Leto LXVn., št. 21 LJubljana, petek 26. Januarja 1934 Cena lzfiaja vsa* dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — lnserati do 30 petit rrat A Din 2.-. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. već ji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.- za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVN16TVO LJUBLJANA. Rnafljsva ollca M. » Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 31M DEMARŠA VELESIL V BERLINU Velesile bodo še enkrat opozorile Nemčijo na nedopustnost njenega vmešavanja v avstrijske zadeve Berlin, 26. januarja, g. Angleške vesti, po katerih se bo Izvršila v Berlinu skupna demarša poslanikov Anglije, Francije in Italije v korist Avstrije, so tukaj povzročile veliko razburjenje. Nemška vlada skuša potom časopisja odvrniti velesile od tega koraka. Večerni listi zaradi teh angleških vesti zopet napadajo avstrijsko vlado ter izražajo upanje, da ne bo prišlo do te diplomatske akcije. Lrsti ne smejo objavljati dunajskih poročil, po katerih je avstrijska vlada zbrala dokazilni materijal, iz katerega izhaja, da so 80'' papirnatih bomb in drugih eksplozivnih snovi prinesli narodni socialisti preko bavarske meje v Avstrijo. Listi tudi niso objavili angleških vesti, po katerih velesile z ozirom na to, da je Nemčija zapustila Društvo narodov, v interesu miru razpravljajo o potrebi direktno intervencije pri nemški vladi v korist Avs rije. °< Mski poslanik je danes na njegovo želk> poselil kancelarja Hitlerja. Hitler »e hotel zvedeti mnenje poljskih uradnih krogov glede morebitnega sklicanja izrednega zasedanja sveta Društva narodov, ki bi se bavilo s spo-r- . mej Berlinom in Dunajem. Temu Izrednemu zasedanju bi namreč pred-seiovsl rK>!!ski zunanji minister polkovnik Rf^k. Pariz, 26. januarja. AA. Listi previdno motre stališče, ki ga je zavzela angieška vlada v razoroži t venem vprašanju, kakor tudi v vprašanju avstrij-sko-nemških odnošajev. Komentarji so zelo rezervirani, ker manjkajo zaenkrat podrobna poročila o sklepih zadnje seje angleške vlade v Londonu. Priznati je treba, da je javno mnenje naklonjeno posredovanju med Francijo in Nemčijo s strani Velike Britanije. Toda angleške predloge kot take, ki se gibljejo v sredini med francoskim in nemškim stališčem, pa listi odločno odklanjajo in pravijo, da morajo propasti. Glede angleškega predloga, naj bi v avstrijsko-nemškem vprašanju Velika Britanija, Italija in Francija skupno intervenirale v Berlinu, so listi mnenja, da je dober in ga zato pozdravljajo. Vse kaže, da bo prišlo do te intervencije, še predno bo mogel svet Društva narodov avstrijski protest postaviti na dnevni red svojega posebnega zasedanja. Listi opozarjajo, da je avstrijsko vprašanje zelo važno, ker ograža Nemčija s svojim poseganjem v avstrijske notranje zadeve kar najresnejše evropski inir. Evropske države, piše *>Le Malin«, se i upravičeno vznemirjajo in po pravici j odklanjajo neprestane napade na avstrijsko samostojnost. Vse kaže, da bo avstrijski zvezni kancelar Dollfuss apeliral na mednarodne ustanove. Zaenkrat še ni z Dunaja nobenega poročila o tem, ali bo Dollfuss počakal na mednarodno intervencijo v Berlinu ali pa bo spor kratkomalo predložil svetu Društva narodov. Francosko zunanje ministrstvo pa še ni zavzelo v tej zadevi svojega stališča. Kaže, da je treba počakati na to, kaj bo Berlin odgovoril na demaršo avstrijske vlade pri nemški vladi. Berlin, 26. januarja, r. Sinoči je nemška vlada po radiu objavila intervencijo avstrijske vlade v Berlinu zaradi zadnjih terorističnih demonstracij v Avstriji. Nemška vlada zagotavlja, da je uvedla preiskavo glede raznih trditev, ki jih je postavila avstrijska vlada v svoji noti o tem, da so teroristična dejanja organizirana iz Nemčije. i ariz. 26. anuarja g. Zunanji mkii-ster Paul Boruour je danes sprejel francoskega poslanika v Varšavi La-rochea, ki je v zadnjih tednih imel več razgovorov s poljskimi državniki, zlasti o splošnem stališču Poljske napram Nemčiji in Društvu narodov, o razvoju francosko-poUskih odnošajev in o nameravanem potovanju zunanjega ministra Paula Boncourja v Varšavo. Natančni datum tega potovanja še ni določen. Ka&plet vladne krize Po ostavki vlade g. Srskića je dobil mandat za sestavo vlade g. Uziraović Beograd, 26. januarja. M. Včeraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik g. dr. Srškić sporočil, da je podal ostavko celokupne vlade in da je Nj. Vel. kralj ostavko sprejel. Nj. Vel. kralj je poveril mandat je sestavo vlade narodnemu poslancu in bivšemu ministrskemu predsedniku g. Nikoli Uzunoviau, predsedniku JNS. Mandatar krone je takoj nato pričel razgovore in se je včeraj popoldne sestal s predsednikom senata dr. Tomašićem in predsednikom Narodne skupščine dr. Koma-nndijem ter ju obvestil, da mu je poverjen mandat za sestavo vlade. V teku včerajšnjega dne je imel g. Uzunović daljše razgovore z ministrom Pavlom Matico in bivšim ministrom Jurjem Demetrovicem. Danes dopoldne je mandatar krone nadaljeval konzultacije. Dopoldne je imel najprvo v predsedništvu vlade konferenco z dosedanjim ministrskim predsednikom dr. Srškičem, ministrom pravde Božom Maksimovićem in ministrom brez portfelja dr. Kojićem. Ob 10. dopoldne se je nato sestal z ministrom gosp. dr. Albertom Kramerjem, s katerim pogajanja ob uri, ko to poročamo, še trajajo. Razplet krize se razvija normalno in po dosedanjih dispozicijah izgleda, da bo g. Uzunović sestavil vlado po večini iz dosedanjih članov kabineta. Francoska vlada pred padcem t Afera Staviskega zavzema vedno večji obseg — Danes se bo odločila usoda vlade 0. Pariz, 26. jan. r. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo na današnji seji parlamenta prišlo do novih senzacionalnih razkrJtij v zvezi z afero Staviskega. Ta razkraja bodo. kakor zatrjujejo, take narave, da bodo docela omajala stališče Chautempsove vlade. »Echo de Pariš* piše, da so v vladi o tem že razpravljali in da so nekater- ministri z bivši-m ministrskim predsednikom Oaia-dierjem na čelu predlagal: Chautenrpsu. naj b' viada prostovoljno odstopila, da b: se škandal ne poveča«! in da bi se izognilo ogrožanju parlamentarnega rež:ma. V primeru, da b-vlada v zbornic1 doživela roraz ali da b' sama odstopMa. računajo v političnih kiro-g"h. da bo predsednik republike pover'1 sestavo v'ade b:všemu mmistrskemu pred-s e dnifoi Dal adi e rju. Veliko senzaci-o \ i a vn osti vzbujajo vesti, da je hudo kompromitiran tudi minister pravde Renaldv. O njem se trdi. da je b:' ude'etžen pri raznih podjetjih, k; jih je osnoval sedaj zaradi goljufi zaprti Sa-cazan in je minister pravde pri snovanju teh podjetni Krši zakonske predpise. To so sicer že stJ-reiše zadeve, ki niso v nobeni zvezi z aferam' Staviskega, vendar pa jih opozkrja seda; iznaša, da bi na ta način kar na:bol: kompronvt rala v'ado Za da na-šnjo popoldansko sejo pos'anskc zbornice vlada ogromno zan;manie. ker ie opozicijski pos'anec Henriot v listih napovedal nova razkritja, ki bodo kakor zatrjuje, do skrajnost: kompromitirala mnoge ugledne osebnosti. Pariz, 26. jan. AA. Po poročvki »Eoho de Pariš« kaže, da se Chautempsova vlada nahaja v veliki stiski. Član; vlade so glede sedanjega notranjepolitičnega položaja močno pesimistični. V bančne«! zavodu »Societe generale de credit industrlel et commercia!« so namreč na£H dva čeka na 1,200.000 in 800.000 frankov, ki jih je izstavil pok. Staviski na neko zelo ugledno poUtično osebnost. Ime te osebnosti so zadnje dn: opetovano imenovali. Predsednik vlade Chautemps bo zaradi tega danes imel posvetovanja s člani svoje vlade, jutri pa bo znj«no, kaj bo vlada storila v tem novem primeru. Ozračje je zdai za vlado doka; neprijetno. Ce bi prišlo do vladne krize, bi novo vlado po mnenju tega lista sestavi! Daladiftr. Pariz, 26. januarja. AA. SociaHstični poslanski k'ub le imel sestanek, na ksterem je soglasno odkloni' predlog o imenovanju ankete o aferi Staviskega, ker bi ta anketa ne imela sodnega značaja in bi bila. kakor vse podobne ankete, pod vplivom poetičnih strasti. Klub se bo pri vsikem glasovanju ravnal po tem načelnem sklejpu. francoski odgovor Nemčiji Pariz. 