Uto !X., Si. 23. PoStnlssa plaSana' v gotovJmJ. V LfubijanB« 12» av&usta 1@22- V crsanSsfifiSii |a me?, koSEtsosr msii — ioaih® gi***«®! DELAVEC Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Delavstvu sveta! Izvrševalni odbori mednarodne strokovne zveze (Amsterdam) druge internacionale (London) mednarodne delavske zveze soc. strank (Dunaj) so se sestali prvikrat na skupno posvetovanje. Po proučitvi političnega, gospodarskega in socialnega položaja Evrope in predvsem Nemčije opozarjajo eksekutive na manifest mednarodne strokovne zveze, sklenjen v Berlinu 8. julija 1922. ter na nevarnosti, ki ogrožajo nemško republiko, najvažnejšo oporo miru in preobnove Evrope. Castitajo nemškemu delavstvu na enodušnem in silnem naporu za obrambo svobode. Upajo, da bo uspelo nemškemu delavstvu pokončati monarhistično in militaristično gibanje. Osamelost Nemčije, tira to v pogin; z njo pa tudi nemško delavstvo, katerega mezde padajo. Poslabšanje položaja nemškega delavstva pomeni poslabšanje položaja delavstva lia celem svetu. Propad Nemčije pomeni gospodarski propad cele Evrope. Svetovni proletarijat je dolžan v lastnem interesu, pomagati in podpirati nemško republiko. Antantna politika tira pa Nemčijo v bankerot in jo potiska v roke reakcije. Nemška bremena so pretežka, vojaške okupacije jo dušijo, politika nasilja rodi le nove vojne. Bremena je treba na vsak način zmanjšati, gospodarsko ožlvetje je omogočiti z mednarodnim posojilom. V dosego tega cilja se obračajo imenovane tri eksekutive na javno mnenje vseh dežel in predvsem Amerike. Amerika je posegla odločilno v svetovno vojno. Zato tudi pričakujemo od nje da pomaga tudi pri gospodarski postavitvi Evrope ter da skupno z nami odstrani brezposelnost. Vojaške okupacije se morajo odpraviti. Predvsem se pa morajo razveljaviti vojaške in gospodarske določbe iz 1. 1921. Ce se Nemčija sprejme kot enakopraven član Zveze narodov, daje sama jamstvo, da se pokorava mednarodnim razsodbam. Z ozirom na samoodločbo narodov obsojajo eksekutive vse naredbe, ki ogrožajo obstoj nemške republike. Delavstvo vseh dežel! Gospodarska uspostavitev in svetovni mir zahtevala, da se borite proti reakciji za splošno razorožitev. Zaradi slabega finančnega položaja v Nemčiji, se ji mora dovoliti moratorij, dokler ne bode nepristranska komisija določila njene plačilne zmožnosti ali dokler ne bode dobila mednarodnih posojil. Konferenca Vas nujno poziva, da se borite za te ideje s svojimi organizacijami, s svojim časopisjem in s svojimi zastopniki v parlamentu. Za nemško republiko! Za upostavitev Evrope! Za svetovni mir! Sijajen uspeh I. vsedelavskega zleta v Celju. Najnujnejša potreba v današnjih časih je, da delavstvo od časa do časa preštele svoje vrste, da se delavci iz raznih krajev mod seboj spoznajo in razlože drug drugemu svoj položaj. Prvi početek organizacije je v tem, da se delavci v enem podjetju med seboj solidarizirajo. Potreba jim pa kmalu pokaže, da morajo svoje vezi raztegniti tudi na druga podjetja v dotičnem kraju. Tudi to je razmeroma lahko delo, ker se jim nudi vsak dan prilika, da navežejo medsebojne stike. Težja naloga pa je vzgojiti krepko solidarnost delavstva cele dežele. Stotine in tisoče je treba sestankov, shodov, razprav, predno spoznajo člani, kako je zvezana njihova usoda z usodo vsega drugega