškodovano vranico, bil je podhlajen. V filmih ali serijah, ki prikazujejo delo policistov, je moč videti tudi policijske pse. Ti so nemalokrat postavljeni v vloge glavnih junakov, filmski svet pogosto poudari posebno vez med policistom in njegovim službenim psom. So to samo prizori z ekranov ali se dejansko vzpostavijo iskrena in trdna prijateljstva med policisti in njihovimi štirinožnimi pomočniki? „Treba je izpostaviti, Foto: Policija da ima vsak policijski pes svojstven karakter in je po nečem poseben. Eni so dobri v sledenju, drugi se izkažejo na intervencijah, spet tretji lahko najdejo kapljico krvi na terenu velikosti nogometnega igrišča. Med njimi se najdejo takšni, ki izstopajo po svojih, za policijsko delo, nekoliko bolj netipičnih lastnostih. Med njimi je nedvomno belgijski ovčar Arni, ki je več kot osem let svoje policijske kariere poleg operativnih nalog opravljal funkcijo glavnega zabavljača. Ob pomoči svojega vodnika se je naučil različnih, skoraj cirkuških točk. Znal je hoditi po dveh tacah, skakal skozi obroč, se vrtel, plesal, štel, se delal mrtvega … S prisrčnostjo je navduševal stare in mlade, zato sta z vodnikom postala nepogrešljiva na vseh preventivnih in promocijskih dogodkih policije. Čeprav sta bila zaposlena v ljubljanski enoti, so po tem, ko so izvedeli zanju, klicali iz vseh koncev države in vseh možnih institucij (šol, bolnišnic, društev …) ter prosili za njun nastop. Arni je postal prepoznaven simbol slovenske policije, ki je naše delo približal različnim generacijam. Ko se je leta 2014 upokojil, je njegov vodnik Arnijevo »zapuščino« prenesel na svoje druge pse in jih danes, prav tako kot nekoč Arnija, uči različnih vragolij in trikov, s katerimi navdušujejo vse generacije. Zagotovo pa Arni ostaja prvi tovrstni pes v slovenski policiji. Že dolgo ga žal ni več med nami, spomin nanj pa je ostal.“ Štiri dame – nosilke družbenega ugleda Prof. dr. Boris Kavur, tudi eden od soavtorjev razstave, se je zahvalil za čast, da je lahko spet predstavil nekaj izjemnih primerov prazgodovinske dediščine Podravja v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Povezana Evropa je danes bolj kot kadarkoli zabarikadirana na svojih bregovih. Pričujoči grobovi pa nam ponujajo možnost vpogleda v čase, ko je bila Evropa medkulturna, a vendar povezana. Obdobje bronaste dobe, kot tudi mlajše železne dobe, je bilo čas največjega poteka in pretoka idej ter blaga v Evropi. Trgovske poti so povezovale oddaljene prostore, luksuzni materiali, kot so predstavljeni tudi v teh grobovih, so potovali med prostori, med kulturami, prazgodovinskimi skupnostmi. To je bil tudi čas, ko je Evropa predstavljala neke vrste protiutež tedanjemu razvoju sredozemskih civilizacij. „Zavedati se moramo, da so številne inovacije sodobnega sveta v bistvu nastale v prazgodovinski Evropi, tisti Evropi, ki je prispevala veliko k razumevanju drugačnosti, tolerantnosti med drugačnimi in ki je omogočala te stike sredozemski civilizaciji ter tudi najbolj oddaljeni skupnosti na severu. V zadnjih dveh vitrinah so predstavljene izjemne najdbe iz obdobja 4. in 3. stoletja pr. n. š. To je čas, ko se je eksplozija nove kreativnosti mlajše železne dobe razširila po celem evropskem prostoru, ko so bojevniške keltske skupnosti migrirale in osvajale nove prostore. To niso bili zgolj z orožjem oboroženi mečenosci, kot jih opisujejo antični avtorji, to so bile matrone keltskih duš, gospe, ki so bile nosilke tradicije. Dama iz Srednice pri Zgornji Hajdini je čudovit primer pokopa takega časa. Dama je v svojem grobu nosila nakit, ki prihaja iz različnih delov, ki