ftUMORSKI DNEVNIK i?' brhajatl v Tritu i3. ma|e 1946. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-"» 1643 v vasi Zakril Cerknim, razmnožen "• ciklostil. Od 6. do 17. •NMembra 1944 ee Je tl-•™ v tlakami «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-7' 0,1 18. aaptembra do 1. maja 1945 v w»ml «Slovenija! pod VoJakJm pri Idriji, do a m*l« 1945 pa v oavoboje-Tratu. kjer Je Izšla za-**1 številka. Bil Je edini ”*»"• partizanski DNEVNIK v zaaulnjenl EvropL primorski M. dnevni! Cena 500 lir - Leto XL. št. 132 (11.855) Trst, nedelja, 3. junija 1 o- v- c G"- 73 O C: c 'X O r-~ p~ C 73 r e : X 7-. C 3> c. C C X I‘ “C ; ’ c. p. C x-- 7 n X t-~: c. L. H- P" n*: Z !—; n 2> i M O ■c 0~- I' 25 i> C c c Sodelovanje ki odpira vrsto vprašanj BOGO SAMSA Živimi v razdobju hitrih/ spre-zaostrovanja odnosov in stal-j*Jb vladnih in drugih kriz. Pred na-80 evropske volitve, ki v Itali-•b neposredno bolj malo zanimajo jav-n° mnenje, razen splošne radoved-kakšna je usmeritev italijan-h|h volivcev in s tem povezano vpra-anje; jc možno vreči Craxijevo vla-®> so socialisti še vedno na raznih straneh nezaželeni, toda objektivno bujni jeziček na tehtnici? Skratka crvozno politično ozračje, polno no-sti*nj**1 razprt'J 'n različnih možno- V takem ozračju je prišlo v Trstu u nepričakovane rešitve tržaških ujcvnih političnih odnosov z ustvarjanjem sodelovanja med Listo za J* m Krščansko demokracijo v ob-'m in pokrajini, ob istočasni izklju-!‘vi socialistične stranke iz krajevni!? zavezništev in s tem seveda tudi ri u ' Ni bistveno sodelovanje so-aldemokratov, republikancev in ii-r®ralcev, nekoliko bolj značilno in Porno je sodelovanje Slovenske skup-saj imata Lista in KD sami Kor° dovolj glasov za večino. Vse. Jc že kazalo,' da se bodo posojanja razbila in da se bo obnovil _(>sedatiji sicer manjšinski toda dru-p,acc trden odbor, ko je nastopil nov cment, ki je spremenil odnos sil. ..^aški problem sodelovanja Liste in .. J0 namreč dobil širše razsežno-V. s Ponudbo novega deželnega taj-5?*a Biasuttija, da se ustvari *rše zavezništvo in na tej osnovi reorganizira tudi deželna vlada. Škratih ustvarja se zavezništvo Lista -° tudi na deželni ravni, kar po-,en* 23 demokristjanov plus 4 dcžcl-1 svptovalci Liste za Trst plus razne entristične stranke, se pravi abso-.|.a večina, ki lahko omogoči iz-JUcitev socialistov. Vse to seveda ob Pogojih vsedržavnih premikov, ali toč-oje likvidacije Craxijeve vlade, ker J« nemogoče sodelovanje KD in PSI st r,nis*(* vladi ob istočasnem tako o-rem deželnem sporu, ki bi ga po-C«. metanje socialistov iz deželne , ^alo so taki načrti za enkrat salti0* hipoteza, toda možnosti so, Pome*Je na nekaterih realnih predla stavkah in predvsem na dogovoru, vn sfa ga že podpisala Biasutti za en * tìiuricin za Listo. Veliki zma-r valeč v Listi za Trst je torej Giu-dn’- velika poraženca pa skrajni sničar Gambassini, ki sc je za-sne!Ual za dosledno opozicijo in telita » Puvezavo z MSI in seveda veli'1 ,ramason Cecovini, ki je postav-Ja* kot osnovni pogoj razprave s Da svo'° izvolitev za tržaškega žu-Govoričenja o dveletni rotasi*! -1?1 Zvrstne obveze so seveda samo P'*0» ki nikakor ne prepriča. odn*c raz*4,,lu med strankami levice, Prtih vprašanjih sindikalne enotno- P* »aaiiJUl SlIlUIKtUIIL LHUUllT in * fPlušuem zaostrovanju odnosov težavah tudi glede sodelovanja na nadaljevanje na 2. strani Upati je, da ga bodo ohranili tudi v končnem besedilu V osnutku kazenskega postopnika tudi člen o pravicah manjšin Člen pravi, da je sodnik dolžan zaslišati pripadnike jezikovnih manjšin v njihovem materinem jeziku BOJAN BREZIGAR RIM — »Škerkov člen« je vključen tudi v novo besedilo osnutka zakona, ki pooblašča vlado, naj izdela novo besedilo kazenskega postopnika. Gre za člen, ki izrecno govori o pravicah manjšin, kjer v navodilu štev. 88 določa, da je sodnik dolžan zaslišati pripadnike jezikovnih manjšin v njihovem materinem jeziku in sestaviti zapisnik v tem jeziku, dodaja pa, da vsekakor ostanejo v veljavi druge izrecne pravice o rabi jezika, ki jih predvidevajo posebni zakoni ali ratificirane mednarodne pogodbe. Vključitev tega navodila v prvotno besedilo pooblastilnega zakona je bil vsekakor velik uspeh, kajti fašistična zakonodaja o rabi italijanskega jezika je še vedno v veljavi : člen 137 kazenskega postopnika namreč določa, da je na sodiščih obvezna raba italijanskega jezika ; za tistega, ki kljub temu, da obvlada italijanščino, noče govoriti v tem jeziku, je predvidena globa od 20.000 do 80.000 lir. Tega člena so se sodniki že nekajkrat posl užili. Zadnjikrat je bilo to na znanem procesu proti prof. Samu Pahorju leta 1967, ko so Pahorjevi zagovorniki, tudi sklicujoč se na prej omenjeno »navodilo štev. 88«, zahtevali predajo zadeve ustavnemu sodišču, češ da je člen 137 kazenskega postopnika v nasprotju z ustavnimi določili o zaščiti manjšin. Ustavno sodišče je izreklo razsodbo šele v začetku leta 1982: zavrnilo je ugovor, v obrazložitvi pa je izrazilo mnenje. da pripadnika »priznane manjšine« ni mogoče kaznovati, če uporablja materin jezik, ker s tem samo izvaja svojo pravico, vendar tudi to tolmačenje ni zaleglo dosti, saj je komaj kaka dva meseca po objavi razsodbe sodnik izgnal prof. Pahorja iz dvorane, češ da s tem, da govori v slovenščini, moti reden potek obravnave. Jasno je torej, da je potrebna pozitivna norma, ki bi izrecno določala pravico pripadnika manjšine, da se poslužuje materinega jezika v sodnem postopku. To pozitivno normo so na predlog slovenskega komunističnega poslanca Albina Škerka leta 1974 vključili v besedilo zakona, ki pooblašča vlado, naj izdela nov kazenski po-stopnik. To je bil velik uspeh slovenskega poslanca, ki je osebno prepričal tedanjega predsednika demokristjan-ske parlamentarne skupine Andreottija. Vlada v vseh teh letih ni izdelala novega kazenskega postopnika. Medtem pa so se razmere bistveno spremenile: terorizem, mafija in druge okoliščine so terjali spremembo pooblastilnega zakona o kazenskem postopni-ku. Z delom so začeli v prejšnji zakonodajni dobi, ko so besedilo odobrili v komisiji, tako da so sedaj lahko začeli z razpravo o hitrem postopku, ki se je začela prejšnji teden. V novem besedilu, ki ga je odobrila komisija za pravosodje, je »Škerkov člen« v celoti ohranjen, kar daje misliti, da se tudi v končnem besedilu ne bo spremenil. Seveda je treba počakati na odobritev pooblastilnega zakona, nakar se bo šele začel postopek za sestavo besedila novega postopnika. Počakati bo treba torej še precej časa, preden bo nedemokratični člen 137 odpravljen. C C obiskal Managuo MANAGUA — Z nenadnim o-biskom ameriškega državnega tajnika Shultza v Managui je prišlo do prvega diplomatskega premika na srednjeameriškem prizorišču. Dveumi pogovori Georgea Shultza z voditeljem sandinističnega režima Danielom Ortego niso seveda odpravili razhajanja med Washingtonom in Managuo, nedvomno pa predstavljajo pomemben mejnik na poti pomiritve v tem delu sveta. Že izjava, da so pogovori potekali v »odkritem in spoštljivem« ozračju, daje slutiti, da se ZDA že zavedajo nesmiselnosti svoje dosedanje politike. Seveda skuša Washington naviti ceno za normalizacijo, saj zahteva, da se Nikaragva odpove podpori salvadorskim gverilcem, da pretrga vojaške vezi s Kubo in Sovjetsko zvezo ter da spoštuje obljube o uresničitvi demokratičnega pluralizma v državi. Ameriške zahteve so precejšnje, saj so prav sedaj somozisti sprožili novo ofenzivo na severu države, a so prvi korak pri u-resničevanju večstranskih globalnih pogajanj po zamisli skupine Contadora. Ob 40. obletnici osvoboditve Rima Craxi poudaril današnjo vlogo NATO Papež na uradnem obisku Papež Janez Pavel II. je včeraj bil na uradnem obisku pri predsedniku italijanske republike Sandro Pertiniju (Telefoto AP) RIM — Italija je že 30 let članica atlantske zveze, ki ima zgolj obrambne naloge in ne ogroža nikogar, je dejal predsednik vlade Bettino Craxi, ki se je včeraj zjutraj skupaj s pred sednikom republike Pertinijem in drugimi visokimi predstavniki oblasti u-deležil proslav ob 40. obletnici osvoboditve italijanskega glavnega mesta. Prisotni so bili tudi predstavniki kanadske vojske, ki je med prvimi stopila v Rim leta 1944. Predsednik Pertini pa je odkril spominsko ploščo, ki opozarja na delež in žrtve, ki so jih imeli zavezniki v drugi svetovni vojni pri osvoboditvi Italije. V svojem govoru je Craxi še dejal, da je Italija z vso skrbjo varovala svobodo in jo vzljubila ter da je trdno odločena jo zaščititi. Rim je bila prva velika evropska prestolnica, ki so jo zavezniki osvobodili in njena osvoboditev je imela v svetu velik odmev. Ko je govoril o svobodi je Craxi omenil, da si države zahodne Evrope prizadevajo za izboljšanje mednarodnih odnosov, za dialog, za mir in splošno varnost. Italija je prav pred kratkim izšla iz spirale nasilja in terorizma, pri tem je dokazala svojo veliko ljubezen do svobode, njena demokratična trdnost pa se je v tej preizkušnji utrdila. V nadaljevanju svojega govora je Craxi še govoril o prizadevanjih za mir in pri tem omenil dejstvo, da je Italija že 36 let članica atlantske zveze, ki ima zgolj obrambne naloge in jamči za mir in varnost svojih članic. V* tem okviru si Italija prizadeva za trdnejši in manj tvegan ter boljše organiziran mir, ki naj bi ga ne ogrožala več blazna oboroževalna tekma. Podražitev bencina v Jugoslaviji BEOGRAD — Z včerajšnjim dnem so se v Jugoslaviji podražila vsa tekoča goriva. Bencin super stane po novem 85,50 dinarja za liter (prejšnja cena je - bila 71 dinarjev). V pričakovanju iranske ofenzive lahk BAGDAD — Zahodni diplomatski krogi v Bagdadu navajajo, da se ako vsak trenutek začne iranska kopenska ofenziva. Po njihovih trditvah ° Iran najprej sprožil napad na severu fronte, da bi takoj kasneje z glavar1® vojske vdrl na jugu. Po zadnjih vesteh je Iran poslal na južno fronto ko ?a^.eI Arabu 250 tisoč rednih vojakov, ki bi morali utrditi uspehe in dodati napad pol milijona prostovoljcev in varuhov revolucije. Iraški vojaški krogi pa so sporočili, da so njihove enote v stalni pri-avljenosti in da so sposobne odbiti vsak napad. Irak pošilja s pospešenim tojtoPT1 na fronto nove tankovske enote in raketne baterije. Ozračje postaja re3 *z ure v uro bolj napeto. . Včeraj je v Teheran prispel generalni direktor za bližnjevzhodna vpra-ja Pri japonskem zunanjem ministrstvu Yoshio Ha tana, ki bo skušal pre-r najhujše. V bistvu bo skušal iranske voditelje prepričati, naj ne Su"ijo spopada na druge arabske zalivske države. jj. Medtem pa prihajajo od vsepovsod vesti o izdatnih pošiljkah orožja t1a*u- Iz njih je razvidno, da se je Bagdad opremil z najsodobnejšimi rake-Jfto1 »zemlja-‘zemlja« tako sovjetske kot zahodne izdelave, da se bo vabiti* iranska ofenziva spremenila v pravi pokol. Zahod skrbijo pred sovjetske rakete SS21, saj bi lahko z njimi Irak še kar uspešno tolkel A^toi terminal na otoku Kargu in s tem povzročil verižno reakcijo iranskih tiukrepov na naftne naprave zalivskih držav. DANES NA ŠPORTU »GIRO D’ITALIA« Francesco Moser povečal vodstvo o VELIKA NAGRADA MONAKA Alain Prost v prvi vrsti o Prijateljska nogometna tekma Portugalska 2 Jugoslavija 3 Danes poimenovanje šole v Revmi V Pevmi bo danes, ob 10.30, prijetna slovesnost ob poimenovanju tamkajšnje osnovne šole po Josipu Abramu - Trentarju, znanem gorniku in pisatelju ter župniku v Pevmi od leta 1929 do 1938. V veži šolskega poslopja, ki ga je goriška občina prav pred kratkim prenovila, bodo odkrili reliefni portret Josipa Abrama. V kulturnem sporedu bodo nastopili učenci pevmske osnovne šole, mladinski pevski zbor ter moški zbor iz Štmavra. Ob današnji slovesnosti so v šolskih prostorih ■pripravili tudi razstavo likovnih del učencev ter dokumentarno razstavo o zgodovini šole iz teh krajev. Pripravili so tudi priložnostno brošuro. Zaskrbljenost ob provokaciji MSI Velika zaskrbljenost je zajela slovensko in vso demokratično javnost po napovedi fašističnega provokativnega zborovanja v Bazovici. Demokratične sile so že posegle pri oblasteh, da bi preprečile zborovanje iz varnostnih razlogov. Jutri bodo o tem vprašanju razpravljali Bazovci na skupščini vaščanov, ki so jo sklicale vaške organizacije. Medtem je sinoči MSI s svojim kolovodjo Almirantejem odprl v Trstu volilno kampanjo. Začetek je bil kar se da klavrn: na Trgu Unità se je zbralo manj kot tisoč ljudi. • Sodelovanje NADALJEVANJE S 1. STRANI meji, novi tržaški odbori in nove večine pomenijo utrjevanje centristično-desničarskih zavezništev z izrazito nacionalističnimi vsebinami. Pri tem ne gre toliko za formalne programe (pa tudi za te) kot za usmeritve, ki je glede Liste za Trst izrazito protislovenska in vedno bolj skrajno nacionalistična. Novo razmerje sil in novi pogoji so takšni, da bodo vsi še v večji meri iskali glasove desnice s skrajno desnimi argumenti in skrajno desnimi gesli. Tudi tukaj je načrt zelo jasen, saj je zastavljena naloga absorbirati, razkrojiti Listo v demokristjanskem objemu, toda pri tem pa je tudi jasen odgovor na vprašanje, kako in za kakšno ceno. Sodelovanje slovenskih odbornikov, svetovalcev, županov in drugih izvoljenih predstavnikov, v raznih koalicijah je predvsem stvar posameznih strank in njih odgovornosti, je pa tudi problem širše slovenske javnosti in njenih interesov. Biti odbornik ali svetovalec v kakršni koli večini ali v opoziciji v sedanjem času pogosto ni lahko, prepogosto je samo breme z majhnimi možnostmi učinkovitega delovanja. Zaradi tega je potrebna o-preznost in objektivnost pri osebnem ocenjevanju. Načeloma pa gre za osnovno vprašanje usmeritve in v konkretnem primeru za odnos do Slovencev in do globalne zaščite. Lista je vedno zahtevala preštevanje, kot pogoj za zaščito, v rasnici pa kot pretvezo, da na tak način zaščito zavrne. Lista je bila do sedaj v prvih vrstah boja proti zaščiti. O občinskem programu so v tej zvezi bila izrečena razna stališča, in tudi razne utemeljene obtožbe. V sredo bomo prebrali uradno izjavo, ki jo bo izrekel tržaški župan Ri-chetti, poročali bomo o njej, kot bomo podrobno poročali o razpravi. Na vsak način pa je treba ugotoviti, da so mnenja med Slovenci o-stro deljena o umestnosti in o ustreznih poteh in to ne samo med strankami, kar je običajno, temveč " tokrat tudi znotraj strank in seveda v prvi vrsti v Slovenski skupnosti. Nujna je torej širša razprava in z njo tudi raz-čiščenje vseh odprtih vprašanj. BOGO SAMSA O RIM — Tržaški komunistični poslanec Antonino Cuffaro je v okviru razprave o vladnem odloku o dra-ginjski dokladi spregovoril o številnih obveznostih, ki jih je vlada sprejela, a jih ni izpolnila. »Že leta čakamo na vladni zakonski osnutek aa zaščito pravic slovenske narodne manjšine«, je dejal Cuffaro Porušila se je fronta zagovornikov ameriških raket Zadrega v državah članicah NATO zaradi sklepa nizozemske vlade Reaganove težave na Irskem BONN — V vladnih krogih držav NATO le s težavo prikrivajo zadrego ob sklepu nizozemske vlade, da bo o evroizstrelkih sprejela dokončno odločitev šele novembra 1985 in da bodo prve manevrirne rakete namestili na nizozemskem o-zemlju šele leta 1988 in to v primeru, da bi SZ nadaljevala z nameščanjem svojih raket in da ne bi prišlo do bistvenih premikov glede razoro-žitvenih pogajanj. Zadrega je seveda še večja v tistih državah, ki že nameščajo ameriške rakete na svojem ozemlju. Italijanski vladi je kar prav prišlo sobotno predpraznično vzdušje, do ponedeljka si bo že izmislila kako domiselno rešitev. Povsem drugače je v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je odpor proti ameriškim raketam precej večji. Glasnik za ra-zorožitvena vprašanja demokrščanske vladne stranke Todenhoefer je nizozemski sklep ocenil kot posledico sovjetskih pritiskov na Nizozemsko in je le bežno omenil »tako imenovano« pacifistično gibanje. LONDON — Drugi dan obiska v domovini svojih prednikov je ameriški predsednik Reagan dokončno spoznal temperamentnost Ircev. Ko so mu na univerzi v Galwayju podelili častni doktorat iz prava, je skupina bivših študentov sežgala svoje univerzitetne diplome pred katedralo, trije častni doktorji, med njimi tudi znani zgodovinar John Decourcy Ireland, pa so vrnili svoje diplome ad honorem, češ, da so po podelitvi Reaganu sedaj »popolnoma razveljavljene«. Ameriškemu predsedniku pa je bilo bolj malo mar za take izraze nasprotovanja, saj ga ne zanima tistih bornih 3,5 milijona irskih državljanov, Uplj mu je pri srcu 44 milijonov Ameri- čanov irskega pokolenja, saj se je prav zaradi njih in novembrskih volitev podal v domovino svojih očetov. Obisk na Irskem služi torej Reaganu predvsem za volilne potrebe. Glede severnoirskega vprašanja je že jasno povedal, da bo ostal nevtralen. Manifestacije proti njegovi zunanji politiki pa je s pridom uporabil kot napad na Sovjetsko zvezo, saj so po njegovem manifestacije zgovoren dokaz, da vlada na Zahodu svoboda, ki je nepojmljiva na Vzhodu. V svojem govoru v Galwayju je Reagan torej ostro napadel Sovjetsko zvezo, a je kljub temu »optimistično« ocenil možnost, da bi se SZ vrnila za pogajalsko mizo v Ženevi. Nesrečo najbrž povzročil gost oblak dima, Verižno trčenje na avtocesti : 4 mrtvi RIM — Včeraj okrog 6.40 zjutraj se je na avtocestnem odseku Rim -Neapelj pripetila velika prometna nesreča, v katero je bilo vpletenih kakih 30 vozil. V nesreči, dio katere je prišlo v višini 97. kilometra nedaleč od Fontecorva, so štiri osebe izgftbile življenje, ranjenih pa je bilo okrog dvajset. Umrla sta voznika tovornjakov z 'registracijama Benevento in Neapelj, življenje pa sta nadalje zgubila še moški in ženska, ki sta se peljala v pandi z rimsko registracijo. Od ranjenih ni nihče huje poškodovan. V bližnjih bolnicah jih je interniranih 8, drugi pa niso potrebovali daljše zdravniške nege. Preiskovalci prometne policije so mnenja, da je nesrečo po vsej verjetnosti povzročil oblak dima, ki se je dvigal s smetišča ob avtocesti. Žara di slabe vidljivosti je tovornjak močno zavrl, vanj pa so trčili drugi kamio- ni, avtobus in še vrsta avtomobilov. V incidentu je bilo popolnoma uničenih 17 vozil, druga pa so bila lažje poškodovana. Med najbolj poškodovanimi je bila prej omenjena panda, ki jo je tovornjak dobesedno skrotovičil, tako da precej časa ni bilo mogoče ugotoviti, ali so potniki ostali v njej. Promet na avtocesti Rim - Neapelj je bil celo jutro ustavljen. Gasilci so rabili kar 8 ur, da so za silo očistili cestišče. □ BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je sprejel predlog predsedstva SFRJ, da za nove člane sveta federacije izvolijo Viktorja Avblja, Franja Herljeviča, Fadila Hoxha, Lazarja Koliševskega, Sergeja Kraigherja, Cvijetana Mija-toviča, Petra Stamboliča, dr. Rajka Tanaskoviča in Janeza Vipotnika. (dd) i Pastora se zdravi v Venezueli CARACAS — Vodja protisandinistične zveze Eden Pastora, ki je bil ranjen v sredo v bombnem atentatu (umrlo je osem oseb), je včeraj prispel v glavno mesto Venezuele na zdravljenje. »Komandant Zero« se bo tu zdravil kaka dva meseca, predstavniki venezuelske vlade pa so pripomnili, da so ga v državo sprejeli iz humanitarnih razlogov in zaradi mnogih prijateljev, ki jih ima v državi. Med temi je tudi bivši predsednik države Andres Perez, ki je izjavil, da je atentat na Pastora delo CIA. Sam Pastora pa je med potovanjem v letalu za atentat obtožil švedske novinarje, ki naj bi bili prisotni na sredini tiskovni konferenci. Medtem se je iz Nikaragve vrnil ameriški državni tajnik George Shultz, kjer se je ustavil ob povratku s svojega potovanja v Salvadoru. V Managud se je sestal s »koordinatorjem nikaragovske vlade« Danielom Ortego. Oba državnika sta razpravljala o sedanjem položaju v Srednji Ameriki in se sporazumela, da bo med Nikaragvo in ZDA prišlo do rednih sestankov, na katerih bodo skušali najti pot za zmanjšanje napetosti na tem področju. Jutri stavka zdravnikov RIM — Skoraj vse sindikalne organizacije zdravnikov so oklicale za ponedeljek 24-umo stavko, tako da bodo zdravniki zagotovili svoje posege le v izredno nujnih primerih. Zdravniki stavkajo za ovrednotenje svoje vloge v državni zdravstveni službi, za pogajalno neodvisnost ter da bi zagotovili svojo prisotnost, ko gre za odločitve, ki zadevajo zdravstvo. V zvezi z že oklicano stavko so zdravniki, vpisani v CISL izrazili negativno mnenje glede prekinitve dela. Lefebvrov arhiv Jugoslaviji BEOGRAD — Eden izmed vodilnih marksističnih mislecev sodobnega sveta Francoz Henry Lefebvre, rojen leta 1905 in že šest desetletij navzoč v ideoloških in idejnih bojih v svoji domovini in v Evropi, je sklenil, da bo vse svoje objavljene in neobjavljene rokopise ter vso arhivsko dokumentacijo podaril Jugoslaviji. Ta resnični prijatelj Jugoslavije in pogost obiskovalec tribun in univerz je takole obrazložil svojo odločitev: »Želim, da pride moja zapuščina v objektivne roke, zato jo podarjam Jugoslaviji.