Od kje naš vsakdanji kruh • STABILIZACIJSKI ukrepi, politika cen in spremenjena struktura potrošnje bodo vpli-vali na bolj umerjeno rast v gospodarstvu naše občine. Ta težnja se odraža v planih gospodarskih organizacij, ki predvidevajo 15,8 % porast celotnega dohodka. • Gospodarska gibanja in proporci de-litve celotnega dohodka kažejo pripravlje-nost gospodarskih organizacij, da se bodo vključile v zaostrene pogoje gospodarjenja. Vse podražitve reprodukcijskega materiala, tako domačega kot uvoženega in višje cene storitev, ki bodo odobrene od pristojnih or-ganov po prenehanju veljavnosti predpisov o zamrznitvi cen, bodo nominalno povečale ce-lotni dohodek in vplivale na njegovo deli-tev. ODSTOPANJA • Odstopanja v strukturi celotnega do-hodka in družbenega bruto proizvoda nasta-jajo zaradi trgovine, kjer predstavlja nabav-na vrednost realiziranega trgovskega blaga pomembno postavko v celotnem dohodku, namreč kar 72 % le-tega. Struktura družbe-nega proizvoda kaže zato realnejša razmerja gospodarske moči posameznih panog. V tej primerjavi je na prvem mestu industrija s 67,7 %, nato pa trgovina s 13,9 %, medtem ko so vse ostale panoge udeležene z 18,4 %. Družbeni proizvod bo predvidoma najbolj porasel v prometu, okoli 26 %, v trgovini in kmetijstvu za okoli 18 % ter industriji za 17 %, medtera ko bo v ostalih panogah rasel počasneje. Zaostreni pogoji gospodarjenja povzroča-jo višjo udeležbo porabljenih sredstev v ce-lotnem dohodku, zaradi česar se bo nekoliko zmanjšala ekonomičnost poslovanja. Porab-ljena sredstva bodo v gospodarstvu občine predvidoma višja za 16,2%, dohodek pa le za 14,8 %, vendar padca ekonomičnosti ne izkazujejo vse panoge. OSEBNI DOHODKI • Dohodek za osebne dohodke in sklade, to je dohodek zmanjšan za pogodbene in za-konske obveznosti, se bo predvidoma povečal za 13,9%. V delitvi tega predvidevajo gospo-darske organizacije 19 % povečanje celotne vsote bruto osebnih dohodkov in 4 % pove-čanje bruto skladov. • 'Notranja delitev dohodka bo torej iz-boljšana v korist skladov le v prometu, go-stinstvu in obrti, vse ostale panoge pa pred-videvajo, da bodo osebni dohodki naraščali hitreje kot skladi. • Poprečno število zaposlenih bo predvi-doma višje za 5,4 %. Ce upoštevamo 19 % povečanje \rseh v občini izplačanih oseb-nih dohodkov, se bodo osebni dohodki na zaposlenega povečali za 12,9 %. Industri-ja z največ zaposlenimi predvideva 11,8% porast osebnih dohodkov, trgovina 20,2 % po-rast, gradbeništvo in promet okoli 13% po-rast, medtem ko ostale panoge računajo z minimalnim zvišanjem osebnih dohodkov. • Lani je bilo v gospodarstvu občine za-poslenih poprečno 26.373 oseb, letošnji plan pa predvideva, da bo poprečno število zapo slenih znašalo 27.806 oseb, torej naj bi se šte-vilo zaposlenih povečalo za 1.433 oseb. • V industriji se bo število zaposlenih povečalo za 723 oseb. Pomembnejše poveča-nje predvidevajo aospodarske oraanizacije: Litostroj (181 oseb), Lek (180) in Color (88). Med ostalimi pa bo število zaposlenih moč-neje porastlo v prometu v podjetju Viator (308 oseb) in trgovini v Cosmosu (179 oseb). • Gospodarske organizacije bodo letos predvidoma ustvarile 389 milijonov skladov, ki bodo nasproti oceni leta 1971 višji za 4%. Ce k skladom prištejemo še amortizacijo, ki bo v letu 1972 znašala 192 milijonov, se bodo sredstva gospodarskih organizacij za enostav-no in razširjeno reprodukcijo povečala za 12,5%. • Vse panoge z izjemo gradbeništva in komunale bodo povečale sredstva za repro dukcijo. Najvišji porast je predviden v pro-metu in sicer 36,8 %. INVESTICIJE • Gospodarske organizacije v svojih pla-nih predvidevajo, da" bodo letošnje investi-cijske naložbe v osno\'na sredstva znašale 486 milijonov, to je kar 69,6 % več kot lani. Teritorialno bodo gospodarske organi-zacije investirale v obrafe na območju obči-ne 391 milijonov, y obrate na območju dru-gih občin pa 95 milijonov. • Po tehnični strukturi bo udeležba