LETO XXIV
1985
Srečanje z upokojenimi v letu 1984
20. decembra je bilo na Teharjih pri Mlinarjevem Janezu organizirano srečanje z upokojenci, ki so odšli v pokoj v letu 1984. Tega srečanja se je udeležila večina naših bivših sodelavcev, ki so v lanskem letu bili upokojeni. Najprej je navzoče pozdravil predsednik kolektivnega poslovodnega odbora tovariš Burnik, ki je v svojem govoru prisotnim poudaril zasluge delavcev, ki so opravljali svoje delo v Železarni v težkih pogojih povojne graditve in katerih delo se kaže na vsakem koraku v Železarni. Poudaril je, da s tem, ko so odšli v pokoj ne pomeni, da so za delovno organizacijo pozabljeni, njihovo delo namreč je med nami še vedno in bo prisotno. Zato je prav, da obdržijo stik s svojo bivšo delovno sredino in da se v Železarno med svoje bivše sodelavce še večkrat povrnejo.
V	nadaljevanju je potem prisotne nagovorila tudi tov. Lamut Marija, kije vsem upokojencem zaželela mnogo zdravja in čimdalj-še ifži vanj e zasluženega pokoja.
V	času kosila, se je med upokojenci in gostitelji razvil živahen pogovor v katerem so se naši bivši sodelavci spominjali časov, ko so še delali v tovarni vseh tistih težkih pa tudi veselih trenutkov, ki so jih preživeli skupaj s svojimi sodelavci. Človek kar ni mogel verjeti, da teh znanih obrazov, s katerimi se je srečeval vsak dan v tovarni ne bo več videl vsak dan na njihovih delovnih mestih. V nekem smislu nam je bilo vsem prisotnim težko, da se ne bomo več videvali tako pogosto. Pa vendar vsak med nami ve, da je odhod v pokoj nujen, saj So ti delavci v letih svojega službovanja ob napornem delu izgubili mnogo svoje življenjske sile in da je za njih prišel čas, ko si lahko po napornem delu oddahnejo.
Na koncu tega našega kratkega poročila o sprejemu za upokojene člane našega delovnega kolektiva v letu 1984 lahko tudi mi vsem bivšim sodelavcem izrečemo našo željo, da bi zdravi in veseli uživali svojo pokojnino še mnogo let, s tem, da se njihovi stiki z Železarno še nadalje ohranjajo.
Naši sodelavci, ki so bili upokojeni v letu 1984 na svečanem kosilu skupno z gostitelji
Seja delavskega sveta ob
zaključku leta 1984
Delavski svet delovne organizacije Železarne Štore je imel 5. redno sejo, kije bila 27. decembra 1984 v Domu železarjev na Teharjih. Na njej je bilo obravnavano poslovanje za preteklo leto in usmeritve v poslovanju za leto 1985. Vse to je podal predsednik KPO, tov. Burnik. Posebni poudarki iz njegovega govora so bili:
Na določenih področjih so bili v letu 1984 doseženi izjemno dobri rezultati. Po še nedokončnih podatkih bo količinska proizvodnji v primerjavi z lanskim istim obdobjem presežena za 7,5 %. Blagovna proizvodnja pa bo večja za 10,2 %, kar je zares velik rezultat. Finančni rezultati bodo nekoliko slabši. Na takšen rezultat vpliva vrsta dejavnikov, eden od njih zimska tarifa elektrike. Veliki napori za zagotavljanje tekoče devizne likvidnosti in dobave iz vzhodno evropskih držav so prav tako obremenjevali dohodek. Na področju zalog so bili napravljeni določeni premiki. Na investicijskem področju je bil dosežen določen napredek v smeri modernizacije. Z izgubo sta poslovala dva TOZD, in sicer TOZD tovarna traktorjev in TOZD livarna strojne litine. Točni zneski izgub bodo znani po zaključnem računu.
V naslednjem letu bo še naprej ostajal velik problem uvoz, precejšnja rast obrestnih.mer. Nagrajevanje je treba gojiti kot motivacijo za' dobro delo delavcev in tako ohranjanje določenega standarda delavcev. Pri usmeritvi za leto 1985 je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
-	obrestna mera
-	stroški
j — devizno poslovanje
-	dokončati najpomembnejše naložbe
Sili zagotavljati vse potrebno za normalno poslovanje TOZD glede TOZD v izgubi pa se bo potrebno dokončno odločiti, kako naprej.
Glede na vse pogoje je potrebno GN še enkrat proučiti in ga po potrebni tudi korigirati.
Po končani seji Delavskega sveta DO ŽŠ so si ob slavnostnem kosilu vsi povabljeni zaželeli veliko delovnih uspehov v letu 1985.
RAZISKOVALNO-RAZVOJNA DEJAVNOST DO ŽELEZARNE ŠTORE DANES IN V BODOČE
»Razvojni oddelek« v Železarni Štore obstoja že vrsto let. Deloval je v različnih oblikah organiziranosti, vsekakor pa s premalo podpore, razumevanja in povezanosti s proizvodnjo, tako da danes ugotavljamo njegovo premajhno uveljavitev. Za takšno stanje ne kaže kriviti le maloštevilnih sodelavcev na tem področju, ampak bi morali vzroke širše razčleniti. Kljub temu je bilo izdelanih precej raziskovalnih nalog, doma in v povezavi z zunanjimi sodelavci. Vendar je vprašanje, ali je to, kar .je bilo narejenega, ustrezno izkoriščeno v naši metalurški praksi in je trajnega pomena za naš nadaljnji razvoj.
Smeri družbenega razvoja, dosedanji razvoj, stanje, vloga in položaj raziskovalno-razvojne dejavnosti v Železarni Štore ter razvoj metalurgije v svetu nas opozarjajo, da moramo tudi mi posvetiti več pozornosti raziskovalnemu delu. S predlogom nove organiziranosti še ne bomo kar čez noč obrnili vse na bolje, saj bodo to dejavnost še nadalje spremljale določene pomanjkljivosti, kot so kadrovske možnosti, slabe prostorske razmere, opremlejnost, financiranje itd. Z novo organiziranostjo bomo rešili mnogo formalnih problemov, katerih rešitev je predpogoj za učinkovito delo. Vendar bo treba še nekaj časa utirati pot zaupanja v naših sredinah in ustvarjati pogoje za delo.
Z uveljavljanjem nove organiziranosti raziskovalno-razvojne dejavnosti moramo graditi možnosti za vključevanje kadrov, ki bodo neposredno združevali delo v tej dejavnosti, pa tudi drugih, v ciljno usmerjene dolgoročne projekte, ki bodo izhajali iz razvojnih usmeritev temeljnih organizacij in poslovne politike delovne organizacije. Tako bodo imele vse razvojne odločitve v ozadju sistematično raziskovalno-razvojno delo in podlago.
Reševanje tehnoloških problemov, kot so osvajanje novih kvalitet, iskanje možnosti izboljšanja izplenov, znižanje neuspele proizvodnje, dvig kakovosti, racionalna potrošnja energije itd., pa naj bodo stalna naloga te dejavnosti.
S takšno usmeritvijo raziskovalno-razvojne dejavnosti bomo lahko sledili intenziteti tehnoloških sprememb in se pravočasno prilagajali bodočim potrebam in zahtevam trga. Biti sposobni proizvajati več, bolje in ceneje (usmeritev, ki smo jo poudarili ob sestavljanju projektnih teamov) pomeni učinkovito uvajanje novih spoznanj in znanja v našo prakso - to je proizvodnjo, tehnologijo, kakovost in v vse poslovne procese. Metode dela, kijih uvajamo s predlagano organiziranostjo raziskovalno-razvojne-ga dela, posebej pa še projektna organizacija dela in teamsko delu nudijo najboljše možnosti za vključitev naših kadrovskih potencialov v sklop razvojnih programov.
