štev. 191.
V Ljubljani, v sredo, dnč 22. avgusta 1906.
Leto xxxiv.
Velja po pošli: za celo leto naprej K 26-— za pol lefa ,, ,, 13-
2a četrt leta
650
za eti mesec „ „ 2-20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — „ 10'-» 5— „ V70
za pol leta
P
za četrt leta za en mesec
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrai .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za jtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie ,J Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. lipravnISkega telefona Stev. 188.
Zadružna zvezo.
Še noben občen zbor »Zadružne zveze« ni zbral toliko navdušenih zadružnikov in se ni vršil v tako splošno zadovoljnost, kakor letošnji. Kdor je pogledal letošnje zboro-vavce, je videl v njih neko ponosno samozavest in energično odločnost, ki jih morajo dati samo prestane trde izkušnje in njim sledeči pribojevani uspehi. Zadnje leto je bila »Zadružna zveza« izpostavljena najhujšim obrekovanjem. Lopovski dopisi v »Narodu« in v nemško-nacionalnih listih so imeli namen, da jo uničijo; zato so pa lopovi skrbeli, da je vsako njihovo obrekovanje prišlo na Dunaj v poljedelsko ministrstvo. Šli so na državno pravdništvo s svojimi denuncijacijami, in to se ni obotavljalo, da uvede kakor proti hudodelcem preiskavo proti možem, ki so brezplačno prevzeli nase veliko in težko nalogo, da vodijo naše zadružništvo. Seveda se je vsa lažnjiva zgradba porušila, a tudi to zlo je imelo dobre posledice: Pripomoglo je, da sc je resnica odkrila, in nasprotniki zadružništva so danes osramočeni.
Zadnji občni zbor je pokazal, da je »Zadružna zveza« stopila zdaj v novo dobo; priborila si jc moč in ugled in stoji danes pred nami kot glavna zastopnica gospodarskih teženj jugoslovanskega naroda v Avstriji .To je pokazala tudi udeležba: Videli smo poleg Štajerca Dalmatinca iz Dubrovnika, poleg kranjskega župnika smo videli pravoslavnega Srha. Od Triglava do Balkana — je rekel po pravici predsednik, ko je gledal ta zbor, kakršen se še ni sešel nikoli doslej. In vsi ti možje prešinjeni od ene ideje, utrjeni v istih bojih, vsi polni navdušenja za iste vzore! Gospodarsko zadružno delo je zbudilo talente med ljudstvom, in ljudsvo je poverilo v njihove roke odgovornosti polno nalogo, da gospodarijo z njegovim imetjem v splošni bla-gor.Kolika je ta naloga govore najbolj jasno številke. Kajti danes je v »Zadružni zvezi« že 321 zadrug .Lani je njihov promet znašal že skoro do 170 miljonov. Ce se to gibanje tako širi, bo drugo leto na občnem zboru zastopanih gotovo že 400 zadrug.
V	naslednjem podajamo poročilo rednega občnega zbora.
Pozdravi. — Nepristranska sodba o slovenskem zadružništvu.
Predsednik dr. Krek otvori zborovanje in pozdravi deželnega računskega svetnika gospoda Faschingbauerja z Dunaja, ki je v imenu »Splošne zveze avstrijskih zadrug« revidiral »Zadružno zvezo« in prišel osebno poročat o izvršeni reviziji. Dalje pozdravi dr. Krek gospoda ravnatelja Pirca, zastopnika c. kr. kmetijske družbe, želeč, da bi obe družbi plodonosno delovali iu tekmovali v tem, da dvigneta gospodarski položaj naše zemlje. Dalje pozdravi vse zastopnike zadrug, zlasti one iz Istre in Dalmacije, predsednika stav-binske družbe »Union«, g. primarija dr. Gre-goriča in ravnatelja kmetijsko kemičnega pre-izkuševališča g. dr. Kramerja.
V	toplih besedah se spominja predsednik umrlega ravnatelja g. Josipa Jegliča. Pokojni Jeglič je z največjim veseljem gledal, da se razteza »Zveza« preko mej slovenskih dežela in da se priklopljajo tudi hrvaške zadruge. Želel .ic, gospodarsko združiti slovenski in hrvaški narod. Naša dolžnost je, in s tem sc mu najbolj hvaležne izkažemo in delamo v čast njegovemu spominu, da izvršujemo to misel.
Ravnatelj Pire se zahvali za povabilo na občni zbor »Zadružne zveze«, pozdravi navzoče in želi da bi zborovanje rodilo mnogo dobrega sadu v povzdigo našega kmetijstva.
Predsednik »Uniona« dr. Gregorič pozdravi navzoče v imenu stavbinske družbe »Union«, želeč jim uspeha, ko zborujejo tukai v svoji hiši.
»V imenu »Splošne zveze« govori gospod Fasehingbauer:
Zc dvakrat je imel priložnost spoznati delovanje »Zadružne zveze« pri natančni reviziji. Dve stvari je tu opazil, ki zaslužita, da sc posebno povdar.iata: 1. Se izredno razširja tukaj zadružno delovanje ter se razvija v vsakem oziru, ne ie po številu, ampak tudi po delokrogu. 2. S tako vneto navdušenostjo se dela med Slovenci na zadružnem polju, kakor se redko najde drugod v taki sili. Na zgledih zunaj na deželi sem sam videl, s kako požrtvovalnostjo se dela, tako da Vam moram k temu le čestitati in jo moram občudovati. Pomnoženo delo pa nalaga tudi vedno večjo odgovornost, iu gospodje, ki so prevzeli vodstvo »Zveze«, nimajo lahkega dela. Po pravici vidijo svojo dolžnost v tem, da nc podpirajo le ustanovitve zadrug, ampak da tam, kjer prevelika vnema privede do neprevidnosti, tudi zavirajo in popravljajo, da dosežejo mirni iu
zdravi razvoj. Delovanje načclstva zasluži vso hvalo, ravnotako izborno uradništvo. V imenu »Splošne zveze« obljubuje govornik, da bo podpirala »Zadružno zvezo« ter .ii želi krepkega razvoja in prospeha.
Poročilo načelstva.
Predsednik omenja, da jc preteklo leto težkega dela. Začeli so »Zvezo« trgati po časopisih ter ji očitali nepravilno poslovanje iu še hujše stvari. Pri tem je načelstvo ohranilo mirno kri. Pokazalo se je tekom časa, da so vsa predbacivanja bila krivična. Dalje se jc očitalo, da .ie »Zveza« političnega značaja. A mi se pri delovanju »Zadružne zveze« skrbno izogibljemo vsega, kar bi ji moglo dati politični značaj. Ce so v načelstvu osebe, ki tudi politično delujejo, je krivo temu to, da sedaj ni drugih, ki bi stopili na njih mesto. Ko pridemo tako daleč da si bomo mogli delo deliti, bomo z veseljem odstopili iti bodo delali eni za politiko, drugi za književnost, tretji za gospodarstvo. Uradništvo ima najstrožji nalog, da se omeji le na svoje poslovanje; glede osebnega mišljenja pa seveda vsakemu pusti svobodo. Dobro delo stori, kdor pomaga izpodbiti predsodek, da je »Zadružna zveza« politična.
Pregled zadružnega delovanja.
Uradni ravnatelj gospod Rožman poroča nato o podrobnostih. Leta 1905. jc »Zadružna zveza« revidirala 170 zadrug, kar je vzelo
dni. Danes ie v »Zadružni zvozi« 321 zadrug, in sicer 158 rajfajznovk (na Kranjskem 100, na Štajerskem 12, na Koroškem 2, na Goriškem 2, v Istri 27, v Trstu in okolici 3, v Dalmaciji 12) in 16 drugih posojilnic, 46 kon-stunnih društev ki tudi prodajajo pridelke, ln ^strogo kmetijskih društev. 24 samo konsumnili društev. 40 mlekarn, 6 vinorejskih zadrug in nekaj drugih zadrug n. pr. zeljarske, sadjarske, živinorejske, ena tiskarska, dve stavbin-ski, železnoobrtna, mizarska, sodarska, soda-vična, črevljarsko - sirovinska, mlinarska, oljarska, klesarska zadruga.
Te zadruge sc razdele po deželah tako, da jih ima Kranjska 189, Istra 65, Štajerska 30, Dalmacija 20, Goriška 9, Trst z okolico 5, Koroška tri.
Naloga »Zadružne zveze« je skupno varstvo interesov. Lansko leto je »Zadružna zveza« rešila čez 10.000 spisov najrazličnejše vsebine, zlasti je zastopala zadruge pri oblastih in često tudi proti oblastim, zlasti finančnim. Dosegla je, da sc odslej neposrednje pristojbine plačujejo enkrat na leto po zvezi, kar je velika olajšava, dalje, da se rcntni davek plačuje enkrat na leto koncem julija.
Sodišča so delala zadrugam težave pri registraciji, »Zadružna zveza« jc vložila pet
rekurzov iu je s 4 prodrla, gotovo dober uspeh. Nekatere razsodbe, ki jih je povzročila »Zadružna zveza«, so velike važnosti, n. pr. da se sme drugi občni zbor vršiti čez pol ure, ako je prvi bil nesklepčen, da smejo imeti zadruge tudi majhne deleže, dalje deleže več vrst, da sc morejo tudi revnejši udeležiti zadružništva.
V davčnih stvareh je »Zadružna zveza« vložila okoli 200 pritožb iu s štirimi petinami .ic uspela.
Jako važen posel »Zadružne zveze je Denarna izmenjava in promet zadrug.
Promet pri »Zvezi« jc znašal 32 milijonov kron. Zadruge pri zvezi nalagajo svoje od-višne novce in dobivajo kredit. »Zadružna zveza« je takoj vsako vlogo zaobrestovala in vsako izplačilo takoj izvršila brez odpovednega roka, od dne do dne. Dnevnik izkazuje čez 9000 postavk.
Zanimive so številke, ki govore o delovanju posameznih zadrug.
Posojilnice so imele I. 1905. — članov 48.703 z 1,608.541 K deleži Vloge so znašale 42,252.557 K 9 v. posojila 32,693.521 K 70 v, skupni promet 118,390.835 K 43 v, čisti dobiček 293.635 K 63 v, rezervni zaklad 1,011.689 K 59 v, s čimer jc rezervni zaklad že prekoračil tri četrtine vplačanih deležev.
Konsumna društva so štela 12.084 članov, deleži so znašali 180.421 K 34 v. Izdatki 6,907.156 K 23 v, prejemki 6,948.069 K 19 v; čisti dobiček 58.566 K 37 v, reservni zakladi 158.430 K 76 v. Ker se toliko govori o »groznih izgubah« pri konsumnih društvih, bodi omenjeno, da so imela tri konsumna društva skupaj izgube 2943 K 52 v. Kaj je to proti dobičku ?
Mlekarne so imele 3196 članov z 23.132 K 57 v deležev. Izdatki 454.235 K 89 v. prejemki 557.744 K 12 v, skupni promet 1,495.053 K 15 v. Cisti dobiček 13.634 K 35 v, izguba 1865 K 54 h, reservni zakladi 39.175 K 6 v.
Produktivne zadruge (zeljarske, sadjarske itd.) so imele 694 članov, deležev 66.542 K 96 v. Prejemki 173.393 K 93 v, izdatki 144.783 K 43 v, skupni promet 1,122.281 K 27 v. čisti dobiček 10.291 K 35 v. reservni zakladi 19.946 K 70 v.
Obrtne zadruge so štele 532 članov, deležev 92.621 K 15 h. Izdatki 556.222 K, prejemki 550.826 K 88 v, skupni promet 2,557.555 K 53 v. Cisti dobiček 5534 K 17 v, izguba 2518 K, reservni zakladi 17.630 K 14 v.
Vse zadruge »Zadružne zveze« skupaj so združevale I. 1905 žc 65.209 članov z 2,098.162 K 56 v deležev. Skupni promet je znašal 169,513.845 K 11 v, čisti dobiček 381.649 K
L i m K.
Družba rdefelascev.
Spisal C. Doyle.
(Konec.)
»Prosim, da se me ne dotaknete s svojimi umazanimi rokami,« ugovarjal je naš vjetnik, ko so že rožljale spone na njegovih rokah.
»Morda ne veste, da se pretaka po mojih žilah knežja kri? Bodite tako uljudni ter me nazivljite z »gospod« ter se izražujte v tonu »prosim«, če govorite z menoj.«
»Popolnoma pravilno,« dejal jc Jones. »Prosim torej, naj se blagovoli gospod potruditi gori, kjer nam bo mogoče najeti voz, da spremimo Vašo Visokost na policijski urad.«
»To se da slišati,« dejal je John Clay zadovoljno. Poklonil se namje z največjo ulud-nostjo ter odšel mirno in samozavestno z detektivom.
»Gospod Holmes,« vzkliknil je Marry-weather, ko smo sledeč onima zapuščali klet, »res ne vem, kako naj sc vam banka zahvali in povrne to, kar ste danes storili. Gotovo jc, da ste razkrili in preprečili na čudovit način najdrznejši vlom, kolikor se jih je še kdaj poizkušalo.«
»Jaz in John Clay imava še od popred star račun poravnati,« odvrnil je Holmes.
