Stev. 46.
V Mariboru 15. novembra 1894,

t
Tečaj XXVm.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na	Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
dom za eelo leto 2 gld. 50 kr.j za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
65 kr. — Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice	Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.,
hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.	| dvakrat lii kr., trikrat 16 kr.
Isterski Lahi in naši Nemci.
Vsled ukaza pravosodnega ministerstva odredila je višja deželna sodnija v Trstu, da se morajo po vseh sodnih okrajih v Istri, kjer skupno prebivajo Italijani in Slovenci, oziroma Hrvatje, na sodnijskih poslopjih obešene uradne table z zgolj italijanskimi napisi nadomestiti s tablami z italijanskim in slovenskim, oziroma hrvatskim napisom. Ta odredba je tem bolj opravičena, ker v Istri prebiva 185.249 Slovanov in le 118.300 Italijanov. Ali vendar je ta pravična in državnemu temeljnemu zakonu primerna odredba pri italijanskih prebivalcih zbudila hudo nasprotstvo, ki se je najprej razodevalo v strastnih časnikarskih člankih in protestih ne samo isterskega deželnega odbora in nekaterih občinskih zastopov isterskih, ampak celo-deželnega odbora in rrtesUiega sveta tržaškega. Končno pa je to nasprostvo tudi v pouličnih izgredih stopilo na dan.
V Kopru so imeli 14. oktobra sejo občinskega zastopa, v kateri je bil sklenjen protest zoper gori omenjeno odredbo višje deželne sodnije tržaške. Ko so šli občinski odborniki domu, pozdravila jih je in spremlje-vala po ulicah druhal kakih 50 Italijanov z živio-klici na Italijo. Na hišna vrata, kjer prebivajo Slovenci in Hrvatje, pa so razbijali z velikim ropotom in krikom: Proč s Slovenci, proč s hrvatsko stranko, proč s Hrvati!
Istega večera imeli so občinsko sejo tudi v Piranu ter sklenili enak protest zoper gori omenjeno odredbo. Tudi tam so se po končani seji prepevaje in razgrajaje vlekli po ulicah. Toda razgrajanje se je kmalu spremenilo v dejanja. Italijanska druhal pretila je finančnim stražnikom slovenske krvi ter šla pred stanovanja dveh kanonikov. Tam so vlomili vrata, vdrli v kleti in kamenje metali v stanovanja. Od ondot so šli pred sod-nijsko poslopje ter kamenje lučali vanj in tudi potolkli mnogo šip. Razšli so se še le potem, ko so prišli žendarji in žugali, da bodo streljali. Ker je občinski zastop gosposkam naznanjal, da po odpravi italijanskih uradnih napisov ne more več porok biti za ohranitev miru, odposlalo je c. kr. namestništvo v Trstu 22. okl. posebnega uradnika s kompanijo vojakov v Piran ter ob enem pomnožilo tamošnjo žendarmerijo in finančno stražo.
Ti izgredi so se ponavljali 22. okt. zvečer o prihodu vojaštva in le po spravljivem obnašanju častnikov so bili odvrnjeni hudi dogodki. Množica je zopet pred sodnijskim poslopjem zahtevala, da naj se nazaj obesi prejšnji zgolj italijanski uradni napis, dokler se župan v družbi namestniškega tajnika dr. Hocheggerja ne prikaže ter ljudem v imenu komisarja ne d(i zagotovila, da se italijanska tabla zopet obesi, kar se je 23. okt. v isfini zgodilo. Zmagala je surova sila.
Pa kaj bi dalje poročali o takih, večinoma proti-
avstrijskih nemirih; bili so tudi po nekaterih drugih krajih. Jugoslovanski poslanci so zaradi teh dogodkov v državnem zboru vprašali ministra znotranjih zadev. Vlada je dala zagotovilo, da tam, kjer so že bili prebiti dvojezični napisi, da ostanejo, drugod pa da se bodo sčasoma napravili. In tako je res bila 5. nov. v Piranu na sodnijsko poslopje vpričo dveh vojaških čet pribita tabla z dvojezičnim napisom.
Te italijanske razgrajalce, ki so bili iz Italije na-šuntani, mora obsojati vsak pameten človek; čujte, le naši liberalni in nacijonalni Nemci ne. Da, ti te puntarje očitno zagovarjajo in se z njimi bratijo. Pred tednom je namreč župan piranski poslal celjskemu mestnemu zastopu telegram, v katerem celjskim Nemcem izraža »sočutje in željo, da Nemci in Italijani končno zmagajo v težavnem narodnem boju, ki ga danes bojujejo".
Primorski Lahi ščilijo radi v Italijo, naši zagrizeni Nemci pa radi v »rajh«. Saj je nedavno celjska »Vah-tarica« pisala, da imajo Nemci in Italijani še drugo hišo razven Avstrije. Mi Slovenci pa smo in hočemo ostati le zvesti Avstriji, zato pa upamo, da nam bode vlada pravična na Primorskem, na Štajarskem in sploh povsod, koder se Slovenci ponašajo, da so Avstrijci!
Jezik občinskih pečatov.
Čeravno še Slovenci dokaj dobro bijemo težki boj za svoj obstanek in se junaško borimo za svoje pravice, vendar-le počasi napredujemo, kar se tiče napredka v narodnem oziru. Mnogokje se še nam kažejo sledovi nekdanjega tujega krivičnega gospodstva, sledovi tuje sile, česar si nismo sami krivi; ali da še marsikje sedaj vladajo na naši zemlji nemškutarji ali njih toliko hva-lisana nemščina, to je naša krivda in naša sramota.
Tako še mnogi, mnogi župani po južnem Štajarskem uradujejo le nemški. Drugod je v tem oziru že nekoliko boljše, ali tam še navadno slovensko urado-vanje venčajo nemški občinski pečati, kakor n. pr. v Ptujskem okraju. Ta okraj obsega 78 občin. Od teh ima le 13 občin popolnoma slovenske pečate, osem jih ima slovensko-nemške, vse druge pa, namreč -57, imajo na svojih pečatih le nemške napise. Ali je morda toliko Nemcev v tem-le okraju? Po zadnji ljudski štetvi ima ta okraj 47.193 Ijudij, od katerih je 46.486 Slovencev in le 465 (?) Nemcev. Ti Nemci pa se skoro vsi raz-dele na dve občini, in sicer jih je v Krčevini pri Ptuju 209 in na Bregu 149, ostalih 107 Nemcev pa pride na vse druge občine (76). In od teh 465 ljudij, kateri so navedli nemščino kot občevalni jezik, gotovo ni več, kakor kakih 150 pravih po rodu Nemcev, ostali pa so sami nemškutarji.
In tej po celem okraju razkropljeni peščici pravih in nepravih Nemcev na ljubo ima 57 občin le samo nemške pečate? Kje je tu slovenska zavest, kje pravi slovenski ponos? Župani, občinski odborniki, občani, ali se vam bodo že skoro odprle oči, da boste videli in spoznali, kako svoj lastni materin jezik zaničujete in teptate? Ako smo sami po nepotrebnem tako zate-lebani v to nemščino, kako naj potem zahtevamo, da tujci spoštujejo naš slovenski jezik!
Le trinajst od 78 občin ima do sedaj samoslo-venske pečate; oj malo je to in slabo znamenje prave narodne zavesti. Čeravno jih je tako malo, zato pa tembolj zaslužijo, da zapišemo v zlate bukve njih imena, ki so: Sv. Andraž v Slov. goricah, Sv. Elizabeta, Gra-diše, Gruškovec, Levanjci, Sv. Lovrenc na Dr. polju, Sv. Marko, Mezgovci, Polenci, Skorišnjak, Slatina in Varea. Slov.-nemške pečate pa imajo: Sv. Barbara v Halozah, Cirkovice, Pacinje, Prvenci, Slovenj aves, Stoperce, Za-bovci in Vintarovci. Teh osem občin tudi najboljše stori, ako svoje dvojezične pečate spremeni v samoslovenske. Ostale občine pa ne zaslužijo druzega, nego da jih zapišemo v črne bukve, iz katerih tako dolgo ne bodo izbrisane, dokler svoje sramote ne odstranijo in ne pokažejo svojega samoslovenskega lica.
Kar smo tu pisali o jeziku na občinskih pečatih v Ptujskem okraju, velja ravno tako za druge okraje, kjer vlada ista neopravičljiva razvada. Slovenski župani, ne pozabljajte vendar, da ste predstojniki slovenskih občin!
Na naši zemlji tuji rod
Naj gost nain bo, a ne gospod;
Mi tu smo gospodarji,
In Bog in naši carji!
Res, na slovenski zemlji smo Slovenci gospodarji — ali ne z nemškim jezikom — temveč z nami naj
tudi edino gospoduje naš mili slovenski jezik!
----
Cerkvene zadeve.
Prelat Fran Košar.
(Dalje.)
»Kakoršna bo v deviškem stanu vaša ljubezen do Boga, takšna bo v zakonu vaša ljubezen zakonska. Navadite se že zdaj biti prizanesljivi, potrpežljivi, pohlevni, krotki, molčeči; učite se prenašati vsacega človeka, premagujte se ter si prizadevajte z vsakim človekom v miru in zastopnosti živeti. Tako bote zmiraj pripravljeni, biti tudi pohlevni in dobri možje in žene, naj vas zakliče Bog v zakonski stan, kedar bodi. Dobro se učite vsak po svojem spolu vsa dela opravljati, katera bi vas utegnila v zakonu zadeti ;,>kolikor rečij znaš, za toliko ljudij veljaš. Bodite prav pridnih rok; lenoba zapravi časno srečo, a tudi dušo stori nesrečno. Navadite se že zdaj biti varčni. ... Če hočeš v jeseni žeti, moraš že na spomlad sejati, in če hočeš stare dni kaj imeti, moraš že v mladosti, kar je prav, varčevati začeti».