Celotni smisel iskanja in izdelave nove organiziranosti raziskovalno-razvojne dejavnosti je bil uporaba te dejavnosti pri reševanju naših problemov in usmeritev. Tako je naloga nas vseh, da to dejavnost podpremo, zgradimo učinkovito povezavo s prakso in tako realiziramo končni smo-; ter raziskovalno-razvojne dejavnosti za naš razvoj.
Alojz Šturbej
Sklepi predsedstva akcijske konference ZK
V eni izmed prejšnjih številk Železarja smo vas seznanili o vsebini konference o inventivni dejavnosti, ki jo je organizirala akcijska konferenca ZK Železarne Štore. Na tem srečanju so bili sprejeti sklepi in na osnovi njih je predsedstvo akcijske konference na 6. redni seji 25.12.1984 zavzelo naslednja stališča. Predsedstvo ugotavlja, da je konferenca o inventivnosti v Železarni Štore dosegla svoj namen.
-	Prvi sklep je, da se bodo 00 ZK zavzemale, da bodo pobudniki organiziranja in usposobitve inovacijskih krožkov v vseh sredinah. USO-MID metoda se mora prenesti tudi na druga področja. Osnovne organizacije bodo spremljale in preverjale delo teh krožkov.
—	Komisija za gospodarjenje pri delavskem svetu delovne organizacije je zadolžena, da preko komisij za gospodarjenje v TOZD aktivno sodeluje pri ustanavljanju krožkov, posebno vlogo pri tem imajo vodstva TOZD z dajanjem pobud in novih idej.
¡§¡6 Strokovna služba (oddelek za inovacije) je dolžna izdelati navodila oz. pripomoček za delo inovacijskih krožkov še v januarju.
; - Potrebno je ponovno oživeti organizacijsko obliko objavljanja problemov in rezultatov na področju inovacijske dejavnosti v širšem krogu
Iz Železarne Ravne
Tudi cilje, postavljene za november, so delavci Železarne Ravne dosegli. Jeklarna je izdelala prek 22.000 ton surovega jekla, kar je v novembru, ki je zaradi praznikov krajši mesec, zelo vzpodbudno. Drugi TOZD so izdelali okoli 12.500 ton proizvodov za prodajo in dosegli 2,24 milijarde din fakturirane realizacije. Na konvertibilno tržišče so izvozili za okrog 1,88 milijonov $. Zaradi takega uspeha bo mesečna stimulacija okrog
7.000	din in bo povprečni OD za november v Železarni Ravne nekaj pod
40.000	din.
Tudi decemberski cilji so že znani: najmanj 2,20 milijarde din fakturirane ralizacije in 1,7 milijona $ konvertibilnega izvoza. Ker fizični obseg proizvodnje pri TOZD finalistih kaže, daje končno proizvodnjo še možno povečati, je to njihova najvažnejša naloga za december, za jeklarje pa izboljšati kvaliteto.
Za praznike ob Dnevu republike so v Železarni Ravne poleg vzdrževalcev in tistih, ki so opravljali inventuro, delali še valjarji. Na srednji in lahki progi so izvaljali 1.000 ton izdelkov (790 ton srednjih in 210 ton lahkih profilov) in tako za 30 % presegli normo. Taka delovna zmaga je za vso železarno pomembna, še. posebej zato, ker se rezultati štejejo že za december, ko ciljev tudi zaradi krajših rokov ne bo lahko doseči.
Ker so TOZD Železarne Ravne za prihodnje leto predlagali povečanje števila delavcev za okoli 4,8 %, bo kadrovska služba skupaj z ravnatelji ponovno uskladila plan zaposlenih. Iz planov bodo izločeni tisti delavci, ki jih zaradi kadrovskega deficita ne bo mogoče zaposliti. Tako bi se število delavcev (brez dveh TOZD) povečalo največ za 1 %.
TOZD družbeni standard bo na novo organiziral razdeljevanje malic v železarni. Da bo manj čakanja, bo povečal število delilnih mest. Po novem letu bo drugačen sistem uporabe blokov. Vsak bo dobil na začetku meseca blok z 31 listki, na katerih bodo odtisnjeni datumi. Vsak listek bo veljal le določenega dne, torej jih ne bo mogoče več zbirati in namesto malic jemati druge hrane. Bloki bodo poslej samo to, kar v bistvu so: bloki za malico.
zaposlenih. Informacijski sistem za prenos informacij iz tega področja je potrebno vsekakor izboljšati.
-	Inventivna dejavnost je tesno povezana z nagrajevanjem, zato je potrebno uveljaviti inovacijski dohodek kot kazalec uspešnosti poslovanja.
-	OO ZK so dolžne sklepe obravnavati in jih vključiti v svoje programe dela.
-	OO ZK so dolžne obravnavati in oceniti udeležbo svojih članov na konferenci o inovacijski dejavnosti in v zvezi s tem sprejeti ustrezne sklepe-
Predsedstvo akcijske konference ZK Železarne Štore je obravnavalo tudi program seminarja v združenem delu v šolskem letu 1985, ki gaje podal medobčinski svet ZKS Celje. Sklenil je, da se ga udeležijo člani koordinacijskih odborov v TOZD in DS, da bo 3-dnevni (en dan na teden, in sicer ob sredah) s pričetkom ob 11. uri v Kulturnem domu Štore. Izvajalec seminarja je medobčinski svet ZKS Celje. Predsedstvo predlaga, da se seminar izvede v drugi polovici januarja 1985. OO ZK TOZD/DS so dolžne zagotoviti in vplivati na polnoštevilno udeležbo članov koordinacijskih odborov na tem seminarju.
Osnovnim organizacijam ZK v TOZD in DS predsedstvo predlaga, da ocenijo in analizirajo dosedanje izstope članov iz vrst Zveze komunistov in analizo posredujejo predsedstvu ŽK Železarne Štore do 15. 2. 1985.
Ana T.
IZ NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ
SPREJEM ZA
PREDSTAVNIKE
NAJUSPEŠNEJŠIH
TEMELJNIH
ORGANIZACIJ
ŽELEZARNE ŠTORE
V ponedeljek, dne 24. 12 1984, sta v Domu železarjev na Teharjah predsednik skupščine občine Celje in predsednik občinskega sindikalnega sveta priredila sprejem za predstavnike temeljnih organizacij Železarne Štore, ki so prve izpolnile svoje letne plane proizvodnje. V Železarni Store so prve izpolnile plan proizvodnje temeljne organizacije Jeklo-vlek, Valjarna I in Valjarna II. V nagovorih predsednika skupščine občine Celje in predsednika občinskega sindikalnega sveta so bile izražene čestitke delavcem omenjenih temeljnih organizacij, ki so z izjemnimi delovnimi napori uspeli doseči svoje plane proizvodnje in izvoza in s tem dali svoj izjemen prispevek gospodarski stabilizaciji. V Železarni Štore so namreč skupno proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom povečali za več kot 7 % in tako so vse temeljne organizacije izpolnile svoje plane proizvodnje, razen ene temeljne organizacije, ki tega ni uspela zaradi večje okvare.
Izrečena priznanja temeljnim organizacijam, ki so prve dosegle svoje plane proizvodnje, pomenijo tako za te temeljne organizacije kot za celoten kolektiv železarne veliko; obenem pa pomenijo obvezo za uspešno delo tudi v prihodnje.
