ELAN 30 SMUČINA 1945 75 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Pomembni obiski LETNIK 14 ŠTEVILKA 7 15. JUNIJ 1975 Dne 9. 5. 1975 nas je obiskal v Elan-u generalni sekretar OZN za industrijo in razvoj g. LAMIN KEYNE v spremstvu tov. RUDIJA KOMATINA, predstavnika zveznega izvršnega sveta, tov. DRAGA PETROVIČA, predsednika republiškega komiteja za energetiko SRS in tov. POLDETA PERNUŠA, predsednika skupščine občine Radovljica. Gost se je zelo pohvalno Izrazil o tovarni Elan, zlasti o proizvodnji, urejenosti in konceptu poslovanja. Povedal je, da je kljub mnogim tovrstnim obiskom, ki Jih je imel v Evropi, redko kje videl tako lepo tovarno na tako visokem nivoju. Dne 30. maja 1975 je Elan obiskal tov. SUMOCKIN, predsednik »GLAV ŠPORT — PRO-MA« distribucijske organizacije za športne artikle za celotno SSSR, s spremstvom. Več o tem obisku bomo pisali v naslednji številki. K. S. Ob 50. obletnici »Komunista« PISANA BESEDA PARTIJE — 1925—1975 S svečano sejo odbora za proslavo kolektiva, samoupravnih organov in uredniških odborov »Komunista«, ki je bila v Beogradu 20. januarja 1975 se je začelo praznovanje 50. obletnice lista. Na tej svečani seji je imel referat predsednik odbora za proslavo in sekretar IK CK ZKJ tov. Stane Dolanc. V mračnih časih politične brezpravnosti in policijskega terorja, surovega dušenja delavskih in narodnostnih svoboščin, v času oseke revolucionarnega gibanja pri nas in v številnih evropskih drtavah se je pred pol stoletja januarja 1925 pojavila prva številka »Komunista«, — osrednjega glasila KPJ. »Komunist« je bil pred petdesetimi leti glas partije v enem od odločilnih trenutkov njenega boja. Kot rdeča nit se vleče dejstvo, da je Ust skladno z razmerami, v katerih je delovala Komunistična partija oz. Zveza komunistov Jugoslavi-vije, sestavni del celotnega idejnopolitičnega boja naprednih sil, ki jih je vodila partija in, da sta bila tako ugled kot vpliv lista toliko večja, kolikor odločneje je izpolnjeval svojo funkcijo. Beseda in misel naše partije sta bila usmerjena k boju proti diktaturi bortuazije, za pravice delovnih ljudi, za resnične narodnostne svoboščine narodov in narodnosti, hkrati pa sta bili zelo odločni v boju proti lastnim slabostim — socialdemokratskim in frak-cioanškim ostankom v delavskem gibanju in njegovi revolucionarni avantgardi. Urejal ga je vztrajni revolucionarni borec in nanadkriljivi komunist — časnikar MOŠA PIJA-DE. Njemu so sledili še neustrašni idejno predani somišljeniki komunistične partije, ki so v nemogočih pogojih vztrajali, da je jugoslovanski partijski tisk izhajal ne le doma temveč tudi v tujini. (Nadaljevanje na 2. strani Član ameriškega kongresa v Elana JOHN (JANEZ) BLATNIK JE NAS ROJAK IZ MINESOTE, DOMA IZ LOŠKE DOLINE Vodja ameriške delegacije na proslavi dneva zmage v Jugoslaviji, dolgoletni član ameriškega kongresa JOHN BLATNIK, je Američan, nagega rodu. Po proslavi je za nekaj dni obiskal Slovenijo. Izmed podjetij si je poleg Alpine v Žireh izbral tudi Elan, ki ga je obiskal 16. maja v popoldanskih urah. Vnjegovem spremstvu sta bila Predsednik Izvršnega sveta Slovenije in njegov vojni tovariš, zdaj upokojeni general Milan Lah. Vsako leto podeljuje mednarodna ‘*rija prizanje za najboljše dosežke ® oblikovanju. Letos je bilo pode-•Jeno v Madridu tudi Elan-u za izredno kolekcijo smuči. Tako visoko priznaje je treba presojati Iz gledišča, da Je izbor na- pravljen iz vseh držav, In vseh artiklov za široko potrošnjo. Priznanja pa so podeljena le redkim, nabolj-šlm primerom. Elan sl šteje v čast, da Je bil izbran v to elito, ki nam daje delovni polet tudi v bodoče. Kljub letom še izredno dobro govori slovensko, čeprav se je materinega jezika naučil v Ameriki, od svojih staršev. Ob prihodu nas je presenetljivo in lepo pozdravil po domače, le pri strokovnih izrazih in pogovorih je uporabljal angleščino. V času vojne je bil proti koncu 10 mesecev vodja ameriške vojaške misije pri NOV v Kordunu in pozneje v Sloveniji in je prisostvoval seji prve slovenske vlade v Ajdovščini. Na nas je njegova osebnost napravila izreden vtis, pa tudi njemu je bil Elan všeč. Povedal je, da ga je to, kar je videl pri nas presenetilo. Najprej že sama zanimiva zvrst prozivodnje, intenzivno delo, nadalje red in čistoča po obratih in izven njih, upravna zgradba in drugo. Najbolj pa se je navdušil nad našimi koncepti dela, nad lepimi izdelki in možnostjo plasmana na zunanjih tržiščih, saj je na zaključku izjavil po domače: »Ti fantje vedo, kaj hočejo«. s. K. Visoko priznanje Gosta smo sprejeli z veseljem in mu razkazali proizvodnjo smuči, za katero se je izredno in podrobno zanimal. Ogledal si je tudi kolekcijo čolnov na skladišču pred obratom plastike. V drugem delu obiska smo imeli z njim tudi razgovor o Elanu, o asortimentu, prodaji in drugo. The President of Editorial Ofice eertifies that thc firm ELAN has »on this year thc award 1974 INTERNATIONAL TROPHY FOR QUAL1TY Madrid 3rd May, 1078 Ob 50. obletnici ... (Nadaljevanje s 1. strani) KPJ si je silno prizadevala s pisano besedo predreti med delavski razred, med delovne ljudi, da bi jim ne le pojasnila njihov polotaj o stvarnosti kraljevske Jugoslavije, temveč, da bi jih tudi vzpodbujala, da se organizirajo in bojujejo, jim kaže poglavitne smeri in oblike akcije. Niti naj hujši teror oblastnikov v bortuazni Jugoslaviji rti partiji mogel preprečiti, da tudi ne bi na ta ančin igrala svoje vloge avantgarde delavskega razreda. Policija je neusmiljeno preganjala, materialno pogubljala na področju ilegalnega tiska, zapirala, pretepala, obsojala na ječo, ne le urednike in sodelavce, temveč