«Ne razvadite se predobro jesti in piti in pre-mehko živeti. Bodite zadovoljni s tisto mizo, katero vam Bog po vašem stanu pogrinja. Človek ne živi zato, da bi dobro jedel in pil, ampak on je in pije zato, da živi. — Bodite sicer v svoji mladosti zmirom veseli; sv. pismo namreč uči: «Veseli s e m lade nič v svoj i mladosti, in tvoje srce naj bo dobre volje v dneh tvojih mladosti; toda vedi, da te bo Bog čez vse to klical na sodbo.«1) — Veselje človeku vsako delo polajša, in veselo srce nam oslajša
težavno življenje; ali vaše veselje naj bo po nauku sv. apostola »v Gospodu«1), to je, brez greha. Praznih in nespodobnih norcev se vselej ogibajte; imejte Boga vedno in povsod pred očmi; bodite pametni in postavni — pamet je boljša ko žamet.«
»Ljubi sini in hčere! zdaj se učite od svojih sta-rišev, kako je treba otroke v božjem strahu rediti; zdaj pridno opazujte, kako je treba otroke v božjem strahu rediti; zdaj pridno opazujte, kako težke dolžnosti da stariši imajo do svojih otrok. Polajšate jim njih skrb, radi jih ubogajte; zvesto izpolnjujte četrto božjo zapoved .... in glejte! Bog vam bo dal svoj blagoslov, da bote tudi v zakonu zvesto izpolnovali, kar četrta zapoved starišem nalaga. Bodite v samskem stanu dobri otroci, vbogljivi, pridni in pobožni sini in hčere, in tako bote zmiraj pripravljeni, biti dobri stariši, pobožni očetje in matere, naj vas Bog v zakonski stan kliče, kedar bodi . . .«
»Z zlatimi črkami pa v svoje srce zapišite nauk, da že v deviškem stanu svoje srce v živi veri in nepremagljivem zaupanju v Boga utrdite. Te dve čednosti, vera in zaupanje v Boga, ste dve najmočnejši podpori za zakonske ljudi v križih in težavah zakonskega stanu. Mladi ljudje, kedar se ženijo, si le zlate gradove, veselje in srečo v zakonskem stanu obetajo, zato ker jim še skušnje manjka. Toda ljubi stariši! le povejte svojim sinom in hčeram doma, koliko križev, težav in skrivnih britkostij zakonski stan s seboj pripelje.«
»Nemila smrt pobere starišem pridne otroke, odtrga od ženinega srca dobrega moža in vzame možu pridno ženo, edino njegovo podporo. Ljubeznivi ženin spremeni se v hudega, trdosrčnega, neusmiljenega moža, kateri z ženo hujše, kakor z deklo ravna; pa tudi ljubezniva nevesta le prepogosto svojo naturo spremeni, ter postane huda, zabavljiva, jezična, zapravljiva, razuzdana, nezvesta žena, pri katerej živeti je gorje!«
»Kužne bolezni razgrajajo pri živini, in kar so tedne in tedne težavno obdelovali, vkonča jim huda uima na eden dan po goricah in na polju . . . Lačni in raztrgani otroci vpijejo in prosijo kruha in oblačila, milo jih gledata oče in mati, pa kaj da ni začem kupiti. Potrebe in bolezni pridejo v hišo, pa kaj, da ni v roke vzeti kaj. Stariši komaj čakajo, da bi otroci odrastli in jim vsaj na starost pomagali; ali glej! otroci zrastejo, toda namesto starišem pomagati, jim z zaničevanjem in žalostjo plačujejo, in ti, katerim so stariši življenje dali, svojim lastnim starišem smrt želijo. O takrat poka od žalosti očetovo in materino srce! »Ali še je Bog in Oče v nebesih« zdihujeta in »Bog je pozabil na naji« obupujeta! 0, ni pozabil na vaji dobri Bog, ljuba zakonska! Trdno verujta: Še živi naš ljubi Bog in dobri Oče v nebesih, ki tudi vaji ljubi in za vaji skrbi ter v6, kako se vama godi. Trdno tudi zaupaj ta va-nj: on ki ptičice pod nebom živi in cvetlice na polju tako lepo oblači, tudi človeka pozabil ne bo. Da! če je tema pred našimi očmi in noč, in ni nikjer več pomoči za nas, takrat se nam vera in upanje v Boga, kakor dve mili zvezdici na nebu prikažeta ter nas vabita, pogledati proti nebesom, kjer naš stari, dobri Oče živi, ki nas svojih otrok pozabil ne bo. Glejte mladeniči in dekleta! vse to tudi vas lahko čaka v zakonskem stanu. Da torej v tacih in tolikih križih in težavah nad božjo previdnostjo ne obupate, treba je, da živo in trdno zaupanje v Boga v zakonski stan s seboj prinesete . . .«
»Kakor hitro se v zaroke podate, pametno in modro juterno pismo napravite . . . Mladim ljudem skušnje manjka, in kedar se ženijo nič naprej ne pomislijo, kaj bo, ako utegne mož umreti? — ako bi mož utegnil
ženo zaničevati? — ako bi v testamentu na-njo pozabil? — ako bi jo otroci na starost zavrgli? Z vsako sladko besedo se dajo zanoriti in menijo, da se le oženijo, potem je že vse dobro in prav. Ali to, ljuba mladina, ni po pameti. Le poglejte okoli sebe, kako se marsikateremu staremu možu, posebno pa ženam zavoljo pomanjkanja pametno narejenih pisem godi. Celo življenje se je pridna žena trudila pri hiši in pri otrokih, na zadnje pa še toliko njenega ni, kakor bi si bila lahko prihranila, ako bi bila v mladosti za deklo služit šla. Zato posebno vam dekletom rečem, zakaj ve bote največkrat goljufane, nikar sladkim obljubam preveč ne verjamite! Črno na belo mora vse zapisano biti, kar se vam obljubi; pametne priče tudi s seboj vzamite, ki bodo vse okoljščine modro prevdarile in lepo poskrbele za vas. Varujte se mož brez dobrega imena in vinu udanih, kateri se večkrat s poličem vina podkupiti dajo; v lice vam bodo sladko govorili, zraven pa vas ogoljufali od vseh stranij. Torej pametno juterno pismo bodi vaša prva skrb . . .«
Nič manj navdušeno razlaga Košar svojim ovcam dolžnosti zakonskega stanu.
«Največja dolžnost v zakonu je resnična, nasprotna ljubezen. Ali ravno pomanjkanje te sv. ljubezni toliko zakonov nesrečne stori .... Toliko je mož, ki imajo svoje žene kakor služabnice in dekle, kar pa ni po krščansko, ampak po pagansko. Tako se morate ljubiti zakonski, kakor je Kristus ljubil cerkev in je dal na sv. Križu življenje za njo, in težav svojega stanu ne bote občutili več. Možu, ki svojo ženo resnično ljubi, še jesti ne diši, če njegova žena poleg ne sedi; in žena, ki pravo ljubezen do moža ima, še kosca kruha v usta ne da, da bi ga možu polovice ne prihranila«. . . .
Razstava cerkvene oprave.
,,Vi pa bratje, nikar ne nehajte dobro storiti".
2. Tes. 3, 13.
Našo škofijo krasi marsikatera koristna in potrebna družba, a jedna najkoristnejših je gotovo bratovščina vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa v podporo ubožnih cerkev lavantinske škofije.
Trinajst let že neumorno deluje in vsako leto na jesen poveže bogato klasje — sladki sad svojega truda in ljubezni vernih kristjanov. Tako razstavo je priredila družba tudi letos in sicer v nedeljo 28. vinotoka v spodnjih prostorih stare gimnazije. Razstavila je namreč nasledilo v tem letu izdelano cerkveno opravo: 2 plu-vijala, 11 mašnih plaščev, 17 alb, 18 roketov, 7 vela, 6 plaščekov za spoved, 2 plaščeka za ciborije, 17 štol, 133 prtičev za kelike in 70 za lavabo, 44 korporalij, 30 pal, 35 humeralij, 12 pašnikov, 2 mašne bukve, 6 altarnih pultov, 24 suknjič za strežnike, 20 roketov za strežnike, 10 oltarnih blazink, 4 zvonske trake, 5 ogrinjal za pulte, 3 oltarna predgrinjala, 2 ogrinjali za monslranco in 2 žagradna ročnika.