26. januarja, r. V z manjem ministrstvu sestavljajo <*edaj odeovor na poslednjo nemško noto glede razorožitve. Delo n-aglo napreduje in računajo e tem, da bo odgovor predložen že na prihodnji seji vlade, na kar bo takoi doživljen ne.n-ški vladi, kar se bo oredvidoma zgodilo prve dni prihodnjega tedna- Preosnova romunske vlade Bukarešta, 26. januarja, g. O predstojeći rekonstrukciji vlade Tataresca Javljajo listi, da bo prevzel trgovinsko ministr stvo, ki ga je do sedaj upravljal ministrski predsednik sam, bivši pravosodni minister Xeni. Iz šolske službe Beograd, 26. jan. r. Na meščansko šolo v Ribnici je premeščen učitelj Radosla«v Vanič, dosediai v Tržiču. Na osnovno Šolo v Črnučah pa je premeščena učitelj-ica Antonija Čolnu r iz Gornje Pirinice. Prekoračen silo&ra« Ljubljana, 26. jauuarj; 29. junija 1033. je bil v gostilni Florju:: čič Ane v Mostah pri Kamniku ustreljen v prepiru Kamničan Avgust Rems in mu je stre! prebil glavno žilo odvodnico, tako da je kmalu izdihnil Pokojni je prišel ta dan z večjo družbo na gasilsko veselico, ker je pa prijelo deževati, so posetili več gostiln in končno tudi gostilno Florjančič v Mostah Med domačimi in Kamničan je prišlo do prepira, nakar je Rems z odprtim nožem navalil na sina gosti'ničarke Antona žebovca, ki pa se mu je umaknil Napadel je nato še Josipa žebovca, ki ga je posvaril in je. da bi napadalca prestra šil, oddal najprej dva strela iz browninga v zrak in v tla. nato pa je nameri) proti napadalcu in ga z drugim strelom pogodil v levo stran prsi. Zaradi svojega dejanja se je žebovc moral danes zagovarjati pred sodniki. Žebovc je svoje dejanje priznal, trdil pa je, da je bil v silobranu, ker ga je Rems napadel z odprtim nožem in ker se zaradi vrtne ograje ni mogel nikamor ogniti, je sprožil samokres, mereč na pokojnikovo levico, je pa po nesreči zadel v prsa. Za-! slišane so bile številne priče, ki so izpovedale, da je bil Rems znan pretepač in se je pri tem posluževal tudi noža. Neka priča je izpovedala, da je Remsovo družbo nagovarjala neka gostilničarka, kjer je družba prej popivala, da naj gredo še v Florjančičevo gostilno in tam pobijajo in da bo zato še ona p;ačala za liter vina Rems je odvrnil, da bo že našel povod za prepir. V Florjančičevi gostilni »o se res kmalu začeli pričkati in je prišlo do spopada, v katerem je našel Rems smrt. Žebovc se je takoj prijavil orožniški postaji, je pa izjavil, da ustreljenca ne pozna. Sodišče je obsodilo Zebovca na 5 mesecev strogega zapora zaradi prekoračenja meje dopustnega silobratia. V razlogih je navedlo, da ga je Rems sicer res napadel z odprtim nožem, vendar pa sta si stala nasprotnika tako blizu, da ni verjetno, da bi Žebovc iz razdalje dveh korakov pogodil nainestu 'evice pokojnikove prsi. Tudi je obtoženec streljal večkrat. Zagovornik je prijavil revizijo in priziv. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2299.85_2311.2i, Berlin 1350.14—1360.94, Bruselj 796.91 do 800.85, Curih 1108.35_1113.85, London 179.19—180.89. Xew York 3594.38_. 3622.64 Pariz 224.79_225.91. Praga 169 34__170.20 Trst 300.01—302.41 (premija 28.5%) Ar strijsk' šiling v privatnem karingu 9.15 INOZEMSKE BORZE. Cnrih. 26. ianuaria. Par? 20 2825. Lon don 16.20. N^vvork 326.75. Bruselj 71.00. Milan 27.11. Madrid 41.40. Amsterdam 207.50 Berlin 122. — . Praga 15.28. Varšava 58.05. Bukarešta 3.06. Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št 8. - NOVO MESTO. Ljubljanske telefon it 26 — CE1*IE: celjsko uredništvo Strossmaverjeva ulice 1. tele ton It 86» podružnice uprave: Kocenova ulice 2. telefon St 190 - JESENICE. Ob kolodvoru 102, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.3A1. Železničarji so dobili svoj hotel Podporno društvo železniških uslužbencev In vpoko-fencev je kupilo in lepo preuredilo bivši Tratnikov hotel Ljubljana. 26. januarja. Podporno društvo železniških uslužbencev ln upokojencev v Ljubljani je že tako staro, da je sedanji tajnik Ivan Lipov-iek že 53 let njegov Član Med železničarji je to društvo znano pod imenom pogrebnega društva, ker daje podpore le ob smrti svojih članov. V dolgih letih so pa železničarji navzlic hudim časom polagoma zbrali z malenkostnimi prispevki prav znaten kapital, ki ga je društvo Imelo naloženega v denarnih zavodih. Ko so pa ti prišli v krizo, je društvo moralo misliti, kako bi bolj rentabilno naložilo ivaj 1enar Mislili so zgraditi veliko stanovanjsko hišo na oglu Tvrševe in Einspieler-jeve ulice, a predlog je na občnem z^oru j z malenkostno večino propadel, na dru- } sem občnem zboru so pa zborovalci naro- \ čili odboru, naj denar naloži v rentabilne nepremičnine. že tudi v Beogradu. Sarajevu, Splitu in Zagrebu, kjer so zaradi nizkih cen sijajno obiskana, zato pa moremo tem bolj čestitati malemu Podpornemu društvu že lesni ških uslužbencev in upokojencev, da Je tudi njim uspelo tako veliko delo. Prav mnogo je bilo nasprotstev in starejši člani so že hoteli raz leliti denar, ko bi vsakdo dobil malenkostno vsotico kakih 100 Din, sedaj so pa vsi veseli, ker so postali eo lastniki veikega podjetja, ki je zgrajeno na trdnih temeljih in bo brez najmrnjšega dvoma tudi rentabilno. Ob svojih odkrito srčnih čestitkah pa ne smemo pozabiti mož. ki s,) društvu in njegovim č'anoin pripomogli do tako vel tke J« uspeha. Vse zasluge ima tedanji odbor pod vodstvom že imenovanega zaslužnega predsednika •Ivana škerjanca, ki ga podpira podpredsednik Jože Jes h in pa preračunljivi blagajnik Safošni-k. Omenili sum tudi že vestnega tajnika Ivana LIpoTŠka, /.ito pa moramo imenovati še cs+ale i Iboraik« . namreč Toneta Jenčiča. Mihaela Pteiner-ja. Antona Hregorca. Ivr.na Hirša. Alberta Kobala. Toneta M(i!!erja, Slavka Staniča, Ivana Novaka. Simna De netit ?n ("er-čeka Srečka, ki nai s svojim srečnim imenom in veseTfm temperamentom vlije s\o-jim tovarišem še mnogo korake. Predsednik Ivan škerjanec Po dolgem premišljevanju je odbor pod vodstvom svojega razsodnega predsednika Ivana škerjaoca kupil nekdanji Tratnikov hote! na še.ntpeterski cesti za 1,700.000 Din, nato je pa še adaptacija in popolna prenovitev ter preureditev ve-ijaia biizu 500 000 Din Za skromne žeiez-uiške uslužbence in upokojence je ta vsota rač, ogromna, kar priča, kako dobro je Iruštvo -'fjspo^arilo z vplačili, na drugi strani je pa to premoženje tudi dokaz, kako tudi najskromnejša organizacija, ki so v njej sami mali ljudje, z varčevanjem 'ahko pride do velikega premo?enja. Včeraj je odbor društva otvoril novi hotel >B a 1 k a n<, kakoi se sedaj ;menuje v spomin nesrečnega oi Italijanov poznanega hotela >Balkana<: v Trstu, z malo svečanostjo, kamor s0 bili povabljeni tudi zastopniki ljubljanskih dnevnikov. Agilni predsednik škerjanc je v svojem govoru na kratko opisal trudapolno pot, kako so železničarji prišli do lepega hotela, ter se predvsem zahvalil vsem odbornikom, zlasti pa že'ezničarskima kreditnima zadrugama v I.'ubijani in Mariboru, ki sta društvu pripomogli do potrebne gotovine. Preureditve je vodil arh. Srečko R a i n e r od železniške direkcije, ki je javnosti znan kot projektant velikih hiš železniške kolonije za Stadionom v Ljubljani in tudi po mnogih drugih delih po vsej deželi, zlasti se je pa odlikoval, ko je zgradil in opremil dvorno a-kalnico v Lescah in tamošnjo moderno šolo. Hotei je bilo seveda treba predvsem temeljito Liesinficirati, kar je požrlo več težkih tisočakov, nato pa precej predelati in popolnoma preurediti, tako da sedanji moderni in prijazni hote' Balkan« niti od daleč več ne spominja na precej zapuščeni stari hotel ^Tratnik« Tujcem je na razpolago 20 svetlih in prostornih ter moderno poslikanih sob z 38 posteljami, ki so skoraj vse nove. za vse postelje je bila pa kup'jena nova posteljnina in perilo V vse sobe je napeljana topla m hladna tekoča voda ter centralna kurjava in seveda elektrika, razen tega je pa v vsakem nadstropju tudi kopalnica, da udobna prenočišča odgovarjajo vsem zahtevam moderne higijene. Zaradi izredno nizkih cen bo pa hotel >Balkan« tudi prav dobrodošel regulator ljubljanskih een za prenočišča, saj stane šota z vso opremo in postrežbo ter kopanjem za osebo le cd 16 do 26 Din na dan, s takso vred Prenočevati smejo razen železničarjev, učiteljev in drugih iržavnih in samoupravnih uslužbencev in njihovih družinskih članov tudi vsi drugi civilni potniki, ker je hotel pri. dobil pravico javnosti. Teea modernesa in lepega ter res ooeeni hotela se bo naša javnost gotovo prav rada posluževala, ker je v hiši iosti tudi drugih udobnosti, saj so lam že gostilna in kavarna ter brivec, na dvoriSČu pa fotograf, zlast? le pa važna cenr ral na lega" Hotel ima tudi krasen vrt za cvetlice ^e'en^avo in sadje, a uradniška menza se h0 v kratkem selila v novo 2a?arievc h'šn na Resljevi cesti. žeiezn'čarjem je njih Nabavljaina zadruga uredila take hotele in prenočišča Dve princesi žrtvi potresa v Indiji London, JL. jan. r. Iz Nepala prihajajo vedno nova poročila o potresni katastrofi. Uradni komunke pravi, da sta bili pri poslednjem potresu ubiti tudi dve hčeri ne-palskega maharadže. Mrtev katastrofe Jo postala tudi hči min:strskcga prcJsednika. Vsa dolina, v kateri leži tiep-al k prestolnica Katmandu, je popolnoma opustošena Po uradn h statističnih podatkih Je zahtevala katastrofa le v tej dolini nad 50K) človeških žrtev. Vsa pokrajina, katere ozemlje je zelo hribovito, ki obsega 54 tisoč kvadratnih milj in šteje 5,600.000 prebivalcev, je bila celih osem dni odrezana od ostalega sveta Vse prometne in b zi-javne zveze med Kntmanduom in Indifo so bile pretrgane. Vremensko poročilo Bistrlca-Bohinjsko jezero, 36. januarja: —14, jasno, 10 cm pršiča na 100 cm podlagi Smuka idealna. Bled-jezero, 2G. januarja: _»',, jasno, mirno, srež. 65 cm. led debei 25 rm in uporabljiv. Kranjska gora, Rateče-Planica, 26 januarja: —12, barometer stoji, jasno, mirno, srež 125 em. Logatec, 26. januarja: —17, jasno, mirno, srež, 40 cm, smuka idealna. Kočevje, 26. januarja: —11. jasno, megla, ledena sikorja čez sneg, k: pa ne drži smučk Led dober. Sv. Križ nad Jesenicami. 