»Upam, da mi bo banka poravnala nekaj manjših izdatkov, ki sem jih imel pri tej priliki, sicer sem pa bogato odšodovan z novo izkušnjo, ki je v marsikaterem oziru edina te vrste. Sicer sem pa imel izvrstno zabavo in veselje nad povestjo o družbi rdečelascev.«
»Sedaj vidiš, Watson,« razlagal mi je Holmes drugo jutro, ko sva sedela na vse zgodaj v njegovem stanovanju pri kozarcu \vliis-kyja in sodavice, »že takoj izpočetka sem bil prepričan, da ta sama ua sebi neumna zgodba in naznanilo družbe, in potem prepisovanje enciklopedije ne more imeti drugega namena, kakor da se ne baš bistroumnega trgovca za nekaj ur na dan spravi s kota.
Sredstvo za to je bilo pač posebne vrste, toda prikladnejšega menda ni bilo mogoče si misliti. Rdeči lasje Johnovega sokrivca so ga dovcdli do tega načrta. Štiri funte plače na teden ic bila vaba, končno pa kaj jim je bilo za ta znesek, če se jc šlo za tisoče! Priobčili so naznanilo, eden lopov prevzame posel oskrbnika premoženja, drugi pripravi trgovca do tega, da se pogaja za razpisano mesto, oba pa delata na to, da se ga vsako jutro iznebita. Kakor hitro sem izvedel, da služi pomočnik za polovično plačo, bilo mi je takoj jasno, da ima gotove vzroke, ostati ondi v službi.«
»Kako pa si mogel zaslediti namen cele spletke?«
»Cc bi bile pri hiši ženske, mislil bi bil, to so navadne zvijače. V tem slučaju pa to ni moglo bili. Na vsak način, sem si mislil, se gre
za nekaj, kar sc godi izven hiše. Toda kaj? Spomnil sem se pomočnikovega veselja do fotografiranja in pa da se tako rad mudi v kleti. Da, ta klet! Takoj .ie bila uganka zame rešena. ----Poizvedoval sem o tem skrivnostnem pomočniku in izvedel sem, da imam opraviti z najdrznejšim londonskim zločincem. Delal jc v kleti — in sicer nekaj, za kar jc potreboval mesece po več ur na dan. Kaj naj bi to bilo? Nisem si mogel drugega misliti, kot da koplje podzemski hodnik do kakega poslopja«.
»Tembolj sem bil prepričan o tem, ko sva pregledala te kraje. Čudil si' se, ko sem potrkal s palico ob tla. S tem sem sc hotel prepričati, v kateri smeri leži klet, naprej ali nazaj. Naprej ne, to sem dognal. Nato sem pozvonil in kot sem pričakoval, odprl je pomočnik. —
Dasi so se najina pota že večkrat srečala, vendar ga še nisem nikdar videl. Komaj sem niti pogledal v obraz. Zanimala so me cdiuole njegova kolena. Na njih sem dobil dokaz, da pomočnik pri izkopavanju po cele ure pre-kleči. Ostalo mi je samo vprašanje, proti kateremu kraju koplje. Stopivši k voglu, opazil sem takoj, da meji posestvo našega prijatelja na ozemlje bančne podružnice. Zame jc bila s tem cela zadeva rešena. Ko si se ti odpeljal po koncertu domov, šel sem jaz v Scot-land-Yard, poiskal načelništvo banke in vspeh videl si sam.«
»Še to mi povej, kako si mogel vendar
vedeti, da so ravno danes nameravali izvesti načrt?« sem vprašal.
»To ni težko. S tem, da so ta dan zaprli navidezno pisarno, je bilo jasno, da se iim pri gospoda Wilsona navzočnosti ni bilo treba več bati; z drugimi' besedami: predor je bil dovršen. Mudilo se jim je. da ga najhitreje izkoristijo, ker bi utegnili biti morda zasačeni ali pa bi med tem časom banka zaklad zopet odposlala. Sobota se jim je zdela za njihov načrt zato najprikladnejša, ker so imelr potem dva dni časa za beg. Vse to me jc utrdilo v mojem prepričanju, da .iih dobim to noč.«
»To jc tvoje najkrasnejše delo,« vzkliknil sem z resničnim občudovanjem. »Cela veriga dejanj, a tako da sc drži sklep sklepa.«
»Tako delovanje mi preganja dolg čas,« dejal jc zdehaje.
»Ali, že zopet čutiin, da sc me poloteva. Vse moje življenje obstoji v tem, da se izogibam vsakdanjostim, laki mali problemi so kot nalašč zato, da si kratim čas.«
»In s tem obenem postaneš dobrotnik človeštva,« dejal sem navdušeno.
Zmajal je z rameni. »No, da, mogoče naposled vendar nekaj koristim,« jc dejal. L' homme, ce n' est rien — I' oeuvre c' est tout,«
tako je pisal Gustav Flaubert v pismu Geor-geju Sand.«
50 v, vse izgube približno 10.000 kron. Re-servnega zaklada imajo članice »Zadružne zveze« 1,246.872 K 25 v.
Te številke sklene gospod uradni ravnatelj Rožman morajo imponirati nam, pa tudi nasprotnikom, ker v njih je najlepši dokaz za koristi zadružnega gibanja.
Z živahnim odboravanjem je bilo sprejeto to poročilo.
Konsumna društva.
Dr. Krek se ozre na vprašanje kon-sumnih društev. Nasprotniki govore in pišejo o »Zadružni zvezi«, kakor da bi ne delala nič drugega, nego le konsume ustanavljala. Temu nasproti se mora konstatirati, da ni ne sedanja »Zadružna«, ne prejšnja »Gospodarska zveza« ustanovila nobenega konsutnnega društva ali koga k temu priganjala in silila. Naše stališče je to: Kjerkoli se opazuje oderuštvo z blagom ali živi industrialno delavstvo, ali ni mogoče na drug način malih posestnikov privaditi k zadružnemu delu zaradi revščine, tam so konsumna društva opravičena. Za vodstvo pa je treba spretnih ljudi in pa strogega nadzorstva. Siliti k snovanju kon-sumnih društev jc ravno tako napačno, kakor jih pobijati. Zveza bo podpirala konsumna društva, ki se ustanove in kažejo pravo vodstvo, a ona, ki nimajo dobrega vodstva, polagoma po svoji dolžnosti tirala do konca. Veliko odgovornost imajo načelstva in nadzorstva konsumnih društev in tega se morajo vsikdar zavedati. Potem bodo predsodki izginili in padla očitanja, ki ne zadevajo toliko konsumnih društev, kolikor zadružno idejo samo.
Revizija »Splošne zveze«.
Nato se prečita revizijsko poročilo, ki zadeva razne notranje posle »Zadružne zveze«. Naj zadostuje, da navedemo samo sklepno sodbo o zvezi, ki se glasi:
Na podlagi sedai izvršene revizije se mora konstatirati, da Zveza po svojem ustroju in delovanju odgovarja določilom zadružnega zakona, smotru in ciljem zadružništva in da se vedno lepše razvija. Ker za zadružništvo tako\koristno deluje, zasluži torej vsega priznanja in podpore. Ono pa tudi potrebuje nujno gmotne podpore posebno z ozirom na zvišane revizijske stroške in pomnožitev uradniškega osobja in se v tem oziru priporoča skrbi visokega poljedelskega ministrstva in udeleženih visokih deželnih uprav.
Gospod deželni računski svetnik F a -schingbauer pravi dalje: Prenos poslovanja od prejšnje »Gospodarske« na »Zadružno zvezo« se je jako dobro izvršil. Razmerje jc zdaj zdravo in bo pripomoglo, da ne bo izgub.
Ako se pritožujete nad izgubami pri kmetijskih društvih, morate vedeti, da se to godi povsod. Skladiščne zadruge na Nemškem so imeli že na milijone izgub, tudi na Nižje-Av-strijskem je bilo tako. To so stvari, ki jih ni mogoče odpraviti, a ne smejo nas strašiti, da bi taka društva opustili, kajti njihova korist je jako velika, ona urejujejo nakup iu prodajo in odstranjajo blagovno oderuštvo. Dobro in umestno je, da se goje. Opazil sem. da ste si dobro pomagali, kjer ste prišli v težave. Vso hvalo zasluži, kar se je v tem oziru storilo. V bodočnosti naj se obrača še večja pozornost na kmetijska društva in priporočam zanje večje deleže. Knjigovodstvo, ki ga jc »Zadružna zveza« vpeljala, je dobro, in jaz moram lc častitati Zvezi k njenemu vodstvu, zlasti k gospodu načelniku, ki s tako redko jasnostjo pojmuje bistvo in naloge zadružništva.
Dr. Krek omeni, da je bila revizija jako natančna, izvršena od revizorjev pod vtis-kom sovražnih obtožb, saj so nasprotniki pošiljali izrezke iz sovražnih listov celo v poljedelsko ministrstvo. Revizorja sta pregledal tudi več zadrug po deželi (n. pr. Šmihcl, Trnovo). Veseli nas, da jc izrekel tako sodbo o »Zadružni zvezi« tak inož, kakor gospod Faschingbauer, ki ima sam velike zasluge za zadružništvo in jc danes najstarejši in najdejavnejši zadružni strokovnjak v Avstriji. (Živahno odobravanje.) Mi pa lahko delamo odslej naprej in se za nasprotne napade ne brigamo. Zahvalo izrečem vam vsem, da se ob času najhujših napadov ni nihče zmenil za sovražnike in so ohranili vsi neomajano zaupanje v Zvezino načelstvo. Niti eden se ni ganil! To zaupanje bomo vrnili s svojo prid* nostjo, napake popravljali in delali iz hvaležnosti in ljubezni do vas. (Burno odobravanje.)
Računski zaključek in bilanca.
Gospod Rožni a n poroča o bilanci ter sklene: Zveza izkazuje za lani šc upravnega primanjkljaja iz prejšnjih let 2.3.971 K 38 h, ki se pa zmanjša po državni podpori, ki je pričakovati, tako da bo sčasom izginil primanjkljaj, ki je žc sedaj vsako leto manjši. Temu pa stoji nasproti 117.000 K društvene imovine v deležih, tako da je krivično govoriti o »pasivnosti« Zveze. Država jc dolžna subvencionirati Zvezo, ker izvršuje ta važen javni posel, ki bi državo, ako bi sama vršila to delo, stal ogromno več. Do te podpore, ki se nam tolikokrat predbaciva, ima »Zadružna zveza« pravico. Dosedanja podpora je prenizka za tako delo, a »Zadružna zveza« vkljub temu napreduje in bo šla pogumno naprej.
Dr. L a g i 11 j a predlaga za bodoče bilance neke nove postavke in potrjuje, da se vjemajo postavke v bilanci. Zadovoljni moramo biti z rezultatom revizije vsega delovanja. Ugovori in napadi nasprotnikov so imeli za zvezo dobro posledico; hvaležni jim bodimo za to! — Poglavitni ugovori, ki ga imajo nasprotniki proti naši organizaciji, so konsumna društva in da jc naša organizacija politična — klerikalna. Ako bi bila res klerikalna, gotovo ne bi ustanavljala konsumnih dru-
štev, ki so od klerikalizma kaj zelo oddaljena. Govornik naglaša, da naj bodo konsumna društva kakor nekake rodbine, ki naj preskrbujejo članom dobro blago za nizko ceno, a jih naj tudi varujejo, da preveč ne trošijo brez potrebe ter vadijo, da gotovo plačujejo v najkrajšem času. Hvali, da je najnovejše razmerje med med »Gospodarsko« in »Zadružno zvezo« v tem oziru zdravo iu pospešuje redno plačevanje. Pripovroča, da se naj v vseh društvenih pravilih določi čas, koliko časa mora kdo ostati društvenik. Krivično je, če kdo pristopi, a kadar se mu zljubi, lahko odstopi in s tem društvo oškoduje, ampak se mora zavezati z gotovo dobo let, da ostane društvu zvest.
Po podrobnem razgovoru, ki sc ga udeleže g. Hladnik, član nadzorstva, rač. sv. Faschingbauer, in dr. Krek, se vrše nadomestne volive. Izvoljeni so v odbor gospodje: dr. M. Laginja, lv. Stanonik, dr. V. Pegan, Iv. Mahulja, dr. Iv. Susteršič, Fran Jaklič.
V nadzorstvo pa so izvoljeni gospodje dr. V. Sch\veitzer, Ivan Podlesnik, M. Rant, K. Texter, Iv. Hladnik.
Pravila sc izpremene v tem smislu, da bo odslej Zveza imela pokrajinske pododbore, ki sc morajo ustanoviti v pokrajinah, ki imajo vsaj 30 članic; dalje se izpremene pravila tako, da morejo pristopiti tudi zavarovalnice.
Nato predsednik zaključi občni zbor, ki je trajal do 2. ure popoldne.
Skupni obed.
Pri skupnem obedu v »Unionu« dr. Krek nazdravi vsem zadružnikom, dolžnikom, sovražnikom, ki nam dajejo korajžo, nazdravi zlasti zastopnikom hrvaških zadrug in navzočemu Srbu, češ, uresničuje sc beseda nad nami: Od Triglava do Balkana, (i. Faschingbauer nazdravi »Zadružni zvezi« in njenemu načelniku, dr. Laginja gostoljubnemu predsedniku »Uniona« dr. Gregoriču, ter predlaga, da navzoči to gostoljubnost plačajo v tem, da na-bero med seboj prispevek za »Družbo sv. Cirila in Metoda. Udeležiliki so takoj zložili 71 K 70 v za slovensko iu istersko »Družbo sv. Cirila iu Metoda. Dr. Gregorič vzpodbuja zadružnike, naj s prihranki svojih društev podpirajo industrijalna domača podjetja s tem, da jemljejo delnice. Tako bomo postali v svoji deželi svoji gospodarji, če ne bo tuji kapital, ne pa domači porabljal prirodne sile naše domovine. (i. Kolar nazdravi dr. Laginji, požrtvovalnemu rodoljubu, možu poštenjaku, ki s svojim nesebičnim delom toliko koristi isterskemu ljudstvu. G.Vrsalovič (Brač) zahvali Slovence za sprejem ter naglaša, da jc dalmatinsko zadružništvo začelo procvitati šele s tistim trenutkom, ko se je zvezalo s slovenskim; pozdravlja brata Srba g. Maksimoviča, ki je, dasi pravoslaven, prišel med nas in vidi, da delamo tu vsi po istih načelih za resnično korist ljudstva. Izkušnja uči, da tista društva, ki se tesno oklepajo »Zveze« prospevajo, druga pa ne. Sedanji napredek nam kaže. da bomo premagali vse težave in si priborili gospodarsko svobodo. (Odobravanje).