Ob 11. uri so prišli milostlj. knezoškof, pokrovitelj družbe, da otvorijo razstavo. Pričakovalo in pozdravilo Njih je veliko število odličnih družbenikov in družbenic. Kmalu se je dvorana napolnila. Nato pa spregovorijo družbeni načelnik, preč. g. stolni dekan Lavrencij Herg, nekoliko ter so poročali o delovanju družbe blizo tako-le: »Naša družbo se je vedno zvesto držala velikega apostola naročila, katero daje svojim Galačanom, rekši: »Dokler tedaj čas imamo, storimo dobro vsem, zlasti pa domačim po veri.« (6, 10.) Družbini udje so se zbirali vsak dan pred sv. Rešnjim Telesom pobožno moleč, pa tudi bogate darove so žrtvovali v namen prepotreb-ne družbe. Da je temu tako, priča. nam jasno ta razstava. Da! Družbini udje so z zatajevanjem in velikodušnostjo prinašali svoje darove v znamenje žive^vere
in goreče ljubezni. In če je ljubi Zveličar pohvalil v evangeliju ubogo udovo, ki je vrgla v cerkveno pušico le en belič, rekši: »Resnično vam povem, da ta uboga udova je več vanjo vrgla, kakor vsi, kateri so v piišico metali« (Mark. 12, 43.), o koliko plačilo bo pa Zveličar onim podelil, ki so darovali v tako blag namen svoj težko zaslužen denar! Takih darovalcev pa je veliko; zakaj družba je prejela doneskov iz vseh župnij. Tukaj torej vidimo prihranjene novce iz cele škofije. Zlasti pa se je odlikovala v svoji velikodušnosti visokorodna grofica Nugent, ki je dala napraviti en mašni plašč, 1 štolo in eno albo. Neka blaga udova iz Lembaha pa je poslala 130 gld. za napravo cele mašne obleke za domačo župno cerkev. Stolna župnija mariborska je darovala 90 gld., Zitale 62 gld. in veliko župnij po 20 gld. S temi doneski so častitljive šolske sestre in"tukajšnje gospe in gospodične izdelale to imenitno Jcerkveno opravo. Stala pa je vsa ta oprava okolu 2000 gld., kar je vse plačala družba. Slabi časi so sicer in vedno se pobira za dobre namene, vendar so verniki tudi to družbo letos prav pridno podpirali. Naj še jo podpirajo tudi za naprej, da bode v stanu tudi drugo leto prirediti enako razstavo.»
Zdaj pa'spregovorijo milosilj. knezoškof: »Petkrat se mi je že ponudila prilika kot nadpastirju širne lavantinske škofije, da zamorem otvoriti- razstavo cerkvene oprave. Vedno sem to delo storil z največjim veseljem; kajti ta družba mi je nenavadno ljuba in draga. Družba je letos zelo napredovala. Udov je prirastlo čez 900, tako da znaša število vseh udov čez 11000. Ravno tako so se pomnožili tudi doneski, katerih je okolu 2000 gl. Vsakoletna razstava cerkvene oprave je za družbo velike važnosti. Kar je za bogoslovca letna preskušnja, kar za vojaka parada pred najvišjim vojnim poveljnikom, kar za kmeta jesen, to je za to družbo vsakoletna razstava. Ravno je zdaj jesen, in tudi družba je nabirala svoje pridelke, ki so zares krasni. Mnogo je sicer družeb v lavantinski škofiji, a krona vseh je družba vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa v podporo ubožnih cerkev lavantinske škofije. Delovanje te družbe zavzema celega, človeka t. j. njeno delovanje se razsteza na telo in dušo. Mnogo družbenikov namreč telesno deluje za društvo, s šivanjem, vezanjem "itd., vsi pa brez-dvomno duševno, moleč Zveličarja v presv. Rešnjem Telesu. Vsak ud ravna tako ali dela to, kar sta Marija in Marta delale v Betaniji, ko je bil Jezus pri njima v gosteh. Obe sta se trudili mu streči, Marta mu je stregla telesno, Marija pa je poslušala njegove besede. Obe je pohvalil visoki gost, ker sta obe storili lepo delo. Naši družbeniki so storili vse ob enem. Trije modri so najprej Jezusa molili, potem pa so mu tudi podarili svoje darove. Tako delajo tudi naši družbeniki. O, ta dobra dela bodo enkrat stoterno, tisočerno poplačana!
Za vse bode Jezus plačnik; jaz pa se še torej zahvalim vrlemu načelniku, preč. g. stolnemu dekanu za njegov trud, zahvalim se odborniku preč. g. stolnemu župniku F. J. Rohincu za izborna ldružbina predavanja, pa odborniku preč. g. duh. ravnateju K. Hribovšeku za njegove nasvete in njegovo pomoč pri družbi, zahvaljujem se pa tudi blagorodni predsednici Ani Aichler in njunima prisednicama gospodični Mariji Schmiederer in Tereziji 1'oschl za njih trud, požrtvovalnost in ljubezen do družbe. Zdaj paTotvorim to razstavo ter vam podelim svoj višjepastirski blagoslov«.
Kleče smo sprejeli blagoslov od svojega ljubljenega nadpastirja ter si vtisnili Njih zlate besede globoko v v srce, odhajajoč s trdnim sklepom za to velevažno družbo žrtvovati vse svoje dušne in telesne moči. In ti, ljubi lavantinec, ki še nisi ud te družbe in ki želiš, da bi se služba božja dostojno opravljala, ne samo v
tvoji domači župniji, ampak po širni naši lavantinski škofiji, veš, kaj ti povem, veš, kaj te prosim? Pristopi k tej družbi in še druge pridobi!
Frančišek Muršič.
Gospodarske stvari.
Vzgoja sadnikov.
Letos je bila sadna razstava na štirih krajih prirejena. Kar je pa posebno pomenljivo, je to, da se te razstave niso v mestu vršile, temuč v vaseh. To namreč kaže, da se je priprosti kmetic vzdramil, ter se začel zanimati za svoje gruške in jabelke. Gotovo upanje gojimo, da se bodo take razstave v bodoče množile, kmetovalec pa svoje sadnike skrbno gojil. O vzgoji sadnikov pa hočemo danes nekoliko spregovoriti.
Mili Rog je za svoja ljubčeka Adama in Evo naredil prelepi vrt ah ograd; to paradiž pomeni. Najlepše sadno drevje je nasadil; menda tudi zato, da je pokazal, s čem bi se Adamci najbolj pečati morali. Sicer so bili časi, ko kmet za jablane nič porajtal ni. In ako-ravno se še zdaj zanikarneži najdejo, vendar je mnogo takih posestnikov, ki so si svojo hišico s sadnim drevjem okinčali; in tako prebivajo, rekel bi, v lepem raju. Da ti pa drevje ne postane štrclovje, da se pred časom ne posuši ali ne umrje, treba ga je gojiti od pete do vrh glave.
1.	Vrh je treba osnažiti. Zgornji del drevesa se imenuje krona, brž zarad okroglosti in lepote ob cvetu. Gospodar ne sme drevesu samovoljne rasti pustiti, temuč mora veje prikrožiti takoj že na mladem cepljaku. Kar je suhega, brž odstrani, kar je veter na-trl, poreži. Tudi pregoste veje, ali skrižane, ki se glodajo, moraš primerno prerčditi. Nekateri posestniki pa pravijo: Več je vej, več je sadja! Že morda, pa je tako drobičko, da bi ga lahko pozobal. Redke veje pa nosijo debel sad, ki je tudi okusnejši in stanovitnejši. Zatorej vzami žagico, pa pojdiva na delo! Črez dve leti boš videl veseli vspeh in razloček. Sčasoma se pa drevo postara, veje se mu začnejo sušiti. Osnaži ga; hirajoče veje požagaj, in drevo se omladi, pa zopet rodi. Tako že bogati Job pravi: »Drevo ima upanje, če je posekano, zopet ozeleni, in njegove mladike poganjajo«. (Job. 14, 7.) Nekateri drevesa trebijo na pust, ti pa tega ne odlagaj, ker tačas boš imel zopet drugo delo, in sneg bi ti utegnil boljše veje polamati. V pozni jeseni je to delo na pravem mestu, ker zeleno listje ti kaže, kje žagaj, ali kje ne. Ko si vrh ali krono tako osnažil, moraš tudi:
2.	Deblo zavarovati. Kar je pri človeku telo, to je pri drevesu ■— deblo. Mi pa se radi okovarimo zoper vročino in mraz, tako je treba tudi deblo zavarovati.
Stara drevesa začnejo prhneti na večerni strani, da do polovice sprhnijo. Take struge je treba z ilovico dobro zapirati, da ne pride mokrota do stržena, pa ti še bodo rodila na dvajset let. Po nekod se napravijo votline, ki zbirajo vodo; po zimi se dela led, ki drevesu jako škoduje ali ga raztreši; poleti pa tičice na-nosijo nesnago in gnoj, kar še drevo prej ugonobi. Take lukinje z blatom dobro zamaši: tičicam pa napravi v zeleni kroni suho hišico, kjer bodo prebivale in ti veselo prepevale, pa gosanice obirale. Tako steblo, staro deblo, posebno ako si mu prhljadi in votline zainazal, še potem obeli. Vzami apna, kravjeka, blata iz stranišča, nekolika blišča ali drobnega peska, zmesi to z gnojšnico, ter z omelom vsa drevesa na sadniku obeli. To je že
samo po sebi lepo videti pri mesečini ali v adventu, ko k svitnicam hodimo, ali tudi opoldne. Da je pa tudi koristno, si že gotovo mnogokrat slišal, in na tem mestu bral. Koristno namreč, ker staro, trdo škornjo zgloda ah razjeda; ker špranje »zalota«, in zalego mrčesa zaduši; ker črn ali od rje napravljene proge zabrani ali tudi zaceli. Torej ne zamudi tega dela, da si staro drevje zavaruješ in ohraniš. Kar pa mladega drevja, ali cep-ljakov imaš, treba je pa ograditi ali ovezati, da lopov zajec ne pride glodat. To ti je zelo hudobna stvar, ki ga pa postave branijo na kmetovo škodo. Mnogokrat smo svojo zamudo prepozno obžalovali. Nekateri so cepljake mazali z mastjo, z mažo iz streliva, peska, blata itd., ali s pesjo mašo; pa v smrtni sili se jih je ta dolgo-uhati strijc tudi le lotil. Ako še nisi drevesc ovezal, brž to stori!