25 januarja: _6, jasno, mirno, 10 cm pršičn na 75 cm podlagi, smuka idealna, izgledi za nedeljo in praznik v planinah sijajni Sodražlca, 25. januarja: _ 13, j.isno, burja. 1 m starega snega, deloma poledenelega, smuka dobra, izgledi dobri Višnja gora, 25 januarja: ._10, jasno, sever, ^ em pršiča na podlagi 30 cm. izsledi idealni. Bloke, 25. januarja: —18, jasno, severovzhoden veter, 20 cm pršiča na 40 cm podlage, smuka izvrstna, izgledi zelo dobri. Smučarski dom Ljubljana na Pokljuki, 24 januarja: _11, jasno, solnčno, mirno, 20 cm pršiča na 10 cm podlage, smuka idealna, v planinah idealno Koča na Veliki planini, 24 januarja: —7, jasno, solnčno, mirno, 4 cm preža, smuka odlična, izgledi najboljši. Kofce, 25. januarja: _17, 130 cm suhega snega, 30 cm pršiča. jasno, solnce. smuka idealna. Krvavec. 23 januarja: —5, jasno, solnčno, zahodnik, 20 cm pršiča na stari trdi podlagi. Smuka prav dobra, izgledi izvrstni. Pohorski dom, Mariborska koča, 26. januarja: _3, jasno, mirno. 70 cm pršiča, smuka idealna. Ruška koča, 26. januarja: —2, jasno, mirno. 90 cm pršiča, smuka idealna Klopni vrh. 26 januarja: —2, jasno, mirno, 80 cm pršiča. smuka idealna Pesek, 26. januarja: —3, jasno, mirno 90 cm pršiča. smuka idealna, skakaln le uporabna Seniorjev dom, 26. januarja: _6. I? em pršiča. smuka idealna. cimžat nad Falo. 26 Januarja: _7. fm\ no. mirno. srež. 50 cm snega, smuka i ii alna. Sv. Lovrenc na Pohorju, 26 januar _7. jasno, mirno, srež 80 cm. skakalni' uporabna Ribnica na Pohorju, 26. januarja jasno, mirno, srežn 70 cm, sankališče u; rabno. »SLOVENSKI NA ItO D«, dne 20. Januarja 1934 te v 21 Tretja žrtev atentata Je ladijski strojnik Anton Kapo* is Trsta Ljubljana, 26. januarja. Po već dneh napornega poizvedovanja se je končno oblastem posrečilo ugotoviti tudi tretjo žrtev železniškega atentata v Krškem. Prvotno so domnevali, da je tretja žrtev jugoslovenski državljan Emil Boral is Zagreba, ki se je pa javil živ in zdrav. Pozneje se je govorilo, da naj bi bil pokojnik identičen t »dravnikom dr. Johannom Fritschem, a tudi ta vest je bila demantirana, ker se je zdravnik sam javil z Dunaja. Se včeraj so krožile vesti, da je tretja žrtev neki Tomala. baje češki državljan, ki je z usodnim brzovlakom prispel preko Avstrije in Maribora, a je za njim izginila vsaka sled. Vse to so bile pa le domneve brez prave podlage. Ljubljanska policija je namreč danes končno dognala, kdo je tretja žrtev. Brzovlak D 187, ki prispe v Maribor, je bil sestavljen iz dveh kompozicij. Prvi del vlaka je bil italijanski, drugi je bil pa namenjen za progo Zidani most proti Beogradu. Med vožnjo so sprevodniki opazili v kompoziciji italijanskega vlaka visokega, močnega gospoda, ki se je vozil v kupe ju n. razreda. Pripeljal se je iz Avstrije, imel pa je vozni listek za Zagreb. Sprevodniki so ga opozorili, da je vstopil v napačno kompozicijo in da mora prestopiti. V Celju ie neznanec res prestopil v naS vlak, seveda pa ni slutil. da gre v gotovo smrt. Stopil je baš v kupe, kjer je bil dr. Friedrich Sterz iz Gradca, ki je bil, ka-y&r znano, tudi med ranjenci. Po eksploziji peklenskega stroja Je ta neznancem Izginila vnaka sled. Na podlagi opisa železničarjev Je policija vprašala v Zagrebu, & Je tam izstopil neki potnik, ki se Je bil pripeljal iz Avstrije, poizvedovala Je pa tudi na vseh obmejnih postajah. Policija jo zvedela samo to, da je neznanec prišel iz Avstrije, baje z Dunaja, da je paairal naeo mejo, đa pa ni naše države zapustil. Zato se je obrnila na nade poslaništvo na Dunaju ter na italijanski generalni konzulat. Z Dunaja je prejela poročilo, da je neznanec nekaj Časa tam stanoval v Vm. okraju in da je odpotoval z usodnim vlakom proti Zagrebu. Policija je zahtevala, naj pošljejo ekspresno njegovo sliko v Ljubljano. Včeraj je prispela neznančeva fotografija, po kateri so sprevodniki dunajskega brzovlaka takoj spoznali visokega tujca, ki se je bil v Celju presedel iz italijanske v naso kompozicijo. Na podlagi tega je sedaj policija ugotovila, da gre za ladijskega strojnika Antona Kaposa iz Trsta. Mož je nedavno poslovno odpotoval na Dunaj, od koder je pisal domov, da se odpelje z dunajskim brzovlakom 22. januarja, in sicer direktno v Trst ali pa preko Zagreba, k.ier ima Še neka i onrav-kov. Ker ga tudi domov ni bilo in se svojcem ni iavil. je popolnoma gotovo, da je nesrečna žrtev res Anton Kapus. Karijera kanclista Winziga Zabavna satira na avstrijski bircAraflzem Ljubljena, 26. januari*. Gradnik vseh vrst je bil in bo ob jok* komedli In tragedij. Že mnogo iger smo videli iz okolia političnega birokratizma, in ker eo poveod prav uradniki ljudski kritiki najbolj izpostavljeni. Imajo komedije in tragedije iz uradniškega življenja povsod in vedno mnogo ljubiteljev. Tudi tale satirična Igra d majskega^ avtorja W. Licbtenberga ie našla sinoči živahen odmev in polno razumevanje. Zabavna je in obenem jedka, polna resničnega doživljanja, ki v groteskni karikaturi užjga in udaria. Dejanie se dogaja v avstrijski republiki in sicer v poslopju dunajskega finančnega ministrstva, obravnava avutrijsk* politiko in dunajski birokratizem, predstavlja dunajske minietre. najvišje in najnižje urednike, ali gniloba in Btnesnost, ki jo biča komedija, sta mednarodni in poveod lio* ma. »Vea'.e. tika i le. v ministrstvu so tile papirji samo akti, čisto navadni aktu ampak tam nuna i postanejo iz njih tragedije, kati-BtrofeU pravi kanci let VVinzig, zadnje kolesce birokratizma, ki davi ljudstvo in g« poganja v obup. Pa ee mu zagnusi rabelisko delo, poskrije akte, samo da bi on ne bil kriv novih katastrof tam zunai. izgubi živce, pove eekcijekemii šefu resnico v brk, se upre protekcionizmu, strankarsko političnemu mešetarienju in korupciji ter hoče uradovati objektivno, pošteno in vestno. Seveda ga smatralo zato za bolnega, abnormalnega, prismojenega in ga pošliejo na dopust, s katerega ee ne vrne več. Zakaj poštenost in veet. objektivnost in Čista r>ra-vicnost so reci. ki jih politika in birokratizem ne moreta rabiti. Mnogo W i m i 170 v je med »vet ornim u radništvom; ne hvalijo jih Šefi. ne predlaga io za odlikovanje, nego jih smatrajo »s prt* amojence in za nerabne, ki ee jih je treba Čim prej iznebiti, čeprav garajo noč in dan. Poveod 90 naiboli cenieni Poležali, brezsrčni paragrafarji in drji Seuni, elegantni brezvestneži, a li«uni. >Hrbtenica je potrebna le ekel*»tii v muzeju«, pravi tak vsor-birokrat. >Ka1 nai uradnik poč«« * hrbtenico?« _ Pravi uradnik se mora vedno zavedati, da je novinerslvo veleeHa. da vladajo državo volilne kroglice, da je vseeno, kako glasujejo gospod ie poslanci, saj po pameti itak nikoli ne glasujeio, in da ministri in eekc.i*ek1 Šefi v republiki Av-etrlji nikdar in nikakor ne uganjajo ko-rjpoije. nego delajo samo kompenzacije. V svetu politične birokracije vedno roko umiva roko. zato so — seveda v Avstriji — vee roke tako umazane. Tepec in nerabnež je uradnik — seveda v Avstriji, — ki tega ne ve in ee p« tem ne ravna. Tn celo Winzig ee končno zave: >Dol z glavo! Čemu jo sploh imam? Saj se ie izkazala po 85 letih moje uradniške karijere kot pooolnoma nepotrebna!« In sa-mo v Avstriji ie kajpak mogoče, da postane minister kmetijstva bančnik, ki ne ve. kai je "■ozimina* in ne razločuje krave od vola, a da oo^tane finančni minister živinorejec. In potem lahko pravi samo dunajski kanclist: ^:m ve? finančnih ministrov smo imeli, tem slabše so državne finance! In čim več dobimo zunanjih posojil, tem nižje so nase jradni&ke plače, Ce se nam posreči, da dobimo zopet nov zunanji kredit, bo moral vsak uradnik v Avstriji iz svojega še nekaj doplačati!« Liehtenbergova komedija je torej prav beesta avstrijskega popra, in ni čudno, da smo. ob njem zadovolino zibali in ee prav imenitno zabavali. Mislili smo pa na na- 1 šega Kaitea: on bi bil to snov morda obdelal še naravneje, tehnično ,-^asti v II. dej.) Se spretneje In bi bil zlasti dve ženski (tipkarico Anico in letalko Sigrid) uporabil le verjetneje. Vtlic nekaterim pretiravanjem in karikiranjem pa je ta komedija zelo simpatična, polna isker in dobro-dejne etike. Glavno ulogo. kancMsta Wkizi?a, pošteno psarniško mravljo, ki se bori za skromno penzijo s tem, da t^umi rrismo" ienca, a ga imajo prav zato za izredno modrega in sposobnega, je igTal z učinkovito karaktenzacijo. g. Sancfn. Izvrsten je S svojo suho kormko. ki Je obenem I bridka, meječa na trag'ko. Daje ga le prestarega, defcaden-fnega. Ljubezen An-'ce do | njegovega koienotrftsca Je neverjetna... Zelo natumo in čisto agrarnega fjnanč. ministra je dal g. P o t o k a r. Cinično vzvišenega poHtič. rutinerja je s svojim kmetijskim ministrom vrlo plastično postavil g. Jerman. Americanskega diplomata je gral elegantno in realistično g. Dre* novec, odlično figuro is življenja ie 10-pet poda-i g. Lipah s sekcij, sefom Dole-ialotn. simpatičnega min. tajnika, zaljubljenca di\ Lenna g. Jan. tipičnega min. slugo invalida g. Plat in nesramnega protekcionista g. 2 el e a o i k, vseskoz dobre kreacije. Ženski, Anfca in Sigrlda. sta v rokah gdč. Bol ta rje ve in t* M. Danilove kakor vedno Žfvi. resnični ter jako simpatični, končno po avtorju preveč naglo, v psihoio&ko nepripravljenem objemu. Režirat r. Br. Kreft Publika Je sprejeta bistro komedMo z radostjo m obilnim aplavzom. Fr. O. Bo] za denarno nagrado veroučitelju Stična. 