« Pristavil je, da ne zaupa svoji domovini in drugim zahodnim državam, pa tudi Vzhodu, zato se boji, da njegovi rokopisi ne bi doživeli usode Aragonovih. Po smrti Luisa Aragona , so namreč njegove rokopise spravili v klet, kjer propadajo Med nedavnim bivanjem v ZDA je kalifornijska univerza pomudila Lefe-bvru 40 tisoč dolarjev, vendar je ponudbo zavrnil, (dd) ^t4V ti daje občutek, da se spreminja moda, pa vendar ostaja že leta enak Ulica Carducci 20 Ulica Vidali 9 Ulica Madonnina 5 Hoteli na Obali polni Predsezona dobra kljub slabemu vremenu PORTOROŽ — Turistični kraji na slovenski Obali so v teh dneh spremenili videz. Predvsem v Piranu, Portorožu in okolici je tako rekoč čez noč zamrgolelo turistov. Turistični delavci se topijo od veselja, saj predsezona kaže izjemno dobro. (Poslovni rezultati bi bili po vsej verjetnosti boljši, če bi bilo več sonca, ki bi sililo k večji zunajpenzioaski porabi). Včeraj je na primer v hotelih na slovenski Obali in Krasu prespalo 5373 gostov, če k temu dodamo še nekaj sto gostov v zasebnih sobah, kampih in počitniških domovih (večina teh se odpira z današnjim dnem), lahko ugotovimo, da je tu zdaj približno šest tisoč predvsem tujih gostov. V aprilu so na Obali in Krasu ustvarili 75.925 tujih prenočitev, lanskega aprila pa 47.066. Gre za občutno povečanje. Da je predsezona dobra, nam je potrdila tudi Ivica Bauman iz prodaje turistične organizacije Portorož, kjer ocenjujejo, da so imeli v letošnjem maju za 18 odstotkov več prenočitev kot lani, oziroma, da je bilo letošnjega maja v njihovih hotelih prav toliko gostov, kot lani v juniju. Tu še zmeraj ocenjujejo, da bo tudi glavna sezona boljša, kot je bila lanska, kar potrjujejo predvsem rezultati rezervacij z nemškega, avstrijskega in švicarskega trga. Marjan Jakič pa meni, da lahko tako dobra predsezona Pomeni tudi kaj drugega. Na primer, da hodi velik del evropskih delavcev še zdaj na redne, plačane dopuste, da bi se tako izognili zastojem v proizvodnji in neplačanim dopustom, ki te tedne groze milijonom zahodnoevropskih delavcev. To pa lahko pomeni, da potem julija in avgusta ne bo tako velikega obiska, kot ga mnogi napovedujejo. So nekateri prehodi, kot Lazaret in Lipica, kamor pravzaprav pripelje prav malo tujcev in jim ni treba čakati. To je le še en dokaz več, da so tujci slabo obveščeni o manj obremenjenih mejnih prehodih, skozi katere bi lahko hitreje prišli v našo državo. Naj omenimo tudi, da je včeraj na sečoveljskem letališču pristalo 14 tujih letal, v portoroško marino pa je priplulo 20 tujih jaht. Glavno pa bo šele danes. Gostinske cene so za tujce, kljub nedavnim podražitvam, gledano v tujih valutah, še zmeraj nižje, kot so bile lani ob tem času, pravi Marjan Jakič. Na Bemardinu je na primer za tujca polpenzion v juniju od 1.850 do 2.600 dinarjev, cene za domače goste so približno 40 odstotkov nižje. Sicer pa se cene v portoroških in piranskih hotelih B kategorije od danes sučejo za polpenzion in domače goste od 800 do 1.379 dinarjev. V turistični informativni pisarni v Portorožu se kar tare turistov, ki povprašujejo pred. vsem po cenikih, prospektih, načrtih mest in po izletih. V Benetke s hiti rogliser jem plača tujec 4.450 dinarjev, za dve uri panoramskega izleta z barko od Portoroža do Izole in nazaj pa 600 dinarjev, domači gost dobi 30 odstotkov popusta. V začetku junija začenjajo tudi nekatere poletne turistične prireditve, že jutri se bo začel osmi mednarodni mladinski ex tempore, sledila pa bo še vrsta drugih... BORIS ŠULIGOJ OD 23. DO 30. JUNIJA Koprska srečanja Okrogla miza o vlogi manjšin v boju za mir KOPER — Organizacijski odbor petih Koprskih srečanj, največje kulturnopolitične in športne prireditve narodov in narodnosti Jugoslavije in sosednjih držav Italije, Avstrije in Madžarske je na svoji seji sklenil, da bodo na tej prireditvi, ki bo trajala od 23. do 30. junija, sodelovali tudi ugledni predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. t Tako se bodo okrogle mize v petek, 29. junija, ko bo tekla beseda o vprašanjih miru, udeležili tudi Boris Race, Darko Bratina, Jože Pirjevec in Klavdij Palčič. Govorili bodo o vlogi narodnosti pri razvijanju sodelovanja med narodi in v boju za utrjevanje miru. Na Koprskih srečanjih bosta sodelovala tudi folklorna skupina Stu ledi in narečna igralska skupina iz Trsta. ORASSI Na soncu je bilo včeraj prvič toplo Lani 23 od sto več tujih navtičarjev v Jugoslaviji Novi privezi na Jadranu Letos 19 novih navtičnih središč s 5.000 privezi v prenovljenih marinah in pristanih KOPER — Do junija naj bi ob jugoslovanskem Jadranu dogradili 19 novih navtičnih središč s 5000 privezi v novih ali prenovljenih marinah in pristanih. Jugoslovanski navtični turizem naj bi torej v letošnji sezoni razpolagal s skupno več kot 8000 privezi in 40 marinami (lani s 3500 privezi v 16 marinah, pristaniščih in pristanih). Marine in priveze gradi nova delovna organizacija »Adriatik klub Jugoslavija«, ki združuje številne delovne organizacije, zainteresirane za razvoj navtičnega turizma. Po načrtih »Adriatik kluba« naj bi v sedmih letih na Jadranu zgradili 25 tisoč stalnih privezov, 22 tisoč urejenih sidrišč v naravnih zalivih, pa tudi precejšnje zmogljivosti za prezimovanje plovil. »Adriatik klub« razen tega v domačih ladjedelnicah gradi lastno floto 40 plovil, ki naj bi jih dajali v najem (jadrnice tipa »Adriatik 920«, »940« in »1020«). Število tujih navtičnih turistov in plovil se v Jugoslaviji v zadnjih letih povečuje v povprečju za 15 odstotkov letno. Lani so izdali za 23 odstotkov več vstopnih dovoljenj za tuja športna plovila kot leto prej. Trenutno je ob jugoslovanski obali Jadrana 17 marin s skupno 3510 privezi in 1630 mesti na kopnem. Največ privezov je namenjenih plovilom do 6 metrov dolžine. V skoraj vseh marinah so na razpolago priključki za vodo, elektriko in telefon, dvigala za jahte, bencinske črpalke in trgovine. Lani so odprli novi del marine v Zadru s 300 privezi, marino v Novigradu s 720 privezi (letos naj bi jih dogradili še 260), marino Punat na Krku so razširili za 100 privezov (letos naj bi jih še za 150); v marini Hramina na Murterju naj bi letos odprli 500 novih privezov, svoje zmogljivosti povečujeta marini v Portorožu in Splitu, medtem ko so v Izoli lani povečali površino, namenjeno prezimovanju plovil na kopnem. V puljski marini Veruda pa gradijo bencinsko črpalko za plovila in avtomobile. y kqqqj Ob 40-letnici krvavih dogodkov v Dolenji vasi Danes proslava pri Senožečah »Svet krajevne skupnosti in krajevne družbenopolitične organizacije Senožeče, odbor Skupnosti borcev Južnoprimorskega odreda pri OO ZZB NOV Sežana vabijo na spominsko slovesnost ob 40-letnici krvavih dogodkov v Dolenji vasi pri Senožečah, ki bo danes, v nedeljo, 3. junija 1984, v Dolenji vasi. Program: ob 14. uri bo zbor Skupnosti borcev J užnoprimorskega odreda (zborno mesto pred gostilno Koritnik. Borci, ki še niso dobili spominske medalje, jo lahko dobijo na zboru) ; ob 14.30 slavnostna seja sveta krajevne skupnosti Senožeče; ob 16. uri odkritje spominske plošče talcem. Po slovesnosti vabi mladina Dolenje vasi na zabavo s plesom.« Novogoriško gospodarstvo v prvem četrtletju Izvoz še nima razvojne vloge Iskra avtoelektrika je prodala na tuje blaga za 4 milijone dolarjev 40-letnica partizanskega napada pri Dolenji vasi SEŽANA — Danes se v Dolenji vasi spominjajo krvavega dogodka, ki se je pripetil pred 40 leti in ki se ga domačini kljub časovni oddaljenosti še vedno živo spominjajo. Šlo je za partizanski napad na okupatorjevo kolono, ki je v tej vasi ubila osem oseb, požgala eno hišo in izropala vso vas. Esesovci in njihovi pomagači so v. vasi ustrelili dva partizanu in šest vaščanov. Za ta svoj zločin niso imeli nikakršnega opravičila. Partizani so okupatorje napadli, vendar do boja ni prišlo v vasi, ampak izven vasi, kjer so postavili zasedo. V polurni bitki, med katero so partizani dvakrat juričuli na nemško kolono, sestavljeno iz okoli 60 vojakov, je padlo 14 sovražnikov, 11 je bilo ranjenih. V tem esesovskem oddelku so bili Nemci v manjšini, z njimi pa so sodelovali italijanski, slovenski in hrvaški pripadniki SS oddelkov iz Trsta. Kdo bo kupil Zanussi? Nova GORICA — Novogoriško gospodarstvo v celoti ustvarja približno desetino celotnega prihodka s Prodajo izdelkov in storitev na tujih togih. Zo tretjino več izvaža kot u važa. Vendar pa so kljub dokaj uQodnim skupnim izvoznim rezulta-tom zlasti v zadnjem obdobju očitne tedi slabosti novogoriškega gospodarstva pri uresničevanju te pomembne stabilizacijske naloge. V novogoriški občini namreč v semnjih razpravah o izvoznih prižade-vanjih ugotavljajo, da so razlike Pied posameznimi delovnimi organi-2acijami glede izvoznih rezultatov še vedno velike. Največ izvoznih prihodkov ustvarja nekaj večjih delov n*h organizacij, ki so si v preteklih obdobjih nenehno prizadevale za u-vinkovitejši piodor na tuje. predvsem. konvertibilne trge. Mednje nedvomno spadajo ciciban Miren, Meblo, Vozila Gorica, Iskra avtoelek-trika, Gostol, Salonit Anhovo. Toda tudi nekatere izmed teh v zadnjih dveh letih ne uspejo zaradi vrste razlogov uresničiti načrtovanega letnega povečanja izvoza. »Izvoz ima pri večini delovnih organizacij še vedno vlogo nekakšnega nujnega zla. Za proizvodnjo namreč potrebujejo repromaterial in opremo iz uvoza. To pa pomeni, da izvoz še nima razvojne vloge, ni del strategije razvoja. V kolektivih se ne spo padajo sistematično z mednarodno konkurenco, ne uvajajo naprimer novih izdelkov za izvoz,« je med dru gim poudaril v eni izmed razprav o izvozu novogoriškega gospodarstva Lucijan Vuga iz delovne organizacije Primorje Export. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva tudi izvozni rezultati prvega letošnjega četrtletja niso kdo vekako spodbudni. Novogoriške de lovne organizacije so za 5 odstotkov manj iztržile na konvertibilnem trgu in za nekaj čez 13 odstotkov manj tudi na klirinškem. Razen Iskre av-toelektrike, Mesne industrije primorske, Iztoka Miren, Šampionke Renče, Reklame Gorice, Kmetijske zadruge »Goriška brdat. Solkanske industrije apna, SGP Gorice so vsi pomembnejši izvozniki dosegli precej slabše rezultate kot v enakem obdobju lani. Nekatere seveda načrtujejo, da bodo v naslednjih mesecih izvozile precej več in letni načrt uresničile v celoti. Najuspešnejši v tem obdobju so temeljne organizacije Iskre avtoelek-trike v novogoriški občini. V treh mesecih so na konvertibilnem trgu iztržili še enkrat več kot v enakem lanskem obdobju. Skupaj pa je Iskra avtoelektrtka na tujem prodala za 4 milijone dolarjev, kar je skoraj četrtina letošnjega izvoznega načrta, ki znaša 16,6 milijona dolarjev. SLAVICA CRNICA Ilirska Bistrica praznuje ILIRSKA BISTRICA — V spomin na dogodke pred 42 leti, ko je Brkinska četa napadla italijansko vojaško posadko v Mereč ah in se je nato okupator okrutno maščeval, požgal sedem ilirskobistriških vasi, ustrelil 35 mož in fantov, prebivalce pa odgnal v internacijo, praznuje Ilirska Bistrica 4. junija svoj občinski praznik. Prireditve ob občinskem prazniku potekajo že ves teden, osrednje pa bodo jutri, ko bo najprej slavnostna seja občinske skupščine, nato proslava ob 40-letrrici prvih ljudskih volitev v organe oblasti z odkritjem spominske plošče v Preložah in tovariškim srečanjem delegatov izvoljenih pred 40 leti in današnjih delegatov. B. VERDNIK PORDENON — Sindikati so neenotni glede vprašanja vstopa tujega kapitala v družbo Zanussi. Zanjo se zadnje čase resno potegujeta pred vsem švedska firma Electrolux ter francoska Thompson in medtem ko CGIL podpira prvo kandidaturo, se je CISL izrekla za drugo. Deželni tajnik CGIL Padovan je u-temeljil stališče svoje konfederacije rekoč, da bi Zanussi trpela škodo, če bi jo kupila Electrolux. Podpora kamnoseški dejavnosti TRST — Te dni je deželni odbor odobril zakonski osnutek za razvoj -hnoseških dejavnosti v Furlaniji_JuUjfki kraji™uto ga^^ Pripravi od nat za industrijo Francescutto." Osnutek bo v kratkem preučila pristojna tovalska komisija, nakar se bo moral o njem izreči dežemi sve . Podarsko manj razvita in na katerih so posledice gospodarske krize zud Zakuski° osnutek predvideva, da bi deželaj .namenila ^oju kamne-kih dejavnosti skupno 3,5 milijarde lir. 2,j milijarde lir po . resnem področju, ki zajema severovzhodni del videmske pokrajine ter serti del goriške pokrajine, 700 milijonov lir pa bi porazdelili drug P® tem in na Tržaškem. Ostalih 300 milijonov bi deželna uprava neposredno rrabila za raziskovalne dejavnosti po vsej Furlaniji - Julijski krajini. Zakonski osnutek predvideva med drugim tudi nekatere popravke denega zakona štev. 42 iz leta 1974, da bi poenostavili postopek po katerem a ja jo dovoljenja za odprtje kamnolomov. Dovoljenja so seveda potrebna Prejem podpor. Gomme MARCELLO Prodaja gum: C E AT — PIRELLI — MICHELIN Predelava in tehnična pomoč TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276 A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362 Delegacijo vodi predsednik Hafner SLOVENSKI PARLAMENTARCI NA OBISKU V NASI DEŽELI Moški in ženski zbor KD Tabor gostovala z Vrabčevimi pesmimi pri Sv. Jakobu Delegacija skupščine Socialistične republike Slovenije bo v torek in sredo uradno obiskala našo deželo. Delegacijo bo vodil predsednik spušči-ne SRS Vinko Hafner, sestavljali pa jo bodo še podpredsednik Jože šuš-melj, predsednik zbora združenega dela skupščine SRS Martin Mlinar, pred- Danes na Proseku počastitev talcev Prosečimi, Kontovelci in drugi antifašisti iz okoliških vasi in iz mesta se bodo danes dopoldne na proseški gmajni pri železniški postaji poklonili spominu desetih talcev ob 40. obletnici njihove smrti. Nacifašisti so deseterico antifašistov obesili 29. maja 1944 iz represalije zaradi umora dveh orožnikov. Na spominski svečanosti bodo sodelovali godbeno društvo Prosek, pevski zbor Vasilij Mirk, harmonikarji podružnice Glasbene matice in recitatorji Amaterskega odra Jaka Štoka. Spregovorila bosta predsednik KGS Miloš Budin in devinsko - nabrežinski podžupan Vittorino Caldi. Zbirališče ob 10. uri pred Soščevo hišo. sednik družbenopolitičnega zbora dr, Ciril Ribičič, podpredsednik skupščine občine Koper Manlio Vidovich in sekretar komisije za narodnosti skupščine SRS Aleksander čičerov. Program obiska predvideva v torek najprej položitev venca v Rižarni in nato pogovore na sedežu deželnega sveta s predsednikom Turellom in člani predsedstva ter načelniki svetovalskih skupin. Popoldne se bodo slovenski gostje podali v Pordenon, kjer bodo imeli na tamkajšnji Trgovinski zbornici pogovore z gospodarskimi, političnimi in upravnimi predstavniki pokrajine Pordenon, zvečer pa se bodo v Vidmu srečali še s tamkajšnjim županom. V sredo bodo predstavniki slovenskega parlamenta spet v Trstu, kjer se bodo v Kulturnem domu sestali s člani enotne delegacije Slovencev v Italiji, sledil' bo obisk Tovarne velikih motorjev, nato pa bo na vrsti še sprejem pri predsedniku deželnega odbora Comelliju. Pred povratkom v Ljubljano bodo slovenski gostje obiskali še zgoniško občino in tam položili venec na spomenik padlim partizanom. • Tržaški župan Richetti je sprejel včeraj v občinski palači pianistko Martho Noguera, ki je imela v našem mestu vrsto uspelih koncertov. »Dragi prijatelji! Koncert, s katerim se vam nocoj predstavljamo, smo prvič izvedli na Opčinah, na dan slovenske kulture in ga v celoti sestavljajo skladbe našega domačega skladatelja Ubalda Vrabca. Zdelo se nam je prav, da mu posvetimo ta koncert, saj je Ubald Vrabec svoje življenje posvetil glasbi in zborovskemu petju.