delavstva. Zlasti ob času velikih stavk je nad vse važno vprašanje, ali bodo delavci iz onih krajev, ki niso v stavki razumeli položaj svojih stavkujočlh tovarišev in jih bodo podpirali? Dvakrat važno je to vprašanje zlasti pri nas, ko imamo zelo mlade organizacije, ki si niso mogle v tako kratkem Času še ustanoviti zadostnih stavkovnih fondov. Vsedelavski zlet je gotovo mnogo pripomogel, da se bo zavest skupnosti med članstvom zelo poglobila. Upostavil je žive vezi, ki bodo v bodočnosti dokazale, kako potrebne so bile. Ako pomislimo, da se je zleta udeležilo skoro 7 tisoč gostov, Iti stanujejo izven Celja in okolice, potem nam bo jasno, da so bili vsi industrijski kraji Slovenije po večjem ali manjšem števili! udeležencev zastopani. Poleg teh, je bila zastopana tudi Hrvatska — Slavonija ter Bosna po 300 zletnlkih, katerih največje število jih je bilo iz Zagreba. Zagrebčani so pripeljali tudi Številen pevski zbor »Jednakost« na katerega so vsekakor lahko ponosni. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je zlet na agitacijskem polju opravil tako delo, za katero bi sicer potrebovali najmanj par sto shodov. Na organizatorično delovanje, je pa Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, »elenburgova ulica štev. 6/II. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p, Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti franldrani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. zlet pokazal, kaj nam še manjka, fta se iz naše ozkosrčne malopoteznosti, ki ima menda v Sloveniji domovinsko pravico, počasi dvignemo, je že dokaz zlet sam, ker, če bi ostajali tam, kjer smo bili, bi se zlet sploh ne bi vršiti mogel. Zlet nam je tudi pokazal, da imamo tudi organizacijske sposobnosti, seveda so te še v otroških čeveljčkih. Organizacijsko delo je delo, ki šele po dolgem času pokazpje uspehe. Zanj je treba velike potrpežljivosti, ker je to podrobno delo, ki se ga komaj vidi, ceniti pa tega dela ne zna vsak, najmanj pa oni, ki so šele kratek čas v organizacijah.^ Spomniti se je treba koliko truda, pisarenja, potov in letanja je treba pred-no se ustanovi na primer pevski zbor« Treba je obdelovati člane skoro vsakega posebej in ko je teh zadosti zbranih je še le prvo delo izgotovljeno. Ustanovljen j® pevski zbor, kateremu pa še vsega manj-* ?? manjka denarja, manjka not, manjkal učiteija, manjka klavirja itd. In ko so vse te zapreke premagane se šele s pravim delom prične. Večer za večerom žrtvujejo pevci cele mesece predno znajo zapeti eno samo pesem. Po navadi jih do tedaj polovica oj>eša in odstopi. Pridejo zopet novi in zopet se začne vse delo znova. Tako gre par let predno je zbor utrjen tako,^ da lahko javno nastopi. Iste težave ali še večje so pri usta*« novitvi godbe, telovadne enote, nogometnega kluba, kolesarskega društva ali kaj sličnega. Na vsedelavskem zletu je nastopilo, 8 pevskih zborov hi sicer: »Sava« iz Jesenic, »Jednakost« iz Zagreba, »Svoboda« in »Frohslnn« iz Maribora, »Svoboda« in »Frohsinn« iz Maribora, »PevskS zbor« pekovskih pomočnikov iz Maribora, »Svoboda« iz Šoštanja, »Bodočnost« iz Stor in »Naprej« iz Celja. Zlasti pevska zbora »Sava« in »Frohsinn« je vse občudovalo. Godbe so se udeležile izleta tri in sicer: rudarska iz Trbovelj, kovinarska iz Jesenic in delavska iz Hrastnika. Trboveljska godba je