povezuje tradicije in povezuje prihodnost. Najlepši predmet je mali jantarni obesek. Za najdbo v Brstju očividci trdijo, da so bili številni predmeti odkriti v zgolj eni jami, ki je bila v strokovni literaturi velikokrat obravnavana kot grob. Le-ti kažejo na povezavo karpatskega, bavarskega sveta ter prazgodovinskega sveta. S štirimi damami tako skušamo prikazati tisti čas pred tisočletji, ko je bila Evropa povezana, ko so bile ugledne dame nosilke ne zgolj vedenj, znanj, informacij, temveč tudi družbenega ugleda, ko je bila družba tolerantna in povezana, ko so predmeti in tudi ideje služili za to, da so prehajali meje in povezo- vali skupnosti. V tem vidimo danes sodobno vlogo arheologije in muzeja,“ je o razstavi Zgodba o štirih damah povedal še njen soavtor prof. dr. Boris Kavur. Ptujska arheologija bo še naprej životarila Razstava Zgodba o štirih damah je lep uvod v poletje, zato direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič ni ponavljal že stokrat prežvečene zgodbe o pomanjkanju primernega prostora za izjemno bogastvo ptujske arheologije, razstavišča in depojev. Ne glede na to, so vedno znova veseli, ko lahko predstavljajo arheološko tematiko, odpirajo arheološke razstave. Tudi najnovejša je nastala v okviru možnega glede na znano pomanjkanje prostorov za ptujsko arheologijo. V celoti je od letos za arheološke vsebine sicer namenjen Salon umetnosti, da bi vsaj delno omilili to izjemno pomanjkanje primernih prostorov za predstavitev arheološke dediščine. Zaradi podražitev ne bo arheološkega odprtega depoja V pomanjkanju prostora za izjemno ptujsko arheološko gradivo so bili tudi tokratno razstavo prisiljeni postaviti v prostorih, ki služijo v druge namene. Javnost je ob tem še izvedela, da so se zgrnili črni oblaki nad investicijo arheološkega depoja odprtega tipa, ki naj bi ga odprli že letos. O tej naložbi se je govorilo že več let. A žal ga ne bo niti letos, niti prihodnje leto, ker se je gradbeni material tako občutno podražil, da za te namene ne bo denarja. ŰŪ Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 8. julija 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Program Cool Kids uspešen Kdaj nastopi čas za ramensko protezo Ramenski sklep je najbolj gibljiv kroglični sklep v človeškem telesu. Njegova gibljivost je odvisna od številnih struktur, tako najprej kosti lopatice in nadlaktnice, nato pa številnih vezi in mišic, ki ga obdajajo. Vstavitev totalne endoproteze rame je kirurški poseg, s katerim zamenjamo ramenski sklep z umetno ponvico in umetnim zgornjim delom nadlaktnice. Najpogostejša vzroka, zaradi katerih se v SB dr. Jožeta Potrča Ptuj odločimo za ramensko protezo, sta stanje po zelo zapletenem prelomu, kjer ne moremo več varno obnoviti prejšnje oblike in bi način zdravljenja s sestavljanjem preloma zašel v zaplete, in stanje obrabe, ki ga povzroči raztrganina mišic dvigovalk ramenskega sklepa, strokovno imenujemo poškodba rotatorne manšete, kjer predhodno zdravljenje ni bilo uspešno. V takem primeru s spremembo oblik sklepa omogočimo, da druge ramenske mišice prevzamejo naloge rotatorne manšete in lahko bolnik spet začenja gibanje v ramenu, tudi dvigovanje nadlakti. Pričakovana korist je torej zmanjšanje bolečin v prizadeti rami in povečana gibljivost. Večina operiranih bolnikov ne more Foto: zasebni arhiv Ramenska opornica opravljati težjih fizičnih del, lahko pa ponovno začne opravljati običajne dnevne dejavnosti v treh do Foto: Črtomir Goznik šestih mesecih. Večina bolnikov je z operacijo zadovoljna. Lahko ohranijo gibljivost v rami z malo ali brez bolečin vsaj deset let. Vstavitev