stro-jev in naprav znašala 61,3 % celotnih investi-cijskih naložb in je ugodna, gradbeni ob-jekti pa predstavljajo 35,5% vseh naložb. • Plan investicijskih naložb je problema-tičen glede na to, da bodo morale gospo darske organizacije vse več sredstev odvajati v obratna sredstva in tako po svojih močeh reševati problem nelikvidnosti. Vprašanje je tudi, če jim bo uspelo zagotoviti skoraj dva-krat več investicijskih kreditov kot lani. Ne-katere gospodarske organizacije so za pred-videne investicijske naložbe že zagotovile kredite in izdvojile lastna sredstva za ta na-men. • Pri investicijah bo industrija udeležena s 67,4 %, promet z 19,5 °,'o, vse ostale panoge pa s 13,1 %. Opazen je padec investicij v tr-govini, kar je posledica predpisov o obvez-nem polaganju 30 % depozita za neproizvod-ne investicije. • Daleč najvišja investicijska vlaganja planira podjetje Lek, in sicer kar 166 milijo-nov, kar je več kot ena tretjina vseh planira-nih investicijskih naložb v gospodarstvu. To podjetje bo namreč nadaljevalo z izgradnjo nove to-\'arne za farmacevtsko in kozmetično proizvodnjo v Šiški. Del investicijskih na-ložb bo vložen tudi za rekonstrukcijo obrata v Mengšu v višini 18 milijonov. V Mengšu bo investiralo tudi novo ustanovljeno pod-jetje Baver — Pharma okoli 4 milijone za gradnjo in opremo svojega obrata. • Podjetje Kot bo iz lastnih sredstev in-vestiralo v opremo novozgrajenih proizvodnih prostorov 4,7 milijona, Litostroj namerava razširiti pločevinarno in modernizirati livar-no ter nabaviti nove stroje za mehansko ob-delavo, v kar bo investiral 8 milijonov lastnih sredstev. Agrostroj bo nadaljeval z rekon-strukcijo in modernizacijo industrijske pro-izvodnje. Vrednost investicij bo znašala 5,5 milijona. Tovarna karoserij Avtomontaža bo zaključila gradbena dela in instalacije v novi proiz\odni hali, kar bo znašalo okoli 19 mili-jonov, pri čemer računa na 50 % udeležbo kreditov. (Nadaljevanje na 11. strani) • Podjetje Tiki bo letos dokončalo novo proizvodno halo in jo opremilo s proizvod-nimi stroji. Rekonstruiralo bo tudi pocinko-valnico. Vrednost teh investicij bo znašala okoli 9 milijonov in bo financirana iz lastnih sredstev. • V kemični industriji bo podjetje Donit zgradilo črpalno postajo za hladilno vodo in dopolnilo strojno opremo, vrednost teh inve-sticij bo znašala okoli 7 milijonov. Podjetje Color namerava poleg rekonstrukcije razvoj-nega laboratorija, natoaviti tudi razne stroje za proizvodne obrate, v kar bo investiralo okoli 7 milijonov. • Tovarna dekorativnih tkanin bo investi-rala y modernizacijo proizvodnih naprav iz lastnih sredstev 8 milijonov. Združene tekstil-ne tovarne Vižmarje-Medvode nameravajo vložiti y tekstilne stroje za tovarno Vižmarje 5,3 milijona, za tovarno Medvode pa 2,8 mili-jona ter za razširitev kotlarne v Medvodah 1 milijon. V gradnjo nove previjalnice bo Rašica vložila 2 milijona, v zamenjavo pletil-nih strojev pa 3,6 milijona, Pri financiranju teh investicij računa Rašica na domače in tuje kredite. • Pivovarna Union pripravlja rekonstruk-cijo kvasarne, modernizirala bo obrat stroj-nice in vročevodni sistem in vložila okoli 29 milijonov lastnih sredstev. Samostojna orga-nizacija združenega dela Emba, podjetja Mer-cator bo dopolnila strojno opremo obrata v Šiški v vrednosti 3,2 milijona, na novi loka-ciji za Bežigradom pa bo pričela z gradnjo industrijskega objekta v vrednosti 14,7 rnili-jona. Investicije bo pripravila pretežno z lastnimi sredstvi, računajo pa na 5,5 milijona kreditov. • Prometno, hotelsko, turistično podjetje Viator planira investicije v višini 94,6 milijona in sicer na območju občine 66,2 milijona ter 28,4 milijona izven območja občine Šiška. Največjo investicijo predstavlja nabava vozil v višini 47 milijonov, v hotelsko dejavnost, v gradnjo hotela v Kamniški Bistrici in adapta-cije drugih turističnih objektov b^ vložilo okoli 45 milijonov, ostale investicije pa so namenjene