(i. Rožman prebere došle brzojavke, ki so jili poslali: »Jednota českveh sporitelen v Slezskem«, »nemška zadružna zveza v Šle-ziji«, »Jednota« v Pragi ,»Savez srbskih zadruga v Zagrebu,« nemška zveza v Pragi itd.
(i. Hanibal Škerlj (Trst-Sv. Ivan) v imenu svetoivanskih rodoljubov zahvaljuje »Zadružno zvezo«, da sc je z njeno pomočjo začelo zadružno življenje v njegovem kraju; posebno pozdravlja zvezo s Hrvati in Srbi.
Dr. M. Laginja naglaša, da je zadružna organizacija v pomoč bednemu narodu, in zato je prospel baš zaradi tega, ker so ji od začetka stali na čelu siromaki in nc bogatini. V Istri-smo začeli z borimi 600 gld., in prošlo leto je imela puljska posojilnica že 3 milijone prometa. Sedaj imamo v »Zadružni zvezi« pomoč za visoke vsote brez težav. Ta napredek je skoro neverojeten in kaže, kakšna moč je v zadružni ideji. Zato pa bomo delali, da postane vedno tesneja zveza Istre z »Zadružno zvezo.«
G. Kolarič priporoča skupen garancijski fond za morebitne izgube pri posojilnicah. Posojilnice naj bi se zavezale, da bi namestu do-bičkaželjnih bogatinov kupovale grajščine ter jih razprodajale v korist kmetom. Dr. Krek pozdravlja z veseljem nasvet garancijskega fonda ter obljubujc, da bo načelstvo proučevalo to vprašanje. Glede drugega nasveta izjavlja, da bodi središče tega delovanja družba »Union«. Dr. Gregorič popisuje v podrobnostih cilje »Uniona« in vabi zadružnike, naj se udeležujejo z delnicami te velc-važne gospodarske ustanove. Sledile so še razne napitnice in slednjič so se razšli zboro-vavci, veseli dosedanjih uspehov in polni nad za bodočnost.
Bratom in tovnrišeni
(iz dijaških krogov.)
Trije pojavi med slovanskim dijaštvom nas vzradoščajo letošnje počitnice. Začetkoma avgusta jc bil sestanek češko-slovanskih bo-goslovcev in akademikov na Velehradu, kjer so delegati zasnovali »zvezo slovanskih katoliških dij. društev: 21., 22. in 23. t. ni. zboruje na Trsatu hrvatska katoliška mladež, ki si tam zasnuje svojo širšo organizacijo; na preddan III. slovenskega katoliškega shoda pa je v Ljubljani I. jugoslovanski sestanek katoliških abiturijentov.
Vesel pojav to med slovanskim dijaštvom, ki jc doslej navadno brž pozabilo svoje trenotno navdušenje za bratsko celo-kupnost. Vršili so sc in se še vrše sestanki vseslovanskcga dijaštva tuintam, a pomenljivih resultatov še nismo opazili.
Ti trije pojavi pa nam vzbujajo lepše nade o realiziranju boljše bodočnosti — slovansko vzajemnosti.
Vzbudil se je namreč med slovanskim di-
jaštvom, slovenskim, češkim in hrvatskim, oni odločilni faktor: verska zavest, ki edino more trajno ediniti in družiti brate po krvi in po duhu.
Katoliška misel se polagoma vživlja z neko neodoljivo silo v vrste slovanskega dijaštva. Deluje li tu čut in slučaj, ali razum, razsodnost? Slučaja ne priznavamo, sila razvoja tiči v sorodnosti idej. Prečudno bi bilo, ko ne bi verni narod rodil enako čutečih in mislečih sinov! Brez organiziranega dela pa ni organiziranega in vplivnega nastopa in zato si vstvarja katoliško dijaštvo svojo organizacijo temeljem verskih načel.
Z največjim zanimanjem smo doslej opazovali razvoj katoliške zavesti med Hrvati, zlasti med dijaštvom. Najožje duševno sorodstvo nas je že izza začetka družilo; trpljenje iu bridkosti so nas našle v bratskem objemu in medsebojni pomoči in isto naj nas i nadalje druži in krepi.
Razmere, v kojih se je pojavilo hrvatsko katoliško dijaštvo, v domovini nikakor niso bile mile in uslužne mlademu pokretu. Akade-mično društvo »Hrvatska« sc jc morala doslej najprej boriti za svoj obstanek in to napram nasprotnemu dijaštvu in celo takim krogom, koji bi bili morali biti veseli ob nastopu mladega, versko zavednega naraščaja med hrvatsko inteligenco. Letniki »Zore« in letošnjega njihovega lastnega glasila »Luči«, mnogo povedo o teh bojih.
Ko primerjamo pokret slovenskega kato-liško-narodnega dijaštva s pojavom saniovz-nikle organizacije hrvatske katoliške mladeži, po vplivajočih okoliščinah in celem ozadju, se nam zdi ta pojav značilen za hrvatsko katoliško javnost in nekako anahronističnega značaja.
Slovensko katoliško dijaštvo se je moglo takoj ob začetku opirati na simpatije velikega dela slovenskega ljudstva. Oživila ga je pro-bujena katoliška zavest med Slovenci in mu tako dala predpogoje in garancijo za nadaljni obstoj. Lažje se je boriti v prvih vrstah, ako v ozadju stoje tisoči...
»Hrvatske« pa ni vzbudila sila probujenc katoliške misli med Hrvati, podpiral je ni v njenem idealnem stremljenju celokupni hrvatski narod, Ic simpatije redkih posainnikov so dajale mladi hčerki moč neveselo rasti.
Umevno potem, da se »Hrvatska« ni mogla ukoreniniti in prodreti dalje v širše dijaške kroge, ko so ji bili in so ji šc nasprotni krogi cclo katoliške duhovščine. Tudi v indiferen-tizmu jc negacija...
Vstrajnost in pogum po pravici torej di-čita mlade zavedne katolike med hrvatskimi akademiki. In danes ob priliki I. svojega sestanka na Trsatu stoje mladi možje, dasi mali po številu, a veliki po svoji nevstrašenosti, tik pred svojo zmago in s ponosom lahko zro na svojo preteklost in bodočnost, na delo svojih rok: svojo naraščajočo organizacijo.
Anahronizem tiči v stremljenju hrvatske katoliške mladeži: ona se trudi sama šibka in osamljena, da reformira hrvatsko javnost. Drzna misel, vredna velikih ljudij! In veliki se nam zdč po svojem idealizmu! Ali se jim posreči to? Moralne pomoči gotovo dobe v vrstah slovenskega, katoliško-narodnega dijaštva.
Okrepljena organizacija med hrvatsko-katoliškim dijaštvom mora — vsaj sklepati smemo po analogiji razvoja med slovenskim dijaštvom — revolucionirati vse hrvatsko dijaštvo. Ako sc ne izvrši slični proces med hrvatskim dijaštvom, kot se je med slovenskim, bi bili prisiljeni zdvomiti nad napredkom hrvatske akademične mladine. Mi si le želimo resničnega napredka in veselja do resnega socialnega dela v prospeh in probujo hrvatskega ljudstva in zato prisrčno pozdravljamo letošnji prvi sestanek hrvatske katoliške mladine: prvič kot protest napram hrvatski »katoliški« javnosti in drugič, kot revolucijo v najboljšem smislu — med hrvatsko učečo se mladežjo.
Začetkoma navedeni trije pojavi med slovanskim dijaštvom pa nam niso simpatični le kot somišljenikom, sobojevnikom, za iste vzore, zdi se nam, da imajo v svojem jedru še druge klice: prave slovanske vzajemnosti.
Kulturni razvoj posamnih slovanskih rodov ima svoj pot, a sila, ki nas druži posamne elemente velikega organizma v organično celoto, mu daje životvorne moči, more biti po našem prepričanju le moč skupne verske zavesti katolicizma. Cim bližje smo temu idealu, tem bolj rcalizujemo vseslovanski ideal. Moč takega organizma s tako dušo jc gotovo najboljše čutil veliki Leon XIII., ko jc umršemu Strossmayerju obljubil slovansko bogoslužje, kakor hitro se zedinijo Slovani in poklonijo sveti stolici ...
V e I e h r a d - L j u b j a n a - Irsat! Troje pomenljivih imen! Kakor skrivnostni simboli ste nam zlasti letos, simboli prave vseslovanske misli v katolicizmu.
V tihi, rodovitni dolinici med položnimi hribčki ležiš, oj Velehrad! Simbol si nam slovanske krščanske kulture. Vedi in umetnosti je posvečen tvoj mirni kraj. Priča si napredka in središče vzbujajočega sc katoliškega, severnega nam brata....
Na trdi kršni skali se dviguješ ti. Trsat! Pogled vprt v neskončno daljo čez širno Adri-jo — simbol našega idealnega hrepenenja. Kakor na straži čuječ in liki vojak pripravljen v boj za sveto svojo stvar ...
Iu ti, Ljubljana! Bela in lepa si, kot nevesta si. V ravnini sredi med bratskima mejnikoma. Sever, jug, vzhod iu zapad avstrijskih Slovanov sc v tebi družijo. Simbol združenja si. ljubezni, prerojenja si. V tebi je potekla zi bel katoliške zavesti Slovencem, a vali prerojenja bijo i ob sorodna srca na severu in jugu----
Evo troje središč sestankom slovanske katoliške mladeži, evo simbolov one velike
celokupne misli: kulturne vzajemnosti Slovanov na podlagi verske ideje.
Te misli se nam porajajo pri letošnjem pokretu slovanskega katol. dijaštva. Z veseljem zato pozdravljamo ta pojav še radi tega, ker smatramo vse gibanje Ie kot nadaljevanje pričete organizacije med slovenskim katoliškim dijaštvom.
Slovensko, katoliško - narodno dijaštvo sme po pravici biti veselo in ponosno, da se in ii polagoma vresničujejo visoki idealni načrti.
Probuja in organizacija vsega slovanskega dijaštva nam je bila že davno tiha želja, odslej imamo zaveznike, zlasti v mladi hrvatski katoliški organizaciji dijaštva, kojeinu povodom I. sestanka na Trsatu kličemo: »Pogumno naprej in na svidenje v Ljubljani, da ob slovesni priliki III. katoliškega shoda ponovimo iu utrdimo pobratimstvo.	—ar.
Dogodki no Ruskem.
Rusko Poljsko.
Po bombnem napadu na generalnega gu-bernatorja Skalona v Varšavi so se pričele prazniti ceste. Prebivalstvo se je balo repre-salij vladnih organov. V judovskem mestnem delu so pa streljali vojaki na prebivalce, ki so sedeli na mostovžih. Ubitih in ranjenih je bilo veliko oseb.
Poljski krogi so zelo razburjeni zaradi poročil, da postane general Ignatjev diktator na Ruskem Poljskem.
Ropi, umori, napadi.
V	toplicah »Majorski dvorec« pri Rigi if napadlo o polnoči 21. t. m. 6 oborožencev vilo voditeljice neke dobrodelne veselice. Roparji so odnesli 900 rubljev. Da preprečijo zasledovanje, so vrgli ročno granato, ki pa ni raz-počila. Na begu so umorili nekega 191etnega gimnazijalca, ki jih je hotel ustaviti.
»Kamora ljudskega maščevanja«, ki je obsodila bivšega člana dume na smrt, je pozvala Herzensteinovo rodbino, da plača tekom treh dni sisramskim pogorelcem 3000, rodbinam uorjenih policistov pa 4000 rubljev. Rodbina mora izjaviti tudi v časopisju, da ne pristopi nobeni politični stranki. Dopis naznanja, da če ne izpolnijo zahtev, zapadejo smrti in jim uničijo premoženje.
Carjeva zahvala. Car je pisal velikemu knezu Nikolaju Ni-kolaieviču, da je zadovoljen s četami v vojaškem taborišču Krasno Selo.
Uničena bolnišnica.
V	Jekaterinoslavu so vdrli revolucionarji 20. t. m. v bolnišnico. Zahtevali so, da izpuste nekega revolucionarja iz bolnišnice. A ker jim ga uprava ni izročila, so nato pregnali vso bolnišnico z bolniki, zdravniki in strežaji v zrak. Pogorele so tudi tri sosednje hiše bivšega duminega poslanca Pobockega.
Ubit milijonar.
V	nemški naselbini Forica so ubili milijonarja Nibuhrja in njegovo ženo.
V mornarici.
Mnogo mornariških častnikov je izgubilo vsako upanje, da uvedejo zopet red in disciplino med mornarji. Mnogo častnikov namerava zato odstopiti.
Poslabšane razmere v Baltiških provincah.