pokazala tako sijajno dovršenost, da nastopi lahko brez skrbi na najboljšem koncertu. Na zletu je biia predmet splošnih ovacij. Ostali dve sta še mladi, vendar tudi nanje mnogo zidamo. Telovadne enote. Svoboda-Jesenice in Sloga — Maribor sta kakor zadnjič na Jesenicah tudi sedaj povzdignile med delavstvom smisel za telovadbo. Ti dve enoti sta zlasti važni postojanki delavstva, ker opravljata pijonirsko delo. Če bo na prihodnjem delavskem zletu nastopilo več enot bo to velika zasluga teh dveh, ki sta z dobrim zgledom prebili led.: Kolesarsko 'društvo iz Maribora sc je udeležilo zleta z zastavo in nas je pri tej priliki opomnilo, da je tudi tej vrsti delavskega športa treba posvetiti več pozornosti. NoRometaški reprezentanci Maribor - Celje in Ljubljana - Moste sta ob priliki zleta tekmovali. Zmagala je Maribor - Celjska — z 2 proti 1. Igra je bila zelo napeta. Razne strokovne, politične in kulturne organizacije so se udeležile zleta z zastavami, ki jih je bilo 21. Na slavnostnem shodu, ki se je vršil v nedeljo dopoldne je bilo preko 10.000 ljudi. Meščani, ki so opazovali silen dotok ljudstva na shod, so popolnoma pod utisom te silne množice ljudstva. Tudi meščansko časopisje, ki dosledno molči o tej prireditvi je popolnoma postavljeno na laž, ko je prerokovalo, da v 'Sloveniji' socialističnega delavskega gibanja ni več, Pred vsem je pa ta zlet dal zadoščenje onim sodrugom, ki so polagali pred vsem važnost na podrobno agitacijsko in organizacijsko delo. Lahkota je sklicati v kakem kraju shod kjer je govor o mezdnem gibanju, a organizirati zlet, kjer se morejo člani par ur daleč peljati, ko morajo žrtvovati čas in denar zato, da dvignejo moralno stran delavskega gibanja, zato je pa treba mnogo mesecev podrobnega in požrtvovalnega dela. Na zletu se je pokazala prava in ne namišljena moč naših organizacij. Strokovne organizacije so svojo prvo poskusno mobilizacijo dobro prestale. Ta dejstva nam dajejo novih moči, za nova dela. ■ " ko moraš pa več in 3a!jC rdeTati. Kapita- j listični dobiček ostane isti ali se še za nekaj poviša, pri tem bi pa še bolj nara-stla brezposelnost in bi se še bolj uničen vale delavske sile. Delavski zastopniki so takoj enei-gično nastopili proti tej želji, tako, da so se morali gospodje izkoriščevalci umakniti s svojo ogabno zahtevo. Začeli so ponujati 10% poviška na sedanje plače, čemur pa delavski zastopniki niso pritrdili iz enostavnega razloga, ker se je draginja V zadnjih 4 mesecih, ne le za 10% marveč za 50% zvišala, nadalje čaka usnjarsko delavstvo že štiri mesece na poviša-nje prejemkov. Ker vkljub posredovalnim predlogom zastopnika pokrajinske uprave komisar-sarja dr. Skubica ni prišlo do nobenega sporazuma je isti razpravo zaključil. Delavski zaupniki so končno podali izjavo da sprejmejo 15% za neobvezen čas plačano od 1. julija t. L in, da vse nadalje točke dosedanjih dogovorov ostanejo še nadalje v veljavi. Zastopniki industrijcev so predlog konečno sprejeli, čeprav jim ni bil všeč. ^Prijatelji delavstva". Gospod magister farmacije, Rožman Miroslav je v »Farmaceutskem Vjestni-ku4 strani de- lavcev popolnoma upravičene, ne more se pa strinjati z načinom, ki ga delavstvo predlaga. On pravi, da tudi delavstvo mora pri tem prenašati žrtve, priznava naj akordno delo, ter podaljša delavni čas na 9 ali 10 ur. S