25. ian iana Zt več mesecev se bije med tuk kra* jecnim šolskim odborom in katehetom g. patrom Benediktom iz »ttskega samostana boj za podelitev ali ne-rodeluev katehetske nagrade v znesku 24. i05.15 Din, ki jo g. katehet brez prigovora tn energčno za* hteva. Predno preidemo na ebčno opredeljevanje gornje terjatve, naj popišemo §£ okolnosti, pod katerimi se vrši dolgotrajno prerekanje. Kr. šolski odbor v Stični je vnese) v proračun za leto 1931'32 znesek 11.565.— Din kot nagrado za pouk verouka g. katehetu. Za eto 1953 pa Šolski proračun ni vseboval nikakih postavk za kateheta, ker je pač bila občina te itak preobremenjena z drugim, mnogo potrebner šimi in neobhodnimi izdatki. Kljub temu je g. veroučkelj na mnogih sejah kr Šolske* ga odbora zahteval izplačilo tudi računa, ki ga je predložil za 'eta 1929. I93u in 1933 ter znaša njegova terjatev obenem z nagrado, ki ie bila tudi v proračunu za 'eta. 1931 tn 1932 24.105.— Din. Ta znesek pomen:- za občino pretežko obremenitev, saj ves proračun so<. odbora Še daleko ne dosega gornjega zneska. Ne gre sedaj tn za preprosto pravno vprašanje, ali hna veroučiteljeva terjatev zakonsko podlago. oz„ ali Je kr. Io!. odbor dolžan taplačati terjani znesek Ore tn za mnogo več. Sftki samostan s tve*o zemljo i« premičninami je znano velelo sestvo, saj se rarrrostjrajo po najleps:'i predeTTh stiske doline njegova po'ja in travniki tja do Muljave tki Se dalje. In najlepši gozdov! so samostanska last. Kdor rožna vsebino samostanskega marofa. ne bo mogel trditi, da ie samostan reven, da-siravno se hoče od določene strani vcepiti ljudstvu prepričanje, na kako slab b gospodarskih nogah da je stisko velepose-stvo. Imetje v zemlji, živini, poslopju in rremičninah, ki predstavlja kot celota krepak kapttal (Škofovsko veleposestvo, Ple-terje, Rajhenburg Hd.), ne more biti ob : brezp'ačrrl delovni podpori samostanske 1 družfne (ca. 20 malnikov 'n 50 bratov), j izvzemal hlapce in služkin'? ter dninarje, rodlatra siromaSnostt. Navajamo gorenji por* *dj tega ker ie g. pater Benedikt v7« ont»h. pa tudi Celjani bodo izostali kol po«e*niki tukaj5nie<7a termalnega Vonelilča. Eni borlo oSkodovanj v svofh pridobitnih razmerah, drusi pa bodo bolehali dalie in trpeli pomanjkanje osvežujočih kopeli, dočim bo izgubila želeni'ca na potnikih. Največje zlo na stvari pa je to. da je železniška uprava malo prej zvišala osebne tarife ta brzovlake iz LaSkesa do Celja na Din 82.— za osebo; vožnja s tem vlakom, ki odhaja iz Laškega ob 14.20 uri, je zato nemogoča. Bivša južna železnica ima sedaj samo 4 pare osebnih vlakov, ker nodni osebni vlak ne prihaja v postev: saj postane človek star. preden se pripelje iz Ljubljane do Celia alt celo do NLiribora. Brzo-vtak pa vsaj za Laško zaradi visoke tarifa ne pride v pošlev. Stranska prosa proti Velenju ima 5 >> rov osebnih vlakov; Laško nima dejansko od 9-HO do 16 ure proti Celju nobene '.vete in od Celja proti Laškemu pa od 11.S' do 16 ure ne. Malo več uvidevnosti bi pač pričakovali. ..... -f^^-^.,^n,-u,^- OOLEJTE 81 film napetih borb za svobodo V Sibirijo Borba žene za svobodo ljubljenega moža Napeta dejanja; lepa godba Zvočni kino DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. ari Cene 2.-, 4.-, 6.- in 8.- Din Kmetijska prosveta v Beli Krajini Metlika. 26. lanuarja. V nedelio dne 21. t m. le bil sveča ao otvorjen zimski kmetijski tečaj v Suh»iu prt Metliki, kjer eo kmetje že dolso Časa pokazovali veliko zanimanje za kmetijsko prosvetno delo in sospodarsko izobru bo. Tečaj, ki ie dovoljen vsako leto v enem kra-Hi, je letos oblast uvidevno določila za Suhor in ie z delom prijel že v sredo, a v nedeljo je bila svečana otvoritev. 2e lani je enak tečai v Podzemlju rodil kraeiie :epe he, kar je dokazalo osromno zanimanje prebivalstva za kmetijsko nadaljevalno iz* obrsabo. Po Številu udeležencev pri p-tvo-ritvi letošniesa tečaja, ki se sa udeležuje nad 200 gospodarjev, lahko sodimo, da bo to rekorden kmeti ski tečni v naš.h krauh Prostorna Bolska soba ie bPa polna do W«t-njesa kotička in so tudi kmetje iz precei oddaljenih vasi od Suhorja vztrajali z zanimanjem do konca. Teftaj le otvoril sreski kmeti*eki referent a. Konda. pozdravil vse udeležence in dal besedo zastopn ku sreskesa načelnika s. Pavlu Časniku, ki ie poudarjaj potrebo kmetijske izobrazbe in pozdravil s. b;na kot idejnesa borca za kmetijsko izobrazbo in vnetega podoomika iste. a svoi govor ie zaključil z vzklikom našemu najvišjemu 20 spodarju Nj Vel. kraliu. Za njim le po zdravil tečajnike v imenu predsednika metliške okoliške občine g. Plut Martin, bla-sainik In nrvi njegov namestnik Sreoki referent g. Konda ie nato udeležencem poias-nil tečal proerama. na kar ie spregovoril Se sreski prosvetni referent g. Tončič. ki ie govoril o pojavih v gospodarskem življenju in potrebi državljanske vzgoje. Predavatelj ie omenil aedanie tjosoodareko Življenje tvs Sesa kmeta In poudaril potrebo t«»m*»li;*e etrnVovne izobrazbe kmetovalcev. 7la«ti pO drobno »e pojasnil notiebo državljanske vzsoie in nacijonalne zavednosti pri na?tb goe^odariih. Na programu tečaja so predavanj J7 vseh panoa kmetitetva. ki b»>do n*»š;m kme tovalcem nudila dovoli strokovne ?7obra7hp Vr»e se °b n*>del«ah in sredah OT^omi ?° trtkfh. Za prireditev tee»r* ima ns!v*»Sio ntshi** nale *rssko na'slstvn * VmM;:«V'm r#f#rsn4om g Kondo in prosvetnim rele i rentom g. Toučičem. Strelska družina v Trbovljah Trbovlje, 26. januarja. Ts patriotska organizacija je imela v sredo v Volkerjevi gost. In i na Vodah s*aj dobro obiskani občni zbor, ki ga je vodu predsednik g. inž. Cotič. Poudarial je. da se strelski pokret klub slabim prilikam v rudarskih revirjih > t-od no latvija, attjvsl] uspeh |e pa ta, da ie strelišče že d)srajji( in vzorno urejeno* Z niim pa še ni rešena slavna naloga, saj se mora ideja razširili v vseh krosih, zlasti ie pa treba pr tesniti čim več mladine, ki ima to usodnost, da it ne bo treba plačati Članarine. Če ie revna, ima pa tudi ? vojaški službi posebne agod ri->eti. če se udejstvije pri strelskih družinah. Iz poročila tajnika s. Ravnikaria Fran ca posnemamo, da ima družina 74 Članov, ki so redno obiskovali vaie na strelišču. Tudi poročilo blasamika g. Berserja Ivana ml. izkazuje navzlic velikim stroškom za «ire'i-Šče vendar Se primerno ugodno denarno stanje. Po poročilu presledovalcev računov e dr. Jenšterla in a. Haucka ie dobi odbor ab^olutorij, nato ie bil izvoljen nas.lednii odbor: predsednik .ni. Cotič, podpredse uu delavstva. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 ori Petek. 26. januarla: zaprto Sobota, 27. janarja: Pravica do greha. Izven Globoko znižane cene od 5 do 14 Dtn. Nedelja. 28 januarja: ob 15. url Turškf kumare Izven Glotoko znižane cene od 6 do 20 Din Ob 20. uri Gospodina Premijera. Izven. Ponedeljek, 29. Januarja: zaprto. Premijera v drami. V nedeljo 2S. t. m. zvečer vprizort drama prvič na slovenskem odru Deva'ovo >Gospodično„ v treh <'ejanj:h »Gogpodičnac je ze'o zabavni ko-med:ja. ki pa hrani v jedru dramo, ki se izvrši mel dvema ženama, med guvernanto In njeno varovanko Starši varovanke so zelo zabavno karakterizirani Nastopijo ga Marija Vera, ga Saričeva. ga NabToc ka ter gg. Gregorin, Bratina in Železnik OPERA Za *e*pk oh ?0 uri Petek 26 januarja: zaprto Šotora 27 'a^imrla: Ples v Savojn Pre mljera Izven. Nadali 28 januarja: ob 15 url Nižava Izven Zn'žfre cene Ob 20 uri P4ei v Savoju -Izven Ponede'jek. 29 janupHa: zadrto Izvrstna opereta »Ples v 8avotu# k' se ho prv*č i-vatiTa na s'ove^s'em ftdrn v soboto 27 t m ?ma tri de^an'a. od nosno 6 slik. Prva slika nam predstavlja: Medene tedne v Benehkah Druga: Hov t* tek v Ntzzo Tretja: Fojer » hotelu Sa voy Četrta: Separeje It 8 to 9 v not e Ju Savoy Peta: Plesno dvorano hotela Sa voy Šesta pa ima naslov: Je II Madeieine varala svojega soproza V posameznih vlo sab nastopijo: ge GJun^Jenac, Thlerryje va, gdč Sinerkotjeva ter gg Gostič, Pe ček, Zupan, Danes, Bratina Reiija Je prof. Sestova Muzikalno vodstvo v rokah kapelnika Atritofa. ki Je preskrbe! tudi prevou cela Premijera je v soboto dne 27 t. m., prva repriza pa v nedeljo 28 t. m zvečer Obe predstavi sta Izven. Nedelja v ljubljanski operi. Popol dne oh 15 uri se poje ena naj'enših oper svetovnega repertoarja D*A!bertJeva opera »Nizava« v isti ssaedbl kakor prt prv. le tošnjl Izvedbi minule srede Za popoldan sko predstavo veljajo Izredno znižane ce ne od 8 do 30 Din. Zvečer ob 30 url se pa >onovi A/brahamova opereta »Ples v Sa-voju<. KOLEDAR. Danes: Petek. 26. januarja katoličani: Polikarp. V&evlaat, pravoslavni 18. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira: Njena VikokoM ProrLijnl- ka. Kino Ideal: Sin Indije. Kino Dvor: V Sibirijo. ZKD: >Eksoelenca in njegove šofer< ob 14.. , v kinu Matici. Ljubljanski .športni klnh ob«»ni zbor ob 20. v gostilni Cinkole- predavanje a. dr. Fettirha >o novem zakonu o Rdečem križu« ob 19. v Okrožnem uradu na MikljtieSTJ ce»>ti. Prva javna produkcija go;encev dri. kou servatoriia ob 18. v Fiiharmonicni dvorani. Smafarskl klnh Ljubljana družabni večer na ?a«*t e. fttehlfku ob 20. v kletnih proetorih Zvezde. DE21RNE LEKARNE. Danes: Mr. Ko m H, G os posvete^ a ^HBitii 10 in Sušnik. Marijin trii 5. Saš OUZD imu g/avo pri bratih Hrvatih \n zato so menda udje tako mehki. Tisto, kar se tiče aspirinov proti revma-tizmu in prostornih čevljev proti jetikt, pustimo ob strani, ker sp&da v stroko \n tedaj v kompetenco $trokovnikov. Vi pa nobena stroka parna kopel j OUZD na Miklošičevi cesti, ker se na paro razume vsaka kuharica In na vodo \'sakn natakarica. Torej z dovolienjem oatedo o tem našem ja\mem kopališču. O drugih njegovih napravah ne bomo govorili, saj so itak tako tesne, da bi kopalci ne imeli v njih prostora, če bi sa stisnile med nje le tltromrte nale felfe; omenimo le kotanjico t tremi piskrčkt bolj ali manj tople in ostudno umazan* vode. To naj bi bil baten, k jer />; m' ko-palci po prihodu iz parne '-'tp.'h. ohladili. Ob sobotah se valja po teh treh pivkrčkih vode tudi do 100 ljudi in mislite, da natoči jo sveže, ko je na umarani ie rfva prsta debela ^metrna. tastmvl jen.i iz tno besedo učiteljice ge. Danice DemSari- e. dekianiicium'. r»vtta-cijami in pe\*sl" mi točkami. Ob zakl'učlcj na preimojo k)' rii jtolletne Solskr- izkaze. Na dan solskeg, po trona sv Snve «e namreč zaklhi?i prv polletje na aalfh osnovnih Šolah SOKOL • -I II Ljubljana. Jutri 27. t. rn ob 19 r>u predaval pod okriljtin ZKD g Boris Rezek o plezalni turah v Savinjskih Alpah Pretiš vanje bod( spremljale lepe ■;kiopt:xne *t»ke — SokoNkn druitvo na Vifu ima e^oj realni občni zbor v nedeljo dne 28- t m. tofaio ob 9. dopoldne v dvorani Sokolskeaa doma z obicainlm dnevnim redom K*»r *e bodo na ob^n^m zborj reipvate važne dru 5tvene zadeve, nredv^em oroalava društvene 251etnice. je udeležba za v/»p flan^tvo obvezn« in oiMna doi7.nMečfancka šola in domc na Vifn naoro^a v*e etarše in varuhe ufen-cev(k) meS&anske Šole, da prVtooijo kot člani s^ri imenovanega društva- Redni člani eo lahko oPe in mati odnosno varuh in varuhinj učenca. Člannr'na ie tako minimalna, da io zmore vsakdo, tudi najbolj reven, sai znaša letno samo Din 1__. Ker ie dm?tvo itfanovlieno z namenom, da ie v najožjih etikih e starši in vzgojitelji meSčan-sfto-aoVike mladine ter da isti nudi higijensko zdrave in zad.vtne n^ne prostore, ori-cakn'emo. da pe bodo vMan'li vsi sfaftl in varu M me£oan*Vo-5o1skih j?enoeWk). Izreden Član pa ie laM'o vsak, ki plačuje lelnt r>in 10 članarine- Ker tangira prorim društva ver ji del občanov, ee odbor nadeta fim ve?:e«r.T odziva, osobito onih, imaio otrobe in onih. katerim ie dobra vzgoh otrok pri ftrm. ClaoSffnO noVrajo a*i učitelji in fel*;re me^rnn^ke ?ol<» in blagajnik drnWvs r. PahOr Joeip v Rožni dolini. Cesta 11-30 Odbor. — Hud mraz. Včeraj ie bil »Sv- Pau. ko v«aka baba od mraza pnau«, kakor pravi narodni pregovor. In ree je vČerai prits-nil prav občuten mrz, ki ee ie davi še etopn'eval. V Lmbl'anl le davi kazal toplomer —9.2, a iz Logatca oorofajo, da eo imeli tam zjjtrai —17. v Kočevju —11. v Bo*im?u —14. na Blokah pa že včeraj —18. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v Črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari, motne Bluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« fcrenelco že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mrzlo, po megli deloma oblačno vreme. Včeraj Je znašala najvišja temperatura v Splitu 13, v Skopi ju 7, v Ljubljani 1.2. v Zagrebu 1, v Mariboru 08, v B?o-gradu —3, v Sarajevu —4. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 781.3, temperatura je znašala —9.2. _ Fantje so sa pretepli. V Rovu pri Kamniku eo se te dni ertepli kmečki fantič ia žrtev pretepa je postal 251etni delavec H.ronim Osolin, ki ie obležal na bojišču. Prepeiiali eo na v ljubljansko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili hude notranie poškodbe- — Detomor. Ko ie šla pred dnevi no eestnica Ana Novakova iz Martjancev po opravkih v sadovnjak, te našla pod drevesom mrtvega novorojenčka. Poklicala ie orožnike, ki eo ugotovili, da le bila deklica ro ena živa in krepko razvita, po vseh znakih sodeč pa nasilno umorjena. Otrok i«s bil po telesu vee krvav, brezsrčna mati aa je ubila z ostrim predmetom. ZloČiuko zasledujejo. — 15 volkov na enega človeka. Občinski gozdar Bejto Osmanović v Salji blizu Vučitrna je naletel te dni v gozdu na krdelo volkov, ki so ga takoj napadli. Bilo jih je 15. Cuv.ij je imel sicer puško in dovolj nabojev, vendar Je bilo pa nevarno spustiti se v boj s celim krdelom volkov. Toda zbežatl ni mogel in tako se je vnela srdita borba fetiri volkove ]e ustrelil, pri sedmem strelu mu je pa razneslo puško, obiil ga je smrtni pot ln od razburjenja ter groze se je onesvestil. Čudno naključje je pa hotelo da ga volkovi niso napadli, temveč so se razbežali na vse strani. Ko je prišel mož k sebi. je enemu volku odrezal glavo ln jo privezal k nahrbtniku, druge tri je pa vlekel za sebol do sreske-ga nač*1stv*. kler so mu plačali za vsakega volka 200 Din. _ Samomor brezposelne delavke. Včeraj popoldne si Je končala v Zagrebu življenj 3.^-letna brezposelna do1avka Rozl-ka CiMbaša. Z?dn-fe čase Je živela v veMki bedi. cole? tpga ie bl'a na še t#»žko Vn^na in tpvo 1? obupala nad fct-eMenVnn P»-*re-3r«?a tii fii* rt p Tevl roki. nv"«>m na po-plig več1*© količino očkove kisline. Pr«pe-rJaJI co u umrla. — Zopet zagoneten umor milijonarke. Iz Velesa poročajo, da so našli v ponedeljek zvečer umorjeno bogato vdovo Pandoro RistiC Umorjena je bila s sekiro, morilec jI je zadal 20 udarcev. Obe roki Je imela skoraj odsekani, kar priča, da se je obupno branila. Njeno premoženje se ceni na 3 milijone Din. — Pšenica za občinske dohlnde. V Veliki Kikindi pobira občina zaos'ale občinske doklsde, in sicer v obliki pšenice. Pobiranje bi se moralo zaključiti 1. januarja pa je šlo tako dobro, da je bil rok podaljšan še za dva meseca. Doslej je dobila mestna občina 160 vagonov pšenice. CVETOČI MAJ LJUBEZNI RAJ MASKARADA ? Iz Liuhliane _IJ Tista strašna zima, ki so jo vremenski preroki napovedovali tako dolgo, se baje začenja zdaj Danes je res marsikoga pošteno zeblo, toda ne samo zaradi mraza samega na sebi. temveč tudi zaradi strupene mege, ki se zajeda v kožo. Zdaj bo tiajbri zonet več dni meg'en h, ker je premrzlo, da bf se meela razpršila, česar smo pa itak vajeni, saj so res leni dnevi v LJubljani lz:ema. Nekateri nam zonet prerokujejo hudo in dolgotrajno zimo, ki bo drža'a še več tednov, torta ljudje ne verjamejo več nobenim vremensk'm prerokom. Oni. ki Jih rado zebe in tisti, ki nimajo kurjave, se tolažijo, da bo mra^ ponustil prej ali slej, saj Je pol zime že minilo. Mra^z se Je poznal danes na sad nem in živilskem tr kraiše ko«e snh-liadi v vreče, de bi ljudje ne vedeli, kai nosi;o- Hudo občutijo zimo mnogi posebno te dni, ko je post?lo zopet mrzlo. —li To*be o blatnih nlirah «o ž> stereotipne, a liudie si ne puste kratiti vsaj te pravice, da tarnalo. Ce bi ka? zaleglo, bi tudi ponižno prosili. Ugotavljajo le. da ie izmed pohabljenih ce*t tudi Cankarjevo nabrežje. Sneg in led bi bilo treba nekoliko odmetati od hiš in ponlavliene bodn^e r>o-euti^e peskom, pa bi bilo vse dobro. To nabrežje ie namte* solnčno, z°to je vsak dan dopoldne tako blatno, da težko izpuliš no-se iz blata. —Ij Prošnja ljubljanskih hlinih posestnikov. Hišni posestniki v Ljubljani pie-jemajo skoraj vsi mesečne najemnine, ker kvartalne najemnine večina najemnikov ne more plačevati. ZgradaHna pa zapade v plačilo že 15. fetruarja, 15. maja. 15. avgusta ln 15. novembra In posestnik mora plačati kvartalne obroke ob navedenih terminih, da se Izogne sitnostim In stroškom. V tem času, t. J. do 15. februarja, dobi posestnik od najemnika najemnino Šele za Januar in februar, za marec al pa mora ali izposoditi denar, da plača v redu davek, ali pa dopustiti Izvršbo. Razumljivo je. da najemniki ne morejo plačevati kvartalne na'emnlne. Zato prosijo hišni posestniki davčno upravo, naj prilagodi svoje termine dejanskemu atanju in razmeram, za kar JI bodo zelo hvaežni. _1; V proslave sv. Save bo d revi ob 18. uri v dvorani Filhamionične družbe javna produkcija goTencev ljubijanskeea državnega konservatori ta. Spored obsega 11 nastopov raznih naših k on se rva tori rtov deloma iz solontvskega. delomi iz klavirskega in instrumentalnega oddelka. Govor o zaščitniku šolstva o sv. Savi ima p-ed »a-četkom sporeda prof. Marjan Lipov*>k. — Ravnate!fetvt) najvlmdneie vabi starce gojencev, goience same in vse prijatelje na*e glasbe k tej produkcij. Snored nrod ?kcii^» ie na raznoliko tekom dneva v M«t:Sm Vn;;-gamj no 2 Din. anored le obenem tudi vetor>n;r* H nrodnkcHL —11 pr«»vi v k?nu MM*ef od*>an> rved stava oh 19.