tudi bralce, pri katerih je pri preiskavi našla morda samo en izvod lista. Toda vse je bilo zaman, vedno so se našli ljudje in sredstva za ustanovitev novega časnika. O tem priča veliko legalnih in ilegalnih časnikov, ki jih je ustanavljala KPJ. Izhajali so v mnogih jugoslovanskih mestih, po obsegu in videzu zelo skromni, za vsako številko, pa so bili nezlomljivi m skrajno požrtvovalni komunisti, ki so pozivali na boj. V vse jzgodvini KPJ, še posebej pa v drugi svetovni vojni in oboroženi revoluciji je imela poseben pomen propagmdna partizanska dejavnost. Pisana beseda partije je bila orožje neprecenljive vrednosti pri mobilizranju delavskega razreda in vseh naprednih sil v družbi, za boj proti reakciji in okupatorju ter za nov družbenopolitični red. V času revolucionarnega boja proti okupatorju so bile kjerkoli je bilo mogoče organizirati partijske tehnike, ki so bile sestavni del vstaje in osvobodnilega boja. Tudi v letu, v katerem praznujemo 304et\nico zmagoslavnega zaključka NOV in oborožene revolucije narodov in narodnosti naše države je »Komunist« bon j o idejnopolitično orožje zavzeto za mobili-ziranje članov in organizacij ZKJ, delavskega razreda in delovnih ljudi za izpopolnjevanje nalog in smotrov ZKJ, za to, da bi dal navječji prispevek oblikovanju njene politi- Podatki o celotnem dohodku in njegovi delitvi v primerjavi s pre- teklim letos so naslednji: Skupaj tovarna Elan index 75/74 1. Celotni dohodek 135,0 a) eksterna realizacija 122,7 b) interna realizacija 147,7 c) izredni dohodki 420,4 2. Porabljena sredstva 131,3 3. Dohodek 149,1 4. Delitev dohodka: a) zak. in pog. obveznosti 168,3 b) osebni dohodki 139,2 c) ostanek dohodka 140,8 TOZD športni rekviziti 1. Celotni dohodek 137,7 a) eksterna realizacija 122,9 b) interna realizacija 160,7 c) izredni dohodki 422,1 2. Porabljena sredstva 133,0 3. Dohodek 156,4 4. Delitev dohodka: a) zak. in pog. obveznosti 169,4 b) osebni dohodki 148,9 c) ostanek dohodka 140,8 ke, njenemu uveljavljanju in izmenjavi izkušenj v organiziranju partijskega dela in vodenju revolucionarne družbene akcije. »Komunist« je dal viden prispevek v boju Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je začel z 21. sejo predsedstva ZKJ, pismom tovariša Tita in izvršnega biroja. Ta boj je ustvaril možnosti za sprejteje Ustave SFRJ, za uspešno delo zgodovinskega desetega kongresa ZKJ, s čemer so se odprle nove perspektive v boju za socialistično samoupravljanje m politiko neuvrščenosti v svetu. Vsa Zveza komunistov Jugoslavije je danes zavzeta z bojem za izvajanje sklepov X. kongresa ZKJ in Vstave SFRJ in od tod izhajajo tudi najpomembnejše naloge »Komunistat. »Komunist« je in bo z marsičem pripomogel k naši politiki neodvisnosti in neuvrščenisto, k boju za mir in enakopravnost, družbeni na-predek in socializem, k sodelovanju Z osvobodilnimi gibanji, demokratičnimi in naprednimi silami v svetu, delavskimi in komunističnimi partijami. V minulih 50 letih je »Komunist« prehodil isto pot, kakor v enakem obdobju Komunistična partija oz. ZKJ. Biti glasilo revolucionarne partije, njeno orožje v boju za uresničevanje avantgarde delavskega razreda, je pomenilo deliti usodo partije, dobivati udarce, ki jim je bila izpostavljena, se zavzemati za njene naloge in cilje, ki jih je določala v boju za uresničevanje zgodovinskega poslanstva proletariata. List »Komunist« se je pojavil in so ga zatrli, toda vedno znova se je pojavljal in vztrajal, ker je vztrajala tudi partija. Tudi danes se »Komunist« dosledno bojuje za dosledno uresničevanje partijske politike in TITOVE revolucionarne usmeritve, kar tudi od njega pričakuje delavski razred in Zveza komunistov. Komunistova obletnica ima še posebno obeležje v jubilejnem letu, v katerem minevajo tudi tri desetletja zmage nad fašizmom. Prispevek povzet iz člankov »Komunist« od 20. 1. 1975. V. V. V 1975 TOZD Inštitut 1. Celotni dohodek 94,3 a) eksterna realizacija 85,4 b) interna realizacija 95,0 c) izredni dohodki — 2. Porabljena sredstva 98,4 3. Dohodek 86,6 4. Delitev dohodka: a) zak. in pog. obveznosti 139,8 b) osebni dohodki 79,2 c) ostanek dohodka Zaradi sezonskega značaja prodaje doseženi celotni dohodek predstavlja samo 13,8 % celoletne realizacije. Eksterna realizacija zajema celotna prodajo iz podjetja navzven, interna realizacija pa prodajo in prenose med TOZD in skupnimi službami. Izredni dohodki izkazujejo močno povečanje, vendar ni to rezultat dejansko večjih izrednih dohodkov • temveč vpliva spremembe pri knjiženju terjatev preko zakonskega roka. V letu 1974 je v izrednih dohodkih ali izdatkih zajeta samo razlika odpisov, v letu 1975 pa je vknjižba izvršena obojestransko v izrednih dohodkih in izdatkih. Odpisi terjatev v bilanci 31. 3. 1975 izkazujejo naslednjo sliko: — odpisi terjatev po stanju terjatev nad 60 dni 1.426.243,00, — že evidentirani odpisi po bilan ci za leto 1974 1.729.473,00 Odpisi tako izkazujejo v bilanci 31.3.1975 pozitivno razliko, kar je vplivalo na povečanje dohodka za 303.230,00 din. Celotni dohodek TOZD Inštitut je manjši kot v preteklem letu zaradi prenosa nekaterih dejavnosti v proizvodnjo. Porabljena sredstva izkazujejo v razmerju do celotnega dohodka ugodno gibanje, saj so vloženi stroški naraščali počasneje kot celotni dohodek. Vendar pa je na osnovi podatkov prvega četrtletja še težko sprejeti zaključke. Prodaja v prvih mesecih je še vedno pretežno usmerjena na domači trg, ki izkazuje ugodnejšo pokrivanje kot izvoz, na drugi strani pa bodo nekatere spremembe v cenah naših izdelkov vplivale na rezultat šele v naslednjih obdobjih. Analiza gibanja direktnih stroškov v času sestave