tem je rečeno; za kolikor se ti bodo plače povišale, za toli- 1 oJcfSg-^r sevetfa pozablja povedati, kje naj delavec dobi denar. Vsak vendar ne more razširjati okrog sebe »apotekar-skih« duhov. Iz dopisa je jasno razvidno sovraštvo do delavstva, ne samo od strani g. Rožmana, ampak organizacije farmacevtov, v katerem imenu je napisal članek. Bilo bi nespametno, če bi o tem obširneje pisali, poživljamo samo Mednar. jezik „Esperanto“ Da se mednarodni spori glede jezi-kov odpravijo in da se kapitalizmu onemogoči nacionalno hujskanje naroda proti narodu, se je vršila kakor poroča »Internacionaler Arbeitsamt« dne 18. do 20. aprila t. 1. v Genovi neka konferenca, ki se je bavila z vprašanjem esperanto - pouka v šolah. Na konferenci je bilo po 91 delegatih zastopanih 28 dežel, med njimi 14 vlad, nadalje je bilo mnogo šolskih oblasti, zastopano je bilo tudi tajništvo zveze narodov, internacionalni delavski urad Berlin, internacionalna otroška pomoč itd. Iz poročil, katera so podali razni zastopniki, je razvidno, da je »Esperanto« postal v mnogih krajih obligatorični poučni predmet v ljudskih šolah, tako n. pr. V Veliki britaniji, Švici, Italiji itd. Posebno agilna je pri tem delu Anglija, ki že uveljavlja Esperanto kot obvezen pouk v srednjih šolah.^ Tudi v pariške trgovske šole ga skušajo uvesti, Iz organizacij« II. plenarna seja Strokovne komisije za Slovenijo (Pokraj. odbor G. D. S. J.) v Ljubljani se bo vršila v nedeljo dne 27. avg. t. 1. ob 8. uri dopoldne v sejni dvorani mestnega Magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo okrožnih tajništev. 4. Splošna strokovna organizacija. 5. Mladinska organizacija. 6. Med-strokovni sveti. 7. Došli dopisi in socialna zokonodaja. S. Poročilo kontrolne komisije. 9. Smernice »Delavca«. 10. Raznoterosti in interpelacije. Poleg odbornikov se imajo seje udeležiti vsi centralni in okrožni tajniki, ki imajo na seji posvetovalen glas. Odborniki in tajniki, ki so 'nastanjeni izven Ljubljane naj pridejo že na predvečer. Predsedstvo. BLAGAJNIKI IN ZAUPNIKI POZOR! V soboto, 12. avgusta poteče 33. teden. Člani, kateri imajo plačane prispevke samo do 25. tedna, morajo ta teden vplačati, sicer izgube članske pracice. Podpore vseh vrst se smejo izplačevati le članom, ki imajo vplačani 18. letošnji teden. Ako nima član vplačano do tekočega,' to je 27. tedna, naj se mu manjkajoči prispevki odračunajo od podpore. OBLAČILNA STROKA. III. redni občni zbor osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 20. avgusta v posvetovalnici Mestnega magistrata ob 8. dopoldne. Dnevni red: 1. Ci-tanje zapisnika,^ 2. Poročilo odbora, 3. Predlogi podružnic in centrale. 4. Zjedi-njenje. 5. Volitev odbora, 6. Razno. Vse podružnice, ki so obračunale prispevke centrali za mesec junij imajo pravico na vsakih 100 članov po enega delegata. — Vsak delegat mora imeti poverilnico od odbora. — Prezelj Anton t. č predsednik. * * 'delavstvo, rfaj takoj stavi zahtevo no ustanovitvi lastne lekarne pri bolniški blagajni, da delavcem bolnikom, ki smrde, ne bo treba s »čikom« mazati belili čevljev g. Rožmana in tovarišev. Poizvedeli bomo, v kateri ljubljanski lekarni je g. Rožman zaposlen, da bomo člane bolniške blagajne obvestili, katere lekarne naj se izogibajo. kot učni predmet y šolah. kakor tudi v posamezne šole v Holandiji, in