« S temi besedama je Kristina Filipovič uvedla nastop moškega in ženskega pevskega zbora KD »Tabor« z Opčin, ki sta bila v petek zvečer gosta KD »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba v Trstu. V tem duhu in vzdušju povezovanja članov dveh društev, ki delujeta eno v mestu, drugo v njegovi okolici, je potekal celotni večer, ki je bil, kot smo že omenili, namenjen izvirnim skladbam, pa tudi številnim Vrabčevim priredbam raznih narodnih pesmi in ki so ga člani moškega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Svetko Grgič začeli, kot je prav, s Prešernovo »Zdravljico* in zaključili nato v mešani sestavi s Kajuhovo ^Slovensko pesem*. In kot so s tem večerom Vrabče- vih pesmi navdušili pred meseci domače občinstvo na Opčinah, nato v aprilu tudi poslušalce v Kamniku, so takšno navdušenje izzvali tudi v dvorani društva KD »Ivan Cankar«, kjer bodo vsi, ki so se koncerta udeležili, to gostovanje prav gotovo ohranili v najlepšem spominu. Mogoče dvorana KD »Ivan Cankar« ni dovolj opremljena za tak nastop in prav gotovo ima svoje pomanjkljivosti tudi sam oder, na katerem je na koncu nastopilo skupno 50 pevk in pevcev, vendar je bila njena akustika tako dobra, razpoloženje poslušalcev izredno ubrano in pozorno, da so se vse te morebitne pomanjkljivosti kar izgubile in je prišla do veljave le pesem in njeno izredno lepo ter precizno podajanje, za katero imajo seveda zaslugo vsi — skladatelj Vrabec, ki je bil navzoč na večeru, pevke in pevci in pa njihov dirigent prof. Svetko Grgič. Takih večerov bi si še želeli, je bilo splošno mnenje vseh, ki so se petkovega večera udeležili in v i-menu katerih se je gostom tudi zahvalil predsednik društva »Ivan Can-kar« Pavel Slamič. In mi se z mnenjem občinstva, ki je bilo tokrat u-deleženo kar v lepem številu, povsem strinjamo ter samo želimo, da bi lahko pevci z Opčin ta svoj nastop ponovili še v drugih društvih. N. L. Na včerajšnji zaključni šolski prireditvi V Bazovici so se spomnili 10-letnice poimenovanja šole po Primožu Trubarju Učenci bazovske šole so se včeraj z zaključno prireditvijo na dvorišču pred šolskim poslopjem poslovili od letošnjega šolskega leta. Prireditev je imela tokrat še poseben pomen: učiteljice, otroci in njihovi starši, ki so tudi tokrat aktivno sodelovali pri pripravah, so se z njo spomnili 1 Obletnice poimenovanja šole po Primožu Trubarju, po katerem nosi bazovska šola ime od 26. maja 1974. Že z uvodno pesmijo so otroci pri- klicali prisotnim na prireditvi v spomin velik praznik bazovske šole izpred desetih let. Kot njihovi predhodniki pred desetimi leti so zapeli pesem, ki sta jo za poimenovanje napisala in uglasbila dolgoletni domači učitelj Miro Presi in Ubald Vrabec. Oba sta bila na včerajšnji prireditvi tudi prisotna. Potem ko so učenci 5. razreda na kratko opisali življenje in delo Primoža Trubarja in je harmonikarski ansambel Glasbene matice pod taktirko Loredane Kočevar zaigral nekaj pesmi, je občinstvu spregovoril prof. Janko Moder. Gost je pred desetimi leti veliko pripomogel k zbiranju gradiva za poimenovanje. Prof. Moder je osvetlil lik Primoža Trubarja obenem pa je zaželel, da bi prišlo še do plodnejših stikov in sodelovanja med bazovsko šolo in šolo iz Velikih Lašč, ki prav tako nosi Trubarjevo ime. Na šolskem dvorišču je imelo nato glavno besedo 51 učencev bazovske šole. Prvi in drugi razred sta se predstavila z belokranjskim in prekmurskim plesom, »starejši« učenca pa s spletom slovenskih plesov. Pred zaključno pesmijo šolskega zborčka, so se učenci petega razreda poslovili od osnovne šole, in sicer tako, da so simbolično predali »ključ« šolskega poslopja četrtošolcem. Celoten program, ki so ga vestno pripravile učiteljice Silvana, Sonja, Mirjam, Elizabeta, Andreina in Majda, sta povezovali mali Irena čač in Erika Dol jak v narodnih nošah. Ob koncu prireditve so si lahko starši v šolskih prostorih ogledali razstavo risb in ročnih del, učenci 5. razreda. pa so ob tem izkoristili priložnost in nagradili učiteljico Nadjo za njen trud pri poučevanju. KD »Ivan Cankar« zbira gradivo za razstavo ob desetletnici bombnega napada na Trst Pred dnevi smo že poročali, da namerava Odbor za mir od Sv. Jakoba prirediti 10. junija razstavo slik, dokumentov in drugega gitadiva ob 40-let-nici bombnega napada na Trst, pri katerem je bil močno prizadet prav ta predel mesta. Med društvi in organizacijami, ki zbirajo gradivo za omenjeno razstavo, je tudi KD »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba, ki je organizatorjem ponudilo svojo podporo in' pomoč in jo sedaj tudi konkretno uresničuje. Na njegovem sedežu v Ul. Montocchi so se namreč že javili člani s slikami, pismenim pričevanjem in drugimi dokumenti o tem dogodku, ki bodo služili tej razstavi. Odbor društva poziva vse, ki razpolagajo še s takšnim materialom, da se čimprej javijo, da bi razstava uspela in da bi bil tudi delež slovenskega društva »>ri njeni izvedbi uspešen in dober. O ruski literaturi v krožku Tomažič Gost krožka za družbene in politične vede Pino Tomažič v Trstu je bil v četrtek dr. Ivan Verč, predavatelj na filozofski fakulteti mestne univerze. Razpravljal je o dojemanju ruske resničnosti skozi njeno književnost. Sodobno rusko književnost razvršča Verč v tri skupine: v prvo in drugo sodijo tista dela, ki sedanjost podrejata neomajnemu prepričanju o neki prihodnosti, ki naj bi sovjetsko stvarnost bodisi potrdila in dograjevala ali pa zgodovinsko preklicala in zamenjala, v tretjo skupino pa sodijo dela, ki se sedanjosti lotevajo kot samostojne prvine. In dasiravno je sleherni odnos do neke' književnosti lahko po predavateljevem mnenju zgolj odnos do pisateljevega razmerja do stvarnosti, kaže ob vsej neogibni slojevitosti in posredo-vanosti takega odnosa vendarle iskati najverjetnejšo podobo dane resničnosti v tistem književnem snovanju, ki svojega izhodišča ne podreja neki vnaprejšnji prihodnosti. Verčevo razmišljanje je sprožilo živahno obravnavo. Ob kakovostnih, z bogato informacijo utemeljenih posegih, se je zavlekla pozno v noč. Pogovor med delegacijama KPI in PDUP V Trstu sta se sestali delegaciji KPI in PDUP, ki sta razpravljali o oblikah sodelovanja med obema levičarskima strankama v volilni kampanji za obnovo evropskega parlamenta. Obe strani sta pozitivno ocenili sporazum, ki je omogočil vključitev kandidatov PDUP v komunistične liste proti nevarnosti razpršitve levičarskih glasov. Obe delegaciji sta tudi soglašali, da j^ treba nasloviti na delavce in mladino poziv, da bi znali pravilno oceniti pomen evropskih volitev 17. junija. Barkovljanski otroci pripravili lepo zaključno šolsko prireditev V sredo zvečer v Trebčah Serenada Obalnega okteta Včeraj zjutraj je bila v barkov-ljanskem društvu zaključna šolska prireditev malčkov otroškega vrtca in učencev šole Finžgar. Prisotne so pozdravili Marko, Majda in Irina, nato so nastopili otroci domačega vrtca, ki so sproščeno recitirali, peli in rajali. Bili so izredno pridni, saj sta jih učiteljici Kristina in Marina prav dobro pripravili. Sledili so četrtošolci. Predstavila jih je Katja. Prizor četrtošolcev se je odvijal v razredu. V tem delu sporeda so otroci pripovedovali sme-šnice. Prisotni pa so se prav pošteno nasmejali. Otroci prvega, drugega in tretjega razreda so peli in rajali ob spremljavi harmonikarja Štefana Bembdja. Lepo so se odrezali in deležni so bili iskrenega ploskanja. Petošolci so podali prizor Novinec. Prizor je bil veselega in tudi poučnega značaja. Tudi pri tej točki je steklo vse kot po olju. Ob koncu so malčki. iz vrtca in učenci šole Finžgar zapeli skupno tri pesmi o mamah. Zbor je predstavil Igor, ki je dejal, da bodo prihodnje leto zapeli tri za očete, da ne bo zamere. Po petju sta Sandra in Danijel pozdravila v dvorani g. Briščka in g. Starca, ki sta prejšnji teden praznovala svoj 80. rojstni dan. Povedala sta tudi, da bo imel g. Turk rojstni dan 6. junija. Gospod Turk je mnogo naredil za našo šolo. Vsem trem so podarili cvetje in skupno s starši so jim zapeli KoTkor kapljic tol’ko let. .. Prireditev je bila prisrčna, vse je bilo veselo, vse se je lepo izteklo. Otroci so potem dobili krofe in pijačo. (dp) V sredo, 6. junija, se bo v Trebčah predstavil ljubiteljem zborovskega petja Obalni oktet iz Izole. Skupina ima svoje korenine v Primorskem študentskem oktetu, ki je deloval pred leti v okviru Glasbene mladine Slovenije. Po nekajletnem premoru so se v zadnji sezoni pevci zopet zbrali, delno spremenili sestav ter pričeli z delom in nastopanjem. Umetniško vodstvo okteta so ponovno poverili Matjažu Ščeku. Za to zgodnje poletje so pripravili program iz obdobja slovenske romantike — čitalnic. To je obdobje, v katerem je nastalo največ del za moške zbore, oziroma oktete in kvartete. Obenem je bil to čas, ko so se slovenski skladatelji zavestno odločili pisati umetno glasbo, ki je do tedaj slovenski živelj ni poznal. Hoteli so ponovno dobiti stik z evropsko ustvarjalnostjo, kar jim je delno tudi uspelo. Skladbe iz tega obdobja so pretežno pisane na besedila ljubezenske lirike, ki je kakor nalašč za ohranjevanje stare slovenske navade — petja podoknic. Ta navada je članom Obalnega okteta zelo pri srcu. Junijska serenada — to je naslov koncerta, ki ga bo imel' Obalni oktet v Trebčah prihodnjo sredo ob 21. uri. Koncert bo na odprtem — na dvorišču pod oknom — torej v naravnem okolju za ljubezensko pesem. Pesmi (dela Ketteja, Gregorčiča, Murna...) bo bral David Malalan. Iste pesmi bodo nato izzvenele še v glasbi. Obalni oktet bo z istim koncertom v kratkem nastopil tudi v Izoli. Koncertni oder vse prevečkrat odtujuje poslušalca od izvajalca. Morda bo ta serenada uspela zbližati poslušalce z nastopajočimi v odkrivanju vedno novih vrednot katere nam nudi tista čudovitost, ki ji pravimo glasba. Prizor s šolske prireditve v Barkovljah ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ji optika miti foto-kino (I* kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 BS FOTOKOPIJE Z ABONMAJEM ELIOGRARCNI SERVIS IN VEZAVA Ul. F. Se«wo 149 (Unlvento) Teh SMWS Ul. F. Severo 4 (Soditi») Tel: 803S4 PRIMORSKI DNEVNIK — 3. junija 1984 tržaški dnevnik □ «t«- 5 Sinoči klavrn začetek volilne kampanje MSI Jutri v Bazovici skupščina vaščanov za odgovor na fašistično provokacijo Klavrn začetek volilne kampanje MSI za evropske volitve : tako bi lahko ocenili sinočnji volilni shod fašističnega kolovodje Almiranteja in njegovih tržaških kameradov na Trgu Unità. Pred občinsko palačo se ■te po oceni policije zbralo manj kot tisoč ljudi, kar predstavlja za Almiranteja, ki je bil navajen v Trstu nrnogo bolj množičnih shodov (zadnja leta je »imel« vedno več kot dva tisoč Poslušalcev) pravcato klofuto. Na shodu sta se najmlajša od predstavnikov MSI, ki so bili zbrani na odru, vsedržavni tajnik zloglasnega »Fronte della gioventù« Gianfranco Fini in njegov tržaški pajdaš Alme-rigo Grilz obregnila tudi ob napovedan shod mladih misovcev v Bazovici. ki je izzval v slovenski in sploh demokratični javnosti veliko zaskrbljenost in upravičene proteste ter Poseg pri vladnem komisarju. Grilz Je arogantno zabrusil, da imajo fašisti pravico do volilnih shodov po Vsem italijanskem teritoriju, in torej tudi v Bazovici, kjer bodo zborovali, da bi »rešili« slovanske narode komunističnega zatiranja«. Fini je z druge strani »obrazložil«. da je Fronte della gioventù izbral Bazovico za svoj vsedržavni shod. ker je Trst med vsemi italijanskimi mesti še najbolj evropsko. Drugega o provokaciji v Bazovici, ki je napovedana za petek popoldne, na shodu ni bilo govora. Pač pa organi javne varnosti opozarjajo na »priprave« raznih mladinskih sekcij MSI iz severne Italije za petkovo zborovanje. Prav zaradi tega je zaskrbljenost nad tem očitnim izzivanjem povsem upravičena, ne samo v Bazovici, temveč po vsem Krasu in v demokratičnem Trstu. Bazovske organizacije bodo jutri zvečer priredile skupščino vaščanov, na kateri bodo odločili kaj storiti, da se ne bi ponovili lanski izgredi, ki so dosegli višek s pretepom domačinov v Lonjerju. Skupščina vaščanov se bo začela ob 20. uri. Veliko obiskovalcev na razstavi vin v Zgoniku V lepem sončnem vremenu se je včeraj zbralo v Zgoniku na 20. razstavi domačih vin veliko število obiskovalcev, ki so preverjali kakovost raznih vzorcev razstavljenih vin in so sledili bogatemu programu. Razglasili so tudi nagrajence letošnje razstave vin. Belo vino: prvi Marcelo Doljak, Samatorca 49, drugi Jožko Obad, Salež 14 in tretji Mirko Skupek, Koludrov-ca 12. Teran — prvi Stojan Stubelj, Salež 49, drugi Josip Gruden, Samator-cà 6/A in tretji Alojz Škrk, Salež 33. Danes bo zadnji dan razstave in se bo začel ob 10. uri ko bodo odprli kioske in bo na sporedu turnir v briškoli z bogatimi nagradami. V popoldanskem kulturno - športnem sporedu bo koncert godbe na pihala, z izrazni-rhi plesi bo nastopila skupina osnovnošolcev iz Sežane, telovadke Partizana - Moste in Bora bodo prikazale nekaj elementov ritmične gimnastike, občinstvu pa sc * do predstavili tudi malčki, ki obiskujejo tečaj otroške telovadbe ŠK Kimu. B. S. Razsodišče za bolnikove pravice o svojih pobudah Med številnimi tiskovnimi konferencami, zasedanji, okroglimi mizami itd., ki so v teh dneh v Trstu, je bila prav gotovo zanimiva tiskovna konferenca, ki jo je organiziral včeraj popoldne deželni odbor Federativnega demokratičnega gibanja, skupno z Razsodiščem za bolnikove pravice, sodelovali pa so na njej tudi predstavniki gibanja za pravice potrošnika. Torej izredno živahna in po vsebini bogata tiskovna konferenca, na kateri so bili zastavljeni številni problemi, za katere se zavzema na primer Federativno demokratično gibanje, med temi so všteti tudi problemi manjšin (tu je bila' še posebej poudarjena slovenska manjšina, ki živi v deželi), nato problemi, ki jih postavlja Razsodišče za bolnikove pravice. Prav to razsodišče, ki ga je na tiskovni konferenci zastopala predsednica Bruna Braida, je izdalo listino o bolnikovih pravica v italijanskem in slovenskem jeziku ter načrtuje za 14. junij številne akcije in pobude za to, da bi omenjena ustanova dobila svoje mesto tudi v novi bolnišnici na Katinari. • Poslovno leto 1983 se je za tržaško zavarovalno družbo Lloyd Adriatico zaključilo z dobičkom 7 milijard in 141 milijonov lir, kar predstavlja 19,1 odstotka več kot lani. 4.200 milijonov bodo razdelili delničarjem, ostalo pa bo šlo v rezervni sklad. Sodelovanje med univerzami skupnosti Alpe Jadran Z vrsto konkretnih sklepov končana konferenca rektorjev Dvodnevna konferenca rektorjev u-niverz skupnosti Alpe Jadran, ki je Potekala v našem mestu pod predsedstvom rektorja tržaške univerze prof. Fusarolija, se je zaključila včeraj z vrsto sklepov o bodočem delovanju in sodelovanju udeležencev. .Najprej je bil rektor univerze v Linzu prof. Karl Vodrazka določen za Predsednika konference rektorjev za Prihodnje leto, točneje za obdobje od junija 1984 do junija 1985. Soglasno so tudi odobrili resolucijo v podporo tržaški kandidaturi za sedež sinhro-trona, tudi v znak priznanja prizadevanjem tržaške univerze za odpiranje mednarodni ravni. Dogovorili so se tudi o izmenjavi študijskih štipendij, ki naj omogoči tudi izmenjavo raziskovalcev med posameznimi univerzami. ter o pristopu univerze v Trentu h konferenci skupnosti Alpe Jadran. In končno še dogovori o organizi-ranju nekaterih študijskih srečanj in ^rn Pozi jev: oktobra letos bo v Maribora zasedanje o naravnih toplicah in 0 termalnem turizmu, decembra letos V torek volitve novega rektorja tržaške univerze Skoraj 700 docentov tržaške u-niverze bo v torek zjutraj volilo novega rektorja. Volilno pravico imajo redni in »stabilizirani« Profesorji ter predstavniki poverjenih profesorjev, asistentov in raziskovalcev. Za veljavnost voJi-tov je potrebno, da se jih udeleži vsaj tretjina volilnih upravičencev, izvoljen pa je kandidat, ki Prejme polovico glasov plus en glas. če se ti pogoji ne bodo uresničili, se bodo volitve ponovile še v dveh naslèdnjih dneh, četrti dan pa bo eventualno na vrsti balotaža med kandidatoma, *d bosta prejela največ glasov. Po pričakovanju ne bo letos nobene predvolilne bitke, saj je edini uradni kandidat sedanji rektor prof. Fusaroli. ference je bil govor prvenstveno o univerzitetni vzgoji ter o možnosti zaposlovanja diplomirancev na osnovi poročil, ki so jih pripravili rektorji univerz v Ljubljani, Celovcu in Trstu Fabinc, Bodenhofer in Fusaroli ter docent na tržaški univerzi Neri. Jutri proces proti Primorskemu dnevniku Pred tržaškim kazenskim sodiščem se bo jutri nadaljeval proces po hitrem postopku proti odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika Bogu Samsi in časnikarki Nadji Filipčič, ki ju je prijavil sodišču tajnik zloglasnega »Fronte della gioventù* Roberto Menia Ba-gatin. Menia trdi, da ga je obrekoval članek o njegovem nasilnem nastopanju v rojanski družinski posvetovalnici, ki je bil objavljen 20. decembra lani. Proces bi se moral začeti že 19. marca, a so ga od takrat že dvakrat odložili. Proces se bo začel ob 9. un. • Na Koloniji so začeli s popravili športnega igrišča. Restrukturacija bo stala občino 650 milijonov lir, popravili pa bodo proge za atlete in razsvetljavo. Sindikalisti zasedli dvorano pokrajine Delegacija sindikata CGIL, v kateri so bili predstavniki tovarniških svetov tržaških podjetij, ki jih že dalj časa pesti huda kriza, je včeraj dopoldne za nekaj ur demonstrativno zasedla svetovalsko dvorano tržaške pokrajine. Kot je povedal pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu je hotel sindikat z akcijo opozoriti politične sile in javnost na dramatično gospodarsko situacijo v Trstu in na vse večjo brezposelnost. Malo pred poldnem so sindikalisti zapustili dvorano. Minister Goria o gospodarstvu Zakladni minister Goria je na seminarju o evropski politiki, ki ga je priredila v Trstu krščanska demokracija, obrazložil nekaj ključnih točk državnega gospodarstva. Predvsem je govoril o ceni denarja ter poudaril, da je protiinflacijska politika obrodila svoje prve sadove in da se bo državni denar čimprej spet investiral, nato pa še o gospodarski preosnovi, za katero je potrdil, da je prav gotovo pozitivna stvarnost, s katero lahko že računamo. PSI o fašistični provokaciji Pokrajinsko tajništvo PSI je izdalo v zvezi z napovedano »psevdetnani-festacijo MSI« tiskovno poročilo, v v Gradcu priredili seminar o gla-, “eni kulturi v Mittelevropi, jeseni pri-(Kinjega leta bo v našem mestu sim-na temo: Trst dn psihoanaliza. v zaključnem delu dvodnevne kon- V noči med petkom in soboto Zažigalih atentat na sedež Sci club 70 pri Nabrežini «rivtišča Sci club uničil društveni sedež slačilnice. Sedež športnega središča Sci club 70 v Nabrežini je bil v noci med petkom in soboto tarča zažigalnega a-tentata. Neznani piromani so podtaknili ogenj leseni hišici kluba, ki je stala na odseku med Nabrežino in Šempolajem, pri nabrežinski železni ški postaji v neposredni bližini umetnih plastičnih smučišč. Ogenj je v nekaj minutah povsem uničil objekt, tako da je bil poseg gasilcev in organov javne varnosti praktično povsem zaman. Ognjeni zublji so se hitro razplamteli predvsem ker je bila hišica iz visoko vnetljivega materiala: lesa in plastike. Kot je povedal predsednik Sci club 70, je ogenj popolnoma V Zabrežcu 14. praznik vina 7 V petek se je v Hribenci v Zabrežcu uspešno pričel 14. praznik vina. ^yečer je v kulturnem programu najprej nastopil otroški zbor Slovenec, ** ga vodi Boža Hrvatič in ki je zapel 4 pesmi, od katerih je moral i^rn Tango s solistom Stojanom Zaharjem ponoviti. Nato je Danilo Turk . (*c° podoživel Martina Krpana z živo mulo, v nadaljevanju pa je obu-o?* spomine na partizanske čase in recitiral nekaj partizanskih pesmi. ^ored je zaokrožil dekliški zbor Slovenec. Danes pa bo nastopil TPPZ Pinko Tomažič. Za nastop našega pn-ranega ansambla, ki je pred kratkim opravil več pomembnih gostovanj P° Italiji in ki se pripravlja na turnejo po Sovjetski zvezi, vlada prednje zanimanje. Zbor bo pod vodstvom Oskarja Kjudra predstavil program, s katerim se bo podal v Rusijo. Zvečer pa bo za ples in zabavo gral ansambel Pomlad, (ris) uničil društveni sedež, slačilnice, skladišče in okrepčevalnico. Sam je ocenil škodo v višini od 200 do 250 milijonov lir. Agenti sesljanskega komisariata javne varnosti so po atentatu začeli s preiskavo. Da je bil ogenj namerno podtaknjen potrjuje dejstvo, da so med kadečimi ostanki objekta našli kovinski zaboj za telefonske žetone, na katerem so bili vidni znaki posku sa vloma. Sci club 70 je začel svojo športno dejavnost pred približno 15 leti. S prizadevanjem članov mu je uspelo zgraditi objekt pri Nabrežini. Požar med petkom in soboto je njegovo delovanje prekinil in to najbrž za več časa. Spet vandalizem na trebenskem igrišču Trebensko nogometno igrišče so preteklo noč spet obiskali tisti, ki nimajo na njem, zlasti v nočnih tirato kaj iskati. Neznani vandali, ki bi jih po mnenju trebenskega športnega društva Primorec lahko uvrstili v desničarske kroge, so z nekim vozilom podrli mrežasta vrata, ki vodijo na prostor pred igriščem, kjer so slačilnice. Nato so se zakadili še proti mreži, ki obkroža igrišče, ki Pa je vzdržala. katerem obsoja fašistično provokacijo. »V tem okviru je pomembno in potrebno, da organi javnega reda nadzorujejo vse, kar se bo zgodilo in preprečijo vsako obliko žalitve ali skrunitve v zvezi s slovenskim prebivalstvom, ki je precej prisotno v Bazovici. Pokrajinsko tajništvo PSI zavrača logiko odprtega spopada in zato ne bo sodelovalo pri protžmani-festacijah, ki bi imele za končni rezultat ali poceni reklamo za fašiste ali pa zatekanje v nasilje, kar socialisti zavračajo«, piše v sporočilu tajništva PSI. • Tržaški župan Richetti je podelil kolajno za hrabrost dvema tržaškima jamarjema, Francu Besenghiju in Carlu Rossetti ju, ki sta člana jamarskega odseka italijanske gorske reševalne službe. Besenghi in Rossetti sta poleti leta 1981 sodelovala pri reševanju treh jamarjev, ki so ostali zaprti v jami pri Caprauni pri Cuneu. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta in nonota Antona Grahonje Posebna zahvala darovalcem cvetja. Žalujoča družina Trst, 3. junija 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Jolande Kocjančič por. Pribaz Svojci Trst, 3. junija 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) Pred letom dni nas je prerano zapustil dragi mož in oče Marjo Kralj T Nenadoma nas je zapusti- » la naša draga Ana German vd. Lorenzi Pogreb bo jutri, 4. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo: sinova Luciano in Carlo, nevesti Gigliola in Dora, vnuki Graziella z možem Francom, Mauro, Martina in Franc, bratje Franc, Milan in Angelo ter drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 3. junija 1984 Umrl je naš dobri in plemeniti oče, nono in brat Ivan Lavrenčič Pogreb bo jutri, 4. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro. Za njim žalujejo: hčerki Neva in Wanda z družino, bratje in in drugo sorodstvo Katinara, 3. junija 1984 Ob izgubi dragega očeta izrekajo Nevi Lavrenčič in svojcem iskreno sožalje prijatelji Vida in Darjo ter Silvana in Vojko. G. Vandi Lavrenčič - Čok in družini izrekamo občuteno sožalje ob težki izgubi dragega očeta. Združenje staršev srednje šole Sv. Ciril in Metod - podružnica Kati- Z ljubeznijo se ga spominjata Solza in Katja. Za vedno se ga tudi spominjajo sorodniki, tovariši, soborci in prijatelji. Trebče, 3. junija 1984 Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo Lučki Scili liani občuteno sožalje. Kolektiv in uprava SSG Ravnatelj, profesorji in učenci srednje šole na Katinari izražajo iskreno sožalje Wandi Čok in družini ob smrti očeta. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so v tolikem številu pospremili na zadnji poti našega preljubljenega sina in moža dr. Andreja Tavčarja in z nami sočustvovali ob njegovi prerani smrti. Posebna zahvala naj gre dekanu msgr. Ivanu Kretiču, duhovnikom so-maševalcem in pevskemu zboru »Fantje izpod Grmade«. Posebej se nadalje zahvaljujemo ravnateljema, učnemu in neučnemu osebju ter dijakom državnih srednjih šol »Fran Levstik« na Proseku in v Sv. Križu ter »Sv. Ciril in Metod« v Trstu, kakor tudi delavcem in vodstvoma podjetij »Veplas« v Špetru Slo-venov in »Iplas« v Kopru. Žena Jole, starši Zlatka in Zoran ter drugo sorodstvo. Benetke, Devin, 3. junija 1984 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Natalije Žuljan vd. Conte se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči svojci Ricmanje, 3. junija 1984 Ob smrti drage none Antonije Pe-taros roj. čač izreka svojemu dolgoletnemu odborniku Igorju Petarosu in družini iskreno sožalje ŠD Breg. PD Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca vabijo na XIV. PRAZNIK VINA V HRIBENCI DANES, 3. junija ob 18.30 koncert TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA od 20.00 dalje ples z ansamblom »POMLAD« JUTRI, 4. junija od 20.00 dalje ples z ansamblom »TAIMS« POKUŠNJA DOMAČIH VIN IN SPECIALITETE NA ŽARU Klub mladih raziskovalcev Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev Slovenski raziskovalni inštitut Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino VABIJO SLOVENSKE DIJAKE NA 4. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR 27. avgust - 8. september 1984 Prijava in vpis udeležencev na sedežih: SLORI — Tršt, Ulica Gallina 5, od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure NŠK, OZ — Trst, Ulica Petronio 4, od 8. do 13. ure SLORI — Gorica, Ulica Malta 2, od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Jutri, 4. junija, ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ulica R. Manna št. 29 diplomski koncert VILMA PADOVAN (razred prof. Neva Merlak) Na sporedu : J. S. Bach, Chopin, Liszt, Saint-Saèns, Ravel. Vabljeni! gledališča VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 — V petek, 8. t.m., ob 20.30 (red A) trinajsti koncert. Dirigent Daniel Oren, violinist Salvatore Accardo. Pri blagajni gledališča proddja vstopnic, tel. 631-948, od torka dalje. CANKARJEV DOM - Ljubljana Vfelika dvorana V petek, 8. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Mala dvorana V četrtek, 7. junija, ob 20. uri: Retrospektiva filmov Konija Steinbacherja. Okrogla dvorana Danes, 3. junija, ob 20. uri: R. Que-neau - À. Zorn »Vaje v slogu«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V torek, 5. junija, pb 16. uri: Eugene' O'Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za srednješolski center Vojvodina iz Tolmina v gledališki dvorani v Solkanu. kino Ariston 16.30 — 22.00 »I miei problemi con le donne«. Režija Blake Edvvards. Btirt Reinolds, Julie Andrews. Eden 17.30 — 22.15 »Flirt«. Monica Vitti, J. L. Biedeau. Fenice 16.00 — 22.15 »Tuareg, il guerriero del deserto«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Eccitanti e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Riški business«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »I giganti del karaté«. Jutri ob 16.00 »David Bo-wie, l'uomo che cadde sulla terra«. Grattacielo 16.30 — 22.00 »La finestra sul cortile«. Mignon 15.30 — 22.15 »Timerider«. Capitol 16.30 »Hot Dog«. Aurora 16.15 -— 22.00 »Fratelli nella notte«. G. Hackman. Moderno 17.30 — 22.00 »Due come noi«. John Travolta, Olivia Newton John. Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »Staying alive«. John Travolta. Radio 15.30 — 21.30 »Estate viziosa ad Ibiza«. Lumiere 15.30 — 22.00 »The Blues Brothers«. Alcione 16.00 — 22. »Qualcuno volò svi nido del cuculo«. Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Prispevajte za Dijaško matico PROSLAVA 10. obletnice odkritja spomenika padlim v NOB od Korošcev -Griže - Fameda bo danes, 3. junija, pri Korošcih, ob 16. uri. Govorili bodo poslanec Mario Lizzerò, dolinski župan Edvin Švab, miljski občinski odbornik dr. Jurij Vodopivec. Koncert filharmonije od Korošcev in zbora Jadran. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20 5. JUNIJA OB 20.30 v gostilni Grilanc v Saležu ZAKLJUČNI TOREK S KRIŠKIMI KABARETISTI Vabljeni člani in zvesti obiskovalci n/V SLOVENSKO /V \ PLANINSKO 'SPOTI DRUŠTVO ®$Ssi TRST Prireja v nedeljo, 10. junija avtobusni izlet na Koroško na območje Zahodnih Gur in v Bilčovs, kjer bo 13. srečanje planincev treh deže1.. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 6. junija. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20. razstavlja Desiderij Švara svoja novejša dela. Osnovna šola P. Trubar v Bazovici prireja danes, 3. junija, razstavo ročnih del in likovnih izdelkov. Razstava bo na ogled od 9. do 12. ure ter od 17. do 20. ure. Vabljeni! V galeriji Babna hiša v Ricmanjih je do 16. junija odprta razstava Azada Karima in Hamida Tahirija. Umik: torek, četrtek, sobota od 20.30 do 22. ure, nedelja od 10. do 12. ure. Osnovna šola Boršt vabi na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov danes, 3. junija, od 9. do 12. ure ter od 17. do 20. ure. V Domu A. Sirk v Križu je na ogled razstava hobijev. Zaradi velikega zanimanja bo razstava odprta še danes, 3. junija, od 11. do 13. ure ter od 16. do 18. ure. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom — Še danes, 3. junija, je odprta razstava TABORA MLADIH: čevlji, oblačila, slike, fotografije. Umik: od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 3. junija VNEBOHOD, PAVLA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.48 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 8.29 in zatone ob 0.40. Jutri, PONEDELJEK, 4. junija FRANC Vreme včeraj: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb raste, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morja mimo, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Veronika Slavec, Fabrizio Furlan, Francesco Russi, Marisa Ferluga, Sabrina Iogna Prat, Davide Pavone, Massimiliano Coslovich, Simone Ursich. UMRLI SO: 54-letni Stellio Bossi, 89-letna Orsola Umer vd. Cercego, 77-letna Argia Stricca por. Moso, 73-letni Dario Quadrini, 43-letni Romano Peschier, 63-letni Martino Stefani, 82-letna Maria Krečič vd. Turk, 88-letna Maria Kljun vd. Krecich, 79-letni Nazario Grio. OKLICI: uradnik Stello Depangher in uradnica Sonia Furlan, finančni stražnik Michele Grimaldi in uradnica Fabrizia Richter, študent Edi Hai pel in Solnica Maida Bono, izvedenec za vodenje podjetja Flavio Ritani in uradnica Irene Maria Proghazka, pleskar Vittorio Liuz-zi in čistilka Natalina Segon, v pričakovanju zaposlitve Fulvio Buttignon in gospodinja Assunta Ordura, skladiščnik Guido Bianconcini in uradnica Patrizia Colavecchia, zvezdoslovec Marino Mozzetti in Solnica Silvia Matarese, elektrikar Claudio Coroidea in knjigoveznica Daniela Sirol, delavec Silvano Uderzo in zobotehniška vajenka Cinzia Zanier, šolnik Paolo Giuseppe Pellizzer in Solnica Marina Mengaziol, kovač Marino Bo-nazza in v pričakovanju prve zaposlitve Lorella Berlocchi, mizar Bruno Bobini in uradnica Paola Gradara, uradnik Giampaolo Bariceli! in tehniška risarka Patrizia Sergovich, ribič Alessandro Marchi in analistka Gabriella Antonucci, kovinar Claudio Chicconi in prodajalka Silvia Brieger, uradnik Ernesto Vigini in frizerka Gabriella Stefani, elektrikar Gabrizio Paoli in terapevtka za rehabilitacijo Susanna Mezzarobba, uradnik Amedeo Maria Giuliani in uradnica Patrizia Sajovitz, gojitelj školjk Guido Doz in gospodinja Maria Rosaria Gallo, industrijski izvedenec Damiano Papagno in prodajalka Laura Tamplenizza, uradnik Giorgio Zanuttin in Solnica Anne Margaret Ryan, skladiščnik Mauro Giardini in prodajalka Daria Bandi, uradnik Valter Ronga in prodajalka Gabriella Grahonja, kuhar Rocco Latorraca in trgovska pomočnica Maria Carmela Scotto Di Perretolo, delavec Roberto Rismondo in prodajalka Elisabetta Gian-nella, uradnik Giorgio Smilovich in u-radnica Maria Assunta Quagliariello, delavec Luigi Pusateri in gospodinja Maria Tilotta, zidar Francesco Marino in šivilja Anna Naglieri, v pričakovanju zaposlitve Antonio Manganelli in ■ uradnica Giovanna Lo Faro, agent J.V. Ubaldo Loperfido in gospodinja Alessandra Magoni, karabinjer Antonio Primavera in gospodinja Rosa Tucci, stražnik J.V. Ivano Nimis in frizerka Michela Martellarli, finančni stražnik Vincenzo Frac-chiolla in inženir Caterina Stasi, fotograf Fulvio Goste in gospodinja Raffaella Bassutti, računovodja Oscarre Spo-gliarich in bolničarka Ana Vera Veble, elektromehanik Franco Biloslavo in gospodinja Sonia Lagrande, laboratorijski tehnik Silvio Pahor in čuvaj muzejev Donatella Schiulaz, delavec Giancarlo Ribezzo in uradnica Anna Laporta, obrtnik Bruno Casertano in delavka Patrizia Cemigoi, fotograf Nicola Porro in uradnica Emanuela Marini, mehanik Walter Milani in uradnica Rosa Tirrigo, avtoličar Fabio Callcgaris in prodajalka Graziella Caliussi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek in žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica- te 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik- te 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan tel. 209-197. J ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJE BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 19 84 15 35 96 40 86 52 14 66 43 45 88 15 85 51 57 39 29 44 35 48 52 81 84 76 61 74 70 54 27 51 21 87 77 75 70 82 21 83 20 81 35 31 66 10 36 76 47 31 ENALOTTO 1X1 2XX2212XX KVOTE : 12 — 40.186.000 lir 11 — 581.800 lir 10 — 72.500 lir OPV in MPZ VESELA POMLAD vabita na 3. praznik mladih pevcev Vesela pomlad ki bo danes, 3. junija, s pričetkom ob 17. uri na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah. Nastopili bodo OPZ in MPZ Vesela pomlad, MIMPZ Zvonček z Repentabra, otroška folklorna skupina SKD Tabor, iluzionist Ivo Valetič ter ansambla Zvezde in Galebi, ki bosta igrala za ples in družabne igre. Poskrbljeno bo za domačo kapljico in prigrizek. Prisrčno dobrodošli! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij ZSKD obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 4. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. KD F. Venturini priredi 9., 10. in 11. junija šagro na Krmenki. Vsak večer ples z ansamblom Aries. Vabljeni ! Junijska serenada — ljubezenske pesmi poje Obalni oktet. Umetniški vodja Matjaž šček, pesmi bere David Malalan. V Trebčah v sredo, 6. junija, ob 21. uri. Na koncert vabi KD Primorec. PD Mačkolje vabi na ponovitev Praznika češenj, ki bo danes, 3. junija, od 16. ure dalje. , KD Rovte - Kolonkovec prireja že tradicionalno tekmovalno srečanje »Ali spoznaš svoje vino«, ki bo 10. junija ob 17. uri na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27 (bivša Campanelle). Po nagrajevanju sledi veseli večer ob zvokih harmonikarke Neve in njene skupine. razna obvestila Osnovna šola F. Venturini iz Boljunca vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v sredo, 6. junija, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren. Boljunska šagri\ ’84. Vaška' Sagra je pred nami, pohitimo oj vaščani, da vsi skupaj z ramo ob rami priredimo boljšo šagro kot lani! Da ne bomo vedno »tisti« sami pridi tudi ti, da sodeluješ z nami. Sestanek bo jutri, 4. junija, ob 20.30 v društveni dvorani. Odbor za mir Prosek - Kontovel poziva vse vaščane, da se množično udeležijo samoupravnega referenduma za mir in razorožitev, ki bo danes, 3. junija, od 9. do 14. ure. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na predavanje prof. Toussain-ta Hočevarja z univerze v New Orleansu, ki bo jutri, 4. junija, predaval na temo: Zgodovina slovenskega bančništva s posebnim ozirom na Jadransko banko v Trstu (1900-1941). Predavanje je rezultat raziskovalnega dela v okviru Ekonomske fakultete v Ljubljani s pomočjo Fulbrightove štipendije. Danes, 3. junija, in jutri, 4. junija, do 12. ure bo v šoli Bazoviški junaki v Rojanu razstava ročnih del in likovnih izdelkov. Vabljeni ! Šola Glasbene matice vabi na Osrednjo akademijo, ki bo v petek, 8. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Podporno društvo v Rojanu vabi na 93. redni občni zbor, ki bo danes, 3. junija, ob 9.30 v prvem in. ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih v Ul. Apiari 31 v Rojanu. Enotni odbor za mir Kolonkovec-Rovte prireja razstavo risb šol F. Milčinski -Katinara in M. Stepančič - Gregorič Sv. Ana na sedežu sekcije KPI - Kolonkovec, danes, 3. junija, od 8.30 do 12. ure. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 30. junija (sobota) v Ljubljano ob priliki Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, 2. nadstr., tel. 040/732-858. Društvo slovenskih upokojencev priredi v soboto, 9. junija, izlet v Ljubljano ob priliki nastopa pevskih zborov upokojencev Slovenije. Koncert bo v Can-darjevem domu. Po koncertu kosilo v Ljubljani. Vrnitev pa skozi Škofjo Loko po Poljanski dolini na Logatec. Odhod 9. junija ob 8. uri zjutraj izpred sodnij-ske palače Trga Ulpiano. POTOVALNI URAD »AUMtOMtAc prireja 14., 22., 24. junija ter 1. in 2. julija enodnevne izlete na Brione Cena izleta 58.000 lir. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »AURORA« v Ul. Cicerone 4, tel. 040/60261. URNIK SPREJEMANJA OGLA-• SOV IN RAZNOVRSTNIH OBVESTIL: Vsak dan od 8. do 13. ure Oglasni oddelek PUBLIEST - tel. 040/77-52-75 Samo osmrtnice in sožalja do 20. ure Redakcija Primorskega dnevnika tel. 79-46-72 Obvestilo izletnikom v Grčijo Primorski dnevnik obvešča izletnike v Grčijo, da lahko dvignejo programe v potovalnem uradu Auitara od četrtka, 7. junija, dalje. ZAHVALA Vsem, ki so mi ustno ali pismeno čestitali ob prejemu Tomšičeve nagrade za življenjsko časnikarsko delo, se najlepše zahvaljujem Jože Koren čestitke Jutri praznuje rojstni dan draga MIRANDA BAJC. Vse najboljše in še obilo srečnih let ji želijo sestra Majda z družino, posebno pa oče Štefan. Danes praznuje v Križu DIEGO KOŠUTA 18. rojstni dan. Mnogo sreče in zdravja mu želijo mama, tata in sestra. Privekal je drugorojenček DEVAN Kolegi občine Zgonik čestitajo Igorju, Darji in Nataši, novorojenčku pa želijo vso srečo v življenju. V četrtek, 31. maja, je praznovala svoj 77. rojstni dan MARLJA PANGERC iz Doline št. 191 Vse najboljše ji želita sinova Karlo in Danilo z družinama ter nečak Vitjan z družino. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8: do 13. ure PRODAM 3 vinske betonske sode od 5, 7. 11 hi in drugo vinsko opremo. Tel. 040/228-145. ZELO UGODNO prodam Peugeot 505 GR 1981, prvi lastnik za 5.500.000 lir. Informacije tel. 040/824-801 po 20. uri. KUPIM podstrešje v privatni hiši v Piranu. Plačam v devizah. Ponudbe na ADIT -DZS, Kardeljeva 8, 61000 Ljubljana. LEPO 22-letno dekle išče izobraženega, dobro situiranega, moškega starega od 26 do 30 let zaradi poroke. Samo resne ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst - pod šifro »Poroka«. V VELIKEM DOLU je odprl novo gostilno Severin Hovelja. PRODAM Autobianchi Elite 112, staro 8 mesecev, 11.000 km. Tel. 040/220-363. OSMICO je odprl Fran Colja - Sama torca št. 21. Toči belo in črno vino. NUJNO iščem delo v Gorici ali okolici. Vuk Nataša — 9. septembra 189 — 65290 Vrtojba. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. PRODAM motorno kolo Peugeot 103. Tel. 040/22613 ali 228-547. ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE od 6 do 10 oseb oddamo v najem za mesec junij, delno julij in za ves avgust komfortno lovsko kočo v osrčju Logarske doline po zelo nizki ceni. Informacije iz prijaznosti pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4. ram železnina IVI STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za Industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 - Tel. Ì2M71 INŠTRUKCIJE iz matematike in fizike dajem na domu. Tel. 003865/21972. RIVIERA prodaja v Skednju, Ul. Ponticello, 2-sobno stanovanje z avtonomnim gretjem na metan, garažo in parkirnim prostorom, vse v odličnem stanju. Tel. 224-426. RIVIERA prodaja v Ul. Pollaiolo stanovanje v zadnjem nadstr.: salon, 2 sobi, kuhinja, kopalnica, centralno gretje, dvigalo: 67.000.000 lir. Tel. na št. 224-426. RIVIERA prodaja v Ul. Bartoletti (v bližini velesejma) skladišče, 55 kv. m z industrijskim hladilnikom in možnostjo tovornega dovoza. Cena 50.000.000 lir. Tel. 224-426. MEDICINSKA SESTRA išče dvakrat tedensko zaposlitev po 4 ure. Tel. na št 040/231-741. PRODAM prenovljeno poročno obleko, vel. 44. Telefonirati na št. 54363 urnik trgovine. PRODAM FIAT 131/1300, letnik 75, po zmerni ceni. Tel. 567-248. PRODAM zazidljiv teren v dolinski občini. Tel. 911-557. ZA DOBRO SPANJE IZBERI CENTRO DEL MATERASSO Gradare Petruccl UL. CERERIA 8 - TEL. 727617 TRST Servis za tvoj počitek! VRIMOEtSKl DNEVNIK — 3. junij« 1984 programi rtv □ «i™ 7 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 3. junija 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 4. junija 1984 ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Tremolino o la magia del nome 11.00 Maša 11.55 Sledovi časa 12.15 Zelena linija 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik - Vesti 14.00 - 19.50 Domenica in - kronike in športni dogodki 20.00 Dnevnik 20.30 La ragazza dell’addio po romanu Giorgia Scerbanenca 21.35 Dnevnik 21.45 Športna nedelja 22.35 Quando Roma era città aperta 23.20 Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci 10.40 Tednik o estetiki in zdravju 11.35 Risanke 11.55 Ogni giorno è domenica - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 - 19.45 Blitz - spektakel, šport 19.50 Dnevnik 2 Ljubljana 8.40 13.05 Teletekst 8.55 Poročila 9.00 Živ žav - otroška matineja 9.50 Modro poletje 10.25 Veliko mesto - nadaljevanka 11.40 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 15.25 Primorska poje - posnetek sklepne prireditve 16.55 Poročila 17.00 Visok pritisk - zabavnoglasbena oddaja 17.45 športna poročila Danes ob 21.25 bo v okviru mesečne oddaje, ki jo TV Ljubljana namenja Pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem, v Avstriji In Italiji »Slovenci v zamejstvu«, tudi reportaža z množičnega zborovanja v Dorici. Prispevek, ki so ga pripravili filmski snemalec in tonski tehnik Agencije Alpe Adria Sergio Ferrari In Pavel Hrovatin ter dopisnik RTV Ljubljana v Trstu Andrej Šumenjak, temelji v glavnem na izjavah in vtisih udeležencev samih. 