tega obračuna še ni bila zaključena, gibanje splošnih režijskih stroškov pa je v okviru plana. Splošni stroški izkazujejo naslednjo sliko: — obratna režija 157,2 — upravna režija 95,1 — prodajna režija 108,0 —• pogodbene in zakonske obveznosti, ki sc v celoti pokrivajo 102,7 skupaj 115,0 — index realizacija : plan 25,2 — index plan 1975 : 1974 114,0 Primerjava prodaje po lastni in prodajni ceni izkazuje naslednje: 1. Prodaja proizvodov in storitev —. eksterna 85,2 2. Prodaja v maloprodaji Elan 45,1 3. Prodaja v maloprodaji Zagreb 75,8 4. Prodaja v obratu družbene prehrane: — prehrana (topli obrok) — — trgovsko blago 2,5 5. Prodaja materiala in odpadkov 39,5 6. Prodaja proizvodov in storitev za lastne potrebe — Pokrivanje spl. stroškov — Dosežena stopnja pokritja na prodajo proizvodov in trgovskega blaga (brez ODP) znaša 73,8 °/o, splošni stroški, ki jih je bilo potrebno pokriti pa znašajo 77 “-b. Dosežena stopnja pokrivanja tudi ne dosega predvidene stopnje, ki naj bi znašala približno 90 % na LC I. Proizvodnja Dosežena proizvodnja po direktnih stroških za prve tri mesece je zelo dinamična, če jo primerjamo z letnim planom, kateri je vezan na število delovnih dni: Mesec I n d e x 75/plan 75 Januar 125,0 Februar 82,5 Marec 104,3 Skupaj četrtletje 101,8 (Nadaljevanje na 3. strani) Gospodarjenje prvem tromesečju Pridne roke delavcev in delavk so največ pripomogle k boljšemu uspehu v 1. četrtletju V obravnavi so nova merila o nagrajevanju MERILO o nagrajevanju izkoriščanja delovnega časa Delavcu, ki med mesecem nima odsotnosti z dela zaradi: — bolezni ali iz kakšnih drugih razlogov (porodniški dopust, nega, spremstvo) — zamude na delo — neupravičene zapustitve delovnega mesta med delovnim časom — izhoda iz tovarne med delovnim časom za privatne opravke — neopravičenega izostanka 7. dela Pripada vsak mesec nagrada v višini 6 % od povprečno doseženega neto osebnega dohodka v OZD Elan za preteklo leto (npr. v letu 1974 je bil dosežen povprečni neto osebni dohodek 2.519.— din in 6 % od tega zneska jc zaokroženo 150.— din). Poleg aktivne prisotnosti na delo ima delavec pravico do nagrade tudi za naslednje odsotnosti z dela: — redni letni dopust, — izredni plačani dopust, — službena odsotnost, — odsotnost zaradi iskanja zdravniške pomoči zase med delovnim časom pri zdravniku obratne ambulante ali dežurnem zdravniku v primeru, ko obratna ambulanta ne posluje, — odsotnost zaradi vojaških vaj, predvojaške vzgoje in udeležbe na enotah civilne zaščite, opravljanje javnih funkcij, zaradi pozivov vojaških in drugih organov, če so v interesu OZD in če delavca kličejo z dela brez njegove krivde, — odsotnost z dela zaradi periodičnih in sistematskih zdravstvenih pregledov, ki jih morajo opraviti delavci v smislu določil pravilnika o varstvu pri delu in eventuelnih naknadnih medicinskih preiskav, ki so v zvezi s pregledi takega značaja, — odsotnost zaradi višje sile, — odsotnost z dela v izjemnem primeru (npr. krvodajalska akcija idr.). Odsotnost z dela v izjemnem primeru poimensko (od primera do primera) obravnava in potrjuje odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, na predlog vodje sektorja. Seznam delavcev, ki jim nagrada pripada oz. ne pripada, izdela kadrovsko splošni sektor na osnovi dnevne evidence o prisotnosti in odsotnosti delavcev z dela posameznih delovnih enot in podatkov vratarske službe, ter Predloži samoupravnemu odboru za vprašanja osebnih dohodkov v pregled in potrditev. Najkasneje do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec pa mora KSS seznam oddati v obračun. Delavcu, ki med mesecem pridobi lastnost delavca v združenem delu, Pripada nagrada ob izpolnitvi pogojev, prvi naslednji mesec, po pridobitvi lastnosti delavca. Gospodarjenje... (Nadaljevanje z 2. strani) Količinski obseg najvažnejših serijskih proizvodov pa je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem in Pa glede na celoletni plan naslednji: I. III. 75/1. III. 74 I ndex I. III. 75/ let. plan 75 smuči 126,3 26,2 — lesene 39,1 — plastične 158,0 — metalne 6,7 čolni 114,4 11,5 lestve 179,3 28,8 III. Osebni dohodki Izplačani povprečni neto OD na zaposlenega na mesec v prvem tro- 30 dni): i l 1974 1975 index januar 2.098 2.659 126,7 februar 2.151 2.816 130,9 marec 2.184 2.894 132,5 Povprečno 2.144 2.790 130,1 Primerjava izplačanih neto OD v primerjavi s povprečjem leta 1974 (1/4 leta) je naslednja: 1974 1975 Index plačane ure 99,6 izplačani neto OD 109,6 povprečno na uro 13,55 14,92 110,1 V primerjavi s prikazom gibanja proizvodnje so sc osebni dohodki gibali v skladu z gibanjem proizvodnje. EIAN Tudi v strukturi stroškov vloženih v proizvodnjo izkazujejo OD normalno sliko in v skladu s programom: 1974 1975 Index Skupaj izplačani neto OD so znašali (z bolezninami do 30 dni) 1974 1975 index Plačane ure 109,2 izplačani neto OD 141,5 Povprečno na uro 11,52 14,92 129,5fcM ■ vloženi stroški v proizvodnjo (direktni in indirektni) • obračunani bruto OD ■ udeležba OD v skupno vloženih stroških 22 °/o 20,4 % • vložni stroški v proizvodnjo (1/4 leta 1974) ■ obračunani bruto OD ■ udeležba OD v skupno vloženih stroških 21,8 % 135.1 125.1 116,3 108,8 Delavcu, ki mu iz kakršnihkoli razlogov med mesecem preneha lastnost delavca v združenem delu, nagrada za ta mesec ne pripada. Delavcu, ki ne glede na čigavo zahtevo menja delovno mesto v okviru OZD, pravica do nagrade ostane . Delavcu, ki dela skrajšani delovni čas (porodnice, delovni invalidi ipd.) pripada ob izpolnitvi pogojev sorazmerni del nagrade, glede na dolžino delovnega časa. Merilo velja za vse delavce OZD. Merilo začne veljati 1. 