Iz Rige došla poročila trde, da se je poslabšal položaj v Baltiških provincah. Od sobote samo so oropali na Kurskem in Livskeiu 25 oseb.
Potres u Južni Ameriki.
Vedno bolj jasna postaja slika o posledicah groznega potresa ob obrežju Tihega oceana. Vsa poročila dokazujejo, da presega katastrofa v južni Ameriki daleč ono v San Frančišku, kakor tudi nesrečo ob Vezuvovem izbruhu. Trde siccr, da so v ponedeljek došla poročila pretirana, a tudi zadnja bolj jasna poročila, ki dohajajo o nesreči, so grozna dovolj. Potres je povzročil baje ognjenik v bližini Los Andesa.
Robinzonovega otoka ni več.
Kdo ni čital z veseljem lepe, osobito mladini tako priljubljene Robinzonove povesti. In otoka, na katerem jc bival pravi Robinzon, mornar Selkirk, ni več. Poročajo namreč, da je v zvezi s potresom v Valparaiso izginil v morju tudi Juan Fernandez otok v Tihem oceanu, oddaljen kakih 600 km od južnoameriške obali. Otok jc imel vulkaničen značaj.
Valparaiso.
Mesto jc Ic velika razvalina. Nepoškodovani so ostali večinoma hoteli in pa mornariška šola. Boje se lakote. Zato so poslali v Valparaiso iz Santiaga kavalerijski oddelek, ki ima povelje, da rekvirira med potjo živino za prebivalstvo ponesrečenega mesta. Vojni in minister za notranje zadeve sta odpotovala, da nadzorujeta poprave brzojavov. Več sto mrličev niso mogli pokopati. V ječi je podsulo 140 kaznjencev. Število mrtvih cenijo na 1500, kakih 3000 oseb sc je rešilo, o katerih so sodili, da so izgubile življenje pri potresu. Škodo cenijo na pet milijonov funtov šterlingov. Boje se tudi trgovinske krize. Po vladi došlih poročilih bodo morali podreti tudi one hiše, ki jih ni popolnoma razrušil potres. Da je proglašeno obsedno stanje, smo že poročali. Z energijo vzdržujejo red. Živil imajo za en mesec, tudi vode je dovolj. Plenilce brez usmiljenja takoj postrele. Pokopali so še le 200 mrličev. Hiše po gričih so le malo trpele in biva v njih 60.000 oseb. Razrušena so tudi pokopališča in odprte rakve. To iu pa nepoko-pani mrliči še lahko povzroče epidemijo, ki bo lahko luida, ker jim pomanjkuje zdravil.
iaje so napovedovali valparaiški astronomi rotrcs. Učenjaki so sklepali nanj zaradi bli-:ine Jupitra in meseca zemlji. Londonski listi >oročajo različno o nesreči in o številu žrtev. >Temps« trdi. da so bila pretirana prvotna poučila in da je zgubilo življenje le 500 oseb. "»rugi londonski listi pa trde, da je izgubilo »ivljenje v Valparaiso 3500 oseb. Devinska in uonakovska zavarovalnica proti škodam po ložarih izjavlja, da je prizadeta v valparaiški lesreči z 2,400.000 markami.
Ponesrečeni drugi kraji.
Poleg Valparaisa so porušeni tudi Vino ic! Mar, tri milje od Valparaisa s 1000 prebivalci, Quiriquine, 250 milj jugozahodno od Valparaisa z 2500 prebivalci, Limache, 15 milj severozahodno, z 10.000 prebivalci. Prebivale? prebivajo večinoma po gorah. Poleg navedenih krajev so pa tudi v razvalinah kraji Los Andes, Nogalcs, San Felipe, Melon, Su-pallar, Časa Blanca, Ouillota, Petorca, Hierro Viejo in Llai-Llai. V Limachu cenijo število žrtev na 113, v Ouilloti na 30. Potres je tudi poškodoval poslopja v Talcuhuanu in Concep-tion. Škodo izven Valparaisa cenijo na dva milijona funtov šterlingov, število žrtev pa na 1000. Ne\vyorški listi poročajo, da je porušil potres 13 krajev. »Ne\vyorški Matin« piše, da je bilo 21. t. m. v mestu le nekaj vojakov. Škodo ceni list na četrt miliarde. Živila so redka in draga. Dva čilenska dolarja baje stane liter mleka. Mesa ni dobiti, okolica je opustošena. Cilenske oblasti so zaplenile živila na ladjah v pristanišču. Noči so mrzle, ker imajo v Južni Ameriki zdaj zimo. Brez strehe je 150.000 oseb.
PROTI CESARSKI PESMI NA OGRSKEM.
Po cerkvenem opravilu ob Štefanovi slavnosti v Budimpešti je zaigrala vojaška godba cesarsko pesem. Navzoči so pa začeli žvižgati in peti Košutovo himno, dokler ni končala vojaška godba cesarske himne. ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE OB AVSTRIJSKI MEJI.
Letošnje italijanske velike vojaške vaje k- Alpah so pričele 20. t. m. in bodo trajale lo 30. t. in. Vaje se vrše med Gardskim jezerom in Brescio, v Sabbijski in Trompijski Jolini in pa v Tonalskem prelazu. .Za vaje majo čete sledečo povelje: »Sovražnik je prekoračil mejo in koraka proti Bresciji. Ccte so potisnjene po prejšnjih bojih nazaj. Zdaj se prične nasprotni napad.
PROTIGRŠKO GIBANJE V BOLGARIJI.
Bolgarski ministrski svet je dovolil pol milijona frankov onim bolgarskim rodbinam v Makedoniji, ki so trpele po grških roparjih. £a prebivalce v Ancialu, ki nimajo stanovanj, so dovolili za zgradbo začasnih bivališč 200 isoč frankov. V Ancialu nadaljujejo preiskalo, ki jo bo vodil general Petrov sam. Ni bilo loškodovanih v mestu toliko grških hiš, ka-tor so poročali prvotno. NEZADOVOLJNI ITALIJANSKI MORNARIŠKI PODČASTNIKI.
Italijansko vlado zelo skrbi nezadovolj-lost italijanskih mornariških podčastnikov, ki '.e več let zahtevajo izboljšanje svojega gospodarskega stanja. Pred vsem so nezadovoljni mašinisti. Ko ie bilo italijansko bro-lovje v Spezzii, sc jc zbralo kakih 350 pod-astnikov v mestnem parku in so tiho kora-ali po ulicah proti arzenalu. Poveljnik pod-idmiral je prišel med nje v civilni obleki in ilt nagovoril, da naj ne pozabijo svoje dolž-lc-sti. Nato so sc razkropili.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA FRANCOSKEM.
Uradni list je objavil dne 21. t. ni. prvi del seznama cerkvenega premoženja, ki sc izroči rotestantskim in izraelitskim verskim dru-bam.
Minister za notranje zadeve Clcmenceau ; pa ukazal prefcktoui, naj natančno poročajo zasebnih šolskih zavodih osobito, če še ob-toje, oziroma čc so zopet ustanovili zatrte ongrcgacijske zavode.
Predsednik generalnega sveta Sarricn je ijavil, da namerava vlada popolnoma uvelja-iti zakon glede ločitve cerkve od države na rancoskem.
ROOSEVELT PROTI TRUSTOM.
Predsednik ameriških Zjcdinjenih držav : pisal kongresnemu članu Watsonu daljše ismo o ameriških narodnih koristih in pa o ustih. Kongres mora izdati zakone, ki zabra-ijo, da prispeva kaka družba političnim polom. Zvišati sc mora tudi delovna doba že-izničarjev. Proti trustom se tnora nastopiti že sklenjenimi iu z novimi zakoni. Končno aglaša še potrebo močne in popolne mor-larice.
GROZNE NOVICE IZ JUŽNE AFRIKE.
Nemški socialno-dcinokratski listi so po pismu nekega vojaka priobčili o grozovitostih nemških vojakov v južni Afriki nastopno: Na zadnji patrulji smo prišli do nekega studenca. Bilo je zvečer, ko smo, nas četcrnajstorica z našim častnikom razscdlali konje in smo hoteli večerjati. Nakrat smo kraj pečine, blizu studenca, opazili črne sence. Obkolili smo pečino in vjeli pet črnih žensk. Ustreliti jih nismo mogli, ker bi to slišali črnci, a teli je bilo .'00, ki bi nas bili zdrobili na kosce, ako bi bili slišali naše puške. Nismo vedeli, kaj naj bi storili s temi ženskami, dokler ni rekel neki desetnik poročniku, da jih usmrtimo z bajoneti. Poročnik je zapovedal, da nataknemo na puške bajonete. Petero vojakov sc jc postavilo spredaj, petero pa zadaj in tako so ženske umorili. Na ta grozen čin je vrhovno poveljstvo odgovorilo samo z besedami: «uradno ta slučaj ni znan tukaj.« Da ta prazna fraza nc nore nikogar zadovoljiti, je povsem razum-iivo. Ali narod želi izvedeti, da-li nemški
vojaki res izvršujejo taka grozodejstva?! Število škandalov v nemških kolonijah jc tako naraslo, da je dandanes pojedineti tudi najne-verjetneje skoraj verjetno. Tako postopanje je sramota za Nemčijo.
Štajerske novice.
š Volitve v brežiškem okraju. Kmečke občine sodnih okrajev Brežice, Sevnica in Kozje so včeraj volile deželnozborskega poslanca. Izvoljen je okrožni zdravnik g. dr. Fran Jankovič v Kozjem z 820 glasovi. Njegov protikandidat g. Benjamin Kunej je dobil 560 glasov. Vseh volilcev je okoli 3600, na volišče jih je prišlo 1380, torej nekaj nad 38%. G. Kuneja so postavili kot kandidata liberalci. Kar po »Narodovem« in »Štajerčevem« diši, vse je delalo zanj, — naši somišljeniki so pa mirovali in niso storili zlasti v brežiškem in sevniškeni okraju mnogo. Niti za to se niso brigali, kako so nasprotniki naše volilce lovili in jih silili voliti Kuneja. Dobil smo več tozadevnih poročil, a njih ne bomo priobčevali — zaradi ljubega miru. Ne bomo pa molčali, čc Kunejevi volilci udarijo na staro razglašeno struno v »Narodu«. Ene opazke pa ne moremo opustiti. In ta se tiče naših somišljenikov, da jc namreč volilna organizacija in volilna diseplina zlasti v sevniškem iu brežiškem sodnem okraju zelo pomanjkljiva. Delalo se je premalo. Res jc bilo pričakovati gotove zmage dr. Jankoviča, a čc bi se vsi v kozjanskem okraju tako brezdelno zanašali na sigurno zmago, kakor so se v Sevnici, — bi bil zmagal protikandidat Kunej. Drugič torej na delo! — Rezultat volitev v posameznih krajih je sledeči: okraj Brežice: Artiče dr. Jankovič 32 glasov, Kunej 23 glasov; Bojsno dr. J. 4, K 16; Mostec dr. J. 2, K 10; Gaberic dr. J. 4, K. 8; Globoko dr. J. II, K. 9; Kapele dr. J. 7, K. 26; Mihalovec dr. J. 1, K. 15; Obrcž dr. J. 2. K. 6; Pišccc dr. J. 34, K. 2; Pleterje dr. J. ,33, K. 4; Zakot dr. J. 15, K. 30; Sela J. —. K. 14; Sromlje dr. J. 9, K 15; Videm dr. J. 15, K. 13; Bizeljsko dr. J. 2, K. 95; Brežice skupaj dr. J. 171 in K. 286 glasov. Okraj Sevnica: Auže dr. J. 21, K. 22; Arneško dr. J. 3, K. 34; Blanca dr. J. 15, K. 41; Brezje dr. .1.4, K. 2; Sevnica (okolica) dr. J. 9, K. 12; Planina dr. J. 1, K. 3; Rajhcn-burg dr. J. 11, K. 14; Zabukovje dr. J. 4, K. 11, Senovo dr. J. 5, K. 28; Golobinjek dr. J. 19. K. 3; Sevnica skupaj dr. J. 92. K- 170. Okrai Kozie: Dobjc dr. J. 54, K. 3; Kozje dr. J. 63, K. —; Drenskorebro dr. J. 24, K. - ; Buče dr. J. 8, K. 9;Gorjane dr. J. 16. K. —; Podsrcda dr. J. 23. K. 7; Koprivnica dr. J. 22, K. I; Križe dr. J. 24. K. —; Loka dr. J. 15, K. — ; Lastnič dr. J. 17. K. - ; Podčetrtek dr. J. 6. K. 3; Mrčnascla dr. J. 21. K. 5; Pil-štanj dr. J. 42. K. -r; Št. Peter dr. .1. 32, K. 55; Prcsično dr. J. II, K. —; Prcvorjc dr. J. 18, K- —; Zagorje dr. J. 9. K. —; Sedlarjevo dr. J. 11. K. 6; Zdole dr. J. 22, K- —; Sopotc dr. J. 8. K. ; Imnodr. J. 31, K. -; Št. Vid dr. J. 28, K. - ; Vel. Kamen dr. J. 22, K. 6; Verače dr. J. 24. K. 3; Virštanj dr. J. 6, K. 6. Okraj Kozje dr. .1. 557, K. 104; okraj Sevnica dr. J. 92. K. 170; okraj Brežice dr. J. 171, K. 286. Skupaj dr. Jankovič 820 glasov, Kunej 560 glasov.