ramenske proteze je resna operacija. Pred njo vas bodo pregledali najprej kirurg, ki bo podal razlog za operacijo, nato vaš zdravnik in še anesteziolog, ki bo poskrbel, da boste operirani v ustreznem zdravstvenem stanju. Možni so številni kirurški zapleti, ki so resda zelo zelo redki, je pa prav, da se o njih ve. Že med operacijo lahko pride do zloma kosti, poškodb živcev. Bakterijska okužba je zelo redka. Kadar do nje pride, je potrebno zdravljenje z antibiotikom, potrebni so tudi dodatni operativni posegi. Izpah ramena po operaciji je možen, še posebej, ko so vezi in mišice zelo šibke. Že ob čakanju na operacijo lahko z vajami krepite vsaj del ramenskih mišic. V bolnišnico boste sprejeti na dan operacije, ali pa dan pred njo. Pregledali bodo vse izvide, enkrat še bo na voljo kirurg za pogovor, prav tako vas pregleda še anesteziolog. Pred operacijo boste vsaj šest ur tešči, označili bodo stran operacije. Sama operacije traja do dve uri. Nato se vrnete na oddelek. Za lajšanje bolečin bo poskrbljeno. Namestili vam bodo opornico, čez dan ali dva boste odpuščeni. Šive kože odstranijo med 10. in 14. dnevom, naročeni boste na fizioterapijo. Potrebne bodo kontrole pri kirurgu, kjer boste ovrednotili uspeh operacije. ųƕƌƐőŃƇƒƆőŃƇƕőŃŷƈƒƇƒƕŃųƈƙƈƆŏŃ ƇƕőŃƐƈƇőŏŃƖƙƈƗƑƌƎ Pomagajmo si Zdravilna rastlina od cveta do korenin Če se te dni ozremo po travnikih, bomo poleg številnih trav in cvetlic gotovo opazili tudi navadni potrošnik, rastlino, ki nam s svojimi prehranskimi vlakninami in grenčinami lahko pomaga zlasti pri prebavi. Nabiramo celo rastlino Rastlino lahko v celoti izkoristimo, vsi njeni deli so tudi uporabni Program za premagovanje anksioznosti pri otrocih in mladostnikih Cool Kids je po mnenju organizatorjev v Sloveniji dosegel pozitivne rezultate. V okviru projekta, ki so ga prvotno razvili v Avstraliji, so prevedli gradiva za izvajanje programa, usposobili 13 psihologov, veliki večini otrok in mladostnikom pa se je izboljšala kakovost življenja. Foto: Pexels.com Prim. doc. dr. Teodor Pevec, dr. med., svetnik Navadni potrošnik je nekoliko posebna, a čudovita travniška rastlina, ki jo najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Je trajnica, ki zraste do meter visoko in uspeva v skoraj vseh vrstah tal, predvsem bogatih in dobro prepustnih. Rada ima sončna rastišča, tudi vročino dobro prenaša. Prepoznamo jo po pritličnih listih, ki so globoko zarezani, zgornji pa so suličasti in nežno objemajo robato, na več strani razvejano steblo. Navadni potrošnik zacveti junija in vztraja do septembra ter travnike krasi v svetlo modri, včasih tudi nežno rožnati ali beli barvi cvetov, ki se odprejo zgodaj zjutraj in se proti poznemu popoldnevu vse bolj zapirajo. stran 20 v zdravilne namene. Če jo prelomimo, iz nje priteče mlečni sok, ki ga sestavlja inulin; lahko ga je kar 60 odstotkov. V cvetovih je tudi fenolna kislina, medtem ko se v koreninah skrivajo grenki seskviterpenski laktoni. Liste običajno nabiramo, ko je rastlina v razcvetu. Takrat jih uporabljamo predvsem za pripravo poparkov. Cvetove in korenine lahko, če jih želimo uporabljati sveže, nabiramo vse leto, sicer pa septembra, če jih želimo posušiti. Korenine, pripravljene za sušenje na soncu, najprej narežemo na majhne koščke in jih dobro osušimo, sicer lahko splesnijo. Imajo grenak okus in so brez posebnega vonja. Odebeljene korenine so včasih pražili in mleli ter iz njih pridobivali še danes vsem znano cikorijo, ki je nadomestek prave kave. Blaži vnetja in pomaga leni prebavi Na zdravilne lastnosti navadnega potrošnika smo že skoraj pozabili, čeprav so ga že pred stoletji