JEKLOVLEK NA PRELOMU LET 1984/85
Tako, voščila, najboljše želje in zdravice smo si izmenjali, bolj ali manj aktivno ali tudi delovno preživeli praznične dni in spet začenjamo znova. Čeprav So marsikje praznične dni raztegnili do ponedeljka, 7. januarja, smo v Železarni Štore pričeli z delom že v četrtek, 3. januarja, pa čeprav ostajata v tem tednu samo še dva delovna dneva. Očitno je, da še vedno niso v vseh okoljih enako dojeli težavnosti današnjega časa. Mi v Železarni Štore smo jo, o tem pričajo tudi uspehi, ki smo jih v minulem letu dosegli.
V	dneh, ko se je staro leto iztekalo, sem imel, pri razgovorih s sodelavci iz jeklovleka in z delavci iz drugih delovnih sredin v Železarni Štore, večkrat priliko čutiti ponos in zadovoljstvo nad doseženim, občutek pripadnosti in kar je še bolj pomembno, tudi kritičnost in samokritičnost pri sogovornikih. Poenostavljano tako; vse priznanje za minulo, za doseženo, naš cilj pa je delati bolje in drugače, da bodo poslovni rezultati še boljši in zato seveda tudi osebni dohodki višji. Menim, daje prav prizadevanje za ustreznejše nagrajevanje in iskanje pravičnejših in najprimernejših oblik za nagrajevanje po delu v letu 1984 v veliki meri stimuliralo delovne sredine, da so v maksimalno možni meri izkoriščale dane tehnične možnosti. Tudi v letu 1985 ostaja to ena od najbolj pomembnih nalog. Pomembno bo upoštevati različnost in podobnost del in nalog v vseh delovnih sredinah Železarne Štore, ki je glede na raznolikost proizvodenj zelo pestra. Treba bo upoštevati tudi dane možnosti in izhodiščne pogoje za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Ob starem gradimo novo, težaško in naporno delo, se trudimo zamenjati z lažjim, enostavnejšim, a strokovno morda zahtevnejšim. Vse to bo treba upoštevati. Nesporno pa je, da so še rezerve, da je možnosti za racionalnejše delo veliko, inventivnost pri delu nujna in raziskovalno razvojna dejavnost obveza do prihodnosti.
V	jeklovleku smo v preteklem letu 1984 vsekakor dobro delali in tudi dobro poslovali. Spomnim naj, da seje v septembru mesecu leta 1983, ko smo pričeli pripravljati gospodarski načrt za leto 1984, prva ocena za proizvodnjo glasila še 15.000 ton. V zadnjih mesecih tistega leta pa smo si, kljub dvomom z marsikatere strani, uspeli pripraviti tako organizacijske kot tudi tehnične pogoje za doseganje večje količine, a tudi zahtevnejšega asortimenta, najprej
Tovarna traktorjev izpolnila plan
V četrtek 27. decembra 1984 so delavci temeljne organizacije. Tovarne traktorjev pripravili skromno a vendar prijetno slovesnost.
Z montažnega traku je namreč prišel pettisoči traktor v letu 1984. Lahko bi dejali, da to ne pomeni nič posebnega predzadnji dan izpolniti plan, pa vendarle delavci mislijo nekoliko drugače. Problemi z materialom so povzročili vrsto izpadov, zamenjav delovnih dni in v zadnjem tromesečju celo reduciranje proizvodnje. Ob vseh teh težavah pa so vendarle dosegli začrtani cilj, kar jim je bilo v posebno čast in zadovoljstvo. Slavljenca »pettisoči traktor« so posebno okrasili in počastili s starim običajem gf: šampanjcem. Manjkalo ni čestitk in zadovoljstva ob hitro inproviziranem prigrizku.
Na koncu velja povedati, da je TOZD Tovarna traktorjev od svojega začetka proizvodnje tj. 25 feb. 1977 izdelala že 33.360 traktorjev, in jih od tega kar 12.955 izvozila.
Komisija za informiranje (Pišek Alojz, ing.)
16.000	ton in nato 16.500 ton. Na začetku leta smo še imeli težave zaradi ozkih grl kot posledica nekaterih še nedokončanih del v novem jeklovleku pa tudi zaradi nekaj manj uspelih rešitev pri opremi. Na koncu leta 1983 smo ocenjevali tudi, da bo zaradi različne prioritete na trgu nastopil morda kdaj tudi problem glede oskrbe z vložkom iz obeh valjarn. Predvsem DS komerciala, DS priprava proizvodnje in TOZD kontrola kakovosti so ob razmeroma dobrem delu TOZD vzdrževanja prispevali tak delež v celotnem poslovnem procesu jeklovleka, da smo imeli zagotovljene pogoje za dobro delo. Za ostalo smo poskrbeli sami. Naredili smo preko 17.500 ton brušenih in vlečenih jeklenih profilov in od tega izvozili skoraj 6.000 ton. Pravzaprav je pri tem predstavljala edino večjo težavo oskrba s kvalitetnimi brusnimi ploščami od Swatyja in z vot-licami od Jugorapida zaradi pomanjkanja surovin, pri čemer smo že dobili prva orodja od ostalih proizvajalcev.
Preveč časa in preveč prostora bi vzelo naštevanje podrobnosti, ki so omogočile dobro delo in bi bile mogoče odgovor nekaterim, ki so morda komentirali doseganje plana jeklovleka že v prvih dneh meseca decembra, češ saj so prenizko planirali. Posebej še, ker smo si sami zastavili cilj bolj izkoristiti naše rezerve. Tudi celjski »Novi tednik« je omenil naših 15 % rezerv. Ob tem je treba vendarle reči še naslednje. Najprej, koliko in kaj se nam še ekonomsko opravičeno splača delati. To nam bo povedala komerciala.
Treba bo prevzemati zahtevnejši asortiment, ki bo prinašal morda manj v tonah, a več v dohodku: specialni profili, brušenje v ožjih tolerancah, iskanje novih izdelkov in tehnologij v hladni predelavi. Tuje gotovo najmanj 5 °/o rezerve. Stroji so glede na svoje lastnosti gotovo sposobni dati več in obratovati bolje. Tu lahko TOZD vzdrževanje z ustreznimi metodami in pristopom prispeva vsaj 5 % k boljši izkoriščenosti tehničnih kapacitet. Ce omenimo še zmanjšanje izmečka, optimiranje odpadka pri obdelavi, medfazno kontrolo kvalitetne proizvodnje in dobro organizacijo dela v jek-lovleku, pa smo že na omenjenih 15 % rezerv.
Navedene številke bazirajo na podatkih, ki jih imamo in poznamo iz naših informacij o poslovanju. Mislim, da je prav, če rečemo, da si bomo v jeklovleku v letu 1985 trudili proizvodnjo organizirati in voditi tako, da bodo imeli delavci, ki neposredno upravljajo s stroji, možnost dobro in kvalitetno delati. To in tukaj je naša rezerva, ki jo bomo skušali v kar največji meri izrabiti in ki jo bomo pri nas, v novem jeklovleku, gotovo lažje in hitreje izkoristili kot v starejših obratih. Prav tako bomo morali ponovno preveriti našo organiziranost, nagrajevanje, razporeditev in ostalo, če bomo hoteli ob večjih količinah in zahtevnejšemu asortimentu še naprej slediti trendu povečevanja produktivnosti in zniževanju stroškov.
Naj zaključim z željo, da bi se nam naši načrti v letu 1985 uresničili in seveda želim enako tudi vsem ostalim, ki se na tak ali drugačen način trudijo za iste cilje, to je za večje uspehe naše Železarne Štore in za boljši in varnejši svet jutri.
Boris Marolt, dipl. ing. str.
IZ NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ
PRIZNANJA ZA DELO
V	TOZD mehanska obdelava se bodo radi spominjali leta 1984. Po desetih letih so namreč prvič uspeli docela realizirati plan proizvodnje.