š K uinoru v Raxengrabuu. Na mestu, kjer jc Frančiška Zeller umorila Marijo Maycr, je dala teta zadnje napraviti spominski križ, ki ga ic 4. t. ni. blagoslovil ob velikanski udeležbi domačega ljudstva in tujcev župnik iz Kapel. Odkar stoii križ, romajo ljudje, zlasti tujci v trumah na kraj umora. Neko posebno privlačnost ima križ za Nemce in Angleže, ki za spomin jemljejo seboj kamenje s kraja umora.
š Umrl je v Ljutomeru g. Ivan Bra-tuša, načelnik čevljarske zadruge. Bodi vrlemu možu žemljica lahka!
š Poskušeii samomor. Ponedeljek dne 20. t. in. popoldan sc je s svojo službeno puško obstrelil infanterist Jakob Vogrin pri 47. pešpolku v Mariboru. Poškodoval sc je tako, da bo težko okreval. Vzrok obupnega dejanja ni znan.
š Rečica v Savinjski dolini. Dne 17. t. tn. je cela župnija rečiška žalovala. Spremili smo obče ljubljenega in vnetega dušnega pastirja vIč. g. župnika Jožefa Ulčnika k zadnjemu počitku. Po kratki bolezni, izdihnil je svojo blago dušo. Kako priljubljen je bil, pokazal jc pogreb. Zbralo se jc .38 duhovnih sobratov, med njimi preč. gospod kanonik in zlatomašnik Anton liajšek, ki .ie kondukt vodil. Ljudstva sc jc zbrala nešteta množica, ne samo domačih fa-ranov, ampak tudi iz sosednih župnij. Obča žalost faranov in vseh navzočih je pač dokaz, da so farani zgubili vnetega dušnega pastirja, duhovniki pa ljubeznivega tovariša. N. v ni. p.
Dnevne novice.
+ Slovenski Štajerci na III. slovenskem katoliškem shodu. Mnogo Štajercev se nc bo v nedeljo vozilo na III. slovenski katoliški shod z vlakom, ki odpelje iz Maribora ob 5:35 ampak žc s poštnim v I a k o m, ki pride v Ljubljano okolu 5. ure .30 min. zjutraj. S tem vlakom se pripelje tudi šoštanjska narodna godba. S kolodvora gredo ti udeleženci v »Unionove« prostore.
H- Vodnik po Ljubljani. V sobotni številki »Slovenca« bo natisnjen kratek »Vodnik po mestu« pričenši ogledovanje mesta pri Alojzijevišču. S pomočjo tega »Vodnika« si bo lahko vsak tudi sam ogledal mesto.
+ Ogledovanje deželnozborske dvorane, gledališča in dež. muzeja jzvrše udeležniki III. slovenskega katoliškega shoda lahko v nedeljo 26. avgusta med 2. in 6. uro popoludne.
+ Ljudska veselica se prične povodom tretjega slovenskega katoliškega shoda na splošno željo že ob 4. uri popoldne.
+ Preinemba v škofiji. Za ravnatelja kn,-šk. ordinarijatne pisarne je imenovan č. g. kn.-šk. tajnik Viktor S t e s k a. Kot kn.-šk. tajnik je premeščen v Ljubljano č. g. Karol C c -r i n, kaplan v Škofji Loki.
+ Veselje »Narodovo«. »Narod« triumfira v včerajšnjem uvodnem članku in veselja poskakuje. »Nekoč bo zapisano v zgodovini: 11. decembra je umrl katolicizem na Francoskem? Torej ravno 11. decembra se bo zgodilo to. kar »Narod« žc toliko tako goreče pričakuje. Gotovo bodo ta dan ob smrti katolicizma liberalci priredili veliko pojedino in ples. Srečen 11. december! Gotovo ga bodo proklamirali za velik liberalni praznik in bodo vsako leto ta dan prelivali potoke vina in piva! Najbrže bodo izvolili Comba in Brianda za častna člana svoje nove svobodomiselne stranke, ki jo zdaj imajo. Torej II. decembra, ko stopi v veljavo novi francoski zakon o ropu cerkve in preganjanju katoličanov, bo ta velika slavnost .Dve stvari veselita »Narod« pred vsem: I. da se bodo morali francoski katoličani skrivati odslej v katakombe, 2. pa, da ne bodo hoteli iti v katakombe, ampak da bodo postali taki pagani, kakor si jih želi uredništvo »Slov. Naroda«, ki s satanskim veseljem pozdravlja vse, kar je protikrščanskega. Mi pa mislimo, da tudi 11. decembra še ne bo konec katolicizma; prej bo konec njegovih sovražnikov. kakor je bil konec tudi Ncronov, Domicianov in drugih vzorcev naših liberalcev.
+ »Ljudski shod v odgovor na katoliški shod« — to je zdaj geslo protikrščanskih elementov. V imenu vseh »svobodomiselnih elementov« je pozval »Rdeči Prapor« na veliko protidemonstracijo proti katoliškemu shodu. Torej je Kristan zdaj vodite!]' »svobodomisel-cev« in vleče dr. Tavčarja za seboj »im Schlepptau«. Najprej so hoteli pred »Mestnim domom« prirediti velikansko manifestacijo, da bi motili katoliški shod. Ko so pa izvedeli, da pride mnogo tisoč mož na katoliški shod, so se zbali in sklenili, da manifestirajo na drugem koncu mesta, na Turjaškem trgu. Pa tudi to misel so opustili, ker so se zbali blamaže, in zdaj beremo v »»Narodu« klavrno notico, da bodo svoj imenitni protestni shod imeli v »Narodnem domu«, govorila bosta pa buržoa dr. Tavčar in Etbin Kristan. Lep par zares! Dr. Tavčar, ki je od začetka bil vedno sovražen delavski organizaciji, ker sc je vedno bahal s svojim kapitalizmom, in Kristan, ki bi moral delavstvo organizirati v njegovo korist, nc pa za prazne demonstracije v korist stranki, ki ie načelna nasprotnica splošne in enake volilne pravice. Kako ponižanje za oba! Dr. Tavčar, ki je popolnoma pogorel z vso svojo politiko, se zdaj kakor plašno dete drži za krilo socialne demokracije, ki se mu reži v obraz in ga zaničuje iz dna duše. O njem ni vredno govoriti, a mi vprašamo delavstvo, ki je v socialnodemokraški stranki, kako se da Kristanu voditi v družbo liberalne protiljudske gospode? Kristan igra že dalj časa čudno vlogo, kakor bi iskal varnega pristana v naročju liberalne stranke. To obnašanje je sumljivo. Za danes Ic namignemo, naj socialna demokracija malo premisli, ali ne hodi morda Kristan po Linhartovih potih?
Zlato mašo bo praznoval v nedeljo, dne 23. septembra vč. g. prost Franjo Dov-gan v Metliki. Ker bo istega dne tudi sv. birma v farni cerkvi, čaka našo faro posebno slavlje. Veliko vrsto let živi g. prošt žc med nami s svojo nesebično delavnostjo za svoje faro. si je pridobil srca vseh faranov. Postal .ic njihov pravi oče, spoštuje in ljubi ga vse. kar bo pokazal njegov slavnostni dan. Pevski zbor sc pripravlja za krasno serenado, cerkev se prenavlja, čuje se, da obiščejo ta dan slav-ljenca vsi vč. gg. duhovniki, ki so službovali pri njem kot kaplani. Naj bi se spomnilo ob tej priliki tudi orgel, ki ne bodo mogle take kot so vstrezati takratni veliki slavnosti.
—	Vseslovensko delavsko politično društvo s sedežem v Ljubljani. Tako je ime novemu društvu, kateremu je deželna vlada ravnokar potrdila pravila.
—	Izboljšanje uslužbencem državnih železnic. Železniško ministrstvo namerava v najkrajšem času izboljšati položaj uslužbencem na državnih železnicah iu sicer v treh najnižjih uradniških činovnih razredih. Opustiti nameravajo najnižji lo. činovni razred s 1400 kronami in uvesti začetno plačo 1600 K. Razdelili bodo tudi znatne svote osobito potrebnim uradnikom, da sanirajo gospodarske razmere uradniških rodbin. Večje število uradnikov 8. razreda pa nameravajo povišati v 7. razred.
—	Blagoslovljenje novih oltarjev v frančiškanski cerkvi. Kakor žc sporočeno, mudil se jc prevzv. knezoškof te dni v Novcih mestu v svrlio blagoslovljcnja novih dveh stranskih oltarjev v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Želeti je, da sc zgodovina in zadeva prenov-
Ijenja in blagoslovljcnja obeh oltarjev od direktnega vira širši javnosti primerno opiše. Za danes le mimogrede nekaj črtic. Frančiškanska cerkev je bila že od nekdaj dika in vzor-ponos dolenjskih cerkva. Pred leti se je vsa glede slikarij novo restavrirala, ob jednem tudi oba stara stranska oltarja na glavnem portalu ladije nadomestila z novima modernemu okusu prikladnima. Ostala sta pa v obeh stranskih kapelicah , t. j. sv. Antona Padovan-skega in Frančiška Ksaverija, dva stara oltarja, ki nikakor nista harmonirala z ostalo dično notranjščino. Pod vzornim vodstvom sedanjega č. g. o. gvardijana sta tudi te dve kapelici dobili popolnoma novo licc, umotvor obeli oltarjev •— če se ne motim, delo izbor-nega ljubljanskega strokovnjaka g. Tomana sedaj izpolnuje celoto moderne tehnične harmonije vse cerkve. Preje temno-mračni kapelici, blestite sedaj liki v odsvitu snežno-belega marmorja; svitle boje poveličuje tem primerno ljubkosvitla slikarija sten in stropa. Dela samega ne bom omenjal, to prepuščam strokovnjakom. Rečem le kot opazovalec, delo je izborno in hvali svojega mojstra. — Prevz. knezoškof se je pripeljal v soboto popoludne, na kolodvoru sprejet po prem. g. proštu, gvardijanu in drugih duhovnih dostojanstvenikov. Nato je obiskal bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. V nedeljo ob 9. uri dopoludne se je pričel ob mnogoštevilni asistenci slovesni obred blagoslovljcnja obeli omenjenih oltarjev. Krog II. ure je imel prevz. pro-poved v ornatu. Vsebina propovedi jc bila izključno le pomenu obreda blagoslovljcnja oltarjev posvečena. Cerkev je bila natlačena. Ob polu 12. uri jc daroval prevz. prvo daritev sv. maše na novem oltarju sv. Frančiška. Popoludne po litanijah se jc prevz. zopet odpeljal v Ljubljano nazaj.
—	Iz Koprlvnika se nam poroča: Nam Koprivnikarjeni in Gorjušmanom nikakor nc gre v glavo, kako je stara pošta bolj hitro vozila, ko zdaj nova železnica. Listi pridejo zdaj tri dni pozneje nego prej. Naj no tisti kotel malo bolj kurijo, da bodo saj staro pošto dohajali. l aka polževa pošta tudi nas Gorjušma-nov ne zadovolji.
Toča v ljubljanski okolici. O tem se
nam še piše iz Št. Vida nad Ljubljano. Minuli petek, 17. t. m. smo injeli od 12.—2. ure popoludne tudi pri nas silno nevihto. Pridrvila se je, kakor po navadi, od Šmarne gore in iz Svetokatarinskih hribov. Dva glavna oddelka sta se valila eden čez Veliko Trato in Peržan proti Dobrovi, drugi ob Savi proti Gamelj-nom, Rašici, Mengšu, Domžalam itd. Dežja smo sicer težko pričakovali, a iznenadila nas je grozna toča, ki nam jo je grozila silno, cel četrt ure trajajoče vršanje v megli. Naših vasi sicer ni mnogo prizadela, ker je padala večinoma le med dežjem, dasi je bila debela kot golobje jajca, čc ne še hujša. V farni cerkvi je pobila mnogo šik po oknih. Po polju se zelo pozna ajdi, bolj ob Savi pa jc škoda zelo velika. I >o Gameljnih, Rašici iu naprej je pa grozno pustošila. Pri Sv. Katarini, v Topolu in bližnjih krajih .ie pobelila kakor sneg in vse uničila; fižol, ajdo, proso, sadje: vse je šlo. Ze 80 let ue pomnijo take toče. Pri nas je to letos žc druga huda nevihta.
Tatvina v Zidanem mostu. 18. t. m. sta vkradia dva tatova dr. Janku Hočevarju iz Krškega zlato žepno uro z verižico in priveskom v vrednosti 750 K. Enega od tatov so prijeli. Piše se Konštantin Bugarski in je doma iz Temešvara. Ime druga, ki je odnesel seboj ukradeno uro in verižico, ne mara imenovati.
—	Vlomilca Šenico, ki jc bil rojen leta 1875 v Prečini pri Novem mestu, so vjeli na Hrvaškem med cigani. Vkovan jc bil v že-lezje in izročen končno oblasti.
Dar. (i. Ivan Vilman, tovarniški delavec iu član »Katol. del. društva na Jesenicah« jc daroval 10 K za novi »Delavski Dom« na Savi. Bog živi dobrotnike!