18.00 Intermezzo - ameriški film 19.05 Risanka CANALE 5 8.30 L'albero delle mele - TV film 10-45 šport 1215 šport - nogomet 13.00 Superclassifica show 14.00 Ciao gente speciale album vodi Corrado 16.30 Tempo d'estate filmska komedija 18.30 II profumo del potere - nadalj. 20.25 II ricco e il povero - nadalj. 22.25 Flamingo Road - TV film 23.25 Prima pagina speciale Europa °D-25 Non siamo angeli filmska komedija - Humphrey Bogart in Peter Ustinov RETEQUATTRO 8.30 Risanke 10-30 A-Team - TV film jl-30 šport - motorizem 13-00 šport - ameriški nogomet 13-30 Fascination 15.30 Freebie e Bean - TV film 16-45 Film 19-00 Nonsolomoda - ponovitev 19-30 Dynasty - TV film “0-25 M’ama non m’ama show 22- 15 Mai dire si - TV film "3-15 Onda azzurra - ponovitev 23- 45 šport - ameriški nogomet 00-45 Film ITALIA 1 8-55 Risanke jO-15 Alvarez Kelly - film 12- 15 Bit, zgodbe iz računalnika 13- 00 šport - Grand prix 14- 00 Dee Jay Television 16-30 La truffa che piaceva a Scollanti Yard - film 20.00 Dnevnik - Domenica sprint - dogodki in osebnosti športnega dne 20.30 Colombo - TV film 21.45 Profumo di classe glasbena komedija 22.45 Dnevnik - Večerne vesti 22.55 Dnevnik - tednik o medicini 23.30 Šola in vzgoja 23.55 Dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 12.05 Glasbeni prostor z Gianni jem Nazzarom 12.35 Non stop dance 13.35 Maledetto rock - 30 let glasbe 14.25 - 17.20 Dnevnik - šport 17.20 I sette falsari - film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Glasbeni karneval 20.30 Domenica gol - kronike - komentarji - razgovori 21.30 Magda Olivero - 2. del •22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo - B lige 23.15 Jazz klub 24.00 17. Giro ciclistico d'Abruzzo 20.00 Strici so mi povedali - nadalj. 21.25 Slovenci v zamejstvu 21.55 Športni pregled 22.25 TV plošča 22.40 EP v kajaku in kanuju: Soča ’84 22.55 Poročila Koper 15.45 Videomix - glasbena oddaja 17.45 Rokomet 19.00 Risanke 19.30 Stičišče - tednik Dnevnika 19.45 Visoki pritisk - glasbena oddaja 20.30 Veliki Buster Keaton - film 22.00 Avtomobilizem - Montecarlo: Velika nagrada formule 1 23.00 Živeti z naravo - dok. oddaja 23.30 Telestar 83 - glasbena oddaja Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin 13.30 Zdravilne rastline 14.00 Narodna glasba 14.30 Planet opic - nadaljevanka 15.20 Nedeljsko popoldne 17.10 Straža na Renu - ameriški film 19.30 Dnevnik 20.00 Strici so mi povedali - nadalj. 21.55 Športni pregled 22.25 Dnevnik 18.30 Simon & Simon - TV film 19.30 II circo di Sbirulino Sandra Mondaini 20.25 Bene, bravi, bis Franco Franchi, Ciccio Ingrassia in Edwige Fenech 22.30 Ballata macabra - film 00.40 Oltre la soglia della morte - film TELEPADOVA 12.00 Risanke 13.00 Catch 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 Cara a cara - TV film 17.30 Risanke 18.30 Anche i ricchi piangolo TV film 20.20 II prefetto di ferro - film 22.00 Tutti per uno 23.00 La Formula 1 del mare 24.00 Mia moglie ci prova - film TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 II re del quartiere - TV film 13.00 Film 14.30 Dražba preprog 20.00 II mondo di Joe - TV film 20.30 Film 22.00 Šport ’ 1.00 Horoskop TELEFRIULI 13.30 Firehouse squadra 23 - TV film 14.00 Fogolar 19.30 Friulisport 20.25 I peccati di Madame Bovary film 22.15 Ciao Èva 23.30 La montagna del perdono - film Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pranzo in TV 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Pranzo in TV... telefonira publika 14.05 II sistema mondiale dell’eroina 15.00 Iz parlamenta 15.30 šola in vzgoja 16.00 Secret Valley - 17. epizoda 16.30 športni ponedeljek 17.00 Dnevnik - Kratke vesti 17.00 Problemi gospoda Rossija - ekonomski tednik 18.00 L’ottavo giorno - kulturna oddaja 18.30 II grande teatro del West - TV film 19.00 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Come le foglie al vento - film 22.10 Evropska volilna tribuna 23.00 Dnevnik 23.10 Quarant’arini dopo 0.40 Dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani Koper 14.00 in 16-30 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo med drugimi tudi naslednji prispevki : TRST — Sestanek kolektiva SSG TRST — Volilni shodi za evropske volitve TRST — Srečanje rektorjev Alpe - Jadran PEVMA — Poimenovanje osnovne šole PROSEK — Komemoracija talcev ČEDAD — Nastop Slovenskega dijaškega doma iz Trsta DOLINA — Začetek junijskih glasbenih večerov ter športni pregled 17.00 Poročila 17.05 TV šola 17.30 Veliki Buster Keaton - film 19.00 Risanka 19.30 TVD stičišče 19.50 Opera narave - dokumentarna oddaja 20.20 Lovec - TV film 21.20 TVD - vse danes 21.30 Plesni korak 22.00 Nočni film CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.00 Aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis nagradna igra 12.45 II pranzo è servito - vodi Corrado 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film • 18.00 La piccola grande Nell - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 II ricco e il povero - nadalj. 22.25 Flamingo Road - TV film 23.25 Prima pagina speciale Europa 0.25 Uomini e filo spinato - film RETEQUATTRO 8.30 Risanke 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Film 12.30 Risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Film 16.50 II magico mondo di Gigi -risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra 20.25 L’onorevole con l’amante sotto il letto - film 22.40 Maurizio Costanzo show 0.30 Film 2.30 šport ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 L’ereditiera - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim bum barn Risanke TELEVIZIJA 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 Evropska volilna tribuna 13.35 La dinastia del potere 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 15.45 Tandem - aktualnosti, igre, gosti 15.45 67. Giro d’Italia 17.00 Vediamoci sul due - kronike, glasba in drogo 18.30 športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 20.30 Dogodki in osebnosti tedna 21.25 Profumo di classe - glasbena komedija 22.30 Dnevnik 2 - večerne vesti 23.10 Sorgente di vita - rubrika 23.35 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 16.00 Nogometno prvenstvo B lige 18.25 L’orrecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.30 La scena di Napoli 21.30 Dnevnik 3 21.40 Specialistična medicina 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Zgodbe iz nepričave 18.10 Tehnologija optičnih vlaken 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 .Vam - glasba za mlade 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Filmi AGRFT 20.50 Filmska delavnica ob avstrijskem filmu Počasno umiranje 22.50 Dnevnik Zagreb 17.40 Poročila 17.45 Slovenske ljudske pravljice 18.00 Zgodbe iz davnine 18.15 TV koledar 18.25 Kronike občine Bjelovar 18.45 Vam - glasba za mlade 19.30 Dnevnik 20.00 Veliki talent - drama 21.30 Izbrani trenutek 21*35 Argumenti - zunanjepolitična oddaja POSTAJE 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim bum barn Risanke Strega per amare - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 Puffi - risanke 20.25 Sballato, gasato, completamente fuso - film 22.30 Bit, storie di computer 23.15 Samurai - TV film 0.15 La parola ai giurati - film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Magnetoterapia 16.30 Peyton place - TV film 17.30 Risanke 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film * 20.20 Quando le donne si chiamavano madonne - film 23.15 Hawaii squadra cinque zero -TV film 0.15 L'ombra dell’uomo ombra - film TRIVENETA 13.30 Risanke 14.30 Dražba 17.00 TV film 18.00 Le favole di carta 18.30 Rum pole - TV film 19.30 Glasbena srečanja 19.45 Rubrika 20.30 Film 22.00 II re del quartiere - TV film 22.30 Film 1.00 Horoskop TELEFRIULI 13.00 Risanke 13.30 Mariana, il diritto di nascere TV film 14.30 Film 16.00 Risanke 20.00 Mariana, il diritto di nascere -TV film 21.30 Quel maledetto ponte sull’erba -film 23.30 I guaritori - film lìAMO Nedelja, 3. junija 1984 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojami; 9.45 Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski o-der: »Kozorog«; 11.00 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.(10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 -19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.15 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; EP; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev -Danes na valu Radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Objave, EP; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 17.30 Nedelja na športnih igriščih. RADIO KOPER (Italljonskl program) 7.15, 12.30, 19.30, Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glas ba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak.; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Programi prihodnjega tedna; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Kaj je novega?; 15.30 Popevka tedna; 17.45 Lestvica 33 obratov ; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00 Poročila; 6.00 Dnevni koledar; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; Iz naših sporedov; 8.07 Radijska igra za otroke; Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši ; 10.05 Nedeljska matineja ; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00-12.10 Na današnji dan; 13.00 Poročila - Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Humoreska tega tedna; Jaroslav Bo-čok: Zamisli ljubitelja živali; 14.45 Pihalne godbe; 14.55 Minute za EP; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Amaterski zbori tekmujejo; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.60 Zabavna radijska igra; Na zgornji polici; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba. Ponedeljek, 4. junija 1984 RADIO TRST A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Pravljica; 8.10 -13.00 Dopoldanski zbornik: Almanah : Sedma stopnja sreče; - (8.45) Glasbeni potpuri; - 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja : Giuseppe Verdi: Luisa Miller; - (11.30 Literarni listi ; - (11.40) Glasbeni potpuri; 12.00 Skrivnost verstev; -(12.30) Glasbeni potpuri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 -17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih; - (14.40) Tja in nazaj ; -(16-00) Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; - (16.30) Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba: organist Hubert Bergant in Slovenski trobilni kvartet v stolnici sv. Justa v Trstu; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Ne-diških dolin ; 18.30 Glasbene raznolikosti. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbena šola Pristojna ; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz filmskega sveta; Pesem tedna Radia Koper; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.33 Primorski zbori na reviji v Zagorju ob Savi. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna ; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 15.00 Zdravo otroci -ponovitev ; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od...; 17.00 Glasbena oddaja; 18.00 Novi plesi. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE .JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Javna razprava o krizi v gradbeništvu Krajevne ustanove lahko bistveno prispevajo k premostitvi težav Tisoč delovnih mest manj kakor pred desetimi leti, na desetine podjetij, ki so zašla v stečaj, nelojalna konkurenca in prisotnost podjetij iz drugih krajev dežele, zaposlovanje delavcev na črno. Poleg vsega pa dolgotrajna stagnacija tako na področju javnih del, kakor v gradnji zasebnih objektov.- To so značilnosti sedanjega trenutka, ki ga preživlja gradbeništvo na Goriškem, dejavnost, ki je bila še do pred nekaj leti ena vodilnih gospodarskih panog, ki pa danes preživlja zelo težko obdobje, kljub temu, da se na splošno vse pogosteje govori o prvih znakih poživitve gospodarstva, kar naj bi imelo za posledico tudi poživitev gradbene dejavnosti. 0 teh vprašanjih ter o tem, kaj storiti za izboljšanje položaja je tekla beseda na včerajšnji javni razpravi, ki jo je v pokrajinski sejni dvorani pripravil sindikat gradbincev (FLC). Škoda, da pobuda ni imela tistega odziva, ki bi ga spričo sedanjega splošnega gospodarskega položaja tudi pričakovali. V dokaj jasnem in jedrnatem poročilu je član vodstva sindikata Sergio Donda podal analizo splošnih družbenih in gospodarskih pogojev, ki v tem trenutku zaviralno vplivajo tudi na dejavnost v gradbeništvu. Stanje pa kljub vsemu ni brezizhodno, je poudaril Donda ter ob tem nanizal bistvene elemente načrta, ki ga je izdelal sindikat. Pomembno vlogo za izhod iz sedanjega stanja pa lahko o-digrajo javne ustanove. Vsekakor je osnovnega pomena pristop, oziroma razumevanje prave vloge gradbeništva v gospodarski strukturi pokrajine in dežele. Gradbeništvo je in mora ostati produktivna gospodarska dejavnost. za premagovanje sedanje v takoj: Možnosti____ stagnacije so v takojšnji in predvsem finalizirani uporabi javnih fondov, v hitrejšem odločanju javnih ustanov glede načrtov velikih javnih objektov, v spremembi ali vsaj prilagoditvi predpisov glede licitacij in ne nazadnje v skupnih prizadevanjih za odpravo številnih negativnih aspektov, zlasti kar zadeva najemanje delovne sile, nelojalno konkurenco, prisotnost zunanjih podjetij itd. Potrebno bi bilo tudi strožje nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o socialnem varstvu ter delovnih pogodb. Donda je v svojem posegu tudi kritiziral dosedanjo usmeritev dežele glede posegov na področju gradbeništva, saj ne vnaša bistvenih novosti v obstoječe, ampak prej prispeva k ohranjevanju statusa quo. Po uvodnem poročilu se je razvila zanimiva razprava. manjšega trga po goriškem arhitektu. Vodnjak, ki je sedaj na vrtu Attemsove palače, hi lahko bil spet na ogled in v ponos prebivalstvu, poleg tega pa bi lahko postal simbol celega severnega mestnega rajona. Rajonski svet namerava v zvezi s tem vprašanjem sensibilizirati občinsko in deželno upravo ter ustanovo za spomeniško varstvo. Danes poimenovanje šole v Pevmi Pacassijev vodnjak spet na Koren? Rajonski svet za svetogorsko četrt in Placuto je ob podpori tamkajšnjega prebivalstva sprožil zanimivo pobudo. Predlagal je namreč, da bi znani Herkulov vodnjak, znamenitega go-riškega arhitekta Pacassi ja, spet postavili na javen prostor, pred Attemsovo palačo. Vodnjak je podoben onemu na Travniku in je v preteklosti že stal na Komu. Pacassi ga je izklesal leta 1775. Sedanja ureditev prometa, ugotavlja predsednik rajonskega sveta Giovanni Podbersig, bi omogočila postavitev na gredo na Largu Pacassi. S tem bi tudi upravičili poimenovanje tega Danes bo v Pevmi, s pričetkom ob 10.30 slovesnost ob poimenovanju tamkajšnje osnovne šole po Jožetu Abramu. Prireditev bo obsegala odkritje kipa v veži šolske stavbe, nastop u-čencev s petjem in recitalom del Jožeta Abrama, slavnostni govor, nastope pevskih zborov iz štmavra in Pev-me - Oslavja ter pozdrave učiteljstva in gostov. Pripravili so tudi razstavo slikovnih del učencev in slik ter dokumentov o življenju šole in va'si Pev-ma, Oslavje, Štmaver. Dražji bencin v Jugoslaviji V prihodnjih dneh se bo bencin go-riške proste cone podražil za približno 60 lir pri litru, včeraj pa so stopile v veljavo tudi nove cene bencina pri črpalkah onkraj meje. Bencin se je podražil za približno 20 odstotkov, saj bo po novem stal liter super bencina 85,50 novih din (prej 71,00 novih din) Pesem ne pozna meja v nedeljo v Doberdobu Na pomembno pevsko prireditev se pripravljajo v Doberdobu. KD Jezero je v sodelovanju z občinsko upravo prevzelo organizacijo pevske revije Pesem ne pozna meja. V nedeljo, 10. t.m., se bo tako v Doberdobu zbralo deset pevskih zborov iz zamejstva in matične domovine, gostitelj P3 bo domači pevski moški zbor KD Jezero, ki bo tudi sam sodeloval na reviji-Pomembnost manifestacije se bolj kakor v številčnosti kaže v razno likosti pevskih skupin, ki so napovedale svojo udeležbo. Prisotni bodo namreč zbori iz zamejstva, iz Italije in Koroške, zbori iz matične domovine in tudi zbor Edi Forza iz Štarancana. Sicer pa bodo ob koncu tedna imeli v Doberdobu še vrsto drugih prireditev. Tako bo v petek zvečer nastopil kantavtor Andrej Šifrer, v soboto zvečer bo nastop zbora goriških študentov, vse dni pa bo tudi poskrbljeno za prijetno razvedrilo in zabavo, saj bo istočasno s pevsko revijo v Doberdobu tudi poletni praznik KD Jezero. V nedeljo 10. junija Poimenovanje osnovne šole v Gorici po Francetu Bevku V slovenski osnovni šoli v zavodu »Lenassi«, v Ulici Vittorio Veneto v Gorici, bodo slovesno počastili Franceta Bevka po katerem so šolo poimenovali. Slovesnost bo v nedeljo, 10. junija, v šolskih prostorih. U-čenci bodo nastopili z recitalom Bevkovih del in se za nastop vestno pripravljajo pod vodstvom učiteljic. V veži stavbe bodo odkrili Bevkov kip. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU Danes, 3. junija, ob 19. uri nagrajevanje slikarskega ex tempore, nastop članov štandre-ške dramske skupine z veseloigro »Oče na polikliniki« ter naston goriškega skavtskega ansambla. Sledi plesna zabava. Praznik špargljev se bo nadaljeval v soDoto, 9. in nedeljo, 10. junija. Literarna nagrada » Comisso « za pripovedništvo in biografijo Kmetijsko posestvo PINTAR BORIS — Valerišče 7 ,1: v» Tel. 884-105 — Števerjan / San Floriano del Collie Cenjenim odjemalcem priporočamo naslednja kako vosfaa in priznana vina DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Isonzo« Namizno belo vino DOC »Collio« DOC »Collio« DOC »Collio« Furlanski tokaj Beli pinot Sivi pinot Aromatični traminec Sauvignon Renski rizling Zlata rebula Cabernet franc Merlot Črni pinot Gorica bo v soboto prizorišče na vsedržavni ravni pomembnega kulturnega dogodka. Na svečanosti, ki se bo pričela ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Roma, bodo namreč proglasili najboljše knjige na letošnjem 6. literarnem natečaju »Giovanni Comisso«. Gre za eno od najpomembnejših literarnih nagrad v Italiji, ki jo prireja skupina literatov in kulturnikov iz Trevisa, od koder je bil doma pisatelj Comisso. Tokrat so prvič izbrali Gorico in ne po naključju. V našem mestu namreč razstavljal svoje skulptu-lc, kipar Simon Benetton, ki je tesno povezan s prireditelji natečaja, poleg tega pa je bil tudi Comisso vezan na te kraje, kjer se je udeležil 1. svelov--- vojne in je, kot Hemingway, opi- odločili, da bodo v Gorici izvedli prvi del proglasitev letošnjih zmagovalcev: strokovna žirija, ki ji predseduje minister Bruno Visentini in jo sestav Ijajo znani- kritiki, pisatelji in uni verzitetni profesorji bo izbrala trt pripovedna dela in tri biografije. Med temi bo »ljudska žirija«, ki jo sestavlja 50 ljudi različnih slojev, iz brala absolutnega zmagovalca v vsaki skupini. Ta drugi del bo čez tri mesece v Trevisu. to je re sai poraz pri Kobaridu. Tako so se Na letošnje tekmovanje se je prija vilo kakih 50 avtorjev s knjigami domala vseh pomembnejših italijanskih založb. Povejmo naj še, da bodo v Gorici izbrali tudi najboljše tri dijake med vsemi, ki so sodelovali na mladinskem natečaju s spisom o pokojnem treviškem pisatelju. m %. Obsojenih šest mladeničev: razpečevali so heroin 3K A z pet nj EKNOMEC GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032 - STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE — REGISTRATORJI SWEDA ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA ^ TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174 NAJLEPSE PLETENINE TER VSE ŽENSKE IN MOŠKE KOLEKCIJE ZA POLETJE obsodbami, ki gredo od leta in mesecev do dveh let in deset mesecev zapora, se je na goriškem sodišču zaključil proces proti skupini šestih oseb, ki so bile obtožene razpečevanja mamil. Obsojeni so bili 34-letni Mario Clama, 24- in 23-letna Gianmario in Natalino Dovier in 24-letni Oliviero Toso, vsi iz Gradeža, ter 23-letni Lucio Poli in 27-lctni Arnaldo Marcuzzo iz Veneta. Aretirali so jih v Tržiču med oktobrom in decembrom 1982 zaradi razpečevanja več manjših količin heroina. Javni tožilec Pavesejeva je zahtevala za vseh šest obtožencev po tri leta in mesec dni zapora. Sodniki Succi, Castro in Marinelli pa so pri raz-soidbi upoštevali izvajanje zagovornikov, ki so zahtevali nižje kazni, ob upoštevanju, da je šlo le za minimalne količine mamila. Tako so obsodili Clamo in oba brata Dovier na leto in pet mesecev zapora in 400 tisoč lir globe, Tosa in Marcuzza na leto in 8 mesecev ter 600 tisoč lir, Poli ja pa na dve leti in deset mesecev in 4,5 milijona lir globe. Za To-sija in Gianmarca Doviera je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list, medtem ko bo Poli, ki je edini od šesterice pričakal proces v preventivnem zaporu, preostalo kazen prestal v priporu na domu. lažje ponesrečil 55-letni Lorenzo Trost iz Ul. Angiolina 20. Zaradi preostrega zaviranja je zavozil s ceste in treščil s svojim fordom escori v zid. Predvidoma bo okreval v desetih dneh. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada Nesreča na Majnici Med vožnjo iz Gradišča proti Gori-i se je prejšnji večer na Majnici Sledila bo kulturna prireditev z govori in pozdravi. Ob tej priliki bodo izdali tudi zajetno brošuro z zanimivimi podatki o zgodovini slovenskega šolstva v Gorici. Pri pripravi celotne prireditve so imeli precej stroškov z nabavo kipa, tiskom brošure in drugimi pripravami. Precej denarja so nabrali, potrebujejo pa ga še precej. Zato s tega mesta apelirajo na goriš ko slovensko javnost, da jim priskoči na pomoč. V našem listu smo že objavili nekaj seznamov posameznih tvrdk, ki so prispevale v ta sklad. Danes objavljamo še en tak seznam: Milko Quinzi, 10.000 lir; družina Pregelj 50 tisoč lir; trgovina Viatori 50.000; A-GOREST 200.000; N.N. 15.000; N.N-200.000; Alfred Vetrih 50.000; dr. Milan Brešan 50.000; Posojilnica Sovod-nje 100.000; Sara in Mitja Bresciani 20.000; Sergio Lutman 25.000; Gualtiero Lutman 20.000; Aleksander Marega 10.000; Mila Bratina 25.000; Andrej Jussa 20.000; Kristijan Patr. Benedetti 20.000; Loredana Pucci 20.000; profesorji zavoda »Ivan Cankar« 140 tisoč; Aleš, Igor in Dimitri Waltritsch 50.000; Miran Devetak 70.000; Confezioni - Travnik 10.000; ALPEK 50.000; Sonja Pahor 10.000; Ljubka Bratuž 50.000; Sara in Mitja Bresciani 15.000; Milko Quinqi 10.000; Marko Vogrič 50.000; tvrdka Dol jak 50.000; tvrdka MIPOT 100.000; tvrdka ATLA 100.000; Nataša Mikluš 20.000; Anka Komjanc 10.000; Aleksander Zemljič 50.000: Marjan Bednarik 15.000; Irena Vetrih - Bertolini 50.000; N.N. 15.060. razna obvestila Učenci in učitelji osnovne šole A-lojz Gradnik v Števerjanu vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo 8. junija ob 14. uri. Sindikat upokojencev vabi vse upokojence iz Doberdoba naj se udeležijo seje, ki bo v torek, 5. t.m., ob 16.30 v občinski sejni dvorani v Doberdobu. kino ROJSTVA: Germana Berto. SMRTI: 78-letna gospodinja Maria Bertossi por. Leon, 40-letna gospodinja Clara Grassetti par. Argentin, 66-letna upokojenka Giorgia Ponzar, 94-letna Marija Ščurek vd. Zulian, 50 letni prodajalec Benito Natoli, 84-letna upokojenka Justina Kovačič vd. Bressan, 56-letni upokojenec Ranieri Cestina, 73-letna upokojenka Giuseppina Fabris, 83 letna upokojenka Pavlina Bastjančič vd. Černe, 101-letna Matilde Larsimont-Per-gameni vd. Caregaro. OKLICI: skladiščnik Gianfranco Knez in tiskarka Regina Peressoni upokojenec Augusto Mabellini in profesorica Francesca Delfino. POROKE: uslužbenec Sergij Klanjšček in terapevtka Maria Rosa Campochiaro, bolničar Claudio Rosei in uslužbenka Alessandra Sandrigo, vojaški podčastnik Antonio Corrias in učiteljica Maria Zorica, inštalater Giuseppe Di Cecco in telefonistka E-lena Catta, delavec Franco Marcosig in gospodinja Graziella Tedesco. Gorica VITTORIA 14.00—22.00 »Le pomo viziose«. Prepovedan mladini pod 18-letom. CORSO 16.00-22.00 »Fratelli della notte«. VERDI 16.00—22.00 »48 ore«. Tržič EXCELSIOR 14.00 — 22.00 »Gorky Park«. PRINCIPE 15.30-22.00 »Cento giorni a Palermo«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 10.30 »Plemeniti Tom«, 16.30-- 18.30 »Tisoč ena noč v Tokiu»; 20.30 »Kramer proti Kramerju«. SVOBODA 16.30 »Plemeniti Tom«; 18.30—20.30 »Dvoboj močnih«. DESKLE 17.00 »Srebrno sedlo«; 19.30 »Cimerke«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701- DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 84124. prispevki Namesto cvetja na grob Lojzeta Oblaka, daruje Milena Radinja lu tisoč lir za KD Naš prapor, v Pp' častitev spomina Valerije Radinja 10 tisoč lir v isti namen. Ida Cotič daruje 50 tisoč lir z? Kulturni dom v Sovodnjah ob Prl' ložnosti vaselega dogodka. Globoko prizadeti ob smrti Nevenke Šuligoj - Kodrič izrekajo člani S MRE KK svojcem iskreno sožalje. Pri slovenski publiki je doletela na izjemen sprejem Torkar jeva knjiga »Umiranje na obroke « odprla tabu temo stalinističnih procesov MARIJAN ZLOBEC LJUBLJANA — Če za katero izmed slovenskih izvirnih knjig lahko trdi-no. da v zadnjih mesecih v Sloveniji vzbuja širše zanimanje bralcev, sta dve: Balantičeva pesniška zbirka Muževna steblika in roman Igorja Torkarja Umiranje na obroke. Zdi se, da je celo več pozornosti, zakaj bo-n° še videli, vzbudil Torkarjev ro-man <• dokaj nenavadnim naslovom. Izdale so ga v sodelovanju kar tri založbe: Lipa, Cankarjeva in Pomur ska v sorazmerno visoki nakladi 5000 [zvodov, zvedeli pa smo, da je knjiga ze skoraj razprodana — v enem mesecu. Velik sprejem je roman Umiranje na obroke, povejmo naravnost, doživel spričo ene izmed romanesknih tem: tako imenovanih »dachauskih Procesov* v Sloveniji. Kaj so bili ti Procesi je nezgodovinarju v nekaj stavkih težko povzeti, a vendar. To 80 bili lagerski procesi v letih 1948-1952, v katerih sedaj razpoznavajo kopijo stalinističnih procesov. Kot so n anketi, ki jo je avtor pripravil za tisk ob koncu knjige, a potem ni iz-sto, menili nekateri najvidnejši slovenski književniki te:- javni delavci, so bili dachauski procesi »režirani po Stalinoui režijski knjigi*, kot je zapili Filip Kumbatovič - Kalan, in nadaljeval: »Iz lastnih aktivističnih izkušenj pa iz ilegale in iz partizanske Prakse in še posebej i~. poznejših 8Poznanj o različnih insceniranih procesih v tako imenovanem socialističnem taboru proti nekdanjim levičarjem in komunistom, nas je bilo prevoj takšnih, ki nikakor nismo verjeli, da bi naši nekdanji soborci med obe-ma vojnama pa v ljubljanski ilegali m v partizanih bili kakorkoli že povezani s sovražnikovimi agenturami taka'• da bi nameravali izpodkopavati ali rušiti obstoj naše nove socialistične Jugoslavije.* Predvojni komunist Ljuban Jakše je o dachauskih proce-sih zapisal med drugim: »Slovenci srno se osvobodili sami, - lastnim narodnoosvobodilnim bojem, brez direktne tuje pomoči. Zato je tem manj razumljivo, da so lahko nečloveško Orozljive stalinistične metode v zasli-šeualnem in sodnem postopku našle Plodna tla tudi pri nas. Za popolno rehabilitacijo žrtev lagerskih proce-s°v, med katerimi so bili tudi moji dobri prijatelji in stari, že predvojni Partijski soborci, pa ne bi bilo pre-če bi jim postavili spominsko obeležje nekje » Ljubljani, kjer so |e žrtve mučili, obsodili in nekatere indi ustrelili. To je dolg naše gene-Tovije in ne prepustimo ga zanam-Cem«. Mira Mihelič je zapisala: »Ni-S7no mogli verjeti obtožbam, tem rnanj, ker so bile formulirane v tako snrovem in primitivno sovražnem slo-Ou ob pomanjkanju pravih dokazov, BERITE »Novi Matajur« da so bolj govorile v prid obtožencem, kakor da bi mogle kogarkoli prepričati o njihovi krivdi. Proces je imel vse obeležje montiranega procesa, kar nas je tragično spominjalo na zloglasne stalinistične procese, po Ljubljani, mestu heroju, pa je iz zvočnikov rohnelo govorjenje vojaškega sodišča in nas tolklo po glavi, po ušesih, da smo se počutili krivi tudi mi, krivi zato, ker smo molče in prestrašeno akceptirali to očividno krivico, ki je nedolžnim in poštenim ljudem prinesli. toliko muk in gorja in nekaterim tudi smrt*. Dr. Ljubo Bavcon meni, da je dachauske procese mogoče označiti kot stalinistične zlasti glede na njihove zunanje značilnosti kot so: »tipične konstrukcije obtožb, metode, s katerimi so bila pridobljena »priznanja* obtožencev, režija procesov in ne nazadnje grozljive kazni, ki so bile izrečene in izvršene. Toda, pravi smisel procesov ostaja kljub takšni označbi nejasen. Objektivna politična in kazenskopravna analiza originalnih in vseh dokumentov bi morala dati odgovor na to vprašanje*. Tiskovna konferenca, na kateri so predstavili Torkarjev roman, js privabila veliko ljudi, med njimi tudi nekaj bivših »lagerašev*, pri čemer je eden izmed njih pripomnil, da problem rehabilitacije še ni končan. U-rednik Cankarjeve založbe pesnik Tone Pavček je o Torkarjevem delu dejal, da je to knjiga o življenju in njegovi bolečini; knjiga našega časa, naše polpreteklosti in polsedanjosti. To tematiko je Torkar nakazal že prej, denimo v Jetniških sonetih ter deloma v romanu Deseti bratje. V romanu Umiranje na obroke pa je temo razširil in jo kot novo vnesel v slovensko literaturo in njeno zgodovino. Vendar pa je Pavček poudaril, da nas le ta tema v romanu ne sme osvojiti v tem smislu, da bi pozabili na literaturo, na način oblikovanja teme, ra umetniško prepričljivost. Pri Torkarju gre za osebno do-živetost in tragiko, a spet ne la za osebno, ampak tudi kolektivno, ko se je lotil družbeno in človeško pretresljive in kočljive teme z močjo literature in dokumenta. Pavček je menil, da ne gre za literarno manjvredno delo, reportažo; gre za literaturo s prepričljivo pokončnostjo: pokaže, kako se posameznik v kolesju kolektiva nalomi in krivično zlomi. Če propade Gaber, predvojni aktivist, partizan in obtoženec, propade tudi tisti, ki je v tej žaloigri rz drugi strani — Ras, sicer Gabrov kolega z univerze, iz partizanov, po vojni pa njegov zasli-šev(}lec, nekakšen »krvnik*. Morda je prav njuno srečanje po Gabrovi prestani kazni najmočnejši »trenutek* romana. Ras je kmalu spoznal, da je Gaber (s kolegi) krivično zaprt... Dolžnost literature je, je dejal Pavček, da išče našemu času pravo podobo, ne glede na »meglice* in »zastiranja*. Igor Torkar je menil, da je poizkušal v romanu združiti osebno resnico z umetniško resnico. Knjigo da je pisal najtežje zaradi osebne bolečine, in tragičnih usod kolegov v lagerjih, partizanih, na univerzi. Pripovedni način je povzel deloma po dramatiki, po »brechtovskem* prekinjanju toka romana, kar je tudi grafično prikazano, s spreminjanjem pripovedne op- tike: Gaber je del Fakina (pisateljevo pravo ime), Igorja Torkarja kot pisatelja ter del biografije drugih tovarišev. Torkar je dejal, da je spričo obujanja spominov med pisanjem, postajal jezen in moral zz mesec, dva počivati. Vendar mu je šlo za to, da bi pokazal, ne le danes in tukaj, na primeru dachauskih procesov, kako lahko ta čas, s svojim stoobraznim nasiljem, resničnega junaka zdrobi do duhovnega in fizičnega invalida. Ta problem je močno prisoten v našem svetu. »Nisem maščevalen, Iz spravljiv nisem,* je dejal Torkar. »Ko sem risal karakterje oseb, nisem mislil na konkretne ljudi; večina junakov je »sestavljenih*. Ponekod biografija sicer prevladuje, a ni samo to. Roman je pisan seveda z mojega zornega kota, saj nisem zgodovinar. Prizadeval sem si, da bi bil družbeno pravičen in umetniško pošten na obe strani — do žrtve in rablja.« Torkar je kot primer težav s pisanjem omenil, da je prizor srečanja med »žrtvijo* in »rabljem« pisal šestnajstkrat — da bi bil objektiven. Ali je bil? To vprašanje si bo najbrž med branjem zastavil vsakdo, a odgovorov naj bo toliko kot bralcev. Nedvomno je Torkarjev roman katarzičen za njegovo generacijo, za mlado generacijo pz dragoceno sporočilo o polpreteklem času. Torkar se v tem delu ni pokazal zgolj kot literat: predvsem, kot literat se je potrdil, kajti kako bi mogel biti pravi literat, če ne bi mogel izpovedati najglobljih notranjih tem in dilem. Pokazal pa je še veliko mero človeškega in civilnega poguma, kar pa spet je in mora biti lastnost literata. T’minski akvareli Franca Goloba TONI GOMIŠČEK Novogoriški akademski slikar Franc Golob razstavlja te dni v kanalski galeriji Rika Debenjaka. Predstavlja se z zbirko t’minskih (narečno: tolminskih) akvarelov, torej krajin iz zgornjega Posočja. V pogovoru nam je povedal marsikaj o sebi in zlasti o tej zbirki, ki bo junija razstavljena tudi v sežanski galeriji. Kdaj in kako je pravzaprav nastala ta zbirka Vminskih akvarelov? Akvarele sem narisal lansko jesen. Neposredna pobuda mi je bilo priznanje — tretje mesto na ex tempore v Špetru Slovenov, kjer sem se prvič preizkusil v akvarelni tehniki; risanje z vodenkami sem nato želel dvigniti na višji tehnični in izrazni nivo, hkrati pa obeležiti prvo leto bivanja v Tolminu. Pokrajina in še zlasti Soča sta me slikarsko vznemirjali in na osnovi vseh teh pobud je zrasla zbirka t’minskih akvarelov. Pri risanju Soče si ujel toliko odtenkov te naše gorske lepotice, da se upravičeno sprašujemo, če nisi risal kar z vodo iz reke!? Ja, (ha, ha!) — pri slikanju se lahko naslonimo tako na fizično predstavnost kot tudi na splošno ljudsko predstavljanje Soče kot simbola. Za večino ljudi iz Posočja ima Soča eno samo barvo, v resnici pa se ta barva stalno spreminja. Spreminja se z letnim časom, z globinami in plitvinami, odvisno od vremena... in v teh akvarelih sem (upam) ujel to spreminjanje. Si risal v krajini ali si si vtise zgolj beležil in jih dokončal v domačem ateljeju? Oboje, večinoma pa v krajini. Nekaj slik je doživelo naknadne posege. Ne samo barvne, tudi format sem včasih rezal in iskal »prave« izreze. Sploh lahko rečem, da gre v tem ciklusu za iskanja in da to ni moj dokončni likovni izraz v krajinskem akvarelu. Poleg Soče in njenega obrežja si slikal tudi gorski, alpski svet. Verjetno gre, tako barvno kot kompozicijsko, za drugačne izzive? Seveda. Alpe z vsemi svojimi vrhovi in škrbinami kličejo po točni identiteti, preveč natančna, skoraj fotografska identifikacija v slikarstvu pa je lahko močno kičasta ali vsaj groteskna. In kako se je tebi uspelo ogniti tem čerem groteske in kiča? Večinoma sem se držal ekspresionističnega pristopa, mimo impresije krajine in barv pa tudi nisem mogel. To je v mojih genetskih zasnovah. Zame obstaja slikarstvo, ki gradi na vsebini - motivu - fizičnih danostih ali pa na ekspresiji - impresiji. Tako so risane tudi te krajine. Lani narisani t’minski akvareli zajemajo predvsem jesen — kaj pa drugi letni časi? Jih ne boš poskušal risati? Te pomladansko - poletne barve ne zanimajo? V slikarskem žargonu pravimo za ta letni čas in še zlasti za poletje, da je solata, saj je vse zeleno. Po drugi strani pa je res, da imata zelena in modra barva najširša spektra in zato bi se slikarji ne smeli čutiti omejene pri izražanju. Že od lani me prevzema motiv tolminskih Korit, še posebej, ker tam »solata« ne prihaja toliko do izraza kot zlasti določene organske oblike in specifični likovni problemi. Upam, da bom v letošnjem poletju uspel zaključiti ta ciklus Korit kot dela ožje krajine, v kateri preživim zadnja leta večino časa in iz katere črpam. Svojevrsten večer v počastitev 80-letnice Kosovelovega rojstva V ponedeljek, 28. 5., zvečer se je na povabilo Društva slovenskih pisateljev in osrednje slovenske gledališke hiše v ljubljanski Drami zbralo toliko ljudi, da so do zadnjega kotička zasedli prostor dvorane te osrednje gledališke hiše. Pogled na zbrano publiko je prepričal, da se krog Kosovelovih prijateljev počasi, a vztrajno širi. Večer posvečen temu velikemu pesniku je bil zamišljen svojevrstno, a škoda, da zaradi scenografije, ki jo je zasnovala Meta Hočevar ni bil povsem uspešen. Prireditev je nosila naslov po pesnikovih besedah Grozna ogromnost. Premišljen in dober je bil izbor Kosovelovih manj znanih pesmi povečini konstruktivističnih. Posredovali so jih znani dramski igralci: Štefka Drolc, Kristjan Muck, Branko Grubar, Jerica Mrzel, Aleš Valič in Silva Čušin. V večini so dobro opravili svoje delo. a za tako pomembno svečanost bd bilo lepo, če bi znali besedila na pamet. Zgodovinska posebnost tega večera pa sta bila edina še živeča sodelavca in prijatelja Srečka Kosovela slikar Avgust Černigoj in književnik dr. Bratko Kreft, ki sta v svojem sicer kratkem pričevanju uvodoma obudila spomine na pesnika in hkrati predstavila dobo skupnega dela in njihovih srečanj, ki sega nazaj v dvajseta leta. Za njima so spregovorili še ostali, predvsem slovenski pesniki različnih. generacij in tako z različnimi pogledi na umetnost in poezijo. Vsa pričevanja so bila zanimiva, dasiravno so bila osebna a obenem so izzvenela tudi kot odnos do Kosovela določene generacije. Govorili so: Ciril Zlobec, Jol- iča Milič, Veno Taufer, Tone Kuntner, Andrej Brvar, Denis Poniž, iz Trsta pa so prišli Marko Kravos, Alenka Tuta in Pavle Merim. Slednji trije so se mi zdeli še posebno zanimivi. Vsak po svoje so izpričali svoj odnos do Kosovela, a ker bi težko ponovila njihove besede, bi se mi zdelo zanimivo, če bi sami za javnost napisali to kar so povedali in objavili v tem tako imenovanem Kosovelovem letu. Ker sem uvodoma omenila scenografijo naj se nekoliko dotaknem še te. Meta Hočevar je v globino odprtega odra postavila v vrsto rdeče sedeže, na katere so se drug za drugim posedh nastopajoči. Iz zadnjih vrst dvorane se tako nastopajočih ni videlo, niti slišalo, ker so drug za drugim govorili kar z mesta, kjer so sedeli. Veliko boljše bi bilo, ko bi imeli možnost stopiti naprej, bližje publiki, vsaj tako, kot je bila ta možnost dana. igralcem. Tudi govorniki so se mi zdeli na tak način utesnjeni, saj so spominjali na šolske klopi, iz katerih v zadregi govorijo. Da je bila stvar še hujša, je vsakega posebej, ko je govoril, močno osvetlil reflektor, v dvorani pa je bila tema, tako da je bdi pretrgan vsak kontakt med publiko in odrom. Kakorkoli že, večer je izzvenel svečano zaradi izjemne publike, ki je disciplinirano od začetka do konca prisluhnila dogajanju. Omeniti je treba, da sta bili prisotni tudi obe še živeči sestri Srečka Kosovela Tončka in Karmela. Za to priložnost je tudi Matjaž Vipotnik oblikoval poseben, a ne najbolj izviren plakat. a.n. TONE SVETINA Med nebom in peklom •________________158____________________ Ste morda imeli slabo vest? čeprav vas ni bilo, Srho jih svečano pokopali. Pogreba se je udeleži-vse mesto, mnogo je bilo zastav... pa godbe, pev-Cl' duhovniki, ki mislijo in čutijo drugače kot vi, £°spod Sirk. Mnogi so vas obsojali, ker vas ni bilo; Namigovali so, da odkrito bojkotirate naše prizade-vanje za počastitev padlih žrtev.« »Moram se vam opravičiti, bil sem bolan.