Finsk. eLta 1921. je tudi bolgarski parlament sklenil, da se uvede v srednje šole neobvezen eksperantski pouk, kar je storila tudi Cehoslovaška. Japonska vlada je z vso vnemo priporočala parlamentu, da se na Japonskem uvede v vse šole Esperanto. Po razveseljivih poročilih je konferenca na predlog angleške delegacije dala na vse učiteljstvo sveta oklic, v katerem želi, da bi učiteljstvo začelo širiti mednarodni jezik, da bi začelo spodbujati delavno ljudstvo, da se poprime tega protikapitalističnega orožja in da učiteljstvo pokaže svojo zmožnost na svetu ter da postane avant garda tega svetovnega gibanja. Drugi oklic je izšel na zvezo nan> dov, katero se naproša, da tudi ona nastopi za izvedbo tega velevažnega protivojnega vprašanja. BRIVSKA STROKA. Brivski pomočniki v Ljubljani so dne 8. t. m. stopili v stavko. Delodajalci hočejo razbiti stavko s tem, da zaposlujejo vajence. O poteku stavke bomo še poročali. Stavka lesnih delavcev v Ljubljani traja dalje. Stavkokazov ni. Med stavku-joči je izborna disciplina. V ponedeljek 7. t. m. je izbruhnila tudi stavka lesnih delavcev v Celju. Stavkokazov ni in tudi disciplina stav-kujočih je na višku. Lesni delavci naj v ta dva mesta pod nobenim pogojem ne potujejo. Vse delavske časopise v Jugoslaviji prosimo naj te vrstice ponatisnejo. USNJARSKA STROKA’. Delavstvo splošne usnjarske industrije v Ptuju je stopilo dne 7. t. m. v stavko, ker je podjetje kršilo dosedaj veljavne odgovore. Opozarjamo vse usnjarsko delavstvo, da naj ne potuje v Ptuj, dokler gibanje ni končano. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopis iz Prevalj bomo priobčili v prihodnji številki. Poslano iz Celja bomo prestilizirali in ga bomo poslali na ogled predno ga priobčimo. Sodruge dopisnike prosimo naj pišejo s ti n« to in samo na eno stran papirja, ker moramo si« cer vse prepisavati. Istotako je treba med vrsticami puščati do« v el j prostora, ker je sicer nemogočo popravljati. V prihodnji številki bomo priobčili raz< pravo o dnevnemu redu II. plenarne seje Strok, komisije, nakar že danes opozarjamo. Seja je zelo važna za to je potrebno da se odborniki, kake« tudi tajniki nanjo dobro pripravijo. Utrinki. Kator pijavke so padli kapitalisti na proletariat. ko r*a niso dobiLi zadostne in dragocene krvi so spustili sesalke na lastne obilne trebuhe la Proletarec zopet saaia o bodoSaostl. Mo£je Smartijo. Ideje ostajajo. BorEa proti možem je lahka. Borba proti vse prevladajcč) ideji je težavna stvar. Živino izvažajo prekupčevalci, da sc debelijo. delaivci pa stradajo: to je jugoslovanska ob-znana. Razno. POPRAVEK. V »Delavcu« št. 22 z dne 22. junija 1922 nam je tiskarski škrat zanesel v članek »Zakon o zavarovanju delavcev« precej neljubih pomot, katere naj sodru-gi popravijo. V prvi vrsti 1. stolpec, 2. stran mesto »Izdajanje — Izvajanje«; v. 13. vrsti 1. stolpec, 2. stran mesto »znova prouče — znova pouče«; v 9. vrsti 2. stolpec, 2. stran »ter prihodnjič razpravljati o bolniškem zavarovanju, posebno še—«, v 12. vrsti 1. stolpec, 3. stran: »ter se je pripetil porod po neprekinjenem«; v 32. vrsti, 1. stolpec, 3. stran: porabljena, članica pa ostane še nedalje nesposobna za delo«, v 23. vrsti, 2. stolpec, 3. strani: »dohodkov, a žive z zavarovancem v istem gospodarstvu«. Manjše napake naj čitatelj popravi sam. Amsterdamska strokovna internacl-jonala je sprejela sledečo resolucijo: V Amsterdamu zborujoča konferenca strokovnih in socialističnih internacional ne more končati svojih posvetovanj, ne da bi še enkrat s povdarkom opozorila proletariat vsega sveta na pomen moskovskega procesa proti ruskim socialnim revolucionarjem. Izjavlja, da bo izvršitev smrtnih obsodb za dolgo časa onemogočila zedinjenje svetovnega proletariata' za skupne akcije. 