—	Iz Železnikov. (Raznoterosti.) Dne 31. julija v jutro sc je zadnjič odpeljala c. kr. vozna pošta v Podbrdo na Goriškem. Cez tri leta jc trajal ta promet med imenovanim krajem iu našim trgom in bil do malega tako živahen. kakor le redkokje enak. Včasih je bilo toliko takozvanih »lavfarjev), (t. .i. poštnih zavitkov) za Podbrdo odtod poslanih, da bi bilo komaj zadoščalo, ko bi bil poštni sluga samo za tc napregel še drug voz. — Cesar se je pa zdaj v prvi vrsti bati, je to, da bi nova cesta od Podrošta naprej proti Podbrdu utegnila postati odslej še bolj zanemarjena, kot je baje zdaj. Na nekaterih mestih sc neki že zdaj komaj z vozom pride naprej. Se ume; zgrajena je bila v silni naglici, rabljena bila izvaredno noč in dan; zvozile so se po njej silne teže; na resno popravo pa ni mislil, in tedaj tudi ne zvršil nihče. Odslej pa se bo promet od za-padne strani našega kraja obrnil proti Trstu Ic čez Podbrdo in dalje po železnici. Nujno bo torej misliti na to, da bi sc nova cesta posta vila v dober, rabljivi stan. Kdo naj priskoči tu pravzaprav na pomoč, o tem imajo govoriti odločilno besedo drugi. Naj k sklepu omenjam še neke žalne zadeve, ki naj služi vsakemu trezno mislečemu v pojasnilo. Neko člo-veče sc čeljusti in srdito zaletava v slaboglas-nemii »Narodu« v tukajšnjega č. g. župnika A. K., ker so ženi nekega tukajšnjega fužinar-skega kovača( vulgo »Štrekarci«) odrekli cerkveni pogreb. To bi bil pa storil in po žalnih razmerah v to bil priseljen vsak katoliški duhovnik. Omenjena oseba, res prava pravcata duševna reva, je s tako nezaslišano trdovrat-nostjo odklanjala kljub očividne smrtne bolezni mnoge lepe prošnje, opomine, svarila, molitve, solze itd. od mnogih strani, in: kajpada, tudi od duhovske strani, kakor bi kaj takega tudi od najbolj zakrknjenega možaka pričakovati ne bilo. Nič, in nič, in zopet nič jc ni bilo moč pripraviti k spravi z Bogom, k
kesanju. K temu bi mogli navesti še mnogo drugih žalnih podrobnosti]', ko bi nas ne vodilo geslo: pusti mrtve na miru! Ko se jej je po-slednjič reklo, da ne bo pokopano njeno mrtvo truplo v blagoslovljeno zemljo, je baje trdovratno rekla: »Pokopljite me, kamor hočete, četudi v stranišče!« Dotična oseba ni bila tt.kajšnja rojakinja; užaljen je bil pa vendar ves kraj in vse prebivalstvo s tem prigodkom. (icspod Bog se usmili njene duše!
Vojaki na Notranjskem. Z Rakeka se nam piše: Včeraj šel je tukaj skozi 97. pešpolk iz Postojne v Cerknico. Vojaška godba št. 27 ga je sprejela in ga spremila skozi vas. Danes je odšel pešpolk št. 27 v Postojno. Bil je tukaj ravno štiri tedne. Ker ima ta polk že enajsto leto tukaj vaje, se ga je ljudstvo navadilo, tudi moštvo se bolj domače obnaša in ni bilo nobenih pritožb. Dne 28. t. m. bodo na strelišču v Bezuljaku velike brigadne strelne vaje skupno z artiljerijo. Ta dan pride gledat vsako leto veliko tujcev to imenitno vajo. Z.Rakeka do strelnih vaj je čez hrib komaj tri četrt ure. Danes pride za tri dni sem en lovski bataljon iu jutri pešpolk 87. za osem dni.
Cerkveni tat. 10. t. m. ponoči je vlomil nekdo v cerkveno skrinjico v Spitalu pri Kamniku in vzel iz nje 2 K. Na sumu je neki 45-letni potepuh, ki je po tisti župniji beračil.
Poročil se je g. Ivan Cibic, uradnik pri c. kr. pom. oblasti v Trstu z gdčno. An gelo K o d e r m a c iz Sovodenj.
—	Otvoritev železnične proge Spital ob Pyhrnu-Selzthal. Dne 21. vel. srpana se je oddal javnemu prometu del proge Pyhrnske železnice od Spitala ob P. do Selzthala. Na progi se nahaja postaja Arning za osebni promet ter promet za prtljago iu blago. Z dnem otvoritve proge Spital ob P. Selzthal stopi novi vozni red v veljavo za celo progo Litic-Selzthal. Vozni red na stičnih progah »Unter-rohr - toplice Hali, Unterrohr - Sattledt ter VVcIs-Griinau« se primerno prenaredi. Z istim dnem se preda prometu tudi na novo prestav-Ijana proga med postajama Line in Traun. Istočasno se opusti dosilnnal rabljena proga nekdanje Kremske železnice Linc-Wegscheid s postajicami »parovozna tovarna, oskrboval-nica, Scharlinz in Wegscheid«.
Slovenski gostje k otvoritvi jugoslovanske razstave v Solijo so se odpeljali deloma danes, deloma se. odpeljejo v petek. V petek se odpeljeta tja g. župan Ivan Hribar kot zastopnik Ljubljane in veletržec, predsednik »Mestne hranilnice« in podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice g. Fran K o 11 m a n kot zastopnik trgovske zbornice.
—	Podaljšanje brzojavne službe v Ribnici in Kočevju. C. kr. poštni in brzojavni uradi v Ribnici in Kočevju imeli bodo 31. dne avgusta, 1., 2. in 3. dne septembra t. I. do polu-noči, in 4. septembra t. I. do 9. ure zvečer podaljšano brzojavno službo.
—	Ogenj v Zapogah. V torek 22. t. m. ob 5. uri zjutraj je začel goreti Hočevarjev hlev v Zapogah. Nevarnost je bila velika za sosednja poslopja, ker je gorelo okolu 50 otepov in je cementna streha naenkrat popokala in popadala v kosih na tla, tako, da je imel plamen prost izhod. Vodiška požarna bramba je bila koj na licu nesreče, omejila in naposled pogasila ogenj in tako rešila ljudi strahu. Sodi se, in skoro ne more drugače biti, da je zažgala hudobna roka. Škode jc 2000 K. zavarovan pa je posestnik za 1200 K pri Dunajski zavarovalni družbi. Bolehni Hočevar je v velikih skrbeh. Lansko leto mu je pogorel pod in je porabil les že za zgradbo poda. Da bi vsaj hudobnež, ki je zanetil ogenj, prišel pravici v roke.
š Iz Boštanja nam poročajo od 11. avgusta t. I.: Danes popoldne ob 5. uri je strela ubila Katarino Rihtar iz Lukovca št. 10. Bila je na mestu mrtva.
Ljubljanske nouice.
lj The Royal Vio. Oglas, katerega je naslovil Royal Vio na ljubljansko občinstvo, bil je včeraj plodonosen. Velika dvorana »Union« je bila nabito polna in oddanih je bilo čez tisoč vstopnic, kar je dokaz, da si je podjetje pridobilo simpatije med občinstvom. Zadnja predstava imela je raznovrsten program, hu-moristične prizore, zanimiva potovanja, pre-tresujoče drame, podučljive zbirke, vojske in diugo je slikal električno na velikansko belo platno, da je zamoglo človeško oko komaj zasledovati vse te mimo gredoče dežele in svetove. Kakor že omenjeno, je bil celoten dohodek predstave namenjen mestnim ubogim iu z burnim aplavzom je pozdravljalo občinstvo prireditelja, ki si je kot moto predstave zapisal na belo platno: »Mal položi dar domu na altar!« — Med drugim dejanjem zahvalil se je zaslužni voditelj gospod Kreibich slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk, kakor tudi vsem uradom, časnikarstvu in vodstvu »Uniona« za lojalno podporo. Royal Vio odhaja danes v Prago in pušča v Ljubljani prav dober spomin in hvaležni so mu gotovo tudi mestni reveži, ker jim je preskrbel znatno podporo. Naj bi bil RoyaI Vio vzgled vsem tujim podjetjem, ki prihajajo v Ljubljano!
Ij Goldinarski lalzifikati krožijo po mestu in deželi. Izdelani so jako dobro in jih je iz-poznati le po tem, da so lažji in da nimajo istega cvenka.
Ij Otroci z Dunaja mimo Ljubljane. Danes se jc peljal zavod Kinderliort iz okraja Land-strasse na Dunaju mimo Ljubljane v Postojno in Trst. Otroci so imeli lične mornariške uniforme. Obedovali so na tukajšnjem južnem kolodvoru, kjer jim je restavrater g. Schrey jako dobro in ccneno postregel. Zavod se pelje nazaj mimo Ljubljane 25. t. m.
Ij Dobra gostija. Dne 18. t. m. je prišlo v gostilni .lerc Strahove v Spodnjem Kašlju osem moških in tri ženske. Jedli iu pili so tako
dolgo, da je račun znašal 135 kron. Pa kaj zato, rudokopova žena Frančiška Trdinova iz Laz jc imela v rokah nek spis od »Ljudske posojilnice«, s katerim je gostilničarko nalagala, da bode dvignila denar in vse poplačala. Končno jc Trdinova izvabila gostilničarki še 20 K gotovine. Ker gostilničarka ni dobila plačila, se ji jc zazdela stvar sumljiva in celo zadevo ovadila orožništvu, katero je tudi obvestilo ljubljansko mestno policijo. Ko se je Trdinova hotela včeraj nekam'peljati, jo je na južnem kolodvoru službujoči stražnik ustavil in aretovai. Trdinova je stara goljufica in je šele pred kratkim prišla iz zapora.
lj Salezijanska cerkev sc pridno gradi zopet in je zidovje že 2 m nad cestno površino dodelano. Nedostatki, ki so se pri zgradbi temelja na ilovčastem svetu svoj čas pokazali, so odpravljeni.
Ii Nemško drsališko društvo se namerava raziti, ker ne dobi zdaj v mestnem okrožju nikjer prostora za svoj šport. Ker nosijo čolni pod Tivolijem razna nemška imena, opozarjamo magistrat, da »škartira« še to — »nemško posest!«
lj Javna zahvala. Kinematografsko podjetje »The Royal Vio« priredilo je dne 21. avg. t. I. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« predstavo v korist mestnim revežem, prepu-stivši ves blagajniški dohodek, brez odtegljaja za kako režijo, navedenemu namenu. Od predstave jc blagajniškega izkupička 865 K 50 v. Mestu. magistratu kot ljubljanski ubožni oblasti je dolžnost, da se cenjenemu podjetju »The Royal Vio« za ta veliki pojav dobrot-Ijivosti najprisrčneje zahvaljuje. Zahvala pa gre dalje tudi cenjenemu upravnemu svetu akcijske družbe »Union«, ki je hotelsko veliko dvorano za predstavo brezplačno prepustil. Omenjati se mora naposled, da so čč. dnevniki, »Slovenec«, »Slovenski Narod« in »Lai-baclier Zeitung« sprejeli inserat za predstavo brezplačno, da jc c. »Društvena godba« svi-ral ob predstavi zgolj proti plačilu režijskih stroškov in da je c. tiskarska tvrdka »Klein-mayr & Bamberg« natisnila poulične lepake za izredno nizko ceno. Hvala jim! — Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. avgusta 1906.
Razne stuarl.
Cene živine se na dunajskem trgu jako zvišujejo.
Cesarske vaje bodo prihodnje leto v okrožju 13. in 15. armadnega zbora. Cesar bo stanoval v Brodu ob Savi.
Proti oslovskemu kašlju je iznašel serum ravnatelj Bordct v Belgiji.
»Pulmonin«, zdravilo proti jetiki, jc iznašel ogrski zdravnik dr. Unger.
Vzorni bivši socialno-demokratski poslanec Bueb je zasledovan, ker je poneverjal in pa zaradi nravnih prestopkov. Popihal jo je v Ameriko.
Za mladino. Pravosodno ministrstvo razpošilja vprašanja o zapuščenih mladoletnih otrocih. Nabrano gradivo predlože meseca marca 1907 avstrijskemu kongresu v varstvo otrok.
Fonogral — sredstvo za agitacijo. V
Ameriki si je zmislil list »Wildshire Magazin«, glasilo socialnih demokratov, da širi govore glavnih govornikov Viktorja Dcbsa in Gail-arda Wildshirja po fonografih. Pri tem seveda manjka gest, ki igrajo zlasti pri judovskih govornikih silno važno ulogo.
Vpliven portir. Iz Rima poročajo: Pri ka-sacijskem sodišču so odkrili velik škandal. Dognalo se je, da ima portir največji vpliv na poslovni red, kar izrablja v svoje privatne gmotne interese. Pri hišni preiskavi so našli pri portirju listine, kjer prosi neki advokat portirje, da bi mu portir zamenjal pri obravnavi sodnika. Obljubuje seveda zato veliko vsoto.
Proti šolski torbi in zanjo. V šolskih krogih se poganjajo zato, kaj je pač za otroke umestnejše in primernejše: ali nositi šolske potrebščine v torbi na hrbtu, ali v ročni torbi. Večina je za torbo na hrbtu, kar je tudi primerno. S tem namreč, da se nosi breme vedno v eni roki, se pobesi rama in tako je telo otroka sprideno.
Nesreče na železnicah. Na postaji Call je poškodovala porivalna železnica več voz. Štirje potniki so bili nevarno, trije pa lahko ranjeni. V bližini Trierja je skočil raz tir brzo-vlak. Težko ranjenih jc 12 oseb.
Stavkati je pričelo v Belgradu 21 t. mes. 6000 delavcev.
Zaradi poneverjenja zasledujejo 45letnega odvetnika dr. Salom. Demanta iz Tarnopola. Judovskega odvetnika dolže, da je poneverjal.
Pogumne redovnice. V samostanu Ehreng so skočile tri redovnice v jamo, v katero je padel neki mož, da ga rešijo. Vse tri redovnice so smrtno nevarno ranjene, mož je pa mrtev.