« »Tega vam ne bo nihče opravičil. Danes ste zdra-Vl in ste prišli k meni po tuji volji.« »Morda sem prišel v vašo korist — v svojo gotovo Ne. Sicer se ne zanimam za posvetne stvari...« »Midva se ne bova igrala slepih miši. Kdo vas Pošilja in kaj hočete?« Župnik je odgovoril glasno in kratko, kot je bilo Postavljeno vprašanje: »Pošilja me Karlo Maslo, poveljnik Brkinske čete.« ilo. pa »Samo prenašalec njegovega sporočila sem, vse Nogo me ne briga. Tu imam pismo za vas.« Losanna se je namrdnil, kot bi požrl grenko pil . »Kakšen poveljnik je in kakšne čete? Od kdaj Nia banda vojaško formacijo?« Segel je z roko v telovnik in vzel iz žepa zapečateno pismo. »Moj bog, kakšna predrznost! Državo rušijo, zdaj se pa gredo še diplomacijo, ti bedni, napol pismeni kmetje... Sveta jeza me navdaja. Res ne bodo nehali, dokler ne bodo vsi viseli ali poginili po zaporih?« Odprl je pismo, in ko je bral, se mu je izraz na obrazu sproti spreminjal, ironična radost je z njega skopnela. Zamolkla jeza se je spremenila v bes in komaj zaznavaj! strah, ki je naraščal. »Človek božji, se zavedate, kakšno obvestilo prinašate? In to meni...« »Vsebina mi ni znana, sairio prenašalec sem.« »Sle s takšnimi sporočili so svoj čas obglavljali! To je grožnja, ultimat, navadna nesramnost, terorizem. No, preberite to pismo in presodite sami, v kakšno godljo so vas spravili.« Župnik je preletel pisanje, ne da bi mu trenila ena sama mišica na obrazu. »Prav imate, to je prava grožnja!« »Meni osebno in italijanskim državljanom, miroljubnim civilistom, ki so bili v te kraje poslani... Mislite, da so ti izvržki sposobni uresničiti grožnje? Vi jih poznate bolje...« »Sposobni so, gospod inšpektor! če boste obesili njihove starše, kot grozite, bodo zanesljivo reagirali. Fanatiki so. Pred človekom, ki je pripravljen izgubiti lastno življenje, pa ni na tem svetu varen nihče. To je nekaj takega kot krvno maščevanje na Balkanu.« »Vi me plašite, skušate vplivati name. Se zavedate, da je to strogo prepovedano in kaznivo?« »Odločili se boste sami; vprašali ste me in odgovoril sem. Vrhu tega, če dovolite, bi smrt matere z enajstimi otroki in moža, ki ima šest križev, zelo slabo odjeknila med ljudi. Če nameravate pobiti vse od kraja, je pač vseeno, če pa se hočete držati prava... maščevanje nad nedolžnimi ne more prinesti nič dobrega.« Komisarjev pogled je potemnel, izbruhnil je: »Pa ne mislite reči, da sta nedolžna?« »Nista kriva, česar ju dolžite. Poznam ju že desetletja. Zadrževala sta otroke, kolikor sta mogla. Kje in kdaj pa mladi upoštevajo voljo staršev? Svojo pamet imajo, z glavo skozi zid rinejo, čez reko plavajo, kjer so mostovi, in čez dm in s trn ob zglajenih poteh... Sami presodite! V božjo pravičnost vdana ženska, ki ljubi zemljo in delo, ni dovzetna za teror, ko človek v trenutku lahko izgubi vse. Oba sta žrtvi otrok,« »Ne rečem, morda nekaj drži, kar pravite. Poveljujoči moramo zaustaviti upor, če ne, bomo mi izgubili glave. Moja glava mi je ljubša od tisoč glav nasprotnikov; saj me razumete, ne?« »Seveda vas razumem, toda pred bogom smo vsi enaki.« »Pred bogom morda, toda ne pred ljudmi. Med ljudmi ima vsak svojo vrednost in ceno. No, večina nima ponavadi nobene, drobiž so za obračunavanje med velikimi in močnimi. Pa pustiva to. S tem pismom ste me spravili v zadrego. Povejte Maslovim, če bodo prišli vprašat, da bom proučil njihovo pisanje in še premislil. Do takrat naj vlada premirje. Med nama rečeno — moram se prepričati o njihovi moči in nevarnosti. Če so ugonobili Zannija, še ne pomeni, da lahko tudi mene.« »Giro«: v včerajšnji 15. etapi na- kronometer FRANCESCO MOSER SIJAJEN MILAN — Francesco Moser je v včerajšnji etapi dokazal, da ni naključno svetovni rekorder v enourni vožnji. Moser je namreč včeraj zanesljivo zmagal v etapi na kronometer, pa čeprav je med progo moral zamenjati vozilo (preluknjal je prav zadnje in »aerodinamično« kolo) in tako tudi izgubil dragocene sekunde. Z včerajšnjo zmago je seveda Moser še povečal vodstvo na skupni lestvici, saj sedaj Visentini, ki je bil včeraj drugi, zaostaja za več kot minuto, Argentin in Fignon pa imata zaostanek 2’07". Glede včerajšnje etape naj omenimo odlično tretje mesto Švicarja Urša Freulerja, ki je tako dokazal, da ni le dober sprinter. Giuseppe Sa rotini pa si je gotovo nadejal boljšo uvrstitev (bil je šesti), na skupni lestvici pa sedaj zaostaja za več kot pet minut. Vrstni red 15. etape (Certosa di Pavia, 38 km na kronometer posamezno) 1. Francesco Moser (It.) 47’39” s poprečno hitrostjo 47,848 km na uro; 2. Visentini (It.) po 53”; 3. Freuler (Švi.) po 1’15”; 4. Baronchelli (It.) po 118”; 5. Willems (Bel.) po 1*19”; 6. Saronni (It.) po 1’21”; 7. Lang (Polj.) po 1*24”; 8. Fignon (Fr.) po 1’28”; 9. Argentin (It.) po 133”; 10. Hekimi (švi.) po 1’40”. SKUPNA LESTVICA 1. Francesco Moser (It.) 67.48'05”; 2. Visentini (It.) po 1’03”; 3. Argentin (It.) in Fignon (Fr.) po 2’07”; 5. Lejarreta (Šp.) po 3*31"; 6. Van Der Velde (Niz.) po 4'30”; 7, Seccia (It.) po 4’31"; 8. Da Silva (Fort.) po 4'53"; 9. Baronchelli (It.) po 5T5"; 10. Saronni (It.) po 5'24”. Danes bo na »giru« dan počitka, jutri pa bo 16. etapa Alessandria -Bardonecchia (198 km). Ropret vodi v Avstriji Po 3. etapi mednarodne kolesarske dirke po Avstriji je prvo mesto na skupni lestvici prevzel Jugoslovan Bojan Ropret. TENIŠKO PRVENSTVO FRANCIJE Italijan Cancellotti v osmini finala PARIZ — Italijan Francesco Cancellotti se je uvrstil v osmno finala mednarodnega teniškega prvenstva Francije. Včeraj je namreč premagal Čehoslovaka Novačka s 6:3; 6:2; 6:3. V 3. kolu v ženski konkurenci naj omenimo, da je Malejeva premagala Jaušovčevo s 6:1, 6:3, Sabrina Go-leš pa je odpravila Bungejevo s 6:3, 1:6, 6:3. Danes Triestina v Slovo od Triestina se bo danes popoldne poslovila od svojih navijačev, s tem da se bo pomerila z ekipo Catanzara, ki se z zadnjimi močmi skuša izogniti izpada iz lige. Za Catanzaro je današnja tekma ključnega pomena, saj bi mu samo "maga doouščala trohico upanja. Kolikor bd danes izgubili, pa bi igralci Catanzara že drugič zaporedoma izpadli iz lige. Za Triestino pa se je prvenstvo že davno končalo in obstàja le zanimanje za »novo« Triestino, ki se rojeva v teh dneh in naj bi se po načrtih v prihodnjem prvenstvu potegovala za napredovanje v A ligo. Vsekakor pa bodo verjetno tržaški igralci danes skušali opraviti svojo nalogo čimbolj zadovoljivo, saj se hočejo na čdmboljši način posloviti od svojih navijačev, ki so jo vztrajno bodrili tudi v težkih trenutkih, ki nogometni C-J ligi navijačev jih je ekipa doživljala ob začetku prvenstva. DANAŠNJE KOLO (16.30) Campo basso - Atalanta; Monza -Cagliari; Triestina - Catanzaro; A-rezzo - Como; Varese - Empoli; Cesena - Padova; Cremonese - Palermo; Lecce - Perugia; Cavese - Pe' scara; Sambenedettese - Pistoiese. (Igor Pavletič) Žico ostaja pri Udinese ju VIDEM — Na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu je predsednik prvoligaša Udinese Mazza izjavil, da bo brazilski as Žico še naprej igral pri Udineseju. »Žico je dejal, da je rad v našem mestu, poleg tega to želijo tudi naši navijači,« je med drugim izjavil predsednik Mazza. Avtomobilizem: danes VN Monaka (15.30) Francoz Prost v prvi vrsti MONTECARLO — Francoski pilot Alain Prost na melarmi bo danes startal v prvi vrsti na veliki avtomobilski nagradi Monaka v formuli 1 za SP. Vodilno pozicijo si je francoski pilot pridobil na včerajšnjih poskusnih vožnjah, ko je s časom 1'22"661 tudi izboljšal rekord proge. Na odlično drugo mesto se je u-vrstil Britanec Man seli, medtem ko bosta Ferrari jeva pilota Rene Amoux in Michele Albereto startala v drugi vrsti. Albereto, ki je bil po prvih poskusnih vožnjah celo prvi, je tako zdrknil na četrto mesto. Start dirke, ld jo bo neposredno prenašala tudi italijanska TV, bo ob 15.30. TAKO DANES NA STARTU PRVA VRSTA: 1. Prost (Fr.) mc-laren 1’22"661; 2. Mansell (VB) lo tus renault 1'22"752. DRUGA VRSTA: 3. Amoux (Fr.) ferrari 1’22"935; 4. Albereto (It.) ferrari 1’22”937. TRETJA VRSTA: 5. Warwick (VB) renault 1’23”237; 6. Tambay (Fr.) renault 1’23"414. ČETRTA VRSTA: 7. De Cesaris (It.) ligier renault minuta 23”578; 8. Laura (Av.) melaren minuta 23”886. Boks: dvoboja za svetovni naslov Mancini in Bumphus izgubila s t. k. o. BUFFALO — Pričakovati je bilo slavje prvakov, zgodilo pa se je, da sta na velikem boksarskem večeru v Buffalu slavila izzivalca. V lahki kategoriji za svetovni naslov (verzija WBA) je namreč Ld-vingston Bramble s tehničnim k.o. v 14. krogu premagal Raya »Boom Boom« Mancinija, v superlahki kategoriji (verzija WBA) pa je Gene Hatcher odpravil prav tako s tehničnim k.o. v 11. krogu Johnnyja Bum phusa. Bernal ohranil naslov NIMES — Mehikanec Gabriel Bernal je ohranil naslov svetovnega prvaka v mušji kategoriji (verzija WBC), s tem da je premagal Francoza An teina Monterà zaradi sodniške-ka posega v 11. krogu. • KOŠARKA V GRADEŽU. Jollyco-lombani iz Cantuja je osvojil naslov mladinskega ekipnega košarkarskega prvaka v Gradežu. Košarkar.f. iz Cantuja so v velikem finalu premagali mi'anski Simac z 81:79 (42:37). V tekmi za 3. mesto je turinski Bertoni premagal ekipo Kitland iz Padove s 112:102 (66:53). • ROKOMET V BITOLJU. Poljska je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju za lovoriko Jugoslavije v Bitolju. Poljaki so v finalu premagal Jugoslavijo z 20:17. Prijateljska nogometna tekma v Lizboni Zmaga Jugoslavije Portugalska - Jugoslavija 2:3 (2:2) STRELCI: v 18. min. Jordao, v 23. min. Sušic, v 35. min. Jordao, v 43. min. Halilovič, v 82. min. N. Stojkovič iz enajstmetrovke. JUGOSLAVIJA: Simovič (od 46. min. Ivkovič), Miljuš, N. Stojkovič, Katanec, Zajec, Čop (od 46. min. Hadžigebdč), Gudelj (od 46. min. D. Stojkovič), Baždarevič, Deverič (od 46. min. Cvetkovič), Sušič, Halilovič (od 46. min. šestič). LIZBONA — V prijateljski nogometni tekmi v okviru priprav na EP je Jugoslavija premagala Portugalsko. čeprav je tokrat obramba (in predvsem vratar Simovič) odpove- dala, pa so »plavi« na splošno zapustili zadovoljiv vtis. še zlasti spodbudno je, da so Jugoslovani spretno izkoristili (sicer redke) priložnosti za gol. (nb) • FRANCIJA - ŠKOTSKA 2:0. V prijateljski nogometni tekmi, v okviru priprav na EP, je Francija ob odlični igri Platini ja, Tigana in Gires-sa zasluženo premagala Škotsko z 2:0 (2:0). Strelca sta biia Giresse v 14. min. in Lacombe v 29. min. • MLADINSKO NOGOMETNO EP. SZ in Madžarska sta finalista mladinskega nogometnega EP, ki se od vija v SZ. Sovjeti so v polfinalu premagal Irsko z 2:1, Madžari pa so odpravili Poljsko z 2:0. • CARLO RECALCATI je novi trener italijanskega košarkarskega Pr" voligaša Jollycolombanija iz Cantuja. Zamenjal je Giannija Astija. ZSŠD V ITALIJI sklicuje v petek, 8. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju ter ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 14. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo 2. obravnava in podrobno razčlenjevanje statuta ter obrazi o-zložitev globljega osnutka posameznih členov 3. diskusija 4. zaključki. Atletski četveroboj v Turinu Evangelisti 8,15 m v daljino TURIN — Trije državni rekordi (dva italijanska) in en najboljši letošnji rezultat so obračun prvega dne atletskega četveroboja med moškimi reprezentancami Italije, SZ, Poljske in Madžarske. Italijan Giovanni Evangelisti je zmagal v skoku v daljino z 8,15 m, kar je nov državni rekord. In nov državni rekord je dosegel tudi Marco Martino ŠPORTNA ŠOLA TRST se iskreno zahvaljuje vsem podjetjem, ustanovam in posameznikom, ki so podprli 6. osnovnošolsko olimpiado in 3. akademijo vrtcev, prispevali pokale ter druge nagrade ali na kakršenkoli drug način pripomogli k njunemu uspelemu poteku. Zahvaljuje se tudi vsem šolskim komponentam za sodelovanje in pomoč, ki so jo nudile tema vsakoletnima manifestacijama naših najmlajših. v metu diska (66,56 m). Sovjet Jurij | jSedik pa je v metu kladiva dosegel najboljšo letošnjo znamko na svetu z 81,52 m. Sovjeti so v prvem dnevu dosegli 6 zmag, Italijani 4, eno pa Poljaki. IZIDI PRVEGA DNE: SZ - Italija 62:55, Italija - Poljska 67:50; Italija - Madžarska 72:45; SZ - Poljska 73:44; SZ - Madžarska 78:39; Polj ska - Madžarska 66:51. Tekmovanje se bo končalo danes. NA MITINGU V FRANCIJI Bubka (SZ) 5,88 m MARSEILLE — Sovjetski atlet Sergej Bubka je včeraj na mednarodnem mitingu v Marseillu izboljšal lastni svetovni rekord v skoku s palico s 5,88 m. Zanimivo je, da je Bubka mislil, da je popravil svoj rekord le za cm (5,87 m). Ko pa so sodniki zopet zmerili višino, so ugotovili, da je letvica na 5,88 m. Spored turnirja MC 1984 PONEDELJEK, 4. 6.: ŽENSKA ODBOJKA, SKUPINA A: 19.30 RMV -Sovodnje; 20.30: Naš prapor - MO Doberdob; 21.30: zmagovalca za vstop v finale. TOREK, 5. 6.: MOŠKA KOŠARKA, SKUPINA A: 19.30 MK Gorica - Sovodnje; 20.30: poraženec - La Goriziana; 21.30: La Goriziana - zmagovalec v prvi tekmi. SREDA, 6. 6.: MOŠKA ODBOJKA, SKUPINA D: 19.30: Doberdob - Danica; 20.30: Ronke - poraženec ; 21.30: Ronkc - zmagovalec v prvi tekmi ČETRTEK, 7. 6.: MOŠKA ODBOJKA, SKUPINA A: 17.30 Smrekk - O. Župančič; 20.30: Sovodnje - poraženec; 21.30: Sovodnje - zmagovalec v prvi tekmi. PETEK, 8. 6.: ŽENSKA ODBOJKA, SKUPINA A: 19.30: MK Gorica - Sovodnje; 20.30: Danica - poraženec; 21.30: Danica - zmagovalec v prvi tekmi. PONEDELJEK, 11. 6,: MOŠKA ODBOJKA, SKUPINA C: 19.30: MK Gorica - Kmečka banka; 20.30: Naš prapor 2 - poraženec; 21.30: Naš prapor 2 - zmagovalec v prvi tekmi. TOREK, 12. 6.: MOŠKA ODBOJKA, SKUPINA B: 19.30: Mark - Naš prapor 2; 20.20: La Goriziana - poraženec; 21.30: La Goriziana - zmagovalec v prvi tekmi. SREDA, 13. 6.: MOŠKA KOŠARKA, SKUPINA B: 19,30: Mark - MK Gorica; 20.30: Pri Tildi - poraženec; 21.30: Pri Tildi - zmagovalec v pr** tekmi. ČETRTEK, 14. 6.: FINALE ŽENSKA ODBOJKA IN MOŠKA KOŠARKA. PETEK, 15. 6.: FINALE MOŠKA ODBOJKA. MOŠKA ODBOJKA, SKUPINA A; Sovodnje, MOO Župančič, SMREKK-SKUPINA B: Goriziana, Naš prapor 2, Gostišče Mark; SKUPINA C: Nas prapor 1, Kmečka banka, MK Gorica. SKUPINA D: Doberdob, Danico, Ronke. ŽENSKA ODBOJKA, SKUPINA A: Sovodnje 1, Danica, MK Gorica, Ljubljanska banka NG. SKUPINA B: Naš prapor, Sovodnje 2, MO Doberdob, RMV. MOŠKA KOŠARKA, SKUPINA A: La Goriziana, Sovodnje, MK Gorica 2. SKUPINA B: MK Gorica h Gostišče Mark, Pri Tildi. »Minivolley«: obračun naših povsem zadovoljiv Prva moška odbojkarska divizija Soci derbi proti Valu Val — Soča 0:3 (12:15, 5:15, 3:15) VAL: Gej, Vogrič, Mučič, Bastia-ni, Grinovero, Zavadlal, Boschin, Bensa, Brajnik. SOČA: Cemik I, Cemic H, Marič, Kovic, Gergolet, Valt, Giantin, Sirk. Tekma ni bila na visoki kakovostni ravni. Mladi igralci Vala so krat povsem razočarali. Ne bomo jih opravičevali za tako bled nastop, saj lahko tudi izkušene ekipe naletijo na slab dan. Za Sočo je osvojitev novih točk zelo važna, saj ima sedaj možnost, da doseže drugo mesto na končni lestvici in tako napreduje v D ligo. (Zip) NAŠ PRAPOR — ITALC ANT IERI 3:1 (15:10, 12:15, 15:11, 15:7) MLADINSKA INTERLIGA (ŽENSKE) Solkan — Sovodnje 1:2 (15:11, 13:15, 5:15) Nova Gorica — Sovodnje 1:2 (11:15, 15:5, 11:15) ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR V DOLINI IZIDI: Rogoza - Breg 2:0; Rogoza Friulexport 2:0; Breg - Friulexport. KONČNA LESTVICA: 1. Rogoza, 2. Breg In 3. Friulexport. Poljanka Pavletič tretja v Beogradu Članica tržaškega Bora Poljanka Pavletič je dosegla v trii dneh velik uspeh. Z vrsto Partizana Moste iz Ljubljane, za katerega nastopa kot gostja, je v športni ritmični gimnastiki osvojila med mlajšimi mladinkami v Ljubljani naslov slovenske ekipne prvakinje, v četrtek pa je v Beogradu v mnogoboju osvojila na državnem jugoslovanskem prvenstvu odlično tretje mesto. V telovadnici pri Banih je bil pokrajinski del prvenstva v minivolley-ju za dekleta letnika 1972. Prvenstva se je udeležilo 23 ekip, od katerih je bilo 9 slovenskih, saj je 5 ekip prijavila Sloga, po dve pa Bor in Sokol. Boji so bili napeti in vse igralke so dale vse od sebe. da bi zapustile najboljši vtis. Nad izkupičkom slovenskih ekip smo lahko res zadovoljni. V finale, ki bo v soboto, sta se prebili Sloga D in F, ostale pa so igrale s spremenljivo srečo, vse pa z veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti. Izidi: SKUPINA A Sloga A - De Tommasini A 2:0; Sloga A - Centro Olimpia A 2:0; Sloga A - Addobati A 2:0; Sloga A - Mon-tasio A 0:2; Stoga A - Duca D’Aosta A 1:1. LESTVICA: Montasio A 10, Duca D'Aosta A in Sloga A 7, De Tom masini A 4, Centro Olimpia A in Addobati A 1. SKUPINA B Sloga B - Blitz A 2:0; Sokol A -Centro Olimpia B 0:2; Sloga B - Du- ca D’Aosta B 2:0; Blitz A - Sokol A 1:1; Stoga B - Montasio B 2:0; Duca D’Aosta B - Sokol A 0:2; Stoga B - Sokol A 2:0; Montasio B - Sokol B 2:0; Sloga B - Centro Olimpia B 0:2. LESTVICA: Centro Olimpia B 10, Sloga B 8, Montasio B 6, Sokol A 3, Blitz A 2, Duca D’Aosta B 1. SKUPINA C Stoga C - Sloga D 1:1; Blitz B -Stoga C 1:1; Sloga C - Duca D’Aosta C 2:0; Sloga D - Duca D’Aosta C 2:0; Sloga D - Blitz B 2:0; Bar A -Sloga C 0:2; Bar A - Stoga D 0:2; Bor A - Blitz B 0:2; Bor A - Duca D’Aosta C 1:1. LESTVICA: Sloga D 7; Sloga C, Blitz B, Bor A 1, Duca D’Aosta C 1. SKUPINA D Sokol B - Sloga F 0:2; Bergamas - Sokol B 2:0; Sloga F - Addobati B 2:0; Sokol B - De Tommasini B 0:2; Sokol B - Addobati B 2:0; Sloga F - Bergamas 2:0; De Tommasini B - Stoga F 0:2; Bor B - Sloga B 2:0; Bor B - Sloga F 0:2; Bar B - Bergamas 0:2; Bor B - Addobati B 2:0; Bor B - De Tommasini B 0:2. LESTVICA; Sloga F 10, Bergamas 8, De Tomma- sini B 6, Bor B 4, Sokol B 2, Addobati 0. V pokrajinski finale so se uvrstile Montasio A, Centro Olimpia B, Slog3 D in Stoga F. (INKA) Igralke letnika 1973 V pokrajinski finale prvenstva v »minivolleyju« za igralke letnika so se uvrstili: Sloga B, Mladina, villa Carsia C in Monte Re. O tem Pr" venstvu bomo še poročali. KOŠARKA TURNIR »CLAUDIO IN FABIO« Naraščajniki, finale 3. mesto: Bor - Kontovel 104:84 (44:46). Člani, naie 3. mesto: Kontovel - Bor Raden ska 66:62 (31:28). Balinarski turnir Na včerajšnjem mednarodnem b3] linarskem turnirju za 11. kraški P° kal je zmagal reški Partizan Kasta pred Aluminijem iz Komna, tržaškim Portuale jem in Krasom B. O turnir ju bomo še poročali. (B.S.) Prihodnji teden na »1. maju« košarkarski turnir Radenska Nastopajoče ekipe zagotavljajo kakovost Od torka do sobote (5. - 9. junija) v Borovem športnem centru zanimiv in kakovosten članski košarkarski turnir. Turnir Radenska, ki so ga Prt Boru prvič priredili ob koncu lanske sezone, bo letos obsežnejši in bo vseboval tudi nekaj netekmoval-Hib točk. Turnirja se bo udeležilo 6 moštev: Jadran, ServoLana, Inter 1904, Società ginnastica Triestina, All Starš Cartina sport ter selekcija Radenske. Moštva so porazdeljena v dve skupini. V A skupini bodo Jadran, Inter 1904 in Ali Starš Cortina sport, v B skupini pa Servolana, SGT m Radenska. Ekipe vsake skupine bodo igrale po sistemu vsak proti vsakemu, nato pa bo na sporedu finalni del. Prvouvrščeni moštvi v vsaki skupini se bosta potegovali za Prvo mesto, drugouvrščeni za tretje, tretjeuvrščeni ekipi v vsaki skupini Pa se bosta pomerili za 5. mesto. Poleg košarkarskih tekem bo v petek po finalu za 5. mesto na sporedu trenerska tribuna na temo »Izkušnje in oblike dela na področju vrhunske košarke«, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje in vrednotenje mladinskega sektorja. Te okrogle mize se lahko udeležijo vsi trenerji, prisotni pa bodo tudi nekateri priznani strokovnjaki. Nastopajoča moštva so vsem prav dobro znana. Jadran bo prisoten s postavo, ki se je borila za napredovanje v B ligo, čeprav bodo na turnirju glavni nosilci igre mlajši igralci. S standardno postavo bo nastopila tudi tržaška Servolana, ki se je u-spešno borila v C-l ligi. Tržaški Inter 1904 je letos dosegel napredovanje v C-2 ligo in tako povečal tržaško skupino tretjeligašev, Ginnastica Triestina pa je lani napredovala v 4. Ugo, v kateri solidno nastopa. Ali Starš Cortina sport je priložnostna selekcija, ki so jo izbrali v sodelovanju z revijo Trieste sport na podlagi glasov, ki so jih dah tržaški trenerji. Razveseljivo je dejstvo, da so za trenerja te ekipe izbrali Massima Rase ni ja, ki je trener Scoglietta a je dru gače dolgoletni Borov košarkarski delavec. Moštvo AU Starš Cortina sport bodo sestavljali naslednji igralci : Bortolot, Trampuš, Del Piero, Ma-rizza (Don Bosco) ; Sculin, Tonut (Alabarda) ; Boretti, Gimona (Sco-gUetto) ; Trani (Stella Azzura) in Avon (Radiograf Milje). Selekcijo Radenske so izbraU vsi slovenski trenerji v promocijskem prvenstvu in v prvi diviziji, tako da je vsak trener sestavil najboljšo ekipo po njegovem mnenju in predlagal tudi trenerja ekipe. Po preštet ju vseh glasov, ki so jih košarkarji dobili od slovenskih trenerjev je izid glasovanja naslednji: A. Sosič, Ban, Vitez 6 glascv, Knaip, Emili, Zobec, Race, Canciani 5, Ražem, Lisjak 4, E. Sosič, Klobas 3, čok, Furlan, Maver, Štoka 2, Corbatti, Pisani, Barut, Meneghetti, Mesesnel 1. Selekcijo Radenske bodo torej sestavljali naslednji igralci: Adrijan Sosič, Knaip, Zobec, Race (Bor Radenska), Ban, EmiU, Lisjak (Kontovel), Vitez, Canciani, Ražem (Polet). Rezervi sta: E. Sosič (Polet) in Klobas (Bor Radenska), trener pa Adrijan Sosič. Ob koncu bi še dodah, da bo košarkarski odsek ŠZ Bor ob tej priložnosti izdal zanimivo brošuro o razvoju košarke pri Boru. SPORED TEKEM Torek, 5. 