za opremo servisnih delavcev. Pri investicijskih vlaganjih računa Viator na kre-dite v višini 56 milijonov. • Gradbeno podjetje Megrad bo v strojno opremo in to pretežno v gradbene stroje in-vestiralo 3,2 milijona, v poslovni inventar in adaptacije pa 1,1 milijon. Podjetje za obnovo prog predvideva investicije v višini 9,4 mili-jona in to pretežno za opremo, pri čemer računa tudi na kredite iz tujine. Podjetje za avtomatizacijo prometa bo letos pričelo z gradnjo novih proizvodnih prostorov v indu-strijski coni y Šiški, v kar naj bi investiralo letos 6,5 milijona. V strojno opremo bo vlo- žilo nadaljnjih 1,6 milijona. Razen lastnih sredstev je v planu investicij predvidelo znat-no udeležbo domačih in inozemskih kreditov. • Slovenija-avto planira investicije v vred-nosti 6,5 milijona, od česar naj bi odpadlo na gradbene objekte 6 milijonov. Podjetje Cosmos bo nadaljevalo z rekonstrukcijo obra-ta Belt y Črnomlju. Od skupnih investicij 12,3 milijona odpade na gradbcne objekte 6,5 milijona, ostalo pa na strojno opremo. • V gostinstvu, obrti in komunali predvi-devajo večja investicijska vlaganja naslednje gospodarske organizacije: Hotel Ilirija 1,2 mi-lljona, Majolka 0,8 milijona, Tapo 1,2 mili-jona, Šport-oprcma 0,8 milijona, GP Objekt 0,5 milijona, Gradlcs Mcdvode 0,6 milijona, Kovinarstvo Maja 0,8 milijona, Krovstvo-kle-parstvo 0,6 milijona in Tlak 2,2 milijona. IZVOZ • Gospodarske organizacije, ki imajo se-dež v občini Šiška, so larii izvozile v vrednosti 23,066.008 ameriških dolarjev oziroma 12% več kot v letu 1970. V svojih planih pa predvi-devajo, naj bi letošnji izvoz znašal 30,779.447 dolarjev in se povečal za 33,4%. • Udeležba industrije v izvozu predstavlja 81,4% celotnega planiranega izvoza. Izvoz te panoge se bo povečal za 40,7 % oziroma za 7,255.552 dolarjev. • V kovinski industriji bo močno povečal izvoz Litostroj, ki ga planira v višini 4J27 tisoč dolarjev, medtem ko je lanska realiza-cija znašala 2.211 tisoč dolarjev. Tudi podjet-je Agrostroj bo s planiranim izvozom 2.200 dolarjev povečalo lansko realizacijo za 11,2%. • V elektroindustriji je najmočnejši izvoz-nik tovarna Iskra-Elementi, ki s 54,8 % po-večanjem lanskega izvoza namerava izvoziti v vrednosti 3.190 tisoč dolarjev. Tudi Iskra-Avtomatika bo z izvozom 1.100 dolarjev pre-segla lansko realizacijo za 38,5 %. V letu 1972 namerava tudi podjetje Tiki občutno povečati izvoz svojih izdelkov za 280 tisoč dolarjev, s čemer bo lansko realizacijo več kot podvo-jilo. • Podjetja kemične industrije so že vsa leta najmočnejši izvozniki v industriji. Donit bo s planiranim izvozom 3.500 tisoč dolarjev presegel lanski izvoz za 75,4%, podjetje Color s planiranim izvozom v višini 2.024 tisoč za 29,4 %, medtem ko bo Lek z izvozom v vred-nosti 3 milijone dolarjev dosegel nižji izvoz kot lani. • Med ostalimi občutnejše povečujeta iz-voz Tovarna dekorativnih tkanin, ki bo s pla-niranim izvozom 1.250 tisoč dolarjev, tega povečala za 32,5 % in Rašica, ki bo izvozila v vredriosti 1.837 tisoč dolarjev in tako pre-segla lanski izvoz za 68,4 %. • Pomembnejša izvoznika sta tudi podjet-ji Slovenija-vino, in sicer trgovina, ki pred-videva izvoz v vrednosti 4.302 tisoč dolarjev oziroma 8,9 % več kot lani in prometu pod-jetje Viator, ki sicer ne predvideva bistvenc-ga povečanja izvoza transportnih storitev, le-tos bo znašal 1.200 tisoč dolarjev. • Najbolj se bo povečal izvoz v države konvertibilnega področja in to za 52,9 %, tako se bo udeležba izvoza v te države pove-čala od 45,7 % lani na 52,4 % letos. • Izvozni plani gospodarskih organizacij kažejo očitno usmeritcv našega gospodarstva na zunanja tržišča in v prizadevanju za plas-ma blaga in storitev na konvertibilna pod-ročja. Zaradi težav na domačem tržišču bo postal izvoz vse bolj zanimiv in tudi nujen, če bodo hotele gospodarske organizacije ob-držati predviden tempo proizvodnje in izpol-niti letošnje planske naloge, ki so jih sprejele.