26. internacionalni rudarski kongres so otvorili 5. t. m. v Frankfurtu am Mam. K zborovanju je prispelo okoli 150 delegatov.^ Na dnevnem sporedu je več važnih točk, med katerimi omenjamo ureditev delavnega časa in pa delavske pogoje za socializacijo rudnikov, potem pa ustanovitev informativnega urada o gospodarskem stanju rudnikov, kakor; tudi o rudurski delavski zakonodaji. Velika kriza v Avstraliji. Vsa znamenja kažejo, da se Avstralija zaplete v, mdustrijalno vojno, iz katere se morda izcimi boj, kakršnega opažamo v Evropi, za strmoglavljenje obstoječega gospodarskega reda. Vojno izzivajo delodajalci, ki so. Počeli Sonjo proti strokovnim unijam, znižujejo mezde, podaljšujejo delavnik in sabotirajo delavske pridobitve. Kapitalisti izrabljajo sedanjo brezposelnost in trgajo mezde od 20 do 30 odstotkov. Delavci v vseh glavnih industrijah so prizadeti. Farmarski delavci so izgubili 20 odstotkov mezde, rudarji v metaličnih rudnikih 20, jeklarski delavci 25 in premo-garji 30 odstotkov. Med delavci vlada veliko razburjenje in prej ali slej izbruhne generalna stavka. Delavski svet v New South Walesu je izjavil: »Delodajalci očitno izzivajo delavstvo na industrijalni izbruh. Izstradavanje je instinktivno revolucionarno in če hočejo avstralski kapitalisti revolucijo, jo lahko imajo, toda prej je ne bodo imeli, dokler ne bo delavstvo dobro pripravljeno in to bo kmalu.« Na Poljskem se je pred kratkim vršil drugi kongres Zveze strokovnih unij, ki spada k amsterdamski internacionali. Tajnik je poročal, da ima Zveza zdaj 1110 podružnic s 492.9‘52 člani. Na kongresu je bilo 155 socialistov in 34 komunistov. Glede vprašanja enotne fronte so socialisti zavrgli predlog komunistov za enotno fronto iz razloga, tla je »skupno delo s komunisti nemogoče«. Kongres je sprejel resolucijo, ki obsoja militarizem Poljsko in »ruski militarizem« ter se izreka^ za narodno obrambo Poljske. Železniška šola v Beogradu. Minister saobračaja je odredil, da se otvori v Beogradu državna železniška šola. ki ima nalogo, da vzgaja strokovno železniško osobjc. Šola je sprejela približno 200 gojencev ter se otvori že meseca oktobra letos. Potrebni krediti za to šolo so uvrščeni v državni proračun za tekoče leto. Objave in zalivale. Podpisani naznanjam vsem ljubljanskim članom sekcije livarjev, da sera odložil predsedniško mesto, ostanem pa še član iste. Vinko Vrankar. V nedeljo, dne 20. avgusta se bo vršil v Loki pri Žusmu shod lesnega delavstva v čakalnici tovarne ob 2. popoldne. Udeležba vsakega člana dolžnost. Nečlani vabljeni. Odbor. Podpisana se naj toplejše zahvaljujem podružnici usnjarjev v Ljubljani za naklonjeni znesek K 737. Ivana Blzlaj. Tedenski pregled. Ljubljana, 8. avgusta 1922. Kakor blisk je učinkovala na evropejsko po* Ulično javnost vest, da zahtevajo Zedinjene dr* Zave od vseh evropskih držav povračilo svojih dolgov. Zlasti neprijetno je ta