4.1975. MERILO o nagrajevanju znižanja direktnih stroškov (DIS) Osnova merila nagrajevanja je razlika med vrednostjo planiranih DIS (izdelavni material in izdelavni osebni dohodki) in vrednostjo dejansko obračunanih DIS po stalnih cenah (PLC) za vse standardne proizvode in standardne polizdelke. Podlaga za obračun so normativi izdelavnega materiala in normativi izdelavnih OD ter kalkulacije, ki jih izdeluje TB oziroma ERC. Ugotavljanje rezultatov vrši ERC za posamezne v tromesečju (kvartal-no) zaključene DN oziroma v proizvodnih enotah, kjer so DN celoletni, pa se ugotavlja prihranek na osnovi kvartalnih inventur nedovršene proizvodnje (primer: obrat smuči) prevzetih količin gotovih izdelkov in polizdelkov v skladišče, obračuna DIS materiala, storitev in OD izdelave po stroškovnih mestih (obrat smuči v celoti). Dokler ERC ne bo sam spremljal vseh potrebnih podatkov za obračun navedenega merila, velja do nadaljnjega, da posreduje potrebne podatke knjigovodstvo OD, materialno knjigovodstvo, TB in KSS. Ugotovitev celotne razlike v masi denarja se izvrši kvartalno po naslednjem obrazcu: Kalkulativni DIS po enoti krat izdelana količina po kvalitetnih razredih (1) manj dejanski DIS, je prihranek ali prekoračitev stroškov izdelave. Kvalitetni razredi za posamezne proizvode so: Naziv % obračunane vrednosti I. II. III. ostalo Telov. orodje 100 — — ocena Smuči 100 80 60 ocena Čolni 100 90 80 ocena Ostalo 100 — — ocena 20,4' J. L. Na podlagi prednjih podatkov ugotavlja in sestavi ERC končni obračun merila DIS, katerega predloži samoupravnemu odboru za OD v pregled in potrditev. Merilo deluje z enakim učinkom v pozitivno in negativno smer, glede na vrednost prihrankov oziroma prekoračitev direktnih stroškov. Delovni enoti, za katero je izdelan obračun, se obračuna 30 % bruto vrednosti od letno doseženega prihranka oziroma prekoračitev DIS. Kvartalne prihranke oziroma prekoračitve (PP) se med letom obračunavajo po naslednjih stopnjah: 15% 20% 25% X% 30% PP za IV. kvartal je razlika obračuna PP za celo leto, zmanjšan za PP prvih treh kvartalov. Izplačila prihrankov se vršijo za vsak kvartal posebej, pogoj za izplačilo pa je pozitivna komulativa pri obračunu prihranka. Obračuni PP se ugotavljajo kvartalno, izplačila pa mesečno 1/3 kvartalnega obračuna. Ce je delovna enota v tekočem letu zaključena z negativno razliko in če je v posameznem kvartalu nastopilo izplačilo, se letno negativna razlika prenese v naslednje poslovno leto. Ne prenaša se negativna razlika, le v primeru, če so bili kvartali v letu negativni. Izračun delitve. Udeleženci merila DIS so vsi zaposleni v neposrednih proizvodnih enotah. (Nadaljevanje na naslednji strani) I. kvartal II. kvartal III. kvartal IV. kvartal letno Mladina iz Slovenijalesa je bila zelo pozorna pri ogledu proizvodnje smuči V obravnavi so ... (Nadaljevanje s 3. strani) Izdelovalci normativov, obračuna in ostali delavci po času, izven navedenih enot, niso vključeni v merilu. Obračun se izvrši ločeno po obračunskih enotah: OS, LO, KO, SO, OP. Za obračunske enote, ki imajo več kot eno SM, pa se določi za vsako poslovno leto ključ delitve PP. Za leto 1975 je določeno razmerje delitve po SM naslednje: Za leto 1975 je ta razlika naslednja: SM št. Enota °/o delitve (ključ) 20 Vodstvo obrata smuči 0,9 21 Polizdelek lesenih smuči 18,5 22 Nadaljnja izdelava lesenih smuči 12,1 23 Polizdelek metalnih in plastičnih smuči 24,9 24 Nadaljnja izdelava metalnih in plastičnih smuči 15,4 25 Površinska obdelava 26,5 29 Modelama 1,7 Skupaj obrat smuči 100,0 31 Lesni oddelek 100,0 32 Kovinski oddelek 100,0 33 Sedlarski oddelek 100,0 40 Obrat plastike 100,0 V okviru posameznega SM se izvrši delitev nagrade PP na osnovi izvršenih ur po kategorijah dela in predhodno določeni višini PP. Nato sc ugotovi poimenska udeležba izvršenih ur posameznikov in pripadajoča nagrada. Primer: obračun obrata smuči DIS letno 50,000.000 din mesečno (1/12) 4,200.000 din prihranek 2 + 5 = 7% 494.000 din nagrada (povpr. 20 %) 58.800 din od tega dobi SM 24 (15,4 %) 9.055 din Delitev v okviru SM 24 se izvrši: Kat. dela Izvrš. ure Skupna vred. izvrš. ur po k. % udeležbe Znesek za del. Nagrada na izv. IV. 552 . 4209 4,9 444,00 0,80 V. 3.864 31.815 36,9 3.341,00 0,86 VI. 1.656 14.715 17,0 1.539,00 0,93 VII. 1.840 17.650 20,4 1.847,00 1,00 IX. 1.104 12.348 14,3 1.295,00 1,17 XIII. 368 5.595 6,3 589,00 1,60 86.327 100,0 9.055,00 V primeru, da se pozneje pojavijo napake (skrite) in večje reklamacije zaradi slabe izdelave v proizvodni enoti, naj odbor za vprašanja OD na predlog strokove službe sklepa o konkretnem izplačilu prihranka na DIS. Merilo velja od 1.4.1975 dalje. MERILO o nagrajevanju doseganja proizvodnje Merilo ima namen, da stimulira delavce za boljše uspehe pri delu, ki so odvisni od uspeha posameznega obrata, oddelka in skupnega uspeha podjetja. Osnova je odstotek doseganja mesečne proizvodnje na zaposlenega in to za vsako enoto posebej % izvršitve = I norma ure za oddane izdelke X 100 X vložen čas delav. po učinku in delav. po času (I.) Za vsako enoto se ob zaključku meseca ugotovi dejansko dosežena proizvodnja. Iz tega podatka se izračuna zbir norma ur. Vložen čas se izračuna glede na število zaposlenih v enoti in skupno opravljene ure v mesecu, za vse delavce po učinku in času v enoti. Kot opravljene ure se štejejo ure, ki so jih naredili: — delavci, ki delajo na normo, — režijski delavci, ki so določeni po programu (kot do sedaj), — vse nadure, delo v podaljšanem delovnem času, — vsi neopravičeni in opravičeni izostanki. Ne upoštevajo pa se: — bolovanje do 30 dni in nad 30 dni, — državni prazniki, — redni