Anarhist Franc Girillo, zaprt v Marseille zaradi suma, da je sokriv zarote proti življenju italijanskega kralja, noče ničesar izpovedati. Policija sodi, da anarhisti niso nameravali napasti francoskega predsednika Fal-lieresa, marveč italijanskega kralja. Fallieres je izjavil, da potuje kljub odkrit zaroti v Marseille.
Nova »psovka«. Dva stukaterja je obsodilo hallsko sodišče v denarno kazen, ker sta psovala nekega delavca, de je »nekadilec«. Razprava je dognala, da psttjcjo stavkolomce v Nemčiji organizirani delavci z »nekadilci«.
Delovanje grških čet v Macedonijl. Iz Carigrada poročajo, da so grške čete pričele svoje delovanje v Macedoniji. Pred nekoliko dnevi jc grška četa 30 ljudi v Javorjanu, v okrožju Solunskem, zažgala 8 hiš, ubila dva Bolgara iti enega Kucovlaha. Druga četa 60 ljudi je v Batrjenu zažgala 8 hiš in ubila osem ljudi, 4 pa težko ranila. Nekateri člani bande so bili v turški vojaški obleki.
„Mednarodna zveza" zobozdravnikov
je sklenila na shodu v Curihu, da glede zahteve o doktorskem naslovu za zobozdravni-ške kirurge sklepa prihodnji shod I. 1907 v Amsterdamu. Svetovni kongres zobozdravnikov se vršil I. 1909 v Berolinu.
Katoliško protialkoholno gibanje povsod zelo napreduje. Velike uspehe ima v katoliški Nemčiji abstinenčno društvo „Kreuz-btindnis", ki je je spravilo že na stotine v pijanost zabredlih ljudi na pravo pot. To društvo deluje silno premišljeno. Ljudi navaja najprej k zmernemu vživanju pijače, ali samo k vzdrževanju žganja, potem h kolikor mogoče pičlemu vživanju alkoholnih pijač in tako naposled vse doseže. Zmerna sredstva vedejo sploh k boljšim ciljem kakor radikalna. Sicer pa dosežejo v tem pogledu največ tisti, ki morejo doprinesti sami v ta namen največje žrtve. —
Velika stavka tekstilnega delavstva v Bjelici. V Bjelici so sklepali 11. t. m. ua shodu krščansko socialni tekstilni delavci o po tvorničarjih napovedani izključitvi od dela. Delavstvo štirih tvornic je izjavilo, da stavka, ker hoče doseči zvišanje plač nižjim delavskim kategorijam. Socialno demokraško tekstilno delavstvo je sklenilo, da nastopi skupno s kršč. soc. delavstvom. Tvorničarji so pa sklenili, da pozovejo delavce, naj prično 16. t. m delati brezpogojno po prejšnjih pogojih. Od dela tzključenih bo vsled tega sklepa nad 10.000 delavcev.
Telefonska In brzolauna porotna.
DELEGACIJE.
Budimpešta, 22. avg. Delegacije se snidejo v drugi polovici oktobra.
BOJKOT AVSTRIJSKIM IZDELKOM.
Z a g r e b, 2. avgusta. Tu se je ustanovila zveza, ki agitira na to, naj se ne kupuje nobenih tujih, posebno ne avstrijskih izdelkov. Člani zveze imajo za znamenje lipov list.
BOLGARSKA VRNILA TURŠKI OPOMIN.
S o f i j a, 22. avg. Turška vlada je poslala bolgarski opomin, naj napravi konec proti-grški gonji. Bolgarska vlada je odgovorila, da vrača spis in da ga smatra kot nekaj, kar zanjo ne eksistira, ker se Turčija nima pravice umešavati v notranje zadeve Bolgarije in naj raje Turčija napravi konec krvoprolitja v Makedoniji, kjer se je krvoprelitje najprej pričelo in še traja.
PRED VAŽNIMI ODLOČITVAMI NA RUSKEM.
Peterburg, 22. avg. Danes je car sprejel velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča v štiriurni avdijenci. Skliče se kronski svet, ki bo razpravljal v uvedbi vojaške diktature. 142 bivših poslancev dume, ki so podpisali vibur-ški manifest, pride pred sodišče. Državno pravdništvo zahteva od vsakega 3000 K kavcije. Aretirani so trije bivši poslanci dume, ki so se uprli vladnim organom z orožjem v roki. Tudi bivši poslanec Franke! je aretiran.
STRAŠEN »OLOŽAJ V ClLE.
London, 22. avg. Situacija v Cile je tem groznejša, ker se potresni sunki še ponavljajo. Več jetnikov, ki je ob potresu všlo iz ječ, je izvršilo mnogo zločinov. 50 takih jetnikov so vstrelili. V Valparaisu so novi potresni sunki razrušili še ono zidovje, ki je še stalo pokoncu, tako, da je sedaj Valparaiso v pravem pomenu besede kup razvalin. Tudi ogenj je pričel sem in tje zopet švigati Iz razvalin. Od preteklega četrtka do danes je Valparaiso pretreslo 400 potresnih sunkov.
O prvih urah potresa se poroča, da ognje-gasci skoraj niso mogli delovati, ker so jim povsod pot zapirale razvaline. Noči so med zemeljskim bobnenjem grozne. V Santiago se jutri sestane zbornica. Banke v Santiago že delujejo.
Poslano.
Na napad v »Narodu« preteklo soboto izjavljam, da vložim proti krivcem tožbo.
Mihael Moškerc, urednik »Naše moči«.
Mlado učenko
iz poštene družine, ki je dovršila z dobrim uspehom ljudsko šolo, išče za svojo trgovino z mešanim blagom in glavno zalogo tobaka	1867 3-1
A. CASAGRANOE v Ajdovščini.
Sprejme se	1876 3-1
učence
za trgovino z mešanim blagom, za pekarijo in za slasčičarno.;
Pojasnila in pogoji pri IM. A r h, Jesenice-Fužine, Gorenjsko.
Na prodaj je lepo
fiiopisto posestvo.
Meri približno 12 oral in sicer dva orala s finimi vrstami cepljenega že rode-čega vinograda, okoli 5 oral sadovnjaka z lepim sadnim drevjem, okoli 1 orala njive in okoli 4 orale gozda. Lepa, velika zidana hiša ima spodaj dve lepi kleti in bi bila z malo predelavo lepo letovišče. Naložen denar bi se na čisto obrestovel z najmanj 10 odstotki.
Naslov za natančneje podatke: ,,D. K. 24", poste restante p. Jesenice ob Savi, Dolenjsko, ali pri upravništvu »Slovenca".	1872 3—i
Stev. io.3ol.	g
Razpis.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1906/1907 (ozir. tudi za 1907/1908), ki se začne dne 3. novembra t. 1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brez> plačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za hrano 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej
Prošnje svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati
izzzzz do 20. septembra t. 1. z=
vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spri-čevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilcev.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz pripro-stega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni ocLbor kranjski.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1906.	1865 2-1
Priloga 191. fttev. »Slovenca" dnč 22. avgusta 1906.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Po kriveitn pričal. Posestnikova sina Anton Zupan in iz Srriokiič in Tone Vidic iz Za-s,pa sta se povodom neke svatbe na Vrhi sprla. Prišlo je do tepeža in ie Vidic Zupana lahko telesno poškodoval. Pri razpravi v Radovljici je Vidic vse vtajil, Zupana pa je pregovoril da je krivo izpovedal, da ne ve, kedo da ga je udaril. Vidic bo zato sedel 3 mesece. Zupan pa 2 meseca v ječi.
Zasedni napad. Nace Čeme, 17 let stari tovarniški delavec, se je v Plevnikovi gostilni brez vzroka z nožem lotil mirno pri mizi sedečega Andreja Dovča in sja od zadaj, ne da bi ga ta videl, z nožem sunil v desno pleče. Nato je pa še Antona Meiača na dvorišču omenjene gostilne z nožem sunil v levo stran vratu in v desno stran hrbta. Njegov zagovor, da je bil do nezavesti pijan, je bil ničeven, ker se jc vedel na vse podrobnosti spominjati. Sedel bo osem mesecev v ječi.
Rebra zlomil. V Brajdihovi krčmi v Vrab-čah sta se sprla posestnika Franc Počkar in ione Mislej. Slednji je pograbil stol in Poč-karja udaril po glavi, da je krvavel. To je tega vjezilo; skočil je k Misleju, ga podrl na tla, pokleknil nanj iu ga navzdol tiščal. Koj potem je začutil Mislej silne bolečine na strani, kajti imel je leva rebra zlomljena, vsled česar so se vnela leva pljuča ter prsna mrena, tako da je bil Mislej v smrtni nevarnosti. Počkarju je bilo štiri mesece težke ječe za kazen prisojeno.
Dinamit v sobi. Tomaž Cerar, delavec v Panovičah, je prinesel domu tri dinamitne pa-trone s kapselni in nekaj smodnika, vse skup vtaknil v čajno, katero je obesil na zid. Da je bilo to nevarno za prebivalce te hiše, je ob sebi umevno, zlasti ker je bila soba odprta iu so večkrat otroci sosedne sobe v njo hodili. Zaradi te malomarnosti bo štirinajst dni zaprt.
Teto okradel je 18 let stari Janez Šlegelj iz Sturij. Vzel ji je 8 K gotovine, en hleb kruha, špeha, prešičevega mesa, moko, masla in še več drugih reči. Razne male tatvine je pa tudi izvršil še v štirih drugih hišah, kar sam odkrito prizna. Za kazen je dobil tri mesece ječe.
Sirovi mož. Filip Dolenc, posestnice mož v Lučnah, jako neusmiljeno ravna s svojo ženo. Ce mu ne da zahtevanega denarja, jo suje, meče ob tla in pretepa z ročico. Dne 5. julija jo je zopet tako pretepel, da je dobila na desni nadlehtnici vse polno črnili marog. Dne 13. julija je od nje zahteval denarja za nakup prašičev, in ker ga ni dobil, je začel silno razsajati. Iskal je ženo, ki mu je vtekla iu se skrila v grmovje. Letal je po vasi in kričal, da jo mora ubiti. O teh grožnjah pa noče obdolženec ničesar vedeti in trdi, da je bil pijan. Sedel bo dva meseca v težki ječi.
Književnost in umetnost.
* Dobre knjige. »Katoliška Bukvama« jc kupila in sprejela v svojo zalogo vse izvode naslednjih zelo dobrih knjig: Zim, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci; 1 K 2U h. — Malinič, Dvanajst večerov. Pogovori dr. Junija z mladim prijateljem; I K 40 h. — Vesel, Psalmi; 2 K- -Kržišnik, Zgodovina horjulske iare; 1 K 20 h.
—	Kocijančič, Povesii, katere sta spisala v laškem jeziku H. Parea in A. Bramieri; 40 h.
—	Podučite povesti, spisal Frančišek Soave; 80 h. — Dalje lepe Kocijančičeve povesti s starim tiskom (vsled tega po znižani ceni): 20 povesti sa inlade ljudi, mesto 40 li samo 20 h, in Nauka polne pripovesti za slovensko mladost, mesto 30 h samo 10 h.
iz slouanskeia sveta.
sl Jugoslovanska katedra na praški visoki šoli. Jugoslovanski visokošolci so prosili akademski senat češke visoke šole v Pragi, da osnuje katedro za jugoslovansko literaturo (hrvaško, slovensko, srbsko in bolgarsko). Senat misli, da želji že to leto ugodi.
sl Košut obišče Zagreb, ko se otvori hrvaška razstava deželnik pridelkov. Takrat si ogleda tudi druge javne zavode in naprave.
sl Hrvaško slavlje v Travniku. 15. t. m. so svečano blagoslavljali zastavo hrvaškega pevskega društva »Vlašič«, ki so jo darovale zagrebške rodoljubke. Travnik je bil ves v zastavah, navzočih je bilo do 1000 narodnih konjenikov in društev iz vseh krajev. Poslali so brzojavno pozdrav cesarju, ki se je brzojavno zahvalil.
sl Kongres balkanskih dijakov v Sofiji. Bolgarsko ministrstvo je dalo pripravljalnemu odboru za kongres balkanskih dijakov 1000 levov podpore. Iz Srbije, Hrvaške in Rumunije pride na kongres do 200 dijakov.
sl Sedež parobrodnega društva v Dalmaciji. Med dalmatinskimi novinami se vrši borba, katero mesto naj postane sedežem fuzioniranih dalmatinskih parobrodnih društev: Dnbrovnik, Spljet ali Zadar.
Po svetu.
Novinstvo v Združenih državah. —
Glasom neke statistike, ki jo je izdal statistični urad v \Vashingtonu, je bilo leta 1905 v Združenih državah tiskanih na dan po 19,024.757 iztisov različnih časnikov.
Parketni pod in posli — dvoje nasprotij. Mnogim gospodinjam je iz lastne izkušnje znano, četudi se skoraj neverjetno glasi, da je bil parketni pod že mnogokrat vzrok, da se je pogodba s kakini poslom razrušila. Gospodinje, porabljajte zato „Parketrose", ki edina pusti lesu naravno svetlo barvo, tako da se onemogoči poškodovanje, ki je edina neobčutljiva proti vodi, tako, da se lahko pod vsak dan umije, ne da bi se manj svetil, ki nima tudi nobenega duha in se uporablja skrajno počasi. Recite torej pri sprejemanju poslov, da rabite „Parketrose" pri snaženju poda in ne boste imeli s posli nobenih težkoč.