Kako jim je to uspelo?
Vodja TOZD je pojasnil, da je k temu pripomogla Livarna I, ki je v predvidenih rokih dobavljala surove valje v Mehansko obdelavo. V tem letu so se zato prvič pojavile možnosti za uspeh. Tudi TOZD livarna I se je srečevala s težavami, ki pa so jih uspeli odpravljati. TOZD livarna I in MO sta v preteklosti že imela podobne plane kot v tem letu, vendar je šlo za valje z manjšo stopnjo obdelave, npr. ruski koluti, valji za ČSSR itd. Letos so proizvodnjo valjev 3400 ton realizirali ob tem, da so obdelovali precejšen odstotek takoimenovanih nemetalurških valjev, kjer je vloženo precej več obdelave. Valji so vrtani, rebričeni, gladkobrušeni itd. in je tudi udeležba MO v skupnem prihodku neprimerno večja.
V	TOZD mehanska obdelava pripisujejo zasluge za uspeh predvsem pridnosti delavcem te temeljne organizacije. Osnovna organizacija sindikata te TOZD je zato sklenila, da najzaslužnejšim delavcem nameni posebna priznanja. Komisija za priznanja in odlikovanja pri 00 ZS je izmed 231 izbrala 7 delavcev iz proizvodnje, ki so skozi vsa leta kazali s svojo pripravljenostjo do dela veliko pripadnost TOZD. Ti delavci so: Golež Jože, Hribernik Alojz, Mramor Jože, Trbovc Ivan, Krmuzelj Darko, Rezar Jože, Gaberšek Vida.
Pet nagrajencev so izbrali za uspešno delo v družbeno-političnem življenju te TOZD. Ti so: Leskošek Zlatko, Fidler Vinko, Šeliga Zdravko, Metličar Martin in Vrečar Albin.
Vsi nagrajenci so sprejeli simbolične knjižne nagrade s plaketami tov. Tita.
Tov. Hribernik Alojz in Golež Jože sta s ponosom povedala, da te nagrade nista pričakovala, da pa jima pomeni veliko.
Tov. Golež je po poklicu strugar in dela na obdelavi litine. Poudaril je, da mu vseskozi ni bilo vseeno, ali bo plan dosežen. Rad dela, če se pokaže potreba in če s tem pripomore k dobrim rezultatom.
Tov. Hribernik dela 10 let v TOZD na delovnem mestu orodjarja. Njega je priznanje za delo ravno tako zelo prijetno presenetilo. Nagrajeni družbeno-politični delavci so mnenja, da ta oblika nagrade pomeni več kot vse ostalo. S svojim delovanjem menijo, da so v TOZD uspeli narediti več za tesno medsebojno povezovanje med družbeno-politično strukturo, samoupravni organi in delegacijami. Vse to pa se odraža v odpravljanju slabosti za krepitev samoupravnega sistema in v rezultatih dela.
Vsi nagrajenci so bili enotnega mnenja, da ob tej priliki ne smemo pozabiti na vse ostale delavce TOZD mehanska obdelava, ki so š svojim delom pripomogli k skupnim rezultatom.
Vsem nagrajencem v MO še posebej čestitamo za njihovo dobro opravljeno delo in ob tem izrazimo pohvalo Osnovni organizaciji sindikata, kije prva v naši delovni organizaciji našla tako primerno obliko moralne stimulacije za svoje najprizadevnejše delavce.
Vredno posnemanja!
Ana T.
Mladenič pri 121
Redki so posamezniki v naši železarni, ki vedo, da naši jeklarji hranijo dragoceno kovaško kladivo iz stare martinarne, katero nosi častitljivo letniko 1864, torej letos slavi 121 let obratovanja. Redke so starine, ki smo jih uspeli ohraniti v naši železarni. Mnogo preveč smo bili nepošteni do naprav, strojev, pripomočkov in arhivske dokumentacije iz onega stoletja, pa vse skozi v tem tehnično razgibanem stoletju in povojnem času, ko smo nepremišljeno zavrgli prenekateri dokument in pretopili stare, častitljive stroje.
Hude zmote, ki se ne smejo ponoviti! Kovaško kladivo je hvaležno služilo jeklarjem, elegantno, s prefinjeno regulacijo je kovalo svoj vsakdanji pika poka; kot tako je bilo izredno potrebno in verjetno prav zato ni doživelo z drugimi starinami predčasnega odpisa oziroma uničenja.
Delo na starem kovaškem stroju v Jeklarni
Zato so ga jeklarji spoštovali, vzdrževalci negovali. Kako dobre stroje so nekoč izdelovali, priča letnica izdelave 1864. tovarne strojev Aerzener Maschinenfabrik GmbH, Aerzen - Hameln, s številko izdelave 922.
O kladivu, ki je bilo nameščeno pod podestom stare martinarne, in o kovačih je mnogo zgodb. Z njim so delale, kovale in preizkušale kakovost jekla generacije kovačev.
Da so bili štorski kovači res strokovnjaki, da so poznali jekla in o pomenu kladiva za tiste dni, ko še niso imeli laboratorija za ugotavljanje kakovosti »kuhanja« jekla, pripoveduje prvi mojster štorskih elektrikarjev tov. Štefan Luževič.
Po prvi svetovni vojni je bil eden najboljših kovačev Teržan iz Teharij. Sicer ni mogel brez dobre kapljice, a bil je tisti, ki je s svojo strokovnostjo poročal mojstrom kakovosti jekla v SM peči. Kovači so »probo« iz peči pred dokončnim izlitjem taline skovali, preizkusili na trdnost, lom, na iskrenje in kovaško zavaritev. Vse to je opazoval mojster peči in kar je kovač ugotovil, tako je mojster peči dodajal ali odvzemal z legura-mi in z drugimi dodatki, da je dobil jeklo, ki ga je trg zahteval.
»Leta 1978 smo prenehali obratovati s SM pečjo v stari jeklarni in od tam smo prevzeli kovaško kladivo, kije bilo izdelano 1864. leta. Kladivo za nas pomeni osnovno sredstvo posebne kategorije, saj poleg tega, da služi svojemu namenu, nosi tudi zgodovinsko - muzejski poudarek. Kladivo je bilo lani ob 120-letnici rojstva temeljito obnovljeno in na ta način mu je podaljšana obratovalna in s tem tudi življenjska doba. Od samega začetka obratovanja kladiva pa skoraj do likvidacije SM peči je kladivo imelo vlogo današnjih laboratorijev.
Verjetno se bo kdo vprašal, zakaj nismo postavili kladiva nekje v tovarni kot muzejski eksponat. Jeklarji se tega zavedamo in do tega bo tudi prišlo, pa vendar menimo, da daljša obratovalna doba pomeni večjo muzejsko vrednost in prav zato ga bomo še precej let pridno uporabljali.
O starosti in zgodovini kladiva ve manjše število jeklarjev, to so predvsem starejši delavci, ki so prišli iz SM jeklarne, vodstvo TOZD in redki posamezniki, ki to kladivo uporabljajo. Mislim, da bo ta informacija prav prišla vsem zaposlenim v jeklarni in tudi v Železarni.
Za zaključek sem tov. Gojka Manojloviča povprašal, ali se vidi napredek v ohranjevanju starih, zgodovinskih naprav v naši železarni.
»Osebno menim, daje čutiti precejšen napredek v skrbi za stare naprave in zgodovino Železarne Štore, vendar še premalo in bi bilo potrebno na tem področju pohiteti ter za bodoče rodove rešiti dokumente in predmete zgodovinskega pomena«. Tako tov. Gojko Manojlovič. Hvala za povedano in naj izkoristim v imenu uredništva Štorskega železarja, da našim jeklarjem lepo čestitamo za doseženi letni plan 126.500 ton odlitega jekla. (Pogovor sva s .tov. Manojlovičem imela lani 25. decembra.)