uporabljali v te namene, slovi namreč po protivnetnih in antiseptičnih lastnostih. Nekatere raziskave so potrdile, da ugodno vpliva na vnetja, povezana z revmatizmom. Uporablja se kot obloga za blaže- Cool Kids je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnovan na avstralski univerzi Macquarie v Sydneyju. Razširjen je po vsem svetu in se izvaja v številnih državah. S sofinanciranjem ministrstva za zdravje iz sredstev javnega razpisa za programe varovanja in krepitve zdravja do leta 2022 so program Cool Kids za otroke in mladostnike z anksioznimi motnjami in njihove starše v Slovenijo začeli uvajati v letu 2020. V projektu sodelujejo štiri partnerske ustanove, svetovalna centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani in Mariboru ter zdravstvena domova (ZD) Ljubljana in Velenje. Kot so pojasnili organizatorji projekta, gre za z dokazi o učinkovitosti podprt strukturiran terapevtski program za pomoč otrokom in mladostnikom, ki imajo težave s pretirano zaskrbljenostjo in strahovi ali imajo anksiozno motnjo. Temelji na kognitivno-vedenjski terapiji, izvaja pa se s populacijo otrok in mladostnikov od 7. do 17. leta. Po besedah vodje projekta v Sloveniji psihologa Petra Janjuševića so v okviru projekta prevedli in priredili vsa gradiva za izvajanje programa: »Poglavitna naloga pa je bila, da usposobimo prvo skupino izvajalcev, v kateri smo zaenkrat le psihologi svetovalnih centrov Ljubljana in Maribor ter ZD Ljubljana in ZD Velenje.« Kot je dejala direktorica svetovalnega centra Ljubljana Mateja Hudoklin, so v projekt vključili okoli 90 otrok in mladostnikov. Po njeni oceni so rezultati projekta izjemno dobri tako na področju zmanjševanja anksiozne simptomatike kot zmanjševanja števila diagnoz anksiozne motnje, ki jo imajo otroci in mladostniki, ki so šli skozi program. Projekt Cool Kid se sicer z letošnjim letom zaključuje, organizatorji pa imajo še velike načrte za prihodnost. »Trenutno čakamo na rezultate novega javnega razpisa ministrstva za zdravje, s katerim bomo v naslednjih treh letih v Slovenijo vpeljali tudi program za otroke z motnjo avtističnega spektra, program za starše predšolskih otrok, skupaj s partnerjem fakulteto za elektrotehniko pa razvili povsem digitaliziran sistem evalvacije,« je povedal Janjušević. ŶƗƄ nje oteklin, kar je posledica fenolne kisline, ki pomaga odvajati vodo. Inulin uvrščamo med prehranske vlaknine in spodbuja razmnoževanje bakterij, ki jih potrebujemo za delovanje črevesja; tako lahko navadni potrošnik uporabljamo tudi pri težavah z leno prebavo, želodčnih razjedah in napenjanju. Seskviterpenski laktoni pa so grenčine, ki spodbujajo izločanje prebavnih sokov in odvajanje žolča iz žolčnika ter izboljšujejo delovanje jeter. ŽƒƕƄƑŃũƕƄƑƆ Foto: Pexels.com Prevretek kot pomoč pri leni prebavi ter težavah z jetri in ledvicami Če vas mučijo težave z jetri ali ledvicami oziroma prebavne težave, kot so kolcanje, napihnjenost, lena prebava, napenjanje in vetrovi, zdravilci priporočajo uživanje prevretka ali instantnega pripravka na osnovi navadnega potrošnika. Prevretek pripravimo iz 30 gramov mešanice korenin, listov in cvetov. Mešanico vsujemo v liter vode, nekoliko premešamo in zavremo, nato pa kuhamo pet minut. Odstavimo in počakamo, da se umiri, nato precedimo ter popijemo pred obrokom. Kuro lahko ponavljamo, dokler se stanje ne izboljša. Če želimo pripraviti napitek iz korenine kot nadomestek kave (cikorijo), ki je prav tako odlična rešitev za prebavo, žličko posušene in drobno narezane korenine pet minut kuhamo v treh decilitrih vode. petek, 8. 7. 