3. Pa tudi koreninezagnoji. Sicer bi se drevo samo redilo in gnojilo, ako bi mu ti ali veter listja ne odnesel; ker ga pa za steljo porabiš, moraš drevesu druge krme ali vlage dati, drugače dobi sušico, hira, ne rodi, in umrje. Vsako tretje leto mu okoli debla zemljo odkopaj jeseni, nanosi v to jamo gnoja ali po-tošnice, naj jo dež in sneg spere. Na pomlad pa zemljo zopet lepo zagrni. Ako spremoreš, zagnoji celo zemljišče, in tako bo tvoj sadnik dobro oskrbljen, in sv. Miklavž ti bo nanosil obilno lepega sadu za stare in mlade zobe. Saj vsako dobro drevo rodi dober sad; lagodno drevo, ki pomeni neskrbnega gospodarja, pa ne more dobrega sadu roditi; zato bo posekano in v ogenj vrženo. S. G.
Sejiuovi. Dne 17. novembra v 1'oličanah (svinjski sejem). Dne 19. novembra v Ljubnem, Ivnici, pri Sv. Juriju ob Pesnici, v Rušah, na Gornji Polskavi, v Podsredi, Slov. Gradcu in Šoštanju. Dne 21. novembra pri Sv. Juriju pod Taborom, v Ločali, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Slov. Bistrici in Imenem (svinjski sejem). Dne 22. novembra v Arnožu in na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
Dopisi.
Od nekod v Laškem okraju. (O šolskih ranah.) Kak hrup je bil o svojem času, ko se je bila sklenila nova šolska postava. Kaj se je vse od nje pričakovalo ; ah še dandanes se ta postava ni priljubila ljudstvu. C.elo na liberalnem Dunaju je že lepo število ljudij, ki bi radi zamenili sedanjo šolo z boljšo versko. Ko se je pred par leti bila sprožila v zbornici poslancev misel, da se spremeni šolska postava, došle so zbornici peticije s stotisočeriini podpisi za spremembo sedanje šolske postave. To je gotovo najboljši dokaz, da ljudstvo za novo šolo ne mara, naj se to še tako skuša prikriti. Da imamo v Avstriji zares parlament, ki bi izražal mnenje ljudstva, smemo biti prepričani, da bi niti jedno leto sedanja šolska postava več ne ostala v veljavi. S to postavo so se ljudstvu naložila silna bremena; pa naj bi že bilo, ko bi od šole imeli primerno dobička! Kdor pazno opazuje, mora priznati, da uspehi nove šole niso v nobeni primeri z žrtvami, kijih prinaša prebivalstvo zanjo. Posebno pa v nravnem ozira nova šola ne rodi najboljših sadov. Mi vemo, da učitelji po večini storč svojo dolžnost, ali neuspehu je kriv napačni sistem ali sestav. Novi šoli manjka pred vsem potrebne edimsti. To kar uči učitelj, se večkrat le premalo strinja tem, kar uči veroučitelj. V naši šoli se vse preveč gleda le na poduk, premalo pa na vzgojo, to se vidi pri otrok .i, ko gredč v šolo ali iz šole. Ne poznajo in ne znajo nobenega krščanskega pozdrava, ne
zmenijo se za gospoda, ne kmeta ali berača, srečaje ga. Letajo in kričijo, kakor bi iz norišnice prišli, pa ne iz šole ! Še to, kar stariši doma otrokom v srce vtisnejo, v šoli nekateri učitelj zaduši. Nekaj posebnega se pa že dolgo opazuje; če se učitelj naveliča podučevati, dobi si odpust; ali če omožena učiteljica komaj po pet mesecev v šoli deluje, pa je vse dobro. Če pa kmet svojega otroka le par dnij v največji potrebi doma obdrži, že je opomin ali pa kazen nepovedana in tudi gotova. Ali bližamo se času, da popolnoma propade liberalna stranka, in torej upamo, da propade tudi brezverska šola.	Posestnik.
0(1 Sv. Petra po«l Sv. gorami. (Znani nek-d o) je naprosil prijatelja iz soseske, da je septembra in oktobra v Mariborskih in Graških časnikih marsikaj na-svetoval, kar bi bojda za nas Šentpetrane imelo dobro biti: enkrat je podučil g. župnika, da bi naj svoje dolžnosti bolje spolnjevali, drugokrat je namignil g. županu, naj si ne dâ pri občinskih rečeh od g. župnika nič vmes govoriti. Naj se mi dovoli, da svetujem nekaj k temu in nekaj novega. Ta in vsak nasprotni dopisnik naj dobro premisli, kadar kaj govori čez duhovnike, kaj da piše. Pred kolikor ljudmi kdor duhovnike črni, da bi ljudi od njih ločil, tolikim ljudem škoduje zelo veliko, ker če ljudje ne marajo za duhovnike, tudi jih ne poslušajo in ne marajo za sv. zakramente. Kam pa pelje to? Več še bo tožb, več pobojev in požiganja. Ko bi se nemški dopisnik ravnal po naukih duhovnikov, da bi svoje stanovske in druge dolžnosti natančneje spolnjeval, bi bil spoštovan, tako ga pa vse pisano gleda in se jezi nad njim. Bodite tedaj previdni v besedah čez duhovnike ! Potem mislim, da ni dopisnik prav zadel, ko spodjeda g. župnika pri županu. Vsakega človeka v lari bi moralo veseliti, če se razumejo prvi možje v občini, da skupaj delujejo za srečo ljudij. Prav veliko more v ta namen dušni pastir. Duhovniki so študirali vsaj toliko, kakor kdorkoli, in več ko kmetje, več ko učitelji, torej že vedo zavoljo tega besedo postaviti. Duhovniki pa še pridejo med ljudi več, kakor kdo drugi. Poznajo razmere in navade po bogatih hišah ter nadloge po najubornejših kočicah. Tak skušen človek bi ne vei'el presoditi, kaj je tu in tam treba, in bi torej ne znal županu pametno svetovati? Ni torej govoril premišljeno nemški dopisnik, ki trga župnika od župana. Želimo, da pomaga zanaprej mir delati. Ker vidim, da je nemški dopisnik gibčen mož, bi mu rad nekaj novega svetoval. On je vnet za nemščino. Odkritosrčno me veseli, če zvem od kakega Nemca, da navdušuje Nemce, naj radi govorijo in pišejo nemški; naravno je tako, spoštujem ga. V Šentpetru smo pa sami Slovenci, le eden se je dal za Nemca vpisati. Naravno in edino pošteno je, nas vse priganjati, da se v slovenščini vadimo in jo ljubimo ter iz ljubezni do nje jo govorimo in pišemo ; zraven se naj z nemščino bavimo, kolikor je neobhodno potreba. Na tak način bomo kazali, da smo narodni korenjaki, moški možje in ne pokveke nemškularske. V ta namen naj vsak pomaga, kjer je mogoče; naj se pa na Srebrniku in pri Sokolu na deski podcokljo na nemški »oder 311.« spremeni »ali v 3 gld. kazni«, ker todi vozijo samo slovenski vozniki ; v Čehovci naj Schlosser postane ključar, Thon-Waaren-Erzeugung lončar, pod Kunšpergom Wagner kolar, v vesi pa g. učitelj dâ n^ šolski pečat dostaviti: »šolsko vodstvo v Št. Petru po " Iv. gorami«; ker je bedarija imeti popolno nemški pečat in spričevala samo po nemško spisovati v šo;'ri, kjer ni niti enega nemškega otroka Trgovca bi naj imela za račun sloven-sko-nemške blankete in samo slovenske račune pošiljala. Mladi navdušeni gospod poštar nas bo tudi razumel,
/»£} mn o	^rtlmA—— ---
zameri se človeku, ki pokaže drugemu, da ima na obleki blata. Mislim, da se še meni ne bo, ker sem hotel opozoriti na več nekrščanske in nenarodne nesnage. Da še bo nemški dopisnik postal spoštovanja vreden, dober sosed, skrben za svoj posel, previdnejši v pisanju, in kakor se spodobi, narodnjak, ne nemškutar, moral bo svojemu dosedanjemu prijatelju na kosmata ušesa glasno povfedati, kakor Kristus skušnjavcu: Satan, poberi se izpred mene !
Iz Šmarja pri Jelšah. (Novi regiment.,) Letos meseca aprila smo se postavili vsak na/voje škornje in smo se vlekli za županovo suknjo, ali še le sedaj se je nam skazala pravica. Ali smo mi res zadnji na svetu in nič ne vemo? Dozdaj smo tiho bili in tuhtali, kako bomo zanaprej svet vladali. Ne bomo zmiraj plačevali, ampak bomo tudi kaj zapovedovali. Ha — sedaj se bo pri nas drugače plesalo, ker imamo nov občinski odbor. Hočete-li vedeti, kako se bo v naši občini zanaprej gospodarilo? Par skrivnostij že smem ra-zodeti, ne da bi koga hotel žaliti. Torej poslušajte! Naj-prvo se morajo občinske doklade odbiti. Dozdaj smo komaj plačevali. Jaz imam še zmirom žulj na palcu, ker nikoli ni bilo zadosti. V bolnišnice ne bomo nikogar več poslali, naj doma na peč gre! Le tistega bi rad malo oštel, ki je rekel, da bomo morali iz Ribnice navoziti v vrečah zdravega zraka, da ne bo nihče več zbolel. Za župana si mislimo izbrati takega moža, ki bo ravne in pa lične postave je bo kaj pametnega ukrenil. Kar prve dni mora odpraviti dimnikarja! Kdo ga potrebuje? Bomo rajši sami dimnikarji. Kdor bo pa kaj zabavljal čez naše naredbe, bomo ga na županovo hišo obesili. Potem bo pa besedovanja konec. O priliki kaj več o naših težavah.