Kot vidimo, bodo v jeklarni skrbeli za starine, dokumente, ki pričajo o naši tehnični preteklosti. Žeiimo, da bi bilo tako tudi drugod. Bilo bi potrebno, da naše tehnične organizacije, kot DIT, DIATI, LT in tudi DPO, predvsem mladina, organizirajo strokovni ogled jeseniškega muzeja, kjer bo marsikaj videti, kako skrbe za tehnično-kulturno dediščino, se malce pogovore in tudi pri nas resneje storimo korake na tem področju.
In za konec ne pozabite hraniti tistega, kar danes še ni zgodovinska vrednost, a vendar bo z bliskovito tehnično naglico to morda že jutri!
VER
MLADINSKA STRAN
SODELOVANJE Z MLADIMI METKE
Mladinci TOZD TT smo na eni svojih sestankov sklenili, da se bomo povezali z mladinci neke druge OZD. K sodelovanju smo povabili mladince OZD METKA iz Celja. Da bi se bolje spoznali in da bi začrtali skupne poti, smo organizirali družabno srečanje, kije bilo 9.11.1984 v prostorih Kulturnega doma. Po kratki predstavitvi obeh DO smo spregovorili o našem delu in načrtih za prihodnje leto. Tudi mladinci Metke so spregovorili o svojem delu, in sicer: so izredno aktivni na kulturnem področju, kjer sami in v sodelovanju z invalidskim pevskim zborom ter IV. osnovno šolo organizirajo vse proslave v okviru TOZD in DO, imajo razne slikarske razstave, objavljajo prispevke v svojem glasilu in podobno. Na športnem področju sodelujejo z vojaki, zase pa imajo v posameznih terminih rezervirane razne športne objekte, kjer se rekreirajo.
Oboji smo bili soglasni, da bi lahko sodelovali tako na kulturnem kot tudi na športnem področju. Tako so mladinci Metke že organizirali prvo športno srečanje, in sicer košarkaško tekmo, kije bila 15. 11.1984. Zmagali so mladinci TOZD TT z rezultatom 44:38.
Mi smo jih povabili na ogled traktorske hale, kije bil v soboto 15.12. 1984. Po ogledu proizvodnje smo imeli kratek sestanek, kjer smo v grobem opredelili naše skupne dejavnosti v naslednjem letu. Med drugim smo se dogovorili za izmenjavo prispevkov v naših glasilih. Tako danes že predstavljamo nekaj njihovih prispevkov.
00 ZSMS TOZD TT
MLADI IZ METKE SE PREDSTAVIJO
Podjetje Metka, tekstilna tovarna in konfekcija Celje, je nastalo po združitvi nekdanjih podjetij »Metka« ter »Bergman in drug«. Obe podjetji sta se začeli graditi skoraj istočasno v letu 1929. Ime Metka sestavljajo kratice me-mehanična in TKA-tkalnica.
Tovarna je sestavljena iz dveh TOZD, to je TOZD proizvodnja tkanin Celje in TOZD konfekcija posteljnega perila Kozje, ter DSSS.
Tekstilna tovarna Metka proizvaja tkanine za posteljnino in tkanine za prosti čas (hlačevina, sraj-
METKA
Metka lepo ime imaš, tvoje delo je bombaž, združuješ veš sto ljudi, ki v tebi živi in te krasi.
Bombaž priteče ti s tujine, dobiš ga za devize fine, tvoja moč ljudje in stroji so, ki vrednost mu zvišujejo.
Proizvod tvoji dobri so in prek meja te peljejo, doma pa skoraj hiše ni, ki tvoj produkt je ne krasi.
Več desetletij že obstajaš, lep in dober kruh nam daješ, vsi želimo ti še naprej, da bila bi nam mati kot doslej.
čevina). Tovarna je sestavljena iz treh obratov, to je obrat pripravljalnice, kjer se preja previja in pripravlja za tkanje, obrat tkalnice in obrat plemenitilnice, kjer se tkanine dokončno obdelajo in pripravijo za prodajo.
Surovino, to je bombažna preja, dobimo iz raznih predilnic po Jugoslaviji, kot so Pančevo, Strumica, Kosovo, Mostar, nekaj pa tudi iz tujine.
Svoje izdelke prodajamo raznim konfekcijskim tovarnam, veliko naših izdelkov pa izvozimo.
SNEŽILO JE
Snežilo je. Prežete z mirom v zraku snežinke bele tiho so plesale.
In kot metulji lahkokrili v polju po ulici se igri so predale.
Letele se na pločnik, debla, hiše, kot da bi vsem prinašale darove. Na ramah, na obrazu in na kapi iskale kot v sanjah so domove.
Obrazi vseh pa mrki so ostali, pogled ves zaskrbljen in poln temine,
kot da na debla, hiše in človeka neznano breme, težak tovor pal je. Samo otrok, miru poln in vedrine, metuljev belih igri se smejal je.
Kje smo v tem	?
Kot je moč razbrati iz spodaj nanizanih lestvic, štorskim nogometašem minulo jesen ni šlo vse gladko od nog. Navkljub mnogim obrobnim tegobam se nadejamo prihodnjo pomlad večjih uspehov, predvsem kar zadeva člansko moštvo Kovinarja.
Zelo veliko pozornost posvečamo tudi našim pionirjem, ki so že dokazali svojo vrednost. Prijetno so presenetili s svojim nogometnim znanjem zlasti posamezniki.
Člani pa, ki so na tabeli pristali na sedmem mestu, so letos doživljali hude pretrese. Zamenjava trenerja in fluktuacija igralskega potenciala sta zapustila globoke sledi v igri Kovinarja. Naposled nam je ostalo, čeravno maloštevilno, vendar zdravo jedro igralcev. Z njimi bomo na pomlad šli v boj za nove točke in poizkusili ponovno poseči v vrh razpredelnice. Ne pozabimo pa na nekaj: vzponi in padci so sestavine slehernega športa! Ti dajejo draž tekmovanjem.
Lestvica - pionirji
1. RUDAR Titovo Velenje	43	0	1	20:3	6 točk
2. KLADIVAR - Celje	43	0	1	13:3	6 točk
3. KO VINAR - Štore	43	0	1	12:10	6 točk
4. UŠNJArS! Šoštanj	41	0	3	7:12	2 točk
5. ŠMARTNO	40	0	4	0:24	0 točk
Lestvica — MNL Celje, člani
1. PAPIRNICAR - Radeče	10 9	1	0	19 točk
2. GOMILSKO	10 8	1	1	17 točk
3. OPEKAR — Ljubečna	10 7	1	2	15 točk
4. ŽALEC	10 6	2	2	14 točk
5. OLIMP - Celje	10 6	0	4	12 točk
6. ODRED - Kozje	10 3	4	3	10 točk
7. KOVINAR - Štore	10 3	1	6	7 točk
8. USNJAR - Šoštanj	9 2	1	6	5 točk
9. VOJNIK	9 2	1	6	5 točk
10. PONIKVA	10 1	0	9	2 točke
11. PODSREDA	10 1	0	9	2 točke
Pa še stanje v štorski krajevni ligi, ki je takole:
1. ŠTORE	5	4	J * 1	0	9 točk
2. KOMPOLE	5	3	1	1	7 točk
3. TEHARJE	5	3	0	2	6 točk
4. PEČOVJE	4	2	0	2	4 točke
5. INTER	4	1	0	3	2 točki
6. BREZE	5	0	0	5	0 točk
Kot vidimo na tabeli, je prvo mesto osvojila ekipa Štor, ki je osvojila pokal v trajno last.