2022 Štajerski TEDNIK petek z 8. julija 2022 COLOR CMYK stran 21 21 Poslovna in druga sporočila E ON FINALE 8. SEZ  %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL www.radio-tednik.si xizili룫££ ¤«ëtm|ë{xwuqvw~ 9æ,921('(/-$$9*867$ REXUL0HVWQLWUJ3WXM Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ 1 = * www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si Štajerski TEDNIK 22 petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 8. julija 2022 Poslovna in druga sporočila OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Vabljeni – uživajte p oletje z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. COLOR CMYK Oglasi in objave petek z 8. julija 2022 Mali oglasi petek, 8. 7. 2022 UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM pet bikcev, starih 3 mesece. Tel. 041 442 135. stran 23 23 Čakale me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj. Moj dragi domači kraj. Rad bi prišel, oh rad. A tja me več ne bo, ker vzel sem slovo. PRODAMO vino (belo in rdeče) ter jabolčnik (tukla). Možna tudi menjava za gradbeni les. Tel. 031 771 935. PRODAM teličko simentalko, težko 120 kg, odstavljeno od mleka. Tel. 070 250 441. NESNICE, 20-tedenske, grahaste, črne, štajerke in peteline prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. V SPOMIN OSTALO 60-LETNI moški z obveznostjo, s SŠ izobrazbo, iz Prlekije, nekadilec, želi spoznati žesnko za občasna skrita srečanja, vezano, samsko, ločeno. Leta niso važna. Tel. 031 449 727. Rok Serdinšek IZ TRŽCA Danes, 8. julija, mineva 10 let, odkar te ni več med nami, dragi Rok. Vsaj en glas, vsaj en pogled na tvoj obraz si želimo ves ta čas. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. Pogrešamo te! www.novareha.si PRODAMO - Ptuj, Orešje, samostojna hiša (1978), skupne velikosti 217 m2]JDUDçR]HPOMLåĆHP2, 167.000 EUR. 041 391 003 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Tvoji: mamica Vida, ati Dušan, sestra Lea z družino, dedi Alojz, stari mami Milika in Anica ter drugo sorodstvo Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe več med nami ni. V SPOMIN VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ 16 STRANI ZDRAVIH POLETNIH RECEPTOV ɖƮǸƺȇƏ‫׎׏‬ȇƏƮǣȇȒɮًǼƏǝǸƏȵȒǼƺɎȇƏǸȒɀǣǼƏً ǼƺƳƺȇƺɀǼƏƳǣƬƺǣȇȵƺƮƺȇǣȒɀɎȸǣʁ DITKA NA ODRU Z VELIKANI POEZIJE xȒǴǣǸȒȇƬƺȸɎǣɀȒƳȸɖǕƏƮȇǣِ ÁȒǴƺɖǕǼƏɀƫƺȇƏȵȒƺɿǣǴƏِ TEDEN ZA VITKOST zƺɮƺȸǴƺɎȇƏƳǣƺɎƏ‫ٮ‬ǝɖǴɄƏɎƺًƏƳȒƫȸȒǴƺɀɎƺٍ ZDRAVA NARAVA zƏȸƏɮȇƏɀȸƺƳɀɎɮƏȵȸȒɎǣȵȒɎƺȇǴɖ www.salomongroup.si 6. julija je minilo eno leto, odkar si naju za vedno zapustil, dragi sin Benjamin Ciglarič IZ ZAMUŠANOV 21A Zelo te pogrešava, vedno in povsod si z nama. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Ata in mama Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 24 Videm z Lancova vas – 1.000 gibov vsako jutro stran 24 petek z 8. julija 2022 Ormož z Samo še ta konec tedna ponovitev igre na prostem V enem letu so se V Veliko Nedeljo na Titanik še ta konec tedna lahko poletni večer preživite ob ogledu gledališke predstave Titanik – nova zgodba, ki so jo pomladile za vsaj tri leta Samo na odrske deske poletnega gledišča postavili člani Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Obljubljajo Vsak dan ob osmi uri se pri vaškem domu v Lancovi vasi skoraj dve uri zabavne in romantične, a na trenutke tudi v srce segajoče izvirne zgodbe. dobi do 10 članic Društva podeželskih žena in deklet ter Titanik – nova zgodba je naziv izvede 1.000 gibov. »Vadba traja nekje pol ure, nato pa še nekoliko drugačne gledališke predmalo poklepetamo,« so dejale članice. stave, kot smo jih vajeni od večkrat Foto: Mojca Vtič Ne glede na letni čas in vreme se v zavetju vaškega doma