zahteva zadela Anglijo, ki precej dolguje svojim sorodnikom onstran Atlantskega oceana. Ker pa se nahaja Anglija še v toliko srečnem položaju, da so pri njej zadolžene druge evropsko države, terja s svoje strani vse navzkriž prijatelje in neprijale* Ije. Umevno je, da ja ta stvar gospodarsko raz« mere še bolj zapletla in da vzpričo tega razne gospodarske konference ne morejo imeti uspeha. Državljanska vojna v Braziliji nima ne kom ca ne kraja. Obsedno slonje, ki traja že par mesecev po vsej državi, jo bilo zadnji čas še poostreno. Kam privede to prelivanje krvi? Kakor se glase zadnje vesti, se odnošeji med sovjetsko Rusijo in Japonsko omiljujejo. Te dnt je Japonska vlada sporočila Moskvi, da nama* rova izprazniti Sibirijo. Pogajanja glede tega se bodo vršila v Harbinu. Amerika in Anglija pa bosta ugriznili v kislo jabolko. Dočtm se Anglija bolj in bolj oborOinva, je avstralski parlament odobril rvashingtonskl do* govor glede razorožitve. Ali pojde Anglija za tem dobrim vzgledom? Po Kitajskem je divjal proili teden silovit vihar, ki je milijonom prebivalcev odnesel stre* hc s hiš in zahteval nebroj človeških irtev. Ola* dovanje se je pridružilo Se vremenski nezgodi, da ne bode trpljenje konec. • Vprašanje nemških reparacij postaja od dne do dne bolj pereče. Mrzlični nestrpnosti fran* coskega imperializma nasprotuje premišljena po* lifika Velike Britanije, ki počenja uvidevatl, da se problem Nemčije ne da rešiti z brutalno silo. Vse kože, da se bo morala Francija prilagoditi treznejši politiki Anglije. Prvi znak tega je rta* meraveni sestanek v lx>ndonu, ki se ga udeleži angleški ministerskl predsednik Lloyd George, francoski ministrski predsednik Poincare in ila* lijanski minister zunanjih poslov Schanzar. Med neprestano krizo italijanske vlade sc je razvila v Italiji pravcata državljanska vojna. Število porušenih delavskih domov, socialistič* nih tiskarn In uredništev, ter nebroj človeških žrtev priča o visoki kulturi italijanskega nacio* nalizmn. Delavstvo je sklenilo, da s stavko zn* vrne to nasilje, fašisti pa skušnjo delavstvo pri* silili z orožjem, 'da 'dela se naprej V korist svo* jim izkoriščevalcem in tlačiteljem. Vojaštvo si* cer nastopa, vendar pa ni kos podivjani fali* stovaki druhali. Ttidl vlada izdaja gostobesedne manifeste, ki pa niso drugega kakor pesek v oči. Ni izključeno, da izbruhne državljanska vojna, ker so za delavno ljudstvo razmere neznosne. Poleg življenske bede mora prenašati še politično nasilje. Znano pa je, da prenapet obroč poči, kar bi lahko vedela tudi italijanska vlada. Naš novi poslanik v Parizu dr. Spalajkovič je nastopil svoje mesto. Ob njegovem prihodu se je vršila običajna ceremonija. Dr. Spalajko* vič in predsednik francoske republike Milic* rand, sta zagotavljala drug drugemu goreče pri* jateljstvo, kakor je pač vedno ob takih prilikah. Posledice tega prijateljstva pa žal že preveč ču* tirno na lastnem hrbtu. Spor, ki je pretil izbruhniti med nemško dr* žavno vlado in Bavarsko, se je po razsodnosti zveznega predsednika dr. Eberta omilil. Te dni odpotujeta v Miinchen dva odposlanca zvezne nemške vlade, da se začneta pogajali z Bavarci o definitivni rešitvi spornih vprašanj. Poplava bankovcev v Avstriji je dosegla ta* ko višino, da se je bati vsak čas finančnega po* loma. Vse stremljenje inozemskih