V tem zimskem prehodnem obdobju igralci Kovinarja obeh vrst dokaj marljivo vadijo v telovadnici, da bodo spomladi kar najbolj pripravljeni dočakali nadaljevanje prvenstva.
Zaželimo jim torej obilo športne sreče v letu, ki je pred nami!
VIKI JAGER
STARI MLIN
Nad zrelim klasjem lastovke, topoli,
nebo košati v sinji se opravi. Mlina starega trepečejo lopute, mlina starega na Dravi.
Trepečejo lopute, polne sonca, ki v njem so gozd žari in pari.
V beli kapi in ves bel od moke samcat melje mlinar stari.
Podnevi melje žito in skrbi še v sebi,
življenja rad posluša iluzijo, pa nasmiha cesto se otrokom, ki v gozdiču bližnjem se podijo.
Ponoči gleda gor, kako nam mesec spreminja sen v resničnost pravo in kako mlin stari klati zvezde, da po vrsti padajo v Dravo.
A voda teče in z njo čas vsem teče, in glej - že inje je na glavi.
Davno preminil je mlinar stari, ni sledu o mlinu več na Dravi.
KAJ MI JE DRAGO
Drag mi je kamen, vsak delček prsti in drevo mi je drago, ker pod nebom živi.
In draga so mi jutra sončnih brstov in drage so mi ptice in drag mi je, drago dotik tvojih prstov in tvoje lice.
In drage so mi rastline in drag mi je cvet in drago mi je vse, kar mine in drag mi je svet.
In draga, draga mi je zemlja mila, ki me redi in poje z nado in pesem, ki se je rodila z lepoto mlada.
Zaključek športno rekreativne dejavnosti 1984
Ob zaključku leta so se sestajali mnogi naši samoupravni organi na zadnjih sejah. Tudi Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci OO ZS ZS je v skladu s programom dela pripravila zaključno srečanje.
Cilj tega je bil, da napravijo pregled uspešnega dela v letu 1984 na področju športno rekreativne dejavnosti v delovni organizaciji.
Na tem zaključnem srečanju, kije bilo 21.12.1984 v Domu železaijev, so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim ekipam in posameznikom na področju medobratnega tekmovanja, točkovanja v množičnosti in posameznikom, ki so skozi vse leto aktivno sodelovali, organizirali in vodili posamezne ekipe na občinskih sindikalnih igrah, tekmovanjih v SOZD, TRIM akcijah, pohodih itd.
V	nadaljevanju si preberimo pregled dela v letu 1984.
Za dvig množičnosti
Usmeritev programa komisije je bila v letu 1984 usmerjena v dvig množičnosti oziroma vključevanje čim širšega kroga zaposlenih v najrazličnejše aktivnosti, kjer ni toliko pomemben rezultat. Tu se opazi viden napredek, kar dokazuje podatek, da so določene sredine same organizirale in izvedle mnogo internih rekreativnih srečanj z velikim številom sodelujočih. Posamezne delovne sredine so organizirale 46 športnih Srečanj z 920 udeleženci. Organiziranih je bilo 14 družabnih srečanj z rekreativno vsebino s približno 1500 udeleženci.
Izletništvo
Tudi izletništvu je bil dan velik poudarek. Naši železarji so si ogledali zanimivosti Primorske, Gorenjske, Dolenjske, Štajerske, Notranjske, pa tudi na morje so se podali in si ogledali zanimivosti drugih republik. Izleti so bili dobro pripravljeni in organizirani z rekreativno in kulturno vsebino.
Da so izleti dobro uspeli, je zasluga organizatorjev izletov, ki so sprejeli na skupnem sestanku navodila za čim boljšo organiziranost izletov. Skupno je bilo 40 izletov.
Pohodi
V	okviru programa Komisije za rekreacijo SOZD SŽ je bilo organiziranih 7 pohodov, ki se jih je udeležilo okoli 400 naših delavcev. Vključevali so se tudi v Planinsko društvo Železar.
Dnevna rekreacija
Danes je že toliko razširjena med ljudmi, da jo marsikdo vključuje v svoje vsakodnevno življenje. Tudi v železarni se je razširila do te meje, da delavci čutijo potrebo po vsakodnevnem rekreiranju, za kar imajo v Štorah velike možnosti. Koriščenje zunanjih športnih objektov je možno brez posebnih omejitev. Enkrat tedensko redno vadi 13 oddelkov pod strokovnim vodstvom in v sodelovanju s TVD Partizan Štore. Tu se rek-reira okoli 250 ljudi.
Rekreacija v naših počitniških središčih
Na Rabu, kjer imamo svoj dom, je po nekaj letih ponovno organizirana rekreacija za vse dekade letujočih. Vodila stajo dva naša rekreator-ja. Te možnosti je letos koristilo na Rabu 482 naših delavcev in njihovih svojcev.
Medobratna tekmovanja v odbojki
Iz zaključnega srečanja v domu železaijev
TRIM akcije
Naši delavci so se redno udeleževali tudi TRIM akcij, ki so jih izvedli v ZS in akcij, ki jih organizira ZTKO (Zveza kulturnih organizacij) Celje. Žal niso uspeli zaradi objektivnih razlogov izpeljati TRIM akcije v kolesarjenju.
Športna rekreacija
Med zaposlenimi je zelo veliko zanimanja za medobratna tekmovanja, ki so bila izvedena v 18 panogah. Udeležilo se jih je 10 ekip, sodelovalo je približno 1120 posameznikov. Nekaj ekip se sicer iz različnih razlogov ni udeležilo vseh tekmovanj in kazalo bi, da v teh sredinah temu posvetijo še več pozornosti.
Sindikalne športne igre v občini Celje
Železarna Štore že več let uspešno sodeluje na sindikalnih športnih igrah v okviru občine Celje in tudi letošnje leto ni bilo izjema. Komisija za rekreacijo bo še nadalje podpirala tovrstna tekmovanja v okviru občinskih sindikalnih iger, da se bodo naše ekipe teh lahko udeleževale. Sicer ta tekmovanja pomenijo že precejšnje finančne obremenitve (prevozi v Celje ipd.). V razmislek dajejo Komisiji za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu predlog, naj bi se del tekmovanj v bodoče vršil v Štorah, saj imamo za to primerne objekte. Organizatorji posameznih tekmovalnih ekip pa morajo kvalitetnejšim pripravam za tekmovanja posvetiti več pozornosti, da bodo rezultati še boljši.
Smučarski tečaji
V sodelovanju s TVD Partizan Štore sta bila organizirana dva smučarska tečaja, ki se jih je udeležijo 32 članov naše DO in 152 otrok pri nas zaposlenih staršev.
Deskanje na vodi
Komisija je .v letu 1984 prvič organizirala tečaj deskanja na vodi, ki se gaje udeležilo 24 naših delavcev; na Rabu pa so bili organizirani tečaji v plavanju.
Športna srečanja
Organiziranih je bilo več srečanj in tekmovanj z drugimi delovnimi organizacijiami v občini Celje; v sodelovanju s TVD Partizan Štore so bila izvedena še razna druga športna srečanja, npr. Teden športa v Štorah. Tudi na takšnih srečanjih sodeluje mnogo naših delavcev.
Po vsem navedenem lahko ugotovimo močno razvejanost športno-rekreativne dejavnosti v naši delovni organizaciji, čeprav smo le na kratko prikazali aktivnost Komisije za šport in rekreacijo. Skupno z organizatorji rekreacije po TOZD in DS so člani komisije ugotovili, da so bili v letu 1984 uspešni, saj so zastavljen program skoraj v celoti izvedli.