letni dopust ter izredni plačani dopust, — letni zdravstveni pregledi, ki so določeni s SS, — krvodajalska akcija, — ure novosprejetih delavcev ali premeščenih delavcev za čas uvajanja v delo, — ure delavcev, ki so delali taka dela, ki se ne dajo vrednotiti in kot proizvodi predati v skladišče, — ure, ko delavci niso mogli delati zaradi vzrokov, ki so izven vplivanja same enote, — vojaške vaje. Pri izračunu odstotka izvršitve proizvodnje je potrebno upoštevati razmerje posrednih in skupno delavcev v enoti. Razmerje posrednih delavcev v enoti do skupnega števila delavcev enote, ugotovi vedno v začetku leta TB in tako ugotovljeno razmerje velja za obračun celega leta. Samo v izjemnih primerih, ko nastane bistveno odstopanje v strukturi zaposlenih se lahko korigira med letom. Oddelek Delavci PO Skupaj % po % učinku času času več manj Obrat smuči 296 16 312 5,1 1,3 Lesni odd. 41 3 44 6,8 0,2 3 0 Kovinski odd. 29 3 32 9,4 Sedlarski odd. 6 1 7 14,3 7 9 Obrat plastike 23 4 27 14,8 8,4 Skupaj 395 27 422 6,4 Ugotavljanje rezultatov Vse dobljene podatke (norma ure, opravljene ure) vnesemo v enačbo I in izračunamo odstotek izvršitve proizvodnje za posamezno enoto. Povprečje vseh proizvodnih enot pripada vsem delovnim mestom izven proizvodnih enot, razen oddelka priprave lesa, ki mu pripada povprečje obrata smuči in lesnega oddelka. Odstotek (indeks) izvršitve proizvodnje se korigira s faktorjem, ki je odvisen od vrednostnega doseganja rezultatov za celo podjetje (OZD) v primerjavi s planiranim poslovanjem, ki je določen v GN. Vred. doseg, proizv. OZD = dosežena vred. proizv. X 100 faktor = planirana vred. proizv. % doseg, proizv. OZD (II.) % doseg, proiz. po enotah (povprečni (I.) (II.) (111.) S tako izračunanim faktorjem pomnožimo posamezne odstotke (indekse) dosežene proizvodnje po enotah, kar je osnova za izračun izplačila. Izračunani odstotek dosežene proizvodnje po enotah se pomnoži: a) delavcem, ki delajo po učinku s faktorjem 1,06 b) delavcem, ki delajo po času s faktorjem 1,20. Delavcem po času, ki so razporejeni od vključno XI. kategorije navzgor se za njihov vpliv na poslovanju podjetja obračuna po naslednji lestvici:’ XI. kategorija Ul XVI. kategorija 128 XII. kategorija 1,23 XVII. kategorija ]'->9 XIII. kategorija 1,24 XVIII. kategorija 1,30 XIV. kategorija 1,25 XIX. kategorija 1,31 XV. kategorija 1,26 XX. kategorija 1,33 GD 1,35 Delavcu, ki se na novo zaposli v OZD se za prvih 184 ur obračuna OD po tem merilu na ta način, da se osnovna kategorija dela pomnoži z odgovarjajočim laktorjem brez dosežene uspešnosti poslovanja. Izračun doseganja proizvodnje po posameznih obračunskih enotah in za OZD izdela TB na podlagi ERC-ja, knjigovodstva OD in gospodarskega načrta tre predloži odboru za vprašanje OD v pregled in potrditev nato pa v obračun najkasneje do 5. v mesecu za pretekli mesec. Primer izračuna Podatki za leto 1975 so: Planirana proizvodnja za OZD znaša po GN 78,740.000,— din po DIS. V letu 1975 je predvidenih 251 dloovnih dni (brez kolektivnega dopusta). Vrednost proizvodnje na dan je 341.000,— din. Mesečni plan pa se določi glede na število delovnih dni. Enota Obrat smuči 110 120 100 130 90 Lesni oddelek 150 163 136 176 123 Kovinski odelek 100 109 91 118 82 Sedlar, oddelek 90 98 82 106 74 Obrat plastike 100 109 91 118 82 OZD 110 120 100 130 90 vezan na OS in LO ali OZD % izvrš. II 120 100 130 90 Korek. faktor III. 1,09 0,91 1,18 0,82 MERILO o nagrajevanju na mnogostranosti Delavec, ki pri svojem delu glede na sposobnosti in znanje, oziroma po rezultatih dela na praktičnem ali strokovnem področju izstopa napram drugim sodelavcem, prejme mesečno nagrado v višini 10% na osnovno postavko delovnega mesta na katerem dela. Ocena po kriteriju mnogostranosti poimensko izdela strokovni kolegij. Poimenski seznam upravičencev za obračun stimulacije za mnogostranost predloži KSS v pregled in potrditev samoupravnemu odboru za vprašanje OD, nato pa v obračun. Merilo velja samo za delavce, ki delajo pretežno oz izključno samo po času. Število nagrajencev po tem merilu sme biti največ 5 % vseh zaposlenih po času v enotah oz OZD Elan. Ocena po obravnavanem merilu velja za dobo treh mesecev, po preteku te dobe pa se lahko potrdi prvotna ocena ali se ne oceni. Za Dan mladosti - nova trim steza v Krpinu Prijatelji športa ia rekreacije! V vsej Jugoslaviji je letos veliko slavje, nešteto je športnih prireditev s katerimi telimo počastiti tri-, deseto obletnico osvoboditve iin največji praznik naše mladine — Dan mladosti. Tudi mi smo se zbrali tu v našem prekrasnem Krpinu z željo, da se temu slavju pridružimo, zbrali smo se, da proslavimo še eno delovno zmago, da damo v uporabo novo TRIM stezo — eno najlepših v tem delu naše domovine. Ideja o TRIM stezi je prišla spontano, tako kot se je spontano razvijal Krpin. Veliko naporov je vloženih v objekte, ki so na Krpinu — od skromnih zamisli in želja najpri-zadevnješih delavcev TVD Partizana do danes, je narejeno ogromno. S Ponosom lahko ocenjujemo vse velike uspehe, ki so tu pred nami vidni v različnih oblikah. Poleg neizmerne prizadevnosti športnih delavcev TVD Partizan Begunje, izrednega razumevanja v delovni organizaciji ELAN, je tudi ZTKO dala svoj delež pri izgradnji centra. Vzorno smučišče z vsemi objekti, otroško igrišče in TRIM steza sta Zaokrožena celota, katero bi nam zavidali marsikje. TRIM steza je zadnja pridobitev v centru. Strokovnjaki, ki so projektirali in delavci, ki so delali, so dejansko vtkali v prekrasno pokrajino tisto in tako, da Krpinu niso vzeli njegove naravne lepote, ampak so le to odkrili in še posebej poudarili, da