činiteljev, zboljšati avstrijske finance nima pomena, dokler bo spremljano z gotovimi političnimi tenden* cami. Vzpričo neznosnega gospodarskega stanja se v Avstriji vedno bolj ojačuje misel na' zedi* n j en je z Nemčijo. Da pride do tega v dogled* nem času, je toliko kot jasno in le kratkovidna birokracija ne more tega razumeti. Intrige zahrbtne Grčije so prisilile antanto, da je zbrala okoli Carigrada svoje čete. Z ozi* rom na to, se je grška hrabrost sicer nekoliko ohladila, vendar škilijo še vedno preko tega ovit rajočega pasu na Carigrad. Prepričani smo, da bi bilo najbolje, ako bi se antanta ne vmeša* vala, temveč prepustila, da bi Turki sami na* mlatili Grke. S pasjimi dnevi je popolnoma izginila delav* nost naših narodnih poslancev. Zborovalna dvo* rana naše narodno skupščino je bila največkrat prozna. In vendar jc šlo za važne zakone, kakor uradniški zakon, zakon o vojni odškodnini i. t. 3. Proračun So komaj preriti skozi pfenuni 'zbor* | nice in to le v načelu, kedaj da pa bo izdelan, ne ve živ krst. Ker ni hotel nihče več delati je predsednik parlamenta zasedanje zalcljučil do srede septembra. Takrat se imata izdelati zakon o uradnikih In vojni odškodnini. Takoj nato se imajo razpisati volitve v oblastno samoupravo. Z odgoditvijo parlamentarnih sej se je za* čelo ruvarenjc, nekateri so se odpeljali na egi* tactjska potovanja, drugi potujejo za zabavo, tretji pa se vozijo na Bled »poročat« kralju o-političnem položaju. Med radikalci in demokrati se bije srdit boj za mesto notranjega ministra. Doslej se še na da sklepati, kdo zasede to ministerstvo. Ker je bil imenovan za državnega ped tajni* ka finančnega ministerstva demokrat, so se brž dvigniti radikalci in zahtevajo zase mesto dr* kavnega podtajnika v mtntsterstvu notranjih del. Med tem brezplodnem političnem dvoboju med radikalci in demokrati pa zastaja državni uprav* ni aparat in delavno ljudstvo strada. ' Zadnji teden je dvignila največ prahu afera kraljeviča Jurija. Princ se je kar na lepem po* javil v Beogradu in vrgel vladi v obraz očitek, da ga zanemarja. Zahteva zase apannio kakor drugi člani dinastije, ter primerno bivališče, ki ga hoče imeti v Beogradu. Vlada bo njegovim zahtevam baje ugodila. V imenu Strok, komisije (P. odb. GDS.l.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. s reBistHM zafiniaa i oioeieso mm sprejema ftraikJkno viojro vsak delavnik od H. do 13 uro in jih obrestni« po itotlb mr 47« Rentni davek ptuSu dnitlvo Im avojeg*. Obresti *e kapitaltafrajo polletno. Večje In stalne vloga c« obrca tuje jo po dogovora. PomoJIIa tlnjo svojim ssadruinlltom proti vknjlfcbf, na osebni Urodlt proti porofttvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Motilo« so ualcompt ujejo po bančni obrestni meri. sr lil, res fife! Sms! mi ~m 0 0 0 Naiboliše fn najvarnejše naložite svoje prihranke v Poštni predal št. 13. Telef. Int. št. 178. Post. ček. raČ. št. 10.532. Brzoj. nasl. ,Kodes“ Ljubljana. Obrestuje hranilne vloge po /o ) brez odbitka rentnega in inva- vlogo proti Va letni odpovedi po ^ j lidnega davka. Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v Centrali v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, SL Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Crna I., Črna II. Hranilni kapital SC Viega*«a© prihran&a le v lastno hranilnico S