Zavedajo se, da jih doseženi rezultati zavezujejo in seveda dajejo vzpodbudo za nadaljnje delo. Da bodo lahko še uspešnejši, se bodo zavzemali za to, da bodo več pozornosti posvetili ustreznejšemu športnemu obnašanju nekaterih posameznikov ob izvedbi ranih tekmovanj, v pravilniku bodo ustrezneje opredelili sistem točkovanja množičnosti, odgovornost do ravnanja s športnimi rekviziti in opremo. Več pozornosti bodo posvetili tudi izobraževanju organizatorjev rekreacije.
Dogovorili so se, da bodo v TOZD in delovnih skupnostih komisije za šport in rekreacijo izdelale svoje programe športno rekreativne dejavnosti, ki naj izhajajo iz potreb in interesov delavcev. Prizadevanja komisij bodo dsmerjene v množično in aktivno vključevanje naših delavcev v različne oblike rekreacije in v razvoj in popularizacijo te dejavnosti med zaposlenimi.
Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci 00 ZS meni, da v svojih prizadevanjih ne bi tako uspeli, če bi ne imeli pri izvajanju programa razumevanja in podpore pri Izvršnem odboru, samoupravnih organih, poslovodni strukturi in odličnega sodelovanja s TVD Partizanom Štore, Strelskim društvom Kovinar, Ribiško družino Voglajna, Planinskim društvom Železar ter številnih posameznikov, predvsem našega referenta za rekreacijo tov. Štanteta.
Mnenje komisije je, da imamo v Štorah izjemno dobre pogoje, da postane skrb za naše zdravje v nas samih. Ugodnosti moramo v večji meri koristiti. Komisija za rekreacijo pa bo tista osnovna vzpodbuda, ki nas bo na šport in rekreacijo tudi v tem letu nenehno opominjala na najrazličnejše oblike športnih udejstvovanj. Prisluhnimo ji, ohranjajmo svoje zdravje in delovne sposobnosti, kar je za vse nas izredno velikega pomena.
Zaključek športno rekreativne dejavnosti v ŽŠ za leto 1984 so v Domu železarjev, kjer je svečanost potekala, lepo proslaviti. Ob objavi rezultatov športnih iger ŽŠ za leto 1984 je predsednik KPO tov. Burnik Dušan podelil priznanja posameznikom in ekipam.
Objavljamo rezultate športnih srečanj Železarne Štore za leto 1984: Sankanje
Nastopilo je 38 tekmovalcev.
1.	mesto Livarne, posamezno Pungaršek Jani iz Kontrole kakovosti.
Kegljanje borbeno
Nastopilo je 64 tekmovalcev
1.	mesto - Tovarna traktorjev
Streljanje z zračno puško
Nastopilo je 141 tekmovalcev
1.	mesto - Elektroenergetski, posamezno - Dečman Viti, Livarne Odbojka
Nastopilo je 58 tekmovalcev
1.	mesto Livarne
Mali nogomet
Nastopilo je 84 tekmovalcev
1.	mesto Livarne
Atletika
Nastopilo je 49 tekmovalcev
1.	mesto Jeklovlek
-	tek na 100 m Krajnc Milan - Elektroenergetski
-	tek na 1000 m Klinar Milan - Jeklovlek
fgp skok v daljino Krajnc Milan - Elektroenergetski
-	met krogle Vizjak Silvo - Jeklovlek
Vlečenje vrvi
Nastopilo je 44 tekmovalcev 1. mesto Jeklovlek
Balinanje
Nastopilo je 35 tekmovalcev 1. mesto Tovarna traktorjev
Ribolov'
Nastopilo je 66 tekmovalcev
1. mesto Livarne, posamezno Perpar Božo, Livarne
Streljanje z MK puško
Nastopilo je 50 tekmovalcev 1. mesto Elektroenergetski Posamezno: Kočevar Ivan - Mehanična Kavka Lidija - Elektroenergetski
Gobarjenje
Nastopilo je 33 tekmovalcev
1. mesto - Elektroenergetski, posamezno - Šeruga Mitja, Elektroenergetski
Veliki nogomet
Nastopilo je 95 tekmovalcev 1. mesto Livarne
Šah
Nastopilo je 28 tekmovalcev 1. mesto Skupne službe
Košarka
Nastopilo je 82 tekmovalcev 1. mesto Tovarna traktorjev
Namizni tenis
Nastopilo je 20 tekmovalcev 1. mesto Livarne
Kegljanje na 60 lučajev
Nastopilo je 99 tekmovalcev 1. mesto Tovarna traktorjev
Plavanje
Nastopilo je 42 tekmovalcev 1. mesto Elektroenergetski Posamezno:
-	do 35 let: Trafela Zoran - Jeklarna
Igli nad 35 let: Čagalj Josip - Elektroenergetski
-	ženske: Soline Meta - Skupne službe
Kegljanje finale
Nastopilo je 15 tekmovalcev
1.	mesto Strniša Stane - Tovarna traktorjev
2.	mesto Salobir Zdravko
3.	mesto Fijavž Ljubko - Valjarna I
KONČNA LESTVICA MEDOBRATNEGA TEKMOVANJA
1. mesto - Elektroenergetski	198 točk
2. mesto — Livarne	193 točk
3. mesto - Valjarna	147 točk
4. mesto - Jeklovlek	143 točk
5. mesto - Tovarna traktorjev	141 točk
6. mesto - Skupne službe	119 točk
7. mesto - Mehanska obdelava	112 točk
8.-9. mesto - Jeklarna-Transport	95 točk
8.-9. mesto - Mehanična	95 točk
10. mesto - Kontrola kakovosti	62 točk
KONČNA LESTVICA MNOŽIČNOSTI	ŽELEZARNE ŠTORE ZA
LETO 1984	
1. mesto - Jeklovlek	243 točk
2. mesto - Skupne službe	169 točk
3. mesto - Elektroenergetski	159 točk
4. mesto - Jeklarna-Transport	156 točk
5. mesto — Mehanska obdelava	150 točk
6. mesto - Tovarna traktorjev	122 točk
7. mesto — Livarne	114 točk
8. mesto — Valjarna	110 točk
9. mesto - Mehanična	105 točk
10. mesto - Kontrola kakovosti	95 točk
Komisija za šport in rekreacijo je sprejela tudi sklep, da se prizadevnim delavcem, ki so skozi vse leto aktivno sodelovati pri organizaciji tekmovanj in voditi posamezne ekipe, oddolži za njihovo vsestransko pomoč in v zvezi s tem sklenila, da jih nagradi z darilnimi boni.
Omenjene nagrade so sprejeti:
Pompe Silvo	vodja ekipe m. nogometa
Grajžl Ivo	vodja ekipe m. nogometa
Kačičnik Drago	vodja ekipe v balinanju
Dečman Viti	vodja ekip v streljanju
Selič Edi	vodja ekipe v odbojki - ženske
Sivka Darko	vodja ekipe v odbojki - moški
Butinar Darko	vodja ekipe v rokometu
Kavka Marjan	organizator pohodov
Škoberne Franc	vodja ekip v namiznem tenisu
Čater Aco	vodja rekreacijske skupine - odbojka
Knaflc Dani	vodja rekreacijske skupine — kegljanje
Perčič Jani	vodja ekipe v košarki
Grubenšek Franc	vodja ekip v kegljanju
Godicelj Ivan	vodja rekreacijske skupine
Cagelj Silva	vodja rekreacijske skupine
Ob tej slovesnosti je predsednik komisije tov. Motoh Tone po sklepu komisije podelil posebno nagrado, športno opremo, predsedniku KPO tov. Burniku Dušanu za vsestransko pomoč in razumevanje.