Iz Podsrede. (Slovo.) V zadnjem času pretakali smo osiročeni Podsrečanje dvojne solze, veselja in žalosti. Kako veselje, ko so se nam izpolnile naše srčne želje — postavile so se in blagoslovile kapele križevega pota na Štaro goro! Pa kmalu so nam oči zalivale druge solze, solze žalosti, ko so nas zapustili toliko ljubljeni častiti gospod župnik A. Lednik. Bili so nam skrben dušni pastir, ki so vodili svoje ovčice po najboljših pašnikih, skrben oče, ki so nam marljivo lamali kruh večnega življenja. Za njih osemletnega tukajšnjega bivanja se je večkrat obhajal sv. inisijon in pogosto druge po-božnosti in cerkvene svečanosti. S tem so nam pa duhovno prerodih našo župnijo. To resnico spričuje redki slučaj, ki se pri nas že 106 let ni pripetil, da že namreč teče tretje leto, odkar je bil rojen zadnji nezakonski otrok. Gotovo so k temu veliko pripomogli č. g. župnik s svojimi bratovščinami, raznimi pobožnostmi in sv. mi-sijoni. Svoje vsestransko in obilno delovanje pa so si ovenčali z nepopisljivo skrbjo in požrtvovalnostjo, s katero so nam pozidali krasne kapele sv. križevega pota. Bog jim zato obilno povrni njih veliki trud za naše neumrljive duše in daj, da bi na novi župniji toliko in še več storili Bogu v čast, župljanom pa in sebi v časni in večni prid!
Iz Frama. (Pogreb.) Dne 8. nov. smo imeli žalostno veselico, ki nam kaže resnico, da veselje in žalost tovariša si sta. Izročili smo namreč 171etno deklico v temni grob, kar je res žalostno za stariše in sorodnike bilo. Akoravno viničarska deklica, jo je vendar prav obilna tovarišija spremila, in še opletene in belo oblečene deklice so jo nosile, ker bila je Elizabeta Stavbar tovarišica dekliškega društva. Res, prav žalostna lošitev; č. g. župnik pa so jo nam v srčno veselje spremenili z milo besedo, katero se pokojni sestrici za slovo, nam pa v tolažbo in spodbujo spregovorili. Rekli so: V veliki žalosti nam Bog vendar le še tolažbo in vesolip dpli
nijo venci pri toliki bridkosti? Venec pomeni 1. zame največje veselje. Vidim in spoznam iz tega, da še zmiraj imam v svoji čredici tako mladino, ki še sv. čistost ljubi, jo varuje; med tem ko jo mnogoteri mladeniči in deklice zaničujejo in z nogami teptajo. Vidim, da si nauke in svaritve k srcu jemljete, in to me srčno veseli. Venec pomeni 2. za Vas največjo šrečo, ker kaže na čistost duše in nedolžnost srca. Nedolžnost je tisti dragoceni zaklad na njivi našega srca, katerega je kupec evangeljski našel, pa šel in vse prodal, da si je kupil njivo z zakladom vred. Katera si nedolžnost ohrani v sedanjih zapeljivostih, ona je res najsrečnejša deklica. Deviška deklica misli na Boga, kako bi le Rogu služila in dopadala. Zato je srečna v življenju, srečna ob smrti, srečna v večnosti. Venec pomeni 3. za pokojno večno zveličanje ali nebeško krono; tisto krono pravim, pomeni, katere se je sv. Pavel toliko veselil, na smrt bolan, ko pravi: Jaz že hiram, tek sem dokončal, vero ohranil, in bodočki mi je založena krona pravice, katero bo Jezus dal meni, pa tudi vsem, kateri ljubijo njegov prihod. Pokojna tovarišica se je lani na god vnebovzetja M. D. v dekliško društvo vpisala ; in zdaj šla v nedolžnosti svojega srca po zasluženo krono. Vzdignite torej, ovenčane deklice, mrtvo telo tovarišicc, ter ga položite v hladno zemljo! Za slovo ji zapojte pesmico, in povabite vse svetnike in svetnice božje, naj njeno dušo zanesejo v nebeško veselje!
Iz Cirkovec. (Volilcem v pomislek!) Gosp. urednik! Vi nam zmirom naznanjate volitve, vendar mi do volitve ne pridemo. Ko so bile prvikrat volitve naznanjene, so nam jih kar prepovedali in odstavili — »rihtarja«. Zakaj? Gospoda v Ptuju že ve. Postavili so nam drugega. Sliši na ime Greif. Čudno ime, kaj ne? Po slovenski bi rekli: »Pograbi jih«. In res je pre vse pooblastila pograbil in je že mislil, da bo cirkovško občino tako »namazal«, kakor je šolo. Pa da me razumete. Greif ali kakor smo rekli po slovensko Pograbi, je šole načelnik. Prevzel je neko delo in komisija je prišla in je rekla, da ni delo v redu. Kdo je tega kriv ? Tisti vendar ne, kateri bodo plačali, ampak tisti, ki je za dragi denar delo prevzel in ta je, pravijo vsi — Greif. Pravi se, daje »gšeit«, pa so še pametnejši v cirkovški občini. Šola je tako namazana, da vse poljanke znajo boljše beliti. Kdo je odgovoren? Načelnik, ki je delo prevzel. Menda se on tolaži, da bode novo šolo boljše zbelil, katero obeta, če ga izvolijo za «rihtarja«, da jo bo postavil v Strasgojnici; te šole pa nam je toliko treba, kakor petega kolesa pri vozu. Če ima Greif voz s petimi kolesi — je za rihtarja, in kateri ga bodo volili, treba jim še tretjega očesa! Danes dosti — prišlo še bo več! Na noge, komur je mar za čast in blaginjo cirkovške občine! Volitev še ne bo kmalu, kedaj? povemo.
Od Sv. Bolfanka v Slov. gor. (Tridnevna pobožnost.) V cerkvenih prilogah «Gospodarja» 1890 in 1891 najdeš kratko zgodovino naše župnije v spomin stoletnice-cerkve in duhovnije; sedaj pa smo obhajali devetstoletnico smrti sv. Bolfanka, škofa v Reznu — umrl je 31. oktobra 994. leta — in na to smo imeli tridnevno pobožnost — 28., 29. in 30. oktobra ter 31. sklep. Gosp. dušni pastir so nam to oskrbeli ter naprosili čč. gg. sosedne duhovnike pridigovat in spovedovat. Dasiravno je bilo silno opravila s spravljanjem reje, listja, drv, vendar se je ljudstvo prav pridno, nepričakovano udeleževalo zjutranje in večerne pobožnosti. Kolikor je le mogoče bilo, so tudi sv. zakramente prejeli; tri četrti faranov je bilo pri sv. obhajilu; kaj ganljivo in hvalevredno, da so od večine družin vsi bili pri sv. mizi Gospodovi. Tudi šolarji se niso navolili *	--------r/0 enntnin na se ie
krščanskih družin na čast sv. družini Nazareški. Podobe so bile blagoslovljene, posvetili smo se sv. družini ter začeli sv. družino častiti. Bog daj in sv. Bolfank, naš priprošnik, pomagaj, da bomo sv. družino tudi v življenju posnemali! Prelepa hvala pa veleč. gosp. dekanu Jurčiču in drugim gospodom pridigarjem in spovčdni-kom za tolike dušne dobrote; Bog plati!
Iz Negove. (Naši kažipoti.) Tekom časa se marsikaj izpremeni. Tako tudi pri nas. Naš »gemeinde-vorsteher«, gosp. Peter Kotzbek, kakor se sam najrajši podpiše, je po svojem mnenju izvanredno »kunštna« glava, dasiravno včasih kaj iztuhta, s čimer sebe in celo občino osmeši. Tako je n. pr. pred dvema letoma dal napraviti v naši občini krasne občinske kažipote po najnovejši «modi«. Bili so seveda nemški! In tiste oglate črke, oh, kako so se držale! Kako so bile medle, ali kako bi rekel? Ni čuda, da so se slednjič tudi gosp. županu usmilile. Zatorej je dal nemške kažipote odstraniti. Pričakujemo pa od njega, da kot župan slovenske občine napravi slovenske kažipote, da bomo o njem o svojem času mogli kaj boljšega poročati. Želeti bi sploh bilo, da bi postal čisto drugačen mož, da bi mu ne bila vera in narodnost deveta skrb.	Neduhovnik.