-t kakor navadno bodo pa nred.-efave ob 16 In fl 15. ko bomo gladil i veselo opereto »NJ- Visokost proda mik«. 1 Velik uspeh Ima t idi veseli film >Eksce-lencs in njegov soferc, ki ca daje ZKD vsak dan ob 14.80. v nedeljo bo pa predstava ob U. V ponedeljek burno Imeli spet priliko občudovali Ousiava Frdhiicha v ajjaineni filmu »Sen sleherne žene<, kjer ie godbo koniponiral Robert Stol z. Tudi to delo bo veliko iznenađenje in bo imelo gotovo uspeh. —Ij Gospodarsko kulturne društvo za Vodmat-Sv. Peter vabi cenjeno občinstvo tega okraja na predavanje, ki bo jutri ob 20. v gostilniških prostorih f. Zupančiča na Je^llčev! cesti 15. Ker je predavanje velikega pomena v gospodarskem ln kulturnem pog elu, vabimo občinstvo, da se ga v čim večjem številu odeleti. — Odbor. —Ij Jutri, v soboto 27. L m. bo ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice »IV. (XXII!.) delavski prosvetni večer« »Svobode« In »Zarje« s prav lepim enoredom. — Vzemite vstopnice, ki eo po 3, 2 in 1 še danes, *5-n PRIDE GUSTAV FRoHLICH NORA GREGOR — v filmu „SEN VSAKE ZENE" —Ij Lnionska dvorana je nudila darue sliko popolnega razdeiania. Zmai ie prispe! in je že v dvorani. Napraviti smo morali visoke odre. ki segajo do ealerije. ker fe zrna r tako visok jn sa drugače ne morelo obnažiti vpe navlake, ki jo ie prinesel s seboj. Obeta ee senzacija. Pridite! Zadnja navadili čitsite jutri v *S!ov. Narodj€. —Ij Avtobus k poprphu g. Zajca v So-te»=ko odpelie jutri ob 8-30 izpred Mestnega doma. —li flent?akobako gMaOTis bo igralo 5 nedelio ivefer izvrstno bur^o »Mladostni grehi«, ki ie temeljito razgibala vT«e dos^-darie posetnike. Be«°dna in situac;jska k>-mika o*a na v'Sku. Pri predstavi sodel neio dime Biranova, B-^rieva. Gomnova. Pir čeva. G rumova. Rfeletova in Virantova ter (t7. Kune. hw*rie\ Urb;Č, Han?^. Moi«ser in KaniR. _ Rez'"o igre ima g. M. Košak. — Vabljeni v^i Ifnbltelfl dobre ve^elo^gre. — Vstopnice se h.^do dohHe v soboto 'n nedeljo pri blagajni v L nadstropju Mestnega doma. JUTRI BOHEMSK1 KARNEVAL! _Ij Ukradene harmonike. Stanko Sitar, mestni us'užbenec, stanujoč v Stezicah, je prijavil, da mu je nekdo izpred Ravbarjeve gostTne v Stanlčevl u^'cl ukradel 1300 Din vredno harmoniko zsamfre Jane. _Ij Podieten tat na varnem. Pred nekaj dnevi je bila s'aščičarju Ivanu Vuko-viču v Florjanski ulici 13 ukradena ^epa modra, 1000 Din vredna ob'e^a, a njegovemu sostanova'cu zidarju Francu Beliču 300 Dn vreden suknjič PoMclja je prlje 1a bre-rnose'ne^ra po-enuha Franca S., ki Je snrva tatvino talil, pozne'e na priznal Zapenill so mu tudi foto^ra'ski aparat, ki ga fe bil Izmaknil nekemu F. M. v Kr! ževniški ulici 6 v nedeljo 21. t. m. In Celf a _c Na ljudski univerzi je predaval g inž V. A. šleblnger iz Ljubljane o brezžičnem prenesu s.ik (o televiziji). Podal je nazorno vse težave razvoja od prvih patentov pa do današnje popolnosti. Na s i-kali in aparatih, deloma njegovih izumih, plodu triletnega dela v Berlinu, nam je obrazložil, kako bemo sprejemali z radio aparatom doma zvočne filme prav tako. kot danes sprejemamo godbo in govor. Na oknu sprejemnega aparata riše katodni žarek nes išno s silno brzino najfinejše slike, ki se seveda gibljejo prav kot na platnu. Tako daleč je že uspelo delo v laboratoriju. Vendar Je pa še dolga pot aparata iz laboiatorija v tovarno in od tam v odemalčeve roke. Vse to je odvisno od razvoja filmske io pa radio industrije na ultrakratkih valovih, šele takrat bomo lahko gledali doma poljubne kulturne, zabavne, učne in druge filme, zanimivo predavanje je bilo zelo dobro obiskano. _c Na Ljudskem vseučilišču to predaval v ponedeljek 29. t. m. ob 20. g. prof. dr. Pavel Breznik iz LJubljane o Newyor-ku, največjem mestu sveta. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. —c šolska proslava sv. Save bo v soboto 27. t m. oh 10. dopoldne v telovadnici v mestni narodni Soli. K proslavi je vabljeno tudi občinstvo Iz Celja in okolice. Ob 21. se bo pričela v gornjih prostorih Narodnega doma »Svetosavska beseda«, ki Jo priredi pravoslavna cerkvena občina v Celju. —c Propaganda smuikega sporta med šolsko mladino. Savinjska podružnica SPD bo priredila v prihodnji zimski sezoni samske tečaje za m edino vseh narodnih šol na področju podružnice, kjer so dani predpogoji za ta sport. 8 tem naj se le šolski mladini vcepi ljubezen do lepega ta zdravega belega sporta. PRIDE GUSTAV FRoHLICH NORA GREGOR — v filmu „SEN VSAKE ŽENE44 Iz Maribora _ Večer slovanske pesmi. Februarja priredi tukajšnja Ljudska univerza večer slovanske pesmi. Sodelovali bodo priznani pevci ter prof. konzervatorija Lipovšek iz Ljubljane, ki bodo izvajali samo slovanske skladbe. K umetniškemu višku bosta prav gotovo pripomogla profesorica mariborskega učiteljišča Lida Vedralova, absolventka ljubljanskega konzervatorija in solist g. Avgust tivko Iz Maribora _ Krajevni odbor JS Železničarjev vabi članstvo tn zavedno občinstvo na svoj prvi redni občni abor, ki bo v nedeljo 28 t. m v mali dvorani Naro>*ne*a doma Mlada je ta podružnica Jadranske strate nacijonainih teeaničarje?, saj je bila ustanov-ena ie> 24- Junija laoskoga leta. a šteje ie preko 800 č anov. _ Cerkveni tat. V sredo popoldne se je prikrade! v mas'alensko rerkev neznan moški ter ukradel z oltarja prt, vieden okrog 400 Din. V kraljestvo domačih prašičev Prigodnlca o kolinah ter sezoni pujsov, gosi in živalic. — Skoda, da so konji Se pri dobrem zdravju Ljubljana. 26. januorla. Zadnje čase so akutni ali aktualni divji merjasci Lovska latinščina se bavi samo z njimi. Zato nam je zelo nerodno, da vam ne moremo postreči z mnogo obetajočim naslovom, n. pr. »V kraljestvu divjih prašičeve, kajti, če hočemo biti odkrti moramo priznati, da vsi vseeno ne živimo v kraljestvu divjih prašičev. V parno, cH boste isdovoljni s surogatom — s kraljestvom domačih praš Čev, ki je najbrž še mogočnejše. Opozoriti vas pa moramo, da ne gre sa lovsko lat nSčino in ne z>a dvor-jansko zgodbo prašičjega kraljestva. Žalostno je. przmmo, da je ta nesrečna beseda v našem milem ter prekrasnem jeziku: praMč. Toda oprostite nam. saj je nismo izunrrli mi. Upamo da bomo jezik kmalu očistili takSn h peg. Zadnje čase skrbe zato lovci, kot ste že č:rali. in kmetje, ki praznujejo kolino. Kmalu ne bo več p-uj*ov na tem ide-ilis^čnem sveru in bodo rudi prigodnee dostojnejše. S?vedav kmetom se zdaj cedi od brad. ko se meščani kuriramo s samim kisl:m zeljem. Kraljestvo ali nodročjo domačih praSičev ne sega v be'o Ljubljano, zato se naj tudi nihče ne vznem rja zaradi naslova. Beseda je o kolinah in kolne n;so nespodobna beseda. Jeseni piše časopisje navadno o drugih kolinah, o »atentatih« s koli in noži v vinskih gor cah, zdaj pa molči o veselh kolirrah. Treba je vendar tudi naglasiti, da se kmetu cedi od brad. Na to hvaležno nalogo radi pozabljamo, menda zato, ker nas kmetje ne vabijo na koline. Ne smeli bi jim zam-jr ti, saj se jim sami še preveč ponujamo. Tu in tam ner»ovabljen;m mestn:m obiskovalcem odpirajo prazne h'eve, da si jih ogled-ajo uradno. — In kje so pujsi? — Prod1.ti smo jih morali. — Zakaj? — Denar smo potrebovali. Seveda, kdo bi pa verjel kmetom, da so prodali vse pujse, marsikdo jih bo še osumil, da so jih pojedli. Meščani sploh mislijo, da kmetje poz mi iz dolgega časa samo jedo ter se maste. In sploh je tako poet čno življenje v kraljestvu domačih prašičev, da kar vohaš na "vsakem koraku devizo: Nazaj h grudi! Epopeje kol nam bi bile torej prav tako aktualne kot s'a vospevt naši mili kmečki zemlji, njenim Iepot-m in dobrotam Kdor pa hoče ubrati ep čne melodije, naj piše o praznih svi- njakih Vse to je zdaj aktualno kot divji merjasci. Za grmom pa mamo tudi imenitno idejo. Da ne bodo ostali brez ssdu slavospevi kraljestvom divjin prašičev, predlagamo, da jih naj za>č tijo (namreč pra-iče), kar bi bilo v interesu racionalne svinjereje. Samo pomislite, kako imenitno bi bilo če bi se redili pujsi sami v gozdov h! Ne bilo bi treba svinjakov, gnojišč (in ne gledališke krize) in niti ne poklicnih ter nedeljskih lovcev, samo koline bi imeli pozimi. In n:komur bi kmet ne odgovarjal, kam je sprav.1 pujse in zakaj je potreboval denar. Nismo pa pozabili tudi na interese meščanov, ki se ne bavijo s prozaično svi-njerejo. Meščani sicer niso sovražniki prašičev, toda pr jatelji so tudi gosjih pečenk. Blagor kmetom, ki žive v kraljestvu d vjih in domaČih prašičev ter se lahko maste s ponižnimi pujsi, ali, fie teh ni, g destruktivn mi mrcimimi! Pri nas, žal, ne smemo gojiti nobenih pobožnih želja ter lahko le požiramo sline, če ni s tem nihče prizadet seveda. Sirijo se pa tudi že glasovi, da bomo kmalu začeli pob jati umazano konkurenco v pož ranju slin. Vendar kmetje naj ne mislijo, da se mastimo z gosj mi pečenkami; s]>oznali smo, da je gosje meso zelo škodljivo. Sicer tega doslej še nismo čitali v listih in rudi predavanja ni še nihče napovedal, vendar pričakujemo tudi to. Predavanje naj ima naslov: »VitanVni v konjskem mesu s posebnim oz rom na škodljivost (trakulje) gosjega mesa.