6. ob 18.30: Servolana -SGT, ob 20.00 Ali Starš Cortina sport - Inter 1904; Sreda. 6. 6. ob 18.30: Selekcija Radenska - SGT, ob 20.00 Jadran -Inter 1904; Četrtek, 7.6. ob 18.30: Selekcija Radenska - Servolana, ob 20.00 AU Starš Cortina sport - Jadran; Petek, 8. 6. ob 18.30 finale za 5. mesto, ob 20.00 trenerska okrogla miza. Sobota, 9. 6. ob 18.30 finale za tretje mesto, ob 20.00 nastop Borovih telovadk, ob 20.30 finale za prvo mesto. Cancia domači šport Danes nedelja, 3. junija 1984 NOGOMET ZAČETNIKI 8.30 v Trstu, igrišče CampaneU: Chiarbola - Breg; 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: Libertas - Primorje NAJMLAJŠI 11.00 pri Dom ju: Dormo B - Vesna; 10.30 v Repnu: S. Luigi A -Kras; 10.00 v Trebčah: S. Luigi B t Primorec; 10.30 v Miljah: Mugge-sana - Breg KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Dolini: Breg - Foto Mauro; 11.00 v Trstu, Ul. deUa Valle: Team 81 - Sokol ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 5. junija Zaključno tekmovanje tečajnikov plavalnega tečaja v Lipici Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri za vse tečajnike Statistični pregled 3. amaterske nogometne lige Neuspešno prvenstvo Primorca PRIMOREC S 24 osvojenimi točkami so Treben-Cl končali prvenstvo na 9. mestu (8 EjAag. 8 remijev, 8 porazov) dali so j • Prejeli pa 21 golov. V prvem de-:u, prvenstva je Primorec zbral 14 r?čk (5 zmag, 4 remije, 3 poraze) dal Prejel 11 golov in zasedel 5. inerte na lestvici. 12 nastopih na domačih tleh so rebenci premagali Gajo, Sagradó, “arbarians, Poggio in Union, remizirali s FogUanam in Romano, ter po-, e8li Beglianu, S. Marcu, Campanel-tam, Mladosti in Italcantieriju. Osvoji so torej 12 točk, dali 15, prejeli Pa 9 golov. y gosteh so premagati Romano, I-telcantieri in Barbarians, remizirali Proti Unionu, S. Marcu, Mladosti, Sa-Sradu, Fogliano in Gaji, izgubili pa s Roggiom, Campanellami in Beglia-fl°m. Zbrali so prav tako 12 točk, da-B, prejeli pa 12 golov. V teku prvenstva smo v vrstah Pri-*P°rca zabeležili tri izključitve, B. j^alj (Begliano), B. Kralj in Mauro J^alj (Poggio). Vse tri 11-metrovke, so jih imeli na razpolago (Campanelle, Italcantieri, Poggio) je u-Pešno izvedel E. Kralj. Proti Pri-fn°rcu sta bili dosojeni dve 11-me-rovki, eno proti Poggiu je ubranil vratar Leone, drugo pa je zgrešil nogometaš Sagrada. Tudi od ekipe Primorca smo v eku letošnjega prvenstva mnogo več P™.kovali. Ne spiemo namreč po rapiti, da je Trebencem lani ušlo napredovanje le za las, saj je o ka-ovostnem skoku odločal direktni dvo-, ti z Aurisino, ki se je končal v orist Nabrežincev. Letos pa je Pri- Dri^fC s^a^° začel in v 7. kolu je že Prišlo do zamenjave trenerja. Bogda-b3 riuka je nadomestil Henrik čuk. eztiRaU pa v glavnem niso bili mno-jj® boljSi in čeprav se je ob koncu Pri^ga dela, oziroma v začetku polnega dela, Primorec znašel v sku-P ni ekip, ki so se potegovale za na- Kralj (3); Bruni; 20 Marko Kralj (3); 19 Mauro Kralj (6); 18 Finessi ; 17 Ferfoglia (1); 15 F. Milkovič; 12 I. Milkovič (1); Dettori; 11 R. Malalan; 9 Sarabotti; 8 B. Čuk; Mule; 7 Štoka (1); 6 Stojkovič; 4 P. Kralj; F. Kralj; 3 Lugnan; Vidali; 2 Serra; F. čuk; 1 D. Kralj. (B. Rupel) SLEDI NAJMLAJŠI Kras - Jadran Dekani 1:5 (0:3) KRAS: Purič, Špacapan, Umek, žagar, Lucijan Škabar (Ženič), Marko Škabar, De Franceschi, Sarti, Alan Škabar (Kavalič), Škrk, Šuc (Grgič), Križmančič. JADRAN DEKANI: Pavletič, Kaligarič, Kompare, Garnel j, Prosen, Pečarič, Bertok, Piciga, Mezgec, Markovič, D. Ščulac (Kocjančič, Toškan, Mihalič, Rodela, Slama, Prašnikar, Korva, P. Milič, A. Ščulac). V prijateljski tekmi so gostje iz Dekanov visoko premagali krasove mlade nogometaše. Že v prvem polčasu je moral vratar Purič trikrat pobrati žogo iz svoje mreže in šele v drugem delu so se domačini nekoliko bolje organizirali v napadu in dosegli tudi lep zadetek s šucem. (R.B.) Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar na|bol|šego nudi nemška In ltall|anska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon Ž001Ž) Primorcev trener Henrik Čuk predavanje, so Trebenci predvsem na domačih tleh dobesedno razočarali. V zadnjih petih nastopih so izbojevali le eno samo točko in s tem nazadovali na deveto mesto končne lestvice. Trenerja Bogdan in Henrik čuk sta skupno poslala na igrišče kar 25 nogometašev od katerih je le W. Milkovič igral vse tekme. 24 odigranih tekem W. Milkovič (1) ; 23 E. Kralj (10); 22 Leone; 21 B. _____________________£___________ mnenje Aldo Rupel j Pride čas v začetku junija... Vsako obdobje v letu ima svoje značilnosti. Tudi druga polovica ma-ja in začetek junija jih ima. O čitno je, da me pri tem ne zanima meteorologija. Mojo pozornost vzbuja vzdušje, ki vlada v tem času po društvih, tekmah, prireditvah, v pogovorih in ocenah. Če niso že zaključena, se zaključujejo prvenstva. Priča smo zaključ nim prireditvam pri najrazličnejših ustanovah. Zaradi vsakoletnih volitev se je tudi zaključek napora v šolskih ustanovah približal bolj maju kot pa sredini junija, čeprav uradni datumi o zaključku pouka narekujejo drugače. Morda nas je prav ritem šolskih let navadil na to, da menimo, da se konec maja in v začetku junija zaključuje delovna sezona. Pri tem gredo nekateri še dlje in vsak organizacijski neuspeh ali pičlo število prisotnih gledalcev in obiskovalcev opravi čujejo s tistim: »Ja, smo pač pri koncu! Ljudje so naveličani.« Pri koncu česa in naveličani česa sprašujem?! Vzroke za neuspehe je treba razčleniti v sedanjem času prav tako kot ob vsakem dugem obdobju. Tudi druga krilatica, po kateri naj bi se ljudje že pripravljali na dopust in počitnice, skriva nemoč in pomanjkanje poguma po pr onicijivejši raziskavi. Tak razorožitveni odnos pogojuje tudi uresničitev nekaterih pobud, ki so zanimive ravno za ta čas, ko ni več prvenstev. Kdor nima volje, da bi poprijel in ti pomagal, se skriva za dopusti, čeprav so edine počitnice, o katerih je v tem času slišal, tiste o lastni téti, ki je v ponzi ji. Pa brez zamere za vse tete, ki so v pokoju. Nekaj je res. To obdobje je prehodno. Ni običajnega ritma vadb, tekem, sej, vpisov in telefonskih pozivov. Prav zato je primemo za pobude, ki znajo priklicati vrste in sloje posameznikov, ki drugače živijo ob robu društvenega utripa. Prijateljska srečanja, tekmovanja »starih bajt«, spominski turnirji in tumirčki, kondicijske priprave za poletno planinstvo ali za deskanje je samo nekaj primerov možne dejavnosti. Rekel sem in priznal: prehodno obdobje. Toda v prehodnem obdobju načrtujemo in se pripravljamo. Julija in avgusta bodo tečaji, taborjenja in kolonije. Koliko časa bomo med to dejavnostjo posvetili telesni vzgoji, športu in rekreaciji, bodisi da bomo živeli pod platnenimi strehami z lastnim upravljanjem ali v pogojih hotelskih uslug? Vprašanje se ne glasi samo koliko, temveč tudi kako. Ali vsega tega že ne delamo? Prav gotovo. Lani sem imel priložnost zabeležiti, da so recimo na Goriškem uspeli podaljšati »delovno sezono« v sklopu organiziranega delovanja za cel mesec. Na Tržaškem je tako bilo že nekaj let prej. Kaj pa Benečija? Bomo enkrat le ugriznili v to kislo jabolko, da ne bodo Nadiške in Kanalska dolina prisotne le v resolucijah in priporočilih? Poleg zimskih trenutkov prebujenja je ravno la letni čas primeren za kakšno pobudo v videmski pokrajini. To majsko mnenje ima namen pohvaliti in navdušiti tiste pobude, ki jih že uresničujemo in spodbuditi še kakšno drugo. Rast in dozorevanje tako posameznika kot skupnosti nista vezana v neka koledarska obdobja, ki smo si jih izmislili. Kdor ne napreduje, nazaduje; če nismo dejavni prepuščamo pobudo in prostor drugim. Gre pa predvsem za zadovoljstvo ob lastni rasti in bogatenju naše prisotnosti. obvestila Gimnastični odsek ŠZ Bor da bo vsakoletna sklepna te-"Vadna akademija v torek, 5.6, ob • uri na stadionu »1. maj«. ZSŠDI va|,e-¥a’ b® zaradi zaključka pianti*. tečajev v Lipici ter zaradi «»Jakega troboja v Trstu, urad ZS 1 v torek 5. in sredo 6. junija v opoldanskih urah zaprt. . ŠZ Mladost J* Doberdoba sklicuje občni zbor, ki dožiuini."^" ^unj'*a’ °** na se' yi*K Sirena Ppjteju julija meseca štiri jadralne s,„ajc za otroke od 8. do 11. leta Pogoj je, da so dobri pla-r cl- Vpisovanje na sedežu TPK Si-a v Barkovljah vsak dan — razen nedeljah — od 19. do 20. ure ali na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Franči-Priiiko lumi® med delovnim roška), ob priliki 13. tradicionalnega srečanja planincev treh dežel z ogledom Vrbskega jezera. Odhod avtobusa ob 6. uri iz Bazovice, preko Opčin, iz Sesljana pa ob 6.20. Cena prevoza 12.000 lir. Vpisovanje sprejema Viktor Stopar, tel. 040/226283 in Bruno škerk, tel. 040/200236. Mladinska sekcija JK Čupa organizira v Sesljanu 5 jadralnih tečajev za upravljanje windsurfov in sicer: od 18.6.84 do 23.6.84, od 25.6.84 do 30.6.84, od 2.7.84 do 7,7.84, od 9.7.84 do 14.7.84, od 16.7.84 do 21.7.84. Prijave se sprejemajo na sedežu ZS ŠDI, tel. 040/767304 do 16.6.84. Udeleženci tečaja bodo lahko uporabljali društvene jadralne deske brezplačno celo poletje. Jadralni klub Čupa organizira v Sesljanu 3 jadralne tečaje za otroke od 8. do 14. leta na optimistih in sicer od 18.6.84 do 23.6.84, od 25.6.84 do 30.6.84, od 12.7.84 do 20.7.84. Prijave se sprejemajo na sedežu ZSŠDI, tel. 040/767304 do 16.6.84. ŠZ Sloga in SK Devin bušnil v ucdcljo, 10. junija, avto-nl 'zlet v Bilčovs (avstrijska Ko- Nogometna komisija ZSŠDI obvešča, da bo seja komisije jutri, ob 20.30 v Bazovici. Zamejsko balinarsko prvenstvo Balinarji Krasa A v vodstvu V petem kolu zamejskega balinarskega prvenstva sta bili obe prvo-uvrščeni četverki prisiljeni na delitev točk. Kras A je bil v Zgoniku proti Zarji že na pragu polnega uspeha, ko je v drugem srečanju povedel s 6:0. Bazovci pa so tedaj zavihali rokave in iztrgali dragoceno točko, Kras A pa je vseeno zadržal prvo mesto. Tega delnega spodrsljaja pa ni znal izkoristiti openski Polet, ki se je proti Gaji znašel v težavah in se je moral pošteno potruditi, da je iztrgal remi. Vrhu lestvice se je približala Gradina, ki je v Doberdobu pospravila obe točki, čeprav je bil Kras B v drugem srečanju stalno v vodstvu. Prvo prvenstveno zmago pa je izbojeval v Repnu Kraški dom, ki je z odlično igro povsem nadigral Sokol. IZIDI 5. KOLA Kras — Zarja 1:1 (11:0, 9:11); Gradina — Kras B 2:0 (11:1, 11:9); Gaja — Polet 1:1 (11:3, 8:11); Kraški dom —- Sokol 2:0 (11:9, 11:2). LESTVICA Kras A 9 točk, Polet 8, Gradina 7, Sokol 4, Kras B in Gaja 3, Kraški dom in Zarja 2, (Zarja in Sokol imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (6. junija) Sokol — Kras A, Kras B — Kraški dom; Zarja — Gaja, Polet — Gradina. B. S. Kmečka banka poražena v finalu Letošnjega medbančnega nogometnega turnirja, ki ga v Gorici že tretje leto pripravljajo za goriške denarne zavode, se je udeležilo 8 bank, med katerimi tudi slovenska. Kmečka banka, ki je dosegla lep uspeh, saj se je prebila do finalnega srečanja proti zavodu iz Ločnika. V tem srečanju pa so slovenski nogometaši doživeli pekoč poraz 0:7, ki pa ne odraža dejanskega stanja na igrišču. PLOŠČICE ROLICH IN SANITARNI MATERIAL Nabrežina 35/c Danto |f=L ,1 Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO |if=za posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30> goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. Naročnino Mesečno 10 000 lir ■ celoletno 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 dm. naročnina /o /oseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 dm. /o orga nizaciie m podietio mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm Poèmi tekoči ročun to itolljo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ano Kardeljeva 8/II nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20': IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 RP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska I zn Trst Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 3. junija 1981 Koga ne bo v Los Angelesu Out of The Games Nations that have joined thè Soviet-led boycott of the 1984 Summer Olympics Vietnam longolia Bulgaria Czechoslovakia Cuba Elhiopia S. Yemen Po predvčerajšnjim pristanku Etiopije na sovjetski bojkot se letošnjih olimpijskih iger ne bo udeležilo 13 držav Ponoviti podvig iz leta 1911 OSLO — Prvič v, zgodovini bo neko polarno ekspedicijo vodila ženska, in sicer 38-letna Norvežanka Monica Kristensen. Ostali člani ekspedicije, ki bo skušala s pasjimi vpregami doseči Južni tečaj, so 39-letni Norvežan Bjoern Wold, 25-letni Neil Mclntyre in 30-letni Nic Cox, oba iz Velike Britanije. Na pohod se bodo odpravili oktobra prihodnjega leta in bodo skušali januarja 1986 doseči Južni tečaj po isti smeri, ki jo je leta 1911 izbral Ronald Amundsen. Monica Kristensen se je izvrstno pripravila na 1.300 kilometrov dolg pohod. Dve leti je živela na otokih Svalbard, obenem je prava izveden ka za pasje vprege. Britansko-norveš-ka ekspedicija bo torej ponovila s skupnimi močmi podvig iz leta 1911, le da tokrat ne bo rivalstva med obema državama. □ BERLIN — Sloviti dirigent Herbert von Karajan je z brzojavko intendantu sporočil, da zapušča berlinsko filharmonijo. Filharmoniki, s katerimi je avstrijski dirigent dolga leta nastopal, so piu hudo zamerili, da je namesto njih peljal dunajski orkester na salzburški festival. Poplave v ZDA usodne za 13 oseb WASHINGTON — Pretekle dni so nalivi povzročili velike poplave v srednjih in severo - vzhodnih predelih Združenih držav. Voda je zahtevala 18 mrtvih, medtem ko so morali evakuirati preko 7.000 ljudi. Med najbolj prizadetimi državami je bila Oklahoma, v kateri so poplave povzročile 13 smrtnih žrtev. Stanje pa je bilo zelo hudo tudi v Massachusettsu, New Jerseyu, državi New Yorku, Connecticutu ter New Hampshire ju, kjer je v sredo in četrtek zapustilo svoje domove okrog 6.500 ljudi. Brazilski galeon BUENOS AIRES — Orkanski veter, ki je nad zalivom La Plata pihal s hitrostjo preko 100 kilometrov na uro, je povzročil izredno oseko, kot je še ne pomnijo. Na suhem je ostal celo neki brazilski galeon, ki se je potopil pred 157 leti. Za znanstvenike in zgodovinarje je to izredna priložnost. Ugotovili so, da so razbitine pri-padale galeonu Dous Dezembro, ki je skupaj z drugimi bojnimi ladjami 24. februarja 1827 napadel argentinsko brodovje. Po pisanju zgodovinarjev je v bitki izgubilo življenje 117 mornarjev, Dous Dezembro pa se je potopil pred mestom Quilmes, 30 kilometrov južno od Buenos Airesa, Šest »mrtvih« iz jetnišnice NEW YORK — šest zapornikov je zbežalo iz krila smrti neke jetnišnice v Virginiji. Podvig jim je uspel, potem ko jim je uspelo zadržati ducat jetniških paznikov z grožnjo, da bodo razstrelili peklenski stroj. Kasneje so preiskovalci ugotovili,, da je bil peklenski stroj le protipožarna jeklenka. Vseh šest je izredno nevarnih, med njimi bi morali enega usmrtiti prihodnjega avgusta. Policija je takoj začela širokopotezno akcijo iskanja. Dva so skoraj izsledili, ko sta se polastila nekega avtomobila in zbežala. Želja po lepih stanovanjih MOSKVA — Vselitev v novo stanovanje je za večino sovjetskih državljanov pravi praznik, saj stanovanj primanjkuje, da se mora marsikateri mladoporo-čeni par zadovoljiti s sobico v stanovanju staršev. Prej ali slej pa oblasti že poskrbijo za bolj udobno na mestitev. Po prvem prazničnem navdušenju »novoselja« pa skušajo novopečeni stanovalci vsaj nekoliko spremeniti standardizirana stanovanja v orjaških blokih. Zamenjava kluk, linoleja, zidnih oblog in marsičesa drugega pa je vse prej kot poceni zadeva. Za razliko od Zahoda, kjer je dobrin na pretek, a povprečnemu prebivalstvu primanjkuje denar, je v Sovjetski zvezi čisto obratno: denarja je dovolj, večkrat primanjkuje dobrin. Nič čudnega torej, da stanovanja posamezniki spremenijo s pomočjo poznanstev in črne borze. Seveda je to skrajno potratno, da so oblasti že sprejele prve ukrepe. A ne kazenske narave, saj se dobro zavedajo, da je želja po personalizaciji stanovanj upravičena. V Leningradu so namreč sprožili pobudo, da lahko bodoči stanovalci sami izberejo zidne obloge, kljuke in druge pritikline. Gradbena podjetja so seveda zagnala vik in krik, saj so navajena■ šablonskega dela in jim ne prijajo take komplikacije. Leningrad pa ne bi bil rusko okno v svet, če bi se pustil ugnati od gradbenih podjetij. Poskus je kot kaže naletel na podporo prebivalstva, prej ali slej pa se bodo po njem zgledovala še druga mesta. miki muster: Čudežni otok TRDOtm SE 3E ZNAŠEL V OZU.EM,TEMNEM KOVU, Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika S,A.CA.T. 7 nadomestni deli za fo? FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tu|e znamke avtomobilov TRST. Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794308 - 772002 AGROMARKET GORICA Ul. Favelli 5 — Telefon: (0481) 84741 TTrsrnriFrwfi VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOŠKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na krašklh poljih. /m etj\ ySPQRTX j, MONFALCONE J AZETA SPORT SPECIALIZIRANA ŠPORTNA TRGOVINA ZA: alpinizem planinstva tenis TRŽIČ . ULICA PARINI 5 . TELEFON 0481 / 45735 KRISTALI SIRCA TRST Strada Vecchia dell'lstria 2 Tel: 820-762 NASPROTI STADIONA Velika izbira: kristala, lestencev, kuhinjskih predmetov, porcelana, daril. POROČNI SEZNAMI PRIMO ROVIS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo kava' na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kovne mešanice CREMCAFFE to vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah LESIMI pier bruno rozzo s. m. GREDI LETVICE NAVADNA in POKLOPNA VRATA OBLOGE in IZOLACIJE (STIFERITE) PODI VEZAN LES AVIO E MARINI 34074 TRŽIČ (GORICA) — Ul. A. C. COLOMBO 51 Telefon (0481) 72916 — Tlx. 460156