Iz Reinšnika. (Na Radiu; letina; prošnja.) Dne 4. listopada, na zahvalno nedeljo, je bilo mnogo ljudstva pri Sv. Pongracu na Radiu. Zgoraj je bilo krasno, skoro spomladno vreme, ki ljudstvo vleče na hribe. Vsa dolina od Radia do Pohorja in do Pece je bila pod meglo. Taki prizori so v sedanjem času nenavadno lepi; kakor Jadransko morje leži pred ogledovalcem vsa dolina, samo barke še manjkajo. Prišla mi je na misel Gregorčičeva pesem: »Nazaj, nazaj v planinski raj!« Pobirali smo po robih popolnoma zrele jagode, tako okusne, kakor o letnem času. — Letina je bila tukaj dobra. Rži, pšenice, ovsa že dolgo ni bilo toliko, kakor letos; le koruze je manj. Tudi gruškovca so ljudje še precej nastiskali. Na onkraj Sv. Pongraca so nekateri posestniki nalili sadnega mošta po 30—40, eden celo 70 polovnjakov, kar je za delavce dobro, da se jim ne bodo grla posušila. — Radi bi skoro začeli cerkev sv. Pongraca staviti, in torej prosimo in opomnimo ude društva za zidanje, naj ne pozabijo na ta lepi hrib s svojim ponosnim razgledom in vabimo prijatelje lepote v naravi, da ne pozabijo na oltar božji v lepi naravi nekoliko drobiža položiti. Gospod bo odmerjal z dobro
in natlačeno mero.	J. Ž.
-----*--
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetlega cesarja bode na pogrebu ruskega carja Aleksandra III. nadomestoval nadvojvoda Karol Ludovik. — Nižjeavstrijski katoliški shod je bil 12. in 13. nov. na Dunaju. Bil je zares sijajen. Govorili so dr. Lueger pozdrav, P. Freund o verski šoli, princ Liechtenstein o nalogi krščanske države, grof Sylva-Tarouca o organizaciji avstrijskih katoličanov, dr. R. Pattai . o konservatizinu in P. Albert Weiss o sv. cerkvi in socijalnem vprašanju. — Državni zbor bode zboroval do 10. decembra in dne 14. dec. se snidejo deželni zbori.
Štajarsko. Graški knezoškof, Leopold Schuster, so odpotovali v Rim in od tam v sveto deželo. — Prihodnje leto bode v Gradcu 12. shod vseh nemških kolesarjev. Pridrdralo bode jih tudi mnogo iz »rajha.«
Koroško. Celovški mestni očetje so v zadnji seji
---j:r '„^v,™
kat. politiškega in gospodarskega društva za Slovence. Ali to jako vrlo društvo se pač malo zmeni za celovške grenapetneže. Zadnjo nedeljo je priredilo javni shod v Štebnju pri Maloščah in bodočo nedeljo priredi tak shod v Kotmari vesi. Tudi podružnice sv. Cirila in Metoda marljivo delujejo. Čast, homur čast!
Kranjsko. Kranjski nemški liberalci so imeli ono nedeljo shod zaupnih mož. Izrekli so se zoper nemško-slov. gimnazijo v Celju in dvojezične napise v Istri. Ako bi bili dosledni, morali bi opustiti zahtevo dvojezičnih napisov v slov. Ljubljani! — Zebljarsko zadrugo snujejo v Kropi. — «Glasnika«, lista za krščanske delavce in obrtnike, je izšla 1. številka.
Primorsko. Ministerstvo tirja, da mestni zastop v Gorici postavi ljudsko šolo za slovenske otroke. — Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico šteje 140 udov. Vse premalo! — Ono večer so v Trstu zaprli 6 Slovencev, ker so kričali «Živio Nabergoj, živio cesar Franc Jožef!« Če pa Italijani upijo «Eviva Italia, eviva Umberto!«, pa se jim nič ne zgodi! — Nekaj isterskih slovenskih in hrvatskih velikašev ponese v kratkem svetlemu cesarju spomenico, v kateri bode opisan beden stan isterskih kmetov posebno glede vinske klavzule z Italijo.
Ogersko. Franc Košut sedaj potuje po deželi in povsod mu prirejajo slovesne vsprejeme. Teh vsprejemov se ne udeležijo samo skrajni levičarji, pristni Košutovci, temveč vladni pristaši, da, celo nekateri uradniki.
Vunarije države.
R i m. Sv. oče so novemu ruskemu carju pismeno izrazili sožalje o smrti carja Aleksandra III. in pridjali prošnjo, naj car Nikolaj nekatere poljske jetnike po-milosti.
Francosko. Nekegn stotnika Dreyfussa, rojenega Žida, so zaprli, ker je prodajal načrte o planinskih trdnjavah italijanski vladi. Taki domoljubi so židje, in vendar povsod silijo v najvažnejše službe, žal, da tudi v našem cesarstvu!
Belgijsko. Dne 13. t. m. sta se odprli zbornici brez prestolnega govora, temveč ministerstvo je oddalo neko izjavo. Nekateri mislijo, da je prestolni govor letos izostal zaradi 33 socijalističnih poslancev; bržčas pa zaradi adresne razprave, ki navadno traja štiri tedne.
Angleško. Pred nekaterimi dnevi je dal lord-major ali londonski župan obed. Ministerski predsednik, Rosebery, je pri tem govoril o političnem položaju in rekel, da Anglija v vshodni Aziji z Rusijo skupno postopa. Izrekel je željo, naj se med Francosko in Angleško obnovi nekdanje prijateljstvo. Nevarnost za mir pa vidi Rosebery le v neizmernem oboroženju in hujska-jočih listih. Zeli, naj bi se mladi ruski car popolnoma zavedal svojih dolžnostij.
Nemško. Cesar Viljem razne uradnike kar odpravlja. Kakor poprej Bismarka, tako je odpravil kanc-larja Kaprivija, in to je vzbudilo nezaupanje nekaterih zveznih vladarjev. Tudi pravosodnega ministra Schellinga je meni nič tebi nič odpravil, zdaj pa mu ne more najti naslednika. Cesar bi bržčas rad vladal absolutno ali neomejeno. To pa ne bode šlo!
Rusko. Vsled carjevega ukaza bode se v Moskvi postavil velikansk spomenik pokojnemu carju Aleksandru III., čegar pogreb bode v Petrogradu dne 20. nov. Na ta pogreb pride srbski kralj, črnogorski knez in za-topniki vseh evropskih vladarjev. — Dne 26. novembra hode pa bržčas poroka mladega carja Nikolaja s prin-cesinjo Aliso.
Špansko. Zbornici sla se odprli dne 12. t. m. brez prestolnega govora, kakor na Belgijskem. Ministerski
predsednik Sagasta je prvi dan v zbornici senatorjev in poslancev govoril o delovanju nove vlade.
Azija. Kitajska je popolnoma pobita. Japonska vojska je brez težkot zavzela Kinču in Taljenvan. Kitajski vojaki so zbežali, čim so se nasprotniki pokazali. Kitajski cesarski dvor je v zbeganosti sklenil zapustiti glavno mesto Peking in bežati v Sinjanfu v provinciji Kjangsu. Trdnjavo Port-Artur je kitajski general z vojaki zapustil na ladje, in Japonci so zavzeli to sila važno trdnjavo, ne da bi se jim bil kdo upiral.
Za poduk in kratek čas.
Sanje so bile.
(Spisal Vaelav Kosmak, posl. Ciriljev.)
(Konec.)
Pretekli sta blizu dve leti. Imeli smo že drugo deklico in cela stvar bila je pozabljena.
Ali neko nedeljo je zopet zjutraj rano prišla gospodinja v mojo sobo nekako prestrašena. «Gospod doktor, kaj se mi je danes v noči pripetilo! Prebudim se, pogledam na omaro in — Bog bodi z nami — tam je stala stara Polačkova (tako se je imenovala mati te deklice) — kakoršna je živa. S povzdignjeno roko segala je ravno tja, kjer je bila tista britev. Hotela sem skočiti iz postelje in zakričali — ali v tem je že izginila. Bog me ne kaznuj — ali jaz pravim, da je ona ta zločinka! To sem si že davno mislila v duhu!«
»Umiri se! To se ti je le dozdevalo — ker neprenehoma misliš na njo in jo sumničiš!«,
»Ni se mi dozdevalo, pri moji veri, da ne. Saj je mesec svetil, kakor po dnevu, da bj lahko iglo opazil na zemlji — videla sem vse natanko! Vsa prestrašena nisem mogla potem niti zaspati in molila sem rožni venec.»
V tem je nekdo pozvonil. Gospodinja je šla odpirat in privedla je s seboj človeka iz sosedne vasi.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
«Amen na vekomaj. Kaj pa mi prinesete?«
»Gospod doktor, priti morate k nam ogledat mrtveca.»
»Kdo je umrl?«
»Stara Polačkova. Bilo je okoli enih po polnoči«.
Gospodinja je obledela in jaz sem tudi bil izne-nadjen. Ko je sel odšel, pa je šepetala: »Vidite, gospod doktor, da to niso bile sanje? Ona ubožica prišla mi je priznat zločin in me odpuščanja prosit, ker sem jo čestokrat zaklinjala. No, Bog ti odpusti in daj ti večno veselje in večna luč ti naj sveti, uboga duša!«
Dobra ženica je plakala.
»Slišiš, Barbika, ne povej tega nikomur!«
»Bog me varuj! O mrtvih le dobro!«
In držala je besedo! Vi. ste prvi, kateremu to povem. Poznali niste ranjke, ne njenega bivališča. Vam sem to lahko povedal, ko sva se že o takih reč6h pogovarjala.
Jaz sem zmajal z glavo.