bo dostopna širokemu krogu ljubiteljev narave in športne rekreacije. Steza je nastajala počasi. Kot za vsako novo stvar je bilo treba tudi Za to idejo pridobiti čim širši krog ljudi in premagati prenekatero ovi-roi predno se je pristopilo k realizaciji. Danes smo lahko zadovoljni Z doseženim ravno zato, ker smo čineli čas za temeljit in strokoven pristop, ker so strokovnjaki Inštituta ELAN lahko verificirali svoje ideje pri vrsti priznanih slovenskih s.trokovnjakih za športno rekreacijo. Prostovoljne akcije so se vrstile in steza je začela dobivati svojo podobo. Cim bližji je bil današnji dan, 25. maja se je ob vznožju Krpina zbralo blizu dvesto ljudi, prijateljev narave, kjer so prisostvovali uradni otvoritvi nove, najsodobnejše TRIM steze na pobočjih Petra. Republiškega sindikata za šport in rekreacijo, tov. Malič Jože, iz Visoke šole za telesno kulturo tov. prof. Vazzas-ova, iz Narodnega doma tov. Gregorka, predstavniki iz občinske Poleg predstavnikov TVD Partizana iz Begunj in predstavnikov tovarne in INSTITUTA Elan, so na Proslavi sodelovali tudi delegati iz zveze za telesno kulturo in drugi. Na tej svečanosti je spregovoril predsednik Obč. Zveze za telesno kulturo tov. Peter Petriček: tem večja je bila aktivnost, tako, da je steza dokončana do postavljenega roka, do Dneva mladosti. TRIM je telesnokulturno udejstvovanje, ki spodbuja rekreacijo zaradi krepitve zdravja in delovnih sposobnosti slehernega človeka. Skandinavci so že davno tega doumeti velik pomen, ki ga ima krepitev telesa ravno v naravnem okolju, tako da je za njih povsem razumljivo, da se ukvarjajo s športno rekreacijo, da imajo za to potrebno strokovno osnovo in da športno rekreacijo toliko popularizirajo, da je sestavni del življenja, praktično vsakega človeka. Znana je anekdota, da je lastnik psa umrl kmalu po smrti psa — Zdravnik je ugotovil, da je vzrok smrti to, ker si človek ni privoščil tisto, kar je privoščil psu, ko je z njim hodil na vsakodnevne sprehode. Športna rekreacija mora tudi pri nas postati sestavni del vsakodnevnega življenja vsakega delovnega človeka. Fizični delavec ravno tako potrebuje sproščeno športno rekreacijo vsled tega, da odpravi negativne posledice enoličnega predpisanega gibanja na delovnem mestu. Fizičen kot umski delavec se morata uravnovesiti — to pa lahko dosežeta s TRIM-om — odnosno z redno športno rekreacijo. Poleg izredno velikega pomena, ki ga ima šport za zdravje ljudi, je zelo pomembno dejstvo, da je šport eden od najtrših mostov v medčloveških odnosih, da prispeva do medsebojnega zbližanja člaiveka s Človekom, ljudi, narodov. To vlogo ima tudi športna rekreacija, saj tvori krog ljudi — ljubiteljev, jih druži in zbližuje, kar je v današnjem času, ko smo le vsi bolj vase zaprt':, izredno pomembno. Za zaključek bi rad poudaril, da danes ne slavimo samo to, da smo odprli TRIM stezo, ampak slavimo tiLdi uspehe, ki smo jih dosegli 1 svobodi, v času graditve in utrditve novih socialističnih odnosov. V množici prizadevnih delavcev, ki so zaslužni za ta center, vseeno ne 'moremo mimo naijprizadevnej-ših, berz katerih Krpin ne bi bil to kar je, vsekakor so to Franci Cven-kelj, Bojan Marinšek, Julij Arh ter porjektant irgišča in TRIM steze Stane Kozamernik. V imenu ZTKO in lastnem imenu izrkeam vsem, ki so kakorkoli prispevali k teinu uspehu, vse priznanje. Predsednik ZTKO Obč. Radovljica Petriček Peter Dopisujte v Našo smučino Srečanje mladincev Elana in Slovenijalesa njihov spomin. Obenem smo poslali tov. Titu za njegov 83. rojstni dan pozdravno pismo. Kljub slabemu vremenu, smo priredili tudi piknik s plesom v Mladinskem domu v Begunjah. Pod zasilno streho, ki smo jo postavili ob domu, smo pripravili pečenje in s tem potešili že precej hudo lakoto. Srečanje je potekalo v zelo prijetnem vzdušju. Čeprav so se Elanovi mladinci odzvali v zelo minimalnem številu, mi- Mladlncl iz Slovenijalesa z zanimanjem ogledujejo tiskanje smuči V okviru Dneva mladosti, 30-letni-ce osvoboditve in obenem 30- letnice ustanovitve Elana, smo organizirali z OOZMS Slovenijalesa — tovariško srečanje mladih v Begunjah. Mladince Slovenijalesa smo sprejeli pred našo tovarno, nakar smo si skupno ogledali proizvodnjo po posameznih oddelkih. Gostje so si z zanimanjem ogledali predvsem proizvodnjo smuči, kar je naša glavna dejavnost. Po ogledu tovarne smo šli v dolino Drage, kjer smo pred spomenikom talcev priredili kratek kulturni program. Na spomenik smo položili venec, s katerim smo počastili slim, da smo vseeno dosegli cilj in namen, ki ga je imelo to srečanje. To srečanje nam bo ostalo še dolgo v spominu. Gostje pa so odnesli od nas kar najlepše vtise. Predsednik MA Elan Vojko Vojvoda Ob 30. obletnici Elana Vprašanja in odgovori iz zgodovine Elan iz prejšnje številke: 1. Kdo je bil lastnik stare zgradbe na Zgoši, v kateri je zadruga Elan pričela z delom? ODGOVOR: Saša Kovač iz Tržiča. 2. Kaj se je delalo v teh prostorih pred tem, ko je Elan začel s poslovanjem? ODGOVOR: Predlo se je in tkalo. Obrat se je imenoval predilnica »LANA«. 3. Prvo večje delo zadružnikov Elana? (Izvor še v Cerknem med okupacijo) ODGOVOR: Prvo delo zadružnikov je bilo popravilo 800 parov smuči, ki jih je Rudolf Finžgar pripeljal s tovornim avtomobilom iz Cirknega. To pot žal odgovori niso bili pravilni! NOVA NAGRADNA VPRAŠANJA: 1. Koliko članov je imela zadruga Elan od leta 1945 do leta 1947? 2. Koliko športnih in telovadnih društev je bilo včlanjenih v zadrugo od leta 1946 do leta 1947? 