dobijo dekleta in gospodinje iz Lancove vasi. Razgibavajo se že dobro leto in ne, v tem času se niso postarale, kvečjemu so postale dve, tri leta mlajše, so smeje zagotovile. Jutranjo vadbo na prostem, ki je del projekta Šola zdravja, izvajajo ne glede na letni čas, ne glede na vreme, vsak dan med tednom. Ob tem pa ne krepijo le telesa, pomemben je tudi tisti drugi del – druženje. »Najpomembnejše je, da se dobimo,« je dejala predsednica društva Jožica Maroh. Namreč združene premorejo ogromno, to so dokazale tudi na letošnji tretji razstavi ročnih del in potic, poimenovani Praznik na vasi v Lancovi vasi. Za ogled in pokušino so pripravile več kot 60 potic in razstavo, ki je zajemala cerkvene praznike od treh kraljev do božiča. Dodala je, da se na razstavo žene in dekleta pripravljajo dobrega pol leta, da po Lancovi vasi ob praznikih prav prijetno zadiši, tudi po potici, ki je slovenska kulinarična posebnost. ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ nagrajenih velikonedeljskih ljubiteljskih igralcev. V preteklih letih so nas navduševali s svojimi komedijami z vrsto smešnih prizorov, zabavnih prigod, odlično odigranimi prizori v prleškem narečju ter moralnimi nauki, tokrat pa so svoji zvesti publiki namenoma ponudili nekaj drugačnega – bolj umetniškega, v knjižnem jeziku. In kljub temu – tudi tokrat – navdušili. Gre za pravi gledališki spektakel, ki ga redko vidimo na slovenskih amaterskih gledaliških odrih. Vsebina je na trenutke zabavna in romantična, na trenutke ganljiva in v srce segajoča. Pripoved govori o največji ljubezni, kar je kadarkoli obstajala – to je mamina ljubezen do njenih otrok. Zgodba je izvirna, avtorski projekt, spisal jo je že dobro poznan Tonček Žumbar, ki je avtor več kot 40 gledaliških scenarijev, ki jih igrajo amaterska gledališča po vsej Sloveniji. V igri sodeluje okoli 60 ljudi, od tega skoraj 25 igralcev. Nastopajoči so oblečeni v kostume iz začetka 20. stoletja. Na 400 kvadratnih metrov velikem naravnem odru se 20-metrska dolga in 5 metov visoka ladja prelomi in izgine. Kot povzemajo v gledališkem listu, se dogajanje začne na sodišču, kjer mlada ženska Angelika trdi, da je preživela usodo Titanika in da je mama triletne Mine in dveletne Nine. Da bi dokazala svoj prav, Angelika zbrane skozi pripovedovanje popelje v dramatično dogajanje na ladji. Ali je res tako ali pa je samo prevarantka, ki izkorišča usodo nesrečnih ljudi in bi rada na Foto: MH Predstava Titanik je poleg zanimive zgodbe tudi pravi scenski in kostumski spektakel. hitro obogatela, boste lahko videli le še ta konec tedna, v petek, soboto in nedeljo, vsakič ob pol osmih zvečer. Cena vstopnice za odrasle znaša 10 evrov, za otroke, dijake in študente pet evrov, otroci do 7. leta pa imajo prost vstop. Predstavo, ki so jo krstno uprizorili prvo soboto v juniju, nato pa poskrbeli še za 13 ponovitev, si je doslej ogledalo okoli 3.000 gledalcev. ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ . spustijo hlače i k , m se v če e pla Naš šef dvign rambi *** do mene. V sh i n ez b u lj r ža dnji ni ugasnil še za ojim imenom. že ri p je a d , s sv Sumim sem našel žaro rja. *** s košem dena il v ži ih n v o co osn vino po košari o g tr v i it a eb Kmalu bo tr *** miškulance. se so e il d ro , litična gora Tresla se je po trne *** boratorij na je la v a lj ši o p leto ah. tar dvakrat na h o d e m j am po gostiln a lj k v za ra p o o n ev Ne vem, vsakodn teste, ko jih pa vanje *** bi bilo zamrzo a d e, v , a n če osveš tje. etsko ekološko g er en a potratno poče d o la v jn ra sk i Ker je n či vro cen v tej pasji BY FREDI AFORIZMI Nagradno