»No, ne majajte z glavo; to je resnica!«
»Saj vam jaz verjamem, ali čudno je to!«
»Čudno je to«, rekel je zdravnik in iztrkal pipo. In kaj ti porečeš temu, prijatelj, ki to bereš? — Take prikazni morda nisi imel — ali gotovo je govoril s teboj v sanjah tvoj pokojni oče, ali tvoja mati, ali tvoj prijatelj; gotovo si videl obraz katerega svojih dragih v krasni svetlobi, kakor v severni luči. Kaj misliš? So-li bile to vsikdar le samo sanje — ali so morda prišli k tebi tvoji dragi z nadzvezdnih krajev na pogovor, ko
se je tvoj duh v spanju ločil od zemlje in se jim tako bolje približal? Odgovori ti na to srce! Razum tukaj ne zadošča!
Suiešnica. Stari Žlak na Remšniku je začel svojemu konju polagati namesto ovsa žaganice in namesto sena praprot. Ne dolgo potem pa je ljudem pravil: »Komaj sem bil konja navadil, pa mi je bil — proč!«
Razne stvari.
(Blagoslovljenje.) V nedeljo dopoldne so milostlj. knezoškof v Radvanju pri Mariboru slovesno blagoslovili kapelo, katero je postavila občina, in tam sv. maSo brali.
(Sklepmisijona) v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru je bil preteklo nedeljo popoldne ob 4. uri vpričo milostlj. knezoškofa, ki so po misijonski pridigi nešteti množici navdušeno govorili, blagoslovili misijonski križ, podelili papežev blagoslov in zapeli zahvalno pesem ter blagoslov dali s presv. R. Telesom.
(V Konjice), kjer bo tamošnje »katol. politično društvo« zborovalo prihodnjo nedeljo, 18. t. m., je obljubil tudi g. državni poslanec Miha Vošnjak priti, da poroča o svojem poslanskem delovanju. Zbor utegne biti prav zanimiv.
(Umrl) je dne 30. oktobra t. 1. kapucinski vikar na Reki, P. Lenart Vršič. Rodil se je v župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju dne 24. febr. 1864; odgojen pa je bil pri Sv. treh kraljih v Slov. goricah in v mašnika posvečen dne 23. dec. 1888.
(Jareninskemu bralnemu društvu) sta darovala č. g. Jakob Zupanič, župnik pri Sv. Ožbaldu ob Dravi, 2 gld. in gosp. Anton .lager, posestnik na Polič-kem vrhu, za sliko svetlega cesarja 1 gld. 10 kr. in za sliko sv. Cirila in Metoda 1 gld. 65 kr.; obema izreka odbor dostojno zahvalo.
(Očitno zahvalo) izrekajo farani pri Sv. Flo-rijanu pri Roliču za sveti misijon čč. gosp. misijonarjem od Sv. Jožefa nad Celjem in domačemu č. g. župniku M. Fideršeku. Obhajanih je bilo nad 2000 in procesija pri sklepu misijona velikanska.
(Zaprli) so v Mariboru 6. t. m. v Pivolah rojeno 301etno deklo Marijo Kaiser, ker je bojda svojega otroka umorila.
(Zopet pod ključ.) Dne 7. t. m. so v Mariboru blizu kolodvora ujeli Pavla Veber, ki je iz Karlave v Gradcu dne 24. okt. ušel.
(Velika vročina v novembru.) Iz Sassare se poroča, da je sedaj na Sardinskem otoku taka vročina, kakor poleti. Toplomer kaže 37° C. Travniki in polja so sežgana, poljska dela praznujejo in živini manjka pitne vode.
(Zastrupil) se je v nedeljo po noči v Celovcu Alfonz Stefenelli pl. Preuterhof, mož grofice Meran, c. in kr. nadporočnik polka štev. 27 kralja Belgijcev. Rrž-čas se mu je pamet zmešala.
(Celjska »V ah t ar ca«) priporoča dne 8. t. m. svojim bralcem, naj vladnim naredbam glede slov. zahtev tako nasprotujejo, kakor se je to zgodilo v Piranu v Istri. Kruta sila pijane sodrge se hvali! Oj kultura!
(Nesreča.) Pri Sv. Vidu niže Ptuja se je te dni enoletni deček igral z žveplenkami ter užgal kopico slame; pri tem pa se je grozno hudo opekel.
(Ljubezniv brat.) Oferski sin Jakob Erloh v Radečah je hotel nedavno svojo sestro Heleno na polju z nožem zabosti. Na srečo pa prihiti žena nekega železniškega čuvaja ter jo reši.
(Zoper slov.-nemško gimnazijo v Celju) se je oglasil tudi občinski zastop v Marenbergu. Kaj pa, ko bi to gimnazijo preselili v Marenberg; oj, kaj bi potem rekli odborniki, ko je znano, da je med Maren-berškimi otroki vsled ponemčevanja veliko »buteljnov« ?
(Cvetoče jagode) Neka Slovenka v Št. Pavlu v Savinjski dolini je našla pred nekaterimi dnevi v Reki nad Št. Pavlom jagodin cvet. V Reki je že sredi oktobra zapadlo precej snega.
(Trtno uš) so zasledili v občinah Kog, Zerovince in Mestni vrh v Ptujskem okraju. Prepovedano je torej iz teh občin izvažati trte in rastline ali dele rastlin, v katerih bi utegnila biti trtna uš. Treba bode saditi po teh vinogradih ameriški trs.
(Nova železnica na Hrvaškem.) Železniška proga Našice-Požega, ki veže poslednje mesto z Osekom, bode se odprla dne 28. novembra t. 1.
(Prvitamburaški zbor v Savinjski dolini) se je ustanovil v Št. Pavlu. Člani se marljivo vadijo in nastopijo v kratkem.
(Smrt v moki.) V Mariborskem parnem mlinu »Styria« je Alojz Ojsnic, doma blizu Ljutomera, delal 8. t. m. v tretjem nadstropju. Rržčas se mu je spodrsnilo na gladkih tleh in padel je v žleb, kamor se siplje moka. Ko so ga pogrešali pri kosilu, začeli so ga iskati. Našli so ga res v žlebu, kjer se je zadušil v moki.
(Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali gg.: dr. P. Stornik, ravnatelj c. kr. gimnazije v"Mariboru, in č. g. Fr. Crnenšek, kaplan pri Sv. Pavlu za Rolsko, po 5 gld., č. g. France Hirti, župnik v Slivnici pri Mariboru, 2 gld., č. g. Jakob Tajek, c. in kr. voj. kaplan v Mariboru, 3 gld. in neimenovan v Mariboru 1 krono.
(Nov pripomoček proti trtni uši.) Poljedelsko ministerstvo je podelilo neki Mariji Rrunner na Dunaju patent za novo sredstvo, ki pokonča trtno uš in pospešuje rast trte. Več nižjeavstrijskih vinogradnikov je bojda že poskusilo novo sredstvo, ki se je dobro obneslo. Dal Rog!
(Nesrečav premogokopu.) V premogokopu pri Mostu na Češkem se je oni dan primerila grozna nesreča. Blizu 20 premogarjev je bilo ubitih.
(Živinoreja.) V gospodarskem odseku državnega zbora se je parkrat razpravljalo o prošnji mesarskih zadrug, da se naj odpre rumunska meja. Odsek se je sicer izrekel zoper to, vendar vsa zahteva pride v državni zbor. Da je meso po velikih mestih tako drago, tega so najbolj krivi mešetarji, ne pa, da je v našem cesarstvu premalo živine.
(Mlad potepuh.) Tržaška «Edinost« piše: 121etni Hugo K. iz Sv. Jurija na Štajarskem pobegnil je z doma in se prišel klatit v Trst. Stražarji so zazačili tega »go-spodiča« v neki kavarni na velikem trgu. S tem je žalostno končal veliki izlet, katerega si je privoščil dečko na neprostovoljne stroške očetove.
(Učiteljske spremembe.) Nadučilelj pri Sv. Duhu je postal g. J. Benko, dozdaj učitelj pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Za učitelja pride v (.¡riže iz Šoštanja g. Franc Gostinčar. Učitelj je postal pri Sv. Križu na Murskem polju podučitelj g. Anton Herzog.
(Duhovniške spremembe.) C. g. J anez Pavlic, provizor v Podčetrtku, pride za kaplana v Pišece. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Alojz Šoba iz Pišec v Konjice, Bobert Vaclavik s Sladke gore v Slov. Bistrico in Anton Baušl od Marije Snežne na Sladko goro.
I joterijue številke.
Trst 10. novembra 1894: 59, 4, 17, 70, 20 Line	»	« 3, 90, 34, 72, 25
Prva dunajski»	2-5
zaloga oblačil za gospode
3 Grajske ulice (Burggasse) 3.
Razprodaja
izvršenih
oblačil za gospode in dečke.
/'. a.
Razprodajam vsa izvršena
oblačila za gospode in dečke
I»« ja/tn znižani ceni.
Suknene hlače za zimo .... gld. 3 50 Suknene cele obleke za zimo . . „ 10'— Kratke raševne suknjo (Sacco) za
zimo.........„ 5"—
Xa naročila po meri najnovejša domača in tuja modna sukna. Z odličnim spoštovanjem
Leopold Klein
krojaški mojster :t (¿rajske ulice (BiirggaNHe) 3
Naj l>olj še
žito-čistilne mline,
ki se sploh dobe, nadomeščajo vsako triero, kjer razstavljeni, vedno s prvimi darili odlikovani, potem stroje za pripravljanje
sirovega masla,
in druge stroje razpošilja pod mogoče ugodnim jamčenjem in tudi proti plačilu na obroke, si. društvom tudi na poskus J. V. Chmelar, Chroustow, P. Bohdalau via Polna. Češko.