3. Kdaj je zadruga Elan prešla v driavno podjetje? Apel Prešernove dražbe Prešernova družba ima kot družbena organizacija namen in nalogo razvijati socialistično zavest in dvigati politično in kulturno raven slovenskega ljudstva. To svojo nalogo opravlja PD z izredno nizko ceno svojih publikacij, kar pa lahko delamo le ob izdatni podpori vseh družbeno-političnih in gospodarskih faktorjev. Vkljub vsej pomoči pa bomo nizke cene lahko obdržali le ob čim večjem številu naročnikov. Našo akcijo, da bi dobro in poceni knjigo lahko nudili čim večjemu številu bralcev so s svojimi pismi že podprli SZDL Slovenije, ZS Slovenije in republiški sekretariat za kulturo in prosveto. Prosimo vas, da se naši akciji pridružite tudi vi, s tem, da v svojemu glasilu objavite brezplačno, tako kot to delajo že nekateri drugi časopisi, program Prešernove družbe, ki Vam ga prilagamo. Ta obsega redno letno knjižno zbirko s Koledarjem, Ljudsko knjigo in Obzornik. Program, ki smo vam ga pripravili je prav kvaliteten, privlačen, pa naj gre za roman »Plat zvona« Bena Zupančiča ali za »Hišo umirajočih«, roman Milene Mohoričeve. Slednje delo je avtorica napisala sicer že težko bolna, je vendar njeno naj- boljše delo. Ženskam pa bomo, o tem smo prepričani, zelo ustregli z Kozmetiko. Izbor za »Ljudsko knjigo« na pogled ni atraktiven, je pa zanimiv, predstavlja nam širok del sveta. »Obzornik« pa nam spet sproti opira pogled v skrivnosti znanosti in druga dognanja. Se posebej opozarjamo na to, da bodo člani redne knjižne zbirke, ki bodo plačali naročnino do 30. junija 1975, prejeli poleg zbirke še nagradno knjigo Miška Kranjca, »Povest o dobrih ljudeh«. Po tej povesti je narejen barvni film, ki bo letos predvajan, knjiga pa bo ilustrirana s filmskimi posnetki in bo tako še bolj privlačna. Vse tiste, ki še niso naročniki te priljubljene zbirke, vabimo, da se obrnejo na našega zaupnika v vaši delovni organizaciji ali pa direktno na PD Ljubljana, Borsctova 27, kjer boste dobili vse nadaljnje informacije. Za vaše razumevanje se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo, zelo pa vam bomo hvaležni če nam pošljete izvod svojega glasila, v katerem boste objavili gornje obvestilo. Tovariški pozdrav < PREŠERNOVA DRUŽBA Tehnične izboljšave Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji zadnji seji predlagala UO, da se nagradi avtorja vloge št. 157 LEGAT MARJANA (Voziček za smuči) z 500,00 din. Prav tako je predlagala komisija UO, da sc izplača odškodnina v višni 4.000,00 dinarjev avtorju vloge št. 159 VIS-NAR DRAGU (Stroj za krivljenje robnikov). UO je predlagala tudi, da se izplača pavšalna nagrada 500,00 dinarjev avtorju vlog št. 161—166 ERMAN ALOJZU (Predlogi izboljšav na rezkal nem stroju). Komisija predlaga UO, da nagradi in izplača odškodnino avtorjema vloge št. 172 MEGLIC ALOJZU in VREČKO STANETU vsakemu po 300,00 din (Izboljšava upornikov s pregibnim križem pri švedski omari). Po 100,00 din idejne nagrade pa prejmejo avtorji vlog: MARTELJ MARJAN, vloga št. 168 — Šablonsko odkrivanje zgornjih robnikov. MARTELJ MARJAN in KOZINC BORIS, vloga št. 169 (vsak po 50,00) — Avtomatska regulacija nivoja pri poliestru. KUNCIC JANEZ, vloga št. 170 — Zavora na stroju za vrtanje lokov. KRIVIC J02E, vloga št. 171 -Priprava za montažo obrobne gume za čolne. K.T. Thoni in Stenmark sta bila oba istega mišljenja, da paralelni slalom ne more biti pravo merilo, kot sta to normalni slalom in veleslalom. »Mislim, da bi morali res biti trije svetovni pokali«, pravi Stenmark, »za vsako disciplino eden in nič za kombinacijo«. Mladi med seboj RAZBURLJIVA ŠPORTNA SREČANJA MLADINE Kot vsako leto so se tudi letos mladinci osnvnih organizacij ZSMS v občini pomerili v več športnih panogah in s tem počastili mesec mladosti. Naši nogometaši so v sestavi Cerar, Kozinc, Robič, Ropič, Vojvoda in Tonejc gladko prišli v polfinale. V polfinalni tekmi pa so v Kropi izgubili s Podnartom in tako izpadli iz borbe za najvišja mesta. 2e v prvih minutah so prejeli tri gole in kljub borbenosti so do konca uspeli doseči le dva zadetka. V namiznem tenisu so nas takoj izločili mladinci iz Iskre, ki s kasneje prišli v finale. Za nas so nastopili Božič, Kozinc in Zupan. Zelo zanimiva so bila srečanja košarkarjev v Lipnici. Naši fantje: Cerar, bratranca Kolman, Kozinc in Perko, so sicer prvič igrali skupaj, vendar so se dobro znašli. V prvi tekmi so izgubili z uigranimi košarkarji iz Gori j. V naslednji tekmi so premagali Verigo. Najbolj zanimiva je bila zadnja tekma s Plamenom iz Krope, ki je bil do takrat še neporažen. Izredno požrtvovalni igralci Elana so uspeli zaključiti prvi polčas v svojo korist. V nadaljevanju so igrali še bolje. Minuto pred koncem so vodili že za šest košev. Toda, ko so bile borbe pod koši najhujše, je sodnik izključil najboljšega igralca na igrišču — Kolmana Bojana. Ker je bila njegova odločitev očitno nepravilna in pristranska, se je kape- Zahvali Ob težki izgubi drage mame MARIJE DOLŽAN sc zahvaljujeva za podarjeni venec in šopek od sodelavcev kontrole in končne obdelave smuči in izrečena sožalja. Sin Marjan in hči Marija Po dolgotrajni bolezni je preminil dragi oče, očim in ded HERGOUTH KARL Zahvaljujemo se za izrečena sožalja in venca od sodelavcev strojne in iz telovadnega orodja. Žalujoči sin Marko, snaha Vera in zet Franci Perkovič Op. ur.: Uredništvo se opravičuje za zapoznelo objavo zahvale. tan naših hotel pritožiti sodniku, leta pa je zato zaključil tekmo z 20:0 v korist Plamena. Tako z uvrstitvijo v finale ni bilo nič. Naši kegljači Zupan, Kokalj in Eržen so bili s 184, 192 in 208 podrtimi keglji solidni četrti. Edino zmago na turnirju je priborila naša sterlska ekipa. Kozinc 154. in Pein-kicher s 145. krogi sta bila tudi najboljša strelca nasploh. Mikič