turistično vprašanje Festival sodobne umetnosti in pogledov na svet Ptujsko festivalsko poletje 2022 se je tudi uradno začelo. Operna noč na leta 2023. V Zavodu za turizem Ptuj so pripravili poseben vprašalnik za stroPanorami je na najlepši mogoči način popeljala v bogato dogajanje pole- kovno javnost in turistične ponudnike. tja 2022. Že včeraj pa se je začel otvoritveni vikend 20. festivala sodobne Po Mestnem parku so se poletne ulične delavnice za otroke nadaljevale umetnosti Art Stay, ki z bogatim dogajanjem vabi vse do nedelje, 10. juli- na Rimski ploščadi, kjer bodo potekale tudi danes. Na voden ogled z deja. Razstave pa bodo na osmih prizoriščih na ogled vse do 18. septembra. gustacijo je ponovno povabila Ptujska klet, prav tako Vinoteka Kobal, kjer Že po tradiciji bo zadnji dan otvoritvenega festivalskega vikenda potekal vinoljubce pričakujejo tudi danes. Ptujčani in drugi zainteresirani se bodo tudi voden ogled od razstave do razstave. Na svoj račun bodo od 9. do 16. tudi jutri lahko udeležili vodenega ogleda Ptuja. K odkrivanju vabijo tudi julija prišli tudi ljubitelji fantastičnega filma v okviru že 18. Grossmanove- rovi pod ptujskim gradom. Vsak petek, soboto in nedeljo pa lahko poletne ga festivala, ki bo potekal v Ormožu in Ljutomeru. Letošnji bo v znamenju večere preživimo v kinu brez stropa na dvorišču za Mestnim kinom, kjer k Freddyja Krugerja in vina. ogledu vabijo izbrani filmi. V letu 2021 se je iztekla veljavnost obstoječe Strategije razvoja in trženja turistične destinacije Ptuj 2017–2021, ki je trženjsko Ptuj umestila kot staro mesto novih doživetij. Turistična destinacija Ptuj spada med vodilne turistične destinacije v Sloveniji, ki se produktno in geografsko umešča v makro regijo Panonska termalna Slovenija in v statistično regijo Podravje. Na pooblastilo MO Ptuj je Zavod za turizem Ptuj v sodelovanju z zunanjim izvajalcem začel aktivnosti za oblikovanje nove strategije za obdobje 2022–2028, ki bo sledila pred kratkim sprejeti nacionalni strategiji slovenskega turizma 2022–2028. Nova ptujska turistična strategija naj bi Foto: Črtomir Goznik bila predvidoma sprejeta v začetku Knjižica o ptujskem festivalskem in drugem dogajanju 2022. Za vse tiste, ki bodo tudi letošnji dopust oz. počitnice preživeli v Sloveniji, je nadvse dobrodošla nova nacionalna kampanja Slovenske turistične organizacije „Vzemi si čas. Moja Slovenija.“ Z njo tudi letos želi navdušiti čim več Slovencev za dopustovanje doma, saj je možnosti za to izjemno veliko, veliko je še neodkritih biserov. Ljubljana je tudi uradno prevzela naslov najboljše destinacije Evrope 2022. Ta naslov si je pridobila po zaslugi tujih popotnic in popotnikov, ki so v kar 92 odstotkih glasovali za slovensko prestolnico. Na vprašanje o tem, kdaj je bil odprt Puhov muzej v Sakušaku, je pravilno odgovorila Ani Holc s Ptuja. Prvi datum za njegovo odprtje je bil avgust 2000. Dan pred odprtjem je pogorel do tal. Nato so ga obnovili in odprli leta 2001. Avgusta 2004 so ga ponovno uničili ognjeni zublji, za obiskovalce so ga ponovno odprli leta 2005. 25. junija letos so ob 160. obletnici rojstva Janeza Puha odprli nove razstavne prostore Puhovega muzeja in povabili na Evropsko srečanje Puhovih vozil. Danes sprašujemo, s koliko km rovov je prepreden idrijski rudnik, drugi največji rudnik živega srebra na svetu? Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. julija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S koliko km rovov je prepreden idrijski rudnik, drugi največji rudnik živega srebra na svetu? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.