Prosim, zahtevajte cenilnik ! Spričalo preiskovalne komisije pri razstavi žito-čistilnih mlinov v Pragi: ■
„ . . . . Čiščenje in razdeljenje zrnja se godi čisto, jednakomerno. Gonilne moči se potrebuje zelo malo, mlin popolnoma zadostuje in izvrstno deluje.
Ta mlin zelo priporočamo". Razstavljalni odbor centralne kmetijske družbe za Češko. V Pragi, 16. majnika 1894.
Načelnik strokovnega odbora: Jožef Keiwert, 1. r. Predsednik: 1-8	Knez Schwarzenberg, 1. r.
i>rez vsake neresnične hvale naznanjam, da sem celo zalogo združenih Biihler-jevih tovarn za volno povprek jako po ceni kupil ter prodajam od danes ca. 12.000 fijakerskih
Konjskih odej
po skoraj neverjetni ceni ä gld. 2'25. Čeravno tako po ceni, so vendar te odeje v modnih barvah z različnimi zabrnki, debele, kosmate, tople in trpežne, pokrivajo skoraj celega konja ter so pripravne kot odeje za postelj. Kdor naroči nad 5 odej, dobi vsako za 10 kr. ceneje. Prosim, poskusite! Nepripravno se vzame nazaj. Naročila se izvršujejo proti povzetju ali predplačilu. Naslov: Lang;'» Pferrietlerkm-IYlaKazin Wien, III/,, Hetzgasse 40/j. 1-3
m
RAZGLAS.
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1894/95 iz ustanove rajnega gospoda Franca Rapoca visokošolcem
m osem štipendij v znesku po 150 gld.
Pravico do teh štipendij imajo dijaki slovenske narodnosti, jj^ posebno iz Mariborskega in Šoštanjskega okraja in tudi taki, ki :TTLii se po dovršenih naukih pripravljajo za stroge skušnje v dosego doktorata.
Prošnje za štipendije, obložene s krstnimi listi, s pričevali uboštva, s pričevali o skušnjah in z indeksi, vlože naj se pri »Posojilnici« v Mariboru do 25. novembra t. 1.
V	prošnji naj se tudi omeni, uživa-li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku.
V	Mariboru, dne 7. novembra 1894.
ms
I
I 1
I
I
P s
s
^SBBSS
Zahvala.
Za izvrstne knjige, katere so blagovolil častivredni gospod župnik Anton Kocuvan v Lembahu tukajšni šolski knjižnici darovati, se jim najtopleje zahvali šolsko vodstvo v Lembahu.
Le m bali, 13. novembra 1894.
Ant. Ornik.
Kari Soss
„H kmetu"
v Graškem predmestju št. 9
priporoča za zimsko dobo svojo veliko zalogo po najni/Jili cenali.
Vsi stroji za kmetijstvo
'vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice. vitle, trieure Čistilna mline is Mo
rcznlulrc za krtuo
mMHI
| aparate proti peronospcrl
tlačilnice za vino tlačiinice za sadje
mline za sadje ___
predipete za kleti, sesalnice za vse namene, k: ob& vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo In moštarstvo
- . razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
!IG. HELLER, DUNAJf
2/2 Praterstrasse Nr. 49
Bogato lluatrovanl katalogi v nemškem in »loTtngkem Jeclkn coston| In puitulun |troato.
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskuinjo.
Cene se u znota mižale! Prekapovalcei zoiteipopnit!
Naznanilo. |
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem dal svojo žganjarijo in proda- «* jalnico žganja gospodu
Vinko-tu Vižnovič-u
M
v najem. Zahvaljujem se j), n. občinstvu za zaupanje, katero mi je skazovalo ter piiosim, taisto tudi mojemu nasledniku skazovati. Maribor, 1. novembra 1894.
Franc Swaty.
Oziroma na zgornjo izjavo, usojam si p. n. občinstvu po najnižji ceni sledeče najboljše sorte ponuditi:
Jamajka rum najfinejši . . . . . . . 1 lt. po gld. 3'40
„ „ jako fin......... „ „ 2*50
„ „fin........." „ „ „ 1' 60
Kuba rum............ „ „ 1" —
Konjak............. „ „ 3' —
Potem imam pravo, pristno slivovko, droženko ;in tropinko iz lastne
žganjarije..........1 lt. po gld. 1 ■ —
punč-esenco, najfinejšo.......V« n » * —"50
fino ......... „ „ „ —'40
ter fine in najfinejše likere.
Z najodličnejšim spoštovanjem
M	Vinko Yisiiovi<\
Al	Maribor, 1. novembra 1894.	1—3
r ^ p Tinct. chinae nervitonica comp.
(Prof. dr. Lieberja živini lek.)
Edino pristen z varnostno znamko „križ in sidro". Pripravlja se pravilno v lekarni M. Fanta v Pragi, ter je že dolgo let znan kot živcekrepilno zdravilo. Steklenica 1, 2 gld. in 3 gld. 50 kr. Kot jako dobro domače zdravilo so znane Št. Jakobove želodčne kapljice, steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Glavna zaloga: lekarna sv. Ane v Bozenu in lekarna „pri zlatem medvedu" v Gradcu. Dobiva se tudi v drugih lekarnah v Gradcu in Mariboru.	3-40
KONJAK.
Med. liniv.
1-5
Dr. I. Scbmirmanl
ordinuje vsaki dan od 10.—12. ure
predpoldne in od 2.—4. ure popoldne
v Mariboru. Frauengasse šty. 9,
Posestvo in hiša
iisi prodaj.
2-3
Gospod Tomo plem. Lackovič, posestnik in mestni uradnik v S i s k u ima na prodaj kmetijstvo, ki meri 35 oralov, za 2800 gld. ter v mestu Sisku hišo za 4500 gld. Kdor hoče kupiti in več izvedeti naj se oglasi ust-ineno ali pismeno pri gosp. Jožefu Kerman, agentu v Strigovi (Strido), Medžimurje.
Zaloga švicarskih ur.
Teodor Fehrenbach
v Mariboru, gosposke uliee 26. Naslednik Ferd. Dietinger-ja. 3-3
Stenske ure:
Žepne ure:
nikelnate.....2—5 fl.
srebrne......4—7 „
„ „ancre" . . 9—12 ,, zlate ure za gospe . 14—20 „ „ „ „ gospode 25—35 „
Velika zaloga zlatnine in srebrnine:
srebrni poročni prstani .... i 40—60 kr. zlati poročni pr-i stani .... a 1*50—4 fl. dublezlati uhani . 1—2 „ 14karat. zlati uhani 2—4 „ [srebrne verižice. . 1*50—2 „
aerometrov, preskušenih Klosterneuburških, preskušenih tehtnic za mošt, vino in žganje,
Naročila otl zunaj se izvršujejo lyr,no, poprave pošteno, hitro in po ceni. ~9fl
z leseno ploščo . . .	fl.	1*50
z leseno ploščo z bu-		
dilnikom.....		2*—
bije vsake '/2 ure . .	n	3*—
bije vsake '/2 ure z bu-		
dilnikom.....		350
bije vsake ure z bu-		
dilnikom.....		5*50
z nihalom, gre 8 dni		9 —
z nihalom, gre 8 dni		
in bije......	n	12 —
z nihalom, gre 8 dni		
in bije četrtinke . .	m	20*—
Kaloica optit'iiili reči:		
Lekarna „Zum goldenen Reichsapfel"
J. PSERHOFER
* I. Singerstrasse št. 15
Wien.
Kričistilne krocjljicG, imenovale univerzalne krocjljice, takih7 bokLu\^!ri '^mSi kka4So vs!'!jo
moč. Od več desetletij sem so te krogljice razširjene in malo takih družin je, pri katerih še to sredstvo ne bi našlo. Od mnogih zdravnikov se te krogljice priporočajo kot izvrstno domače zdravilo, posebno pri boleznih vsled slabega prebavanja in zaprtega telesa.
Jedna škatljica s 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju I gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zivitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Paerliofer in sicer v rilerili pismenih, katerega je videti na
navodilu za porabo.
U
J. Pserhoferja 1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
iij ena steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje 1 gld. 20 kr. Prah proti potenji m, Sir50 kr •poštDine prosto-
~ " no rrnltinnn 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto Zd RUlldllDb. 65 kr.
Zivljenska esenca CPražke kapljice)
steklenica 22 kr.
Fijakerski prašek,
, steklenica 50 kr.
zoper kašelj itd. 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr.
J. Pserhoferja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld.
Univerzalni plašter rodica 50 kr-pošt"
TTniTTPr7illna piotilna oni A W* Ballri(lh!>. domače	sred-
UUlVOlZdllld Uli)llIIld &U1 stvo proti slalu prebavi.	1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitetc, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjene, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — Knx|iošilJniia po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
D4E" Pri dopošiljatvi denarja (po ooštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.	1-12
~	—zem pomaga ču-
dovito in uteši bolečine. En steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da skrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Ilene-diktai Hertl, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajarskem.
Zaloga v Mariboru pri Alojziju Quandest, gosposke ulice.	42-52