« Opozarjamo vas že zdaj na to izredno aktualno predavanje, ki bo nedvomno v vel ki unionski dvorani, kajti zan manje bo velikansko. Skoda wmo, da so konji zdaj še pri tako dobrem zdravju in da je čedalje več vegetarijancev (ne med konji). Trnovsko zelje zopet triumfira. Ne smete tudi misliti, da smo takšni volkovi na meso. Tudi druge živalce niso v nevarnosti kot so bile med vojno. Mislimo, da velja prepoved za vse živalce, ne le za gosi. Ne pričakujte pa, da bomo načenjali tudi problem živalic, čeprav je tako aktualen. Politika je nevarna zadeva, s tudi govoriti o živalcah pomeni igrati se z ognjem. Živalce so namreč organizirana Zato je bolje govoriti o neorganiziranih praš čih. Iz Trbovelj _ Zborovanje gasilcev. TukajSnja rudniška gasilska četa bo imela v nedeljo 28. t. m. ob 17. uri v prostorih gesilsfcegi doma člansko zborovanje, na katerem bodo posamezni funkcijonarji po dalj svoja poročila o delovanju v pretek'om poslovnem letu. Ker na izrednem občnem zboru, na katerem so se v smislu noveea gps;ls.ke?a zakona gasilska društva pietvorila v čete, IKJSovna poroči'a niso bila podana, hočejo četni funkcijonarji na nedeljskem članskem zborovanju seznaniti Člane-srasilce z de!ovsr*' -n v lanskem pcs'ovnem letu. _ Preobilica drobiža. Tudi v na5o občino je prišlo zadnje čase toliko drobiža po 25 par. da ljudje ne vedo, kam z njim, z'asti ker se gS povsod branijo radi teže Ne branijo pa se ga le naši prldobitnlki, marveč tudi organi, ki čuvajo nad pravo-časno oddajo javnih dajatev, ker je ta drobiž kot plačPno sredstvo za večje vsote radi teže In množ'ine vse preveč nepri- k'aden. Danes nam je tožil ft<.....kajSnji obrtnik _ pekovski mojster, da je zbral v nekaj dneh 33 kg drobiža po H par. Nihče ga ni hote' nrevret*, niti rubeSni orzan, in tako je bil prisiljen neljati se z njim v Ljubljano, pri čemer bi imel skoraj večje stroške, ne^o Je ves denar vreden. Toda to Se nI bilo vee: na mitnici v LJubjanl so ga otipavali ln preiskovali kot bi nosil pek'enske stroje, saj na tudi ni čuda, če je možu spričo tolike nevolje uSla kaka rotata, ki je pri uradujočlh organih vzbudila sum. Iz škofje Loke _ Doba občnih zborov. V nedeljo 23. t. m. ob 10. bo občni zbor krajevne organizacije JNS za občino Zmlnec v gostilni pri Prajerci na Spodnjem trgu. V ponedeljek 29. i. m bo polagal obračun svojega dela Šahovski klub v gostilni pri Ce-netu. Pričetek ob 20. Naslednjega dne, 30. januarja ob 20. bo občni zbor Jadranske straže v mestni posvetovalnici, v toiek 6. februarja pa to imel letno skupščino krajevni odbor Rdečega križa. Dnevni ied vseh občnih zborov Je običajen. Pridite polnoštevilno! _ Zaključek šolskega polletja na osnov. nI, višji narodni in goiskl Soli bo v soboto 27. L m. Ob 8. bo v lupni cerkvi služba božja, po svetosavski proslavi pa se bodo razdelile mladini dijaške knjižice oziroma Izkazi. _ K učiteljskemu zborovanju v soboto S. februarja sporočamo naknadno, da bo referiral na zborovanju tudi g. Rudolf Horvat o mladinskih odsekih v sokolskih društvih. _ Iz pokreta Rdečega križa Na zadnji seji RK Je bil v načelu sprejet predlog, da se organizira čimprej tudi za škofjeloški okoliš samaritanski tečaj. Sklenjeno je nadalje bilo, da se kupi nosilnica, ki je zelo potrebna, a je vendarle nimamo. Oni dan si je zlomil neki mošiki pri Tha. lerjevem oglu nogo, pa Je trajalo celo večnost, pred no so mogli nuditi ponesrečencu najpotrebnejšo pomoč. Nosilnica bo stalno v prostorih mestne stražnice. Bodoča uprava RK se bo organizirala v duhu novega zakona RK, ki predvideva v to za stopstvo predstavnike raznih oblasti in ustanov. L Prisegli so novi člani Gasilskega društva v ponedeljek zvečer v Gasilskem domu. Na novince _ preko 20 po številu — Je imel lep nagovor g. Ivan Kavčič, opozarjajoč Jih na p'emenlte. viteške *o!žnosti, ki jih prevzemajo pri vstopu v easllsko dTUštvo. Gasilec ne pozna razlike, nomada, kjer Je pomoč potrebna Akt lanrlsege je bil zelo svečan In je napra vil na prisotne najgloblji vt's Zaprisegi so prisostvovali tudi zastopniki oblasti ln vojske. _ Eksplozija peklenskega stroja pri Kravem Je vzbudila mnogo razum'jl** po. -ornostl tudi med nsSIml ljudmi, z'asti ie zato, ker sta bita priči dogodka dva domačina, g«. Matija Dolenc ln Janea Podobnik, oba Iz Se!ške ''oMne Imenovana sta se od^eMa'a proti FCrikemu naknpo-vat vino V tem brsovleku se J« vosil tu- di g. Inavec. živlnozdravtiik i% Krškega, zet škofjeloškega trgovca g. Pecherja. — Lahek potresni sunek smo Imel! v torek popoldne nekaj no 15. V skofji Loki potresnega sunka skoro niam0 čutili, pac pa so vedeli povedati Staroločani, da se Je tamkaj potres dobro čutil In so se posamezniki celo malce prestrašili. _ Je pomagalo, škofjeloška pošta, ki je Šla z dobrim vzgledom naprej ln Je vse svoje aparate takoj spočetka blokirala, je pričela selaj z Inicijativnim iskanjem mo-tilcev radio poslušalcev. Nekega >^rešnl-ka< So že prijavili, drugi pa so sami hiteli na pošto, da ?e pruče, kako morajo postopati, da urede svoje električne naprave. T-7ko upamo, da bo v kratkem na tem področju vse v najlepšem redu. Mimogrede opozarjamo nove radio naročnike, naj svoje aparate prijavijo pošti, ker jim sicer grozi odvzem aparata. Tudi to se je že zgodilo. _ Ponarejen 50dlnarskj kovanec, ki e takoj umaknil resnemu pogledu. In zagonetni mož je vzkliknil: — Junaki Zelenih gora vas pričakujejo, gospod vitez; in prišel sem vam naproti, da vas odvedem k njim. Gašper je ta čas radovedno oglee zamahnil z roko v znak, naj molčita. — Kdo ste? — se je obnrv:l k neznancu. — Rabnsscn, kakor sem vam prav kar povedal. Bil sem seržant v francoski voiski. zdaj sem pa svoboden človek in d.^ber strelec, kakor ste videli. — Kako pa pridete do take cb'.eke? — je vprašal Gašper. — To je pa moja stvar, prijatelj. Roger je nam i gnal neznancu, naj mu siedi. In ko sta bila na samem, ga je vprašal: — Kaj mi hočete povedaiti? — Povedati vam moram, gospod vitez, da so Siouxi obkolili ta gozdiič. Videli so vas, ko ste .prišli čez potok ... In pustili so vas pri miru samo zato, ker so prepričani, da vas tu ujamejo. — Branili s*e bomo ... Streliva imamo dovolj, — je odgovoril Roger. — Moji vojaki so pogumni, nobenega ne bo, ki bi ne izpolni! svoje dolžnosti, je nadaljeval razburjeno. Ker ste mi pa povedali, da nam preti nevarnost, moram obvestiti o tem vojake in jih zjbrati okrog sebe, da bomo lahko pošteno odbili napad divjakov. — To ni potrebno, gospod poveljnik •.. Cez p^čle pol ure ne bo nobenega več med živimi. — Torej hoče u reči, da smo izgubljeni, — je vzkliknil Gašper, ki se je bil ta čas počasi približal poveljniku in čudaku. Rabusi-n ga je zaničljivo pogledal. — Kaj ya vtikaš svoj nos, kamor nd treba! — je zagodrnjal. Vitez de Vaudrev se je pa obrnil k Rabussonu in odgovoril: — Francoz ste in bi morali torej obvarovati svoje rojake strahu, negotovosti in razburjanja ... Ker poznate pretečo nam nevarnost, nam lahko odkrito poveste, kako sodite o našem položaju. In ker stari seržant ni takoj odgovoril mu je pogledal Roger naravnost v oči, rekoč: — Kaj smo izgubljeni? — Skoraj, — je odgovoril Rabusson počasi. Roeer in Gašper sicer nista poznala strahu, vendar ju je pa obšla groza. Nekaj časa je bilo vse tiho. potem je pa Rabusson nadaljeval: — Vendar vam pa moram povedati, gospod vitez, da še ni treba obupati. — Ah, saj sem vedel*— je vzkliknil Gašper. Roger mu je namignil, naj moeči, sam je pa odgovoril Rabussonu — In vendar ste lahko prišli sem. Ce bi bil gozdič tako gosto obkoljen, kakor trdite, bi se vendar ne mogM prebiti skozi vrste bojaželjnih Indijancev. — Da... Kako ste mogli priti do gozdiča? — se je oglasil tudi Gašper. Rabusson je pa ostal miren. — Ce sem zdaj tu, — je odgovoril počasi, — sem samo zato, ker poznam ta gozdič kakor nihče na svetu... In zato upam, da vas bom lahko rešil. — Rešiti nas? — sta vzkliknila vitez in Gašper v en glas. — Da, toda morali me boste brezpogojno ubogati. Roger in Gašper sta se ozrla na moža, ki je govoril tako samozavesmo. Rabusson je pa nestrpno zamahni'1 z roko. — Ali me hočete ubogati? — je vprašal. In videč, da se ne moreta odločiti, kaj bi odgovorila, je Rabusson nadaljeval z naraščajočim razburjenjem: — Prav kar ste me vprašali, kako sem mogel priti sem, čeprav je gozdič obkoljen. Povem vam to, gospod poveljnik: ker sem prebivalec tega gozda. Živim tu, kakor žive živali, ki jih kar mrgoli v njem, in ptice, ki jih je polno drevje. Nobene naravne stezice ni v gošči, po kateri bi še ne bil hodil, nobene gošče ni, kjer bi se še ne bil skrival, ko je bilo treba bežati pred premočjo, ali bolje rečeno, kjer bi se ne skrival, da sem iz skrivališča lažje streljal Lnd'...ance ... Toda o tem pozneje .. Glavno je zdaj, da se združimo s fanti z Zelenih gora, ki vam gredo naproti... Jaz sem šel naprej, da bi vam pokaza! pot. — In očistil jo s streli svoje kara-binke, — je pripomnil Gašper, ki je začenjal Rabussona