Lado pa zaenkrat še nima dovolj izkušenj za tekmovanja. Izredne možnosti za svojitev prvih mest so bile v konkurenci mladink, žal pa se ni niti ena ekipa udeležila tekmovanja. Referent za šport pri OOZSMS — Elan K. B. Kadri Lastnost delavca v mesecu maju so pridobili naslednji delavci: 1. Pavlin Branko, PK delavec v obratu smuči (vrnil iz JLA) 2. Kapus Jakob, KV električar v pomožnem obratu (vrnil iz JLA) 3. Vovk Janez, NK delavec v kovinskem oddelku 4. Pogačnik Stanko, KV avtomehanik v kovinskem oddelku 5. Urh Marko, NK delavec v pripravi lesa. Lostnost delavca v mesecu maju pa so izgubili naslednji delavci: 1. Vidoševič Josip, KV ključavničar v kovinskem oddelku — samovoljno 2. Stojkovič Blagoje, NK delavec v pomožnem obratu — sporazumno 3. Kopše Jožica, NK delavka v obratu smuči — samovoljno. UREDNIŠKI ODBOR: Vidic Vlasta, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj ZENSKO SINDIKALNO PRVENSTVO ZA LETO 1975 I Zap. št. I PRIIMEK 1. 2. 3. 4. 5. 6. Točke Mesto 1. ZULJAN T. ■ 1 0 0 1 0 2 IV.-V. 2. FERK J. 0 ■ 0 0 0 H VI. 3. PRESTRL M. 1 1 ■ 0 1 0 3 II. 4. HORVAT M. 1 1 1 ■ 1 1 5 I. 5. KOŠIR M. 0 1 0 0 ■ 1 2 IV.-V. 6. BRCAR I. 1 'A 1 0 0 ■ 2 'A III. šah ELANOVO BRZOPOTEZNO PRVENSTVO — MOŠKI II. TROMESEČJE — 5 .5. 1975 PRIIMEK 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Točke Mesto % 1. MEVLJA ■ 0 1 1 1 0 1 0 0 0 4 VI. 2. VREČKO 1 ■ 1 ‘A 1 1 1 'A 1 1 8 I.-II. 3. PETERMAN P. 0 0 ■ 0 0 0 1 0 1 1 3 VIII. 4. RESMAN A. 0 '/i 1 ■ 'A 0 IA 0 0 0 2 'A IX. 5. ZAJC 0 0 1 H ■ 0 1 0 0 1 VA VII. 6. 7. LEGAT F. 1 0 1 1 1 ■ 1 0 0 0 5 III.-IV.-V. HORVAT 0 0 0 'A 0 0 ■ 0 'A 0 1 X. 8. 9. JERALA 1 'A 1 1 1 1 1 m 1 8 I.-II. DRAGAN M. 1 0 0 1 1 1 'A 'A ■ 0 5 III.-IV.-V. 10. RESMAN F. 1 0 0 1 0 1 1 0 1 ■ 5 III.-IV.-V. zanimivo - zanimivo INTERNATIONAL BOAT INDUSTRY, april 1975 Švedsko tržišče čolnov Po cenitvah švedskega združenja Svveboat je bilo v letu 1974 na Švedskem preko 1000 milionov SKr prometa v navtični industriji. Na Švedskem so prodali za 350 mio SKr čolnov, od tega je bilo 30% uvoženih. V letu 1973 je znašala prodaja čolnov 280 mio SKr, 22 % čolnov je bilo uvoženih. Na Švedskem je v uporabi 620.000 čolnov, kar znaša 1 čoln na 14 prebivalcev. V lanskem letu je kot ostale evropske dežele tudi Švedska doživela v čolnarski industriji boom in kaže, da bo šlo tako tudi v letu 1975. Največ uspeha so požele jadrnice, posebno tiste od 6 — 12 m. Navječ realizacije pa ima Volvo, 512 mio SKr. Volvo napovdeuje, da bo zavzel 90 % švedskega tržišča motorjev, 75 °/b zapadnoevropskega in več kot polovico povsod drugod. Napoveduje tudi osvojitev 25 % ameriškega tržišča motorjev. Drugi največji švedski proizvajalec je Monark Cescent. Njihova tovarna izvenkrmnih motorjev v Up-pasali je zdaj pod kontrolo Volva. Njihova letna proizvodnja čolnov znaša preko 5000 čolnov, poleg tega še precej čolnov, ki jih po pogodbi izdelajo na Poljskem. Švedski izvoz čolnov v letu 1974 znaša 106.060 SKr, od tega gre največ na Dansko in Zapadno Nemčijo, nato v ZDA in na Norveško. / ^ svenska skidforbimdet Mvnmii %ki anmkiatiom/iO>ihaiion m m*mm. m nki, somi i*iv iiin skiyimm\ni« ŠTORA VVOATAN 20, 111 27 Sli K Mm M M • Til KIMAM! SMIMOKHI MKT, SUH K IH H M • l|l.; 0».|» |« »*. švedska smučarska zveza Člani ivedskega alpskega smučarskega združenja Cenjeni gospod, Ob koncu pretekle smučarske sezone bi se Vam rod iskreno zahvalil zo dobro sodelovanje, v svojem imenu in v imenu članov sveta, ivedskego smučorskega združenja in komiteja tekmovalcev. Ta mesec Vas bosta obiskala nai glavni initruktor in tehnični direktor Nogler Hermonn in Vam osebno izročila naio zahvalo in se prav tako dogovorila za naslednjo sezono. V upanju, da bomo le nadalje v naslednji zimski sezoni in olimpijski sezoni dobro sodebvali, Vam izrekam svoje najboljie želje. Z iskrenimi pozdravi «;nri »tri Ančk r of cnc SWE-A1.P-SK]-POOL nnd nižine CoM>nl rte? Visoko priznanje Elanu od Švedske smučarske zveze Delo pri Lakiranju smuči je mehanizirano Fotokronika Gen. sekretar OZN za industrijo in razvoj g. I.amin Keyne v razgovoru z našimi predstavniki i; Janez Platnlk je bil eden najbolj zalneteresiranih obiskovalcev. Povedal je, da te zvrsti proizvodnje še ni videl. in v obratu smuči, kjer z zanimanjem sledi proizvodnemu procesu ^91 Še nekaj ŠPORT — EXPRESSEN, Stockholm Novinar Stig Bodin poroča o Elanovi tiskovni konferenci v Val Gardeni: V Elanu dobro vedo, da bodo In-gemarja obiskali predstavniki konkurenčnih podjetij. Tako je bilo tudi v zadnjih aprilskih tednih 1974, ko jc Stenmark — nekoliko v presenečenje vseh, ki vedo za vsote in servis, ki ga nudijo avstrijske firme — izbral Elan. »Suj so bile hitrejše (smuči)!« je rekel Stenmark. SCIARE, 116 75 Pismo nekega bralca: »Čudil sem se, ko sem videl, da Stenmark uporablja smuči Elan. Nisem si predstavljal, da so to tekmovalne smuči.« Uredništvo odgovarja, da Elan že leta proizvaja tako turistične kot tudi tekmovalne smuči in nato navaja vse pomembnejše uspehe na njih v svetovnem in evropskem pokalu, evropskem mladinskem prvenstvu in prvenstvu Nemčije. OLIMPRESS 2.75 Maskoti olimpijskih iger 1976 v Montrealu — bobru so dali ime Amik, kar v indijanskem jeziku plemena Algonkin pomeni bober. SKI BUSSINES V tej sezoni predvideva Rossig-nol — Dynastar preko 400.000 dolarjev za stroške profesionalnega smučanja. Na SIG 75, od 1.—4. 3. v Greno-blu jc razstavljalo 550 firm. ŠPORT, Ztirich, 23, 24 Engadinskega maratona, ki je bil 9. 3. in je dolg 42 km, se je udeležilo 9.600 tekačev, med njimi tudi Magnusson in Lundback. Sprejem ameriškega senatorja g. Johna Platnika pred upravnim poslopjem (četrti od leve)