VSEM NAGRAJENCEM, KOMISIJI ZA ŠPORT IN REKREACIJO TER OSTALIM POSAMEZNIKOM, KI SO PRIOPOMOGLI K USPEŠNI ŠPORTNO REKREATIVNI DEJAVNOSTI V ŽELEZARNI ŠTORE IN KRAJEVNI SKUPNOSTI, K DELOVNIM USPEHOM ČESTITAMO S PREPRIČANJEM, DA BODO TUDI V TEM LETU TAKO USPEŠNI.
Ana T.
RAZPIS ZA OBJAVO ŠALE, ANEKDOTE, KARIKATURE IZ DELA V NAŠI ŽELEZARNI
V naši DOsejeod nekdaj trdo delalo in vendar so bili tudi veseli trenutki. Marsikdaj smo se in se še na delu smejimo kakšni domislici na račun nas samih. Zato pozivamo vse delavce in upokojence Železarne Štore, da nam pošljejo opise smešnih dogodkov, šale, anekdote in karikature iz železarskega življenja najkasneje do 15. 2. 1985. Vaše prispevke lahko pošljete tudi v rokopisu na naslov: Uredništvo Štorskega Železarja (poštna številka Z 77).
O 15-letnici SOZD SŽ malo drugače
Na Jesenicah je bila 1. decembra pomembna proslava za Slovenske železarje 15 let združenih slovenskih železarn. Ce se ne motim, je naše glasilo bolj površno pisalo o združitvi oziroma o animiranosti za to. Na dan proslave nas je na kratko o proslavi seznanila televizija. Vse to in pa predlogi nekaterih tovarišev, ki so bili zelo aktivni pri pripravah na združitev, me je spodbudilo, da napišem teh nekaj kritičnih pripomb.
Čeprav gre samo za 15 letnico, smatram, da bi morali dati večji pomen, da za praznovanje takšne obletnice ne bi smela biti ovira finančna sredstva, na katera se najrajši izgovarjamo. Če samo pomislimo, koliko truda je bilo vloženega 2 leti do same priprave na referendum v letih 1968 in 1969. Seveda to vedo najbolje tisti, ki so takrat kot funkcionarji opravljali dolžnosti v sindikatih ZK, mladini, organih upravljanja, pa tudi vodilni uslužbenci. Čeprav je samo 15-16 let od takrat, smo res na to vse pozabili? Ali pa na delo ob organiziranju po referendumu in to, kar imamo danes v letu 1970 in 1971? Bile so marsikatere težave oziroma ovire, ki jih je bilo treba prehoditi tako ali drugače, da smo prišli do tega, kar imamo danes. Vsi so imeli takrat težke in odgovorne naloge, še posebej pa Zveza komunistov in sindikat. Nočem poveličevati dela takratnih delavčev, toda smatram, da so si zaslužili za svoje minulo delo vsaj povabilo na proslavo 15-letnice na Jesenicah. Ali je res, da je nagrada za njihovo minulo politično delo POZABA?
Mislim, da bodo te moje misli spodbudile koga, ki bo le začutil potrebo po drugačnih oblikah plačila za minulo delo, oziroma potrebo po drugačnih odnosih. Ker se je naš kolektiv zelo razširil in pomladil, predlagam našemu glasilu, da skuša najti tiste tovariše v Štorah, ki so takrat, pred 15. leti, morali nositi največje breme za združitev Slovenskih železarn in od njih skuša dobiti širši vpogled, saj bo to zanimivo čtivo po drugi strani pa ne bo šlo v pozabo marsikaj zanimivega. Dovolim si navesti le nekatere od njih: Rozman Franc, Lončarič Jože, Čuvan Olga, Kavka Franc, Voga Tugomir in drugi.
Namen teh mojih vrstic je, da se v bodoče izogibamo takšnih spodrsljajev in moramo biti ob takšnih primerih dosledno občutljivi na vseh nivojih, tako v DO kot tudi na SOZD SŽ.
Oci
PISMO NAŠEGA BIVŠEGA SODELAVCA
V Štorskem Železaiju sem bral, da ste praznovali 30 let elektroplav-ža. Čestitam temu kolektivu za dolgoletno uspešno delo.
Rad bi se udeležil te proslave, vendar nas, ki smo zgradili elektrop-lavž in aglomeracijo, niste povabili (glej sliko). Temu kolektivu želim mnogo uspeha in vas pozdravljam.
Vaš bivši tehnični direktor in šef kap. izgradnje
Alojz Heric, dipl. ing.
Team za izgradnjo Elektroplavža in aglomeracije leta 1954
KOVINAR PRVI
MIRNA 77 : 99 KOVINAR
Štorovčani so v derbiju zadnjega kola gostovali v Mirni in premagali do sedaj neporažene domačine.
Strelci: Ramskugler 27, Jošt 20, Šlatau 20 in Planko 17
Košarkaški klub Kovinar je v tej sezoni pod novim strokovnim vodstvom trenerja Subotiča Tomaža po prvem delu prvenstva krepko prvi. Povprečno so v vsaki tekmi zmagali s 27 točkami razlike, kar nazorno priča o njihovi dobri igri v tem delu.
Ekipo sestavljajo: predsednik Perčič Jani, podpredsednik Mackošek Marjan, tehnični koordinator Šlatau Mojmir.
Igralci: Planko (kapetan), Šlatau, Valant, Ramskugler, Jošt, Kram-peršek, Martič, Krivec, Bobek, Lamut, Vodovnik, Jazbinšek, Šuhelj.
Ekipa igra v drugem delu vse tekme doma, tj. v Celju in upa, da bo obdržala prvo mesto tudi po koncu prvenstva.
Subotič Tomaž
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
KAČI JANČIČA Jožeta se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala OOZS Železarne Štore, upravi Železarne Štore, sodelavcem elektrobrata in mehanične delavnice darovano cvetje, hvala štorski godbi na pihala, govorniku Jožetu Vodebu iz Livarne I ter g. duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
ARZENŠKA Jožeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo štorski godbi na pihala, govorniku tov. Knezu in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoča žena Marija, hči Anica ter Lenka z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta IVANA Svetelška
se najlepše zahvaljujemo sodelavcem DS za investicije in razvoj, DS za komericalne posle in DS za kadre in splošne zadeve za darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami.
Žalujoči hčerki Tončka in Štefka ter sin Jože z družinami in ostali njegovi.
ZAHVALA
Vsem sodelavcem iz DS za kadre in splošne zadeve ter Priprave proizvodnje Livarne I., ki ste spremili našo drago mamo
DANICO Zapušek
na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, z nami sočustovali in izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujem v imenu vsega sorodstva.
Roman Zapušek iz DS za kadre in spl. zadeve
ZAHVALA
Ob zelo boleči izgubi naše mame in stare mame
SIVKA Alojzije
se zahvaljujem sodelavcem TOZD KONTROLA KAKOVOSTI za darovani venec in izraze sožalja. Topla hvala tudi zboru Ipavec iz Šentjurja in govorniku Marjanu Trža-nu.
Žalujoči sin Tone z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda
GABRIČA Jožeta
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in tolažilne besede.
Hvala tudi vsem govornikom -fi predstavnikom Zveze borcev, Konferenci OOS, sodelavcem iz garaže - za poslovilne besede in godbi za zadnji pozdrav.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjem trenutku, pospremili pokojnika na zadnji poti ter zasuli njegov prerani grob s cvetje.
Žalujoči žena, sinova Marjan in Joži ter hčerka Zdenka z družino
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažm Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 ¡tjl/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje,— TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.