občudovati. — Nesreča je pa hotela, — je nadaljeval Rabusson, — da sem baš naletel na tolpo Siouxov, namenjenih k Angležem, ki tabore na drugi strani planine... Ti vražji Indijanci so vas izsledili, o tem sem prepričan; drugače bi se ne brli ustavili... In tako ne morete upati, gospod poveljnik, da bi vas pustili naprej; poskusili bodo napasti vas od vseh strani naenkrat. — Zakaj mislite? — je vprašal vitez. — Vem to, ker sem prehodil ves gozd, predno sem prišel vam naproti. — Ah! — sta vzkliknila skoraj istočasno Gašper in Roger. — Da, in vem, da so zasedli Sdouxi vse stezice, vodeče iz gozda. — Vse? — je vprašal Gašper nezaupljivo. In pokazal je z roko na prehod Čez potok, rekoč: — Ker smo prišli po tej poti, bi se lahko po nji tudi vrniH. Res je sicer, da smo porušili most za seboj, vendar pa lahko zgradimo novega... Usmrtitev šestih komunistov Kako m v Kolati ob Rent obglavili iest na smrt obsojenih komunistov — Spretnost Hitlerjevih krvnikov »Neudeutscher Pressedieost«, peri-jodična publikacija, ki si je nadela nalogo pobijati tako zvane gorostasne vesti, je priobčila v sredo uradno poročalo o usmrtitvi Šestih komunistov v Komu ob Reni, ki so bili zaradi umora drveh narodnosocijalističniih udarnikov obsojeni na smrt. Poročilo pravi med drugim: »Usmrti-tev je bila določena na 730 zjutraj. Tik pred sedmo uro so prišli na dvorišče jetnišnice višji državni tožilec, sodnik, veliki župan, ravna te H kaznimice, več višjih funkcijonarjev udarnih čet, kdmski policijski ravnatelj in 12 meščanov. Točno ob 730 je prvič zapel mrtvaški zvon. ki je zvondl po-1 minute. Obenem so privedbi na dvorišče iz zaklenjenega jstmiškega hodnika prvega obsojenca, ki so ga spremljali jetniški pazniki z duhovnikom. Kakor vsi drugi, se je dal tudi ta obsojenec mimo privesti na dvorišče, kjer je bilo še temno, in brez najmanjšega odpora je stopil na morišče. Na eni strani mize je stal višji državni tožilec, ki je najprej prečita! § 211 kaz. zakonika, potem pa odlok, ki z njim pruski ministrski predsednik zavrača prošnjo glede pomilostitve. Dalje je pozval višji državni tožilec obso;ence, naj pogledajo ta odlok, potem 'h je pa vprašal, če še kaj žele. Umor po prekrokani noči Na smetišču železniškega skladišča v Ujipešti je našla v torek dopo-Ldne stara beračica okrvavljeno vrečo, ki sta iz nje moleli človeška glava in roka- Beračica je takoj obvestila orožnike in ti so potegnili iz vreče moško truplo, zvezano in oblečeno samo v perilo. Grlo je bilo prerezano, tako da se je glava držala samo za kožo. Na obrazu so se poznali sledovi noža in udarcev. V mrtvem so spoznah 55 letnega trgovca s prašiči Ludvika Varga iz Ujpešte, ki je bil izginil iz svojega stanovanja pred 24 urami. Ker je bilo znano, da je živel Varga s svojo ženo v večnih prepirih in da se je nedavno ločil od nje, je padel sum takoj na njo. Policija je biiia prepričana, da je žena umorila moža in da ji je pomagal njen ljubček. ki je bil že večflcrat kaznovan. Toda izkazalo se je, da je policija v zmoti. Vargo je umoril 29 letni soboslikar Franc Denes, ki je umor že r>riznal. Po prekrokani noči je spal v Varčnem stanovaniu in svojega gosti-teVa je u.rnoril baje zato, ker ga je razžalil. ševčikova oporoka Po smrti slavnega virtuoza in glasbenega pedagoga SevČika so se širile najrazličnejše vesti o njegovi oporoki. Znano je bik), da je zapustil mojster več oporok, ki je bila zadnja in končno veljavna med njimi napisana dan pred smrtjo. Prve vesti o tej oporoki so vzbujale domnevo, da je radikalno izpremenila zadnjo voljo pokojnega, ki jo je bil napisal leta 1931 pred odhodom v Ameriko in kjer je volil velik znesek za ustanovitev Ševčikovega kolegija za mlade vijoliniste, študira-ioče na praškem konservatoriju. Kmalu se je ustanovilo društvo Ševčikove-ga kolegija in prof. feevčik je dal društvu lani v novembru en milijon Kč. Pa tudi v zadnji oporoki se je mojster spomnH te ustanove in zapusiril ji je skoraj vse premoženje, le 200.000 Kč je namenil v druge svrhe. Štirje obsojenci so molče odkimali, peti je pa odgovoril: »Prosim malo obzirnosti do moje žene in otrok.« Šesti obsojenec je pa dejal: »Nisem za-vraten morilec, sem samo političen bojevnik.« Ta čas so se vsi obsojenci obrnili s hrbti k morišču, kjer je bila postavljena nizka dolga miza, pred njo je pa stala nekoliko višja lesena klop. Cim so obsojenci izjavili, da nimajo nobene želje več, so jim s črnimi rutami zavezali oči, jih obrnili ter odvedli drugega za drugim k nizki mizi, kamor so jih privezali, potem je pa eden izmed krvnikovdh pomočnikov stoje z obema rokama tiščal obsojen-čevo glavo na kflop in krvnik je opravil svoj posel. Po visa ki usmrtitvi je krvnik brž stopil k mizi višjega državnega tožilca in izuavil: »Smrtna obsodba je izvršena v 20 sekundah.« Torej od trenutka, ko so krvnikovi pomočniki zgrabili obsojenca, do obglavljenja je minilo samo 20 sekund. V enem primeru so opravili krvniki svoj posel cek> v 14 sekundah. Med usmrtitvijo je duhovnik ves čas molil. Pri vseh obsojencih — tako zaključuje »Neudeu-tseher Pressedienst« svoje poročilo. je bila smrtna obsodba izvršena že s prvim zamahom sekire, samo pri ob-soiencu Hammacherfu ie bi! potreben še zamah. Pred odhodom v Ameriko leta 1931 je imel Ševčik 4H milijone Kč premoženja poleg nekaterih nepremičnin. Skoraj vse njegovo premoženje je bik> naloženo v vrednostnih papirjih, le neznaten del v dolarskih državnih posojilih Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Padec dolarja in moratorij na del teh posojil je pa Ševčtkovo premoženje znižal za dobro tretjino. Poleg vrednostnih papirjev je zapustil mojster še avtorske pravice, ki se cenijo letno najmanj na 25.000 Kč. Te je zapustil svoji sestri, po njeni smrti jih pa dobi praški konservatorij. Angleškemu kralju je grozil Pred vrhovnim sodiščem v Londonu se je zagovarjal nedavno neki Cla-rence Haddon, ki je pisal kralju Geor-gu več zmedenih in grozilen h pisem, v katerih je zahteval svoje pravice, češ da je nezakonski sin kraljevega brata pokojnega vojvode ot Clarence. Med obravnavo se je pa izkazalo, da je imel mož fiksno idejo, ki mu je zagrenila vse življenje. Neprestano ga je morila misel, da je kraljev nečak. Zato nikjer ni mogel dobiti službe, vsi so se mu rogaii in zbijali na njegov račun šale. V procesu, ki se je zanj zanimala vsa Anglija, je nastal zadnje dni presenetljiv preokret, ko je obtoženec končno priznal da je kriv. Sodnik mu je odmeril milo kazen. Mož bo namreč tri leta pod policijskim nadzorstvom. Haddon je pred sodiščem svečano izjavil, da ne bo več trdil, da je sin umrlega kraljevega brata, niti ne bo širil te vesti po drugih ljudeh. Sodnik je izjavil, da mu je odmeril milo kazen zato, ker je kralj sam izrazil žel'jo, naj Haddona ne kaznujejo prestrogo. Ker ga pozna. — Prijatelj, ali bi mi mogel posoditi 100 Din? — Ne, ne morem. — Zakaj pa ne? Saj me vendar poznaš že 10 let. — Baš zato ne, ker te že tako dolgo poznam. Lovšinova mama umrla LJubljana, 26. januarja. Davi je po kratkem trpljenju za vedno zatisnila svoje blage oči ga. Elizabeta L o v š 1 n o v a, znana gostilničarka v Gra-rišču, v častitljivi starosti 77 let še v novembru 1. 1932 je pokojnica zdrava in čila praznovala 75 letnico svojega rojstva* pred tednom dni jo je pa zadela možganska kap in kljub vestni zdravniški pomoči je davi izdihnila. Ga. Elizabeto LovŠinova je bila rojena 17. novembra 1857 v Železnikih pri Ko blarjevih in Je sestra našega znamenitega zgodovinarja, poikoi-nega dekana Antona Koblarja. Prišla je v Ljubljano, kjer je kmalu zaslovela kot najboljša kuharica, nato se je pa poročila z ug'ednijn Ijtib-framskkm posestnikom i« gostilničarjem Andrejem Cemetom, drugič pa je bila poročena z znanim igralcem Francem Lov-Sinom. Takrat je postala rojena gostoljubna hsša zbirališče slovenskih gralcev in pevcev, ki ium je b*la pokojnica vedno dobrohotna prijateljica. Ko y> j>e L 1910 u-mr! mož in ko je t^* mnogo prej tegubila tudi svoje otroke, je vso svojo materinsko ljubezen po-svetMa revežem. Vseh 40 let, ko je bila gostiln -čarka, so za njeno mizo sedeli revni Študentje, a siromaki so nosMi h njene go-stnlne polne lonce. HiSa Lovšinove mame je bila pravi aril vseh podpore potrebnih. Pokojnica je bila vedno odkrita napred-njakinja, naročnica vseih naprednih listov, poleg tega pa velika dobrotnvca naprednih društev, zlasti Kola rug o slovenskih sester. Mnogo ie žrtvovala rudi za kn'turne nn-mene. Njena gostilna j-e bila, kot rečeno, zbirališče gledaliških umetnikov, zadnje čase tudi torišče šahovskih tumirjeiv, saj so tja zahajali Člani Lfablianskega šahovske^ Iduba. Vsa Ln*b!iana ie poznala to najstarejšo gostilničarko v mestu in težko jo bodo pogrevali mnogi, ziasti pa s;romaku. ki jim je bi-la prava krušna mat . Pogreb plemenite žene bo v soboto on 14.30 \R4 Naboljši kvarglji Trgovce in druge interesente opozarjamo, da se dobe priznano najboljši kvarglji na skladišču G. Stanislavskv, Ljubljana Urejuje: Josip Zupanrfae Ss »Narodno mm fls opravo m dal usta: Oton mm Wm s Ljubljani