— 47 tunelov, daljših in krajših, je na novi progi od Trsta do Jesenic, na kateri vozi brzovlak dobre 4 ure.
Orožnik ubil v blaznosti sedem oseb. Orožnik Liskovacs, nastanjen v Ludas-Pusti je v hipni blaznosti obstrelil sedem oseb. Štiri osebe umirajo. Ko so orožniki hoteli Lisko-vacsca ujeti, je isti s puško nameril nanje, nakar so ga takoj ustrelili.
Papirnata kolesa pri vlakih. V Ameriki so pred 30 leti za poizkuštijo uvedli pri vlakih kolesa iz papirja. Ker so se dobro obnesla, uporabljajo jih čimdalje več. Kolesa se hidravlično stisnejo iz papirne mase in sicer več obel posebej, ki se potem skupaj stisnejo. Ta masa je trda skoraj kakor kamen. Kolo dobi jeklen obroč. Neki spalni voz s takimi papirnatimi kolesi je prevozil pol milijona kilometrov, to je, dvanajstkrat toliko, kolikor znaša obseg naše zemlje, preden je jekleni obroč počil. Papirna masa je bila pa še vedno nepoškodovana.
Pruskega orožniškega stražmojstra Rotterja je ustrelil 65-lctni Stanislav Chrzo-szeg, ker ga je večkrat ovadil sodiščem. — Morilec je pobegnil na Avstrijsko.
Papeževe reforme ua Italijanskem. Sveti oče je ukazal vsem duhovnikom, ki bivajo v Rimu, da se vsak takoj poda na mesto svoje službe. Obrnil sc ie tudi do uradov, da se mu naznani, ali biva kod kak duhovnik izven župnije.
Francoski licej v Solunu. Francozi hočejo na Vzhodu imeti še vedno svoje šole, da vz-drže svoj vpliv. A ker sedanja vlada ne mara redovnih šol, izkuša ustanavljati v inozemstvu vladne francoske šole. To bo draga stvar in vprašanje je, v kako razmerje bodo stopile druge vlade proti takim šolam. Zdaj ustanavlja francoska vlada tak licej v Solunu.
Jež — pokončevalec ščurkov in miši. Kdor se hoče v svojem stanovanju v kuhinji znebiti teli živali}, naj si omisli ježa in ga izpusti ponoči v te prostore, pa mu bode pridno uničeval to nečedno družbo za neznatno svo-tico denarja.
Pozor udeležniki III. slovenskega Katoliškega shoda!
V Ljubljani pojdite v gostilne, ki so naročene na dnevnik »Slovenec«, in te so:
Restavracija in kavarna »Union«, Miklošičeva cesta za frančiškanskim samostanom.
—	Ivan Dachs, Florijanske ulice 33. — Fr. Ložar v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulice. — Mar. Rozman »pri zlati ribi«, Špi-talskc ulice 7. — J. Cotič, Karlovska cesta.
—	Pivovarniška restavracija »Perlcs« (Jožef Košak). Prešernove ulice poleg glavne pošte.
—	Iv. oušteršič, v. pri Bobenčkti, Sv. Petra c.
—	Krisch Peter »pri zvezdi«, Cesarja Jožefa trg 2. — Bizclj Tomaž, Pred škofijo 11. — Cinkole, Kopitarjeve ulice 4. — Zabukovec Anton, Breg 1. — Zajec Antonija, Poljanska cesta 21. — Kralj Nežika, sv. Jakoba trg. — Ahlin Ivan, Karlovska cesta 28. — Albert Anton »pri Roži«, Židovske ulice (plzensko pivo).
—	Barborič Marija, sv. Petra nasip 5. — Pri otefanu (Pogačnik Al.) za franč.cerkvijo.— Bevc Jakob, Dunajska cesta. — Bizjak Fran, Tržaška cesta 1. — Bončar Cgidij, sv. Petra cesta 59. — Boštjančič Jožef, Kolodvorske ulice 29. — Cusak Ana, Poljanska cesta 48.
—	Cešnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33. — Dermastia Ana .Zaloška cesta 3. — Fabjan Ivan, Vodnikov trg 2. — Fantini L., KUučav-niške ulice 5. — Friedl, Gradišče. — Hart-ntan Matevž, »pri Figovcu«, Dunajska cesta.
—	Jelenič Jernej, Stara pot, Zaloška cesta.
—	Jerman Ivan, Kopitarjeve ulice. — Kcnda Ivan, Švicarija. — Kopač Ivan, Metelkove ulice 4. — Kos »pri Levu«, Marija Terezije cesta. — Kovač Antonija, Križanske ulice »Pod Skalco«. — »Pri Lipi«, Židovske ulice 1. — Hotel »Lloyd«, sv. Petra cesta 9. — Maček Jožef, Krojaške ulice. -— Mrak Valentin »Pri Novem svetu«, Marija Terezije cesta 16. — Poljšak Franc, sv. Martina cesta
32. — Ravnikar Matej, sv. Jakoba trg 2. — Schiava de Anton »Hotel Grajžar«, Dunajska cesta 32. — Slatnar Franc »pri Cenkarju«, Gradišče. — Štele Marija, Poljanska cesta 26. - Strle Jakob, sv. Petra cesta. — Skof Fr., Rečne ulice 8. — Špunt Jakob »pri Auerju«. — Schrey Josip »Južni kolodvor«. — Štrukelj, hotel, Tauber Josipina, Dalmatinove ulice 15. — Težak Anton, sv. Jakoba trg 4. — Tratnik Leopold, sv. Petra cesta 27. — Vo-dišek Franc, Resljeva cesta 22. — Zupan Anton, Stari trg 18. — Zupančič Franc, sv. Jakoba trg 7. — Ivana Jeglič, vinska klet, Pred škofijo. — Hotel Ilirija, Kolodvorske ulice. — Gostilna pri Cernetu-Lovšinu, na vogalu Gradišča in Hilšerjevih ulic. — Minka Zaje (pri Juriju), Poljanska cesta 11. — Lampreht, gostilna v Kolodvorskih ulicah. — L. Blumauer, »Novi Tišler«, Kolodvorske ulice. — Vse kavarne.
Ako je kdo pomotoma izpuščen, naj nam naznani.
Borzna poročila,
pKrsditna banka1 v LJubljani.
Uradni kuril dunajsko borze 21. avgusta 1906.
Zaloibenl papirji.	Den.r	Blago
i'/, majeva renta......	99 35	99-55
4■•/, srebrna renta.....	99 25	9945
i'l, avstrijska kronska renta .	99 35	9955
l'l, , zlata renta . . .	117 36	11755
i'l, ogrska kronska , ...	94 45	94 65
4 •/. , zlata ....	112 55	112 75
4•/, posojilo dežele Kranjske	99 20	100-20
4V/. posojila mesta Spljot . .	100-50	101-50
*V/. , , Zader . .	99-70	10070
4V/. bosn -herc. žel. pos. 1902 .	loo-—	101-
47, češka dež. banka k. o. . .	99 25	9975
47. . , , š.o. . .	99 35	9S-H5
4>/,7. zast. pisma gal. d. hip b. .	100-10	1011O
4'/.7. pošt. kom. k. o. z 107, pr.	104-60	105-50
t '1,7, zast. pisma Innerst. hr. .	100 —	100-10
1'/,*/, , , ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 15
. n . hip. banke.	100-—	100-45
47,7, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	100'—	101 —
47//, obl. češke ind. banke . .	100-25	101 25
47, prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
47, prior. dol. žel......	99 50	—
37. . Jui. iel. kup. V//, • •	319 25	321-25
*"«*/. »vstr. pos. za šel. p. 0,	100-40	101-40
Ir.ik..		
Srečke od 1. 18607,.....	218 -	224 -
. . . 1864 ......	276-50	277 tO
	153 -	155 —
zem. kreditne I. emisije .	285 -	293 -
» » » II. , •	292 -	300 —
, ogr. hip. banke ....	257 -	263 —
. srbske & trs. 100— . .	97 —	103 —
, turške .......	162 25	163 25
Basilika srečk« . . .	21 90	23 90
Kreditne , ...	457 —	463 -
Inomoške . ...	79-	84-
Krakovske » ...	87 —	92-
Ljubljanske . . .	57 -	64-
Avstr. rud. krli« . ...	4» 50	80-60
Ogr. , . ...	29 -	31 —
Rudolfove . .	58 —	63-
Salcburške .	73-—	80- -
Dunajske kom. » ...	»10 —	518*—
D ■ 1 D 1 • •		
Južne železnice.......	162 25	163 25
	670 50	671 50
Avstr. ogrske bančne delnice	1770- -	178150
Avstr. kreditne banke . . .	669 A1	670 40
Ogrske , „ ....	807 50	80850
Zivnostensko , ....	242 —	24.3-53
Premogokop v Mostu (Brlii)	719 -	720-80
Alpinske montan......	591 25	692 25
Praške žel. indr. družbe . . .	3776 -	2785--
Rima-Murtiiiyl.......	576 50	57'.i 60
Trbovljske premog, družbe .	275 —	276 -
Avstr. orožne tovr. družbe	679	bS3 -
Češke sladkorne družbe . . .	139 bO	140 -
Valut«.		
C. kr. cekin........	11-34	11-39
20 franki.........	19C6	19'0S
20 marke.........	23-44	23-52
Sovereigns.......	23-93	24-01
Marke..........	117-2»	117-45
Laški bankovci	96 35	95-55
	251 25	562-
Dolarji .	4-84	E-—
Lep lokal
obstoječ iz 4 sob, ki se da predelati v 2 lokala po 2 sobi, zelo primeren za trgovino ali pisarne, se odda s 1. novembrom v Sodnijskih ulicah štev. 4.	1U7I
Več pove kamnosek Al. Vodnik.
Sprejme se takoj
krepak učenec
za mesarski obrt v Spod. Šiški Štev. 25.	1847 6 -4
Mizarski pomočniki
dobe takoj trajno delo proti dobri plači pri Matko Maloviču, rai-1844 zarju v Novem mestu. 4_ ,
400 104—86
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zalogu elektr. .vetli In kiparskih del.


11
Sv'
Zahtevajte zastonj
In Iranko mo| veliki, bogato lluslrovan Klavni cenik z nad 1010 slikami vseh vrst nlkelnastlh, .rebrnih In zlatih ur z znatnko Itoakoiif, II.hn, Ornega, Ncbaflhausen, Uluhilttr kakor tudi vseh vrst solidnih rl.tnln In srebrnlii po Izvirnih tor.rnlUlh cenah.
Nlkel. remont, ura......K 1'—
• Ist Roekopl patent ura .... . 4 — , . crn. |ekl. rem ur. , 4 — Ivlc Izvir. Roskopl pat. ura . . . V — Onldln rem. ur. ,I.un>* kolesje , 7 50 srebr. , , .Olorl." , . 7 60 , . . dvojni pl.Se . . 11 50 . oklep verlllca z rlnčlco na pero In karab.. 15 gr. težka , 3 50 ruska Tul« nlkel ura . sidro z ,Lun." kolesjem .9 50 ara i kukavico K 3-50, budilka K 2 90, kuhinjska ur. K J — ivarcvaldska ura K 2 80. 7.a T.ako uro Uletno pismeno Jamstvo! Mk.k rl.lkol Zamena dovoljena, aH denar nazaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brux) št. 65», Češko. 100—B
Istrsko vino,
refoško,beli muškat in teran, 1832:24-3
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
Cene in vzorci na zahtevo. «
Proda se iz proste roke
pritlična hiša
z gospodarskim poslopjem in
okoli 5100m'^ prostega sveta na Opekarski cesti št. 26. Hiša je pripravna za gostilno in gospodarsko poslopje za prodajalno in skladišče. Dobi se tudi lahko od lastnika gostilniška obrt.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje lastnik hiše istotam.	1752 10 5
Predilnica
v južni Nemčiji fi m «» nekaj
delavskih rodbin.
Plačuje visoke plače, na razpolago so lepa stanovanja z vrtom za zelenjavo. Dovoljuje se predujem za potovanje. 1*62 3-2 Ponudbe pod ,,S. T. 4532" na: Rudolf Mosse, Augsburg.
ItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllltlllllllllMMIlllMllllllllllinilNIlMIllHU
i i >\Qy tO, ^

$ V
<J)0" -v
Vi
minulimi.............................................................
Podružnice:
Praga i menjalnicami: Or.ben 25, Mala alran, Most ulica 17, Žlikow, Husova ulica 37. Brno, Veliki trg 10. Badea, Ol.vnl trg 4. Ceika l,lpa, Ceika Kamnita, Horav.kt Enmberft, Schltler|eva cest. 3. Bodllng, Fran Josip, trg 9. Nori JlJla, Črna ceita 8. Plz.a In Hrltara.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Tabor.tras.e 4. III. UnE.rg.sse 69 (voeal Rennveg.), IV. Wle-dner H.uptstr.sse 12, V. Schflnbrunnerstr.sse 88 a, VII Marlahller.trasse 76, VIII Lercbenlelder.lr.s.e 132, IX. Alsrr.tr.sse 32, X. F.vorltenstr.sse 59, XVIII. WlhrlnEcralrassc 82, XXI. Haupl.lraist 22.
Menjalnična delniška družba 67 iso 8?
MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7,000.000
99
Najkulantnejši
MT nakup in prodaja H
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk, deviz, valut in denarja.
m- Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
nPI Ml^lf ■ I1DII7DI ZDRUŽENIH PIV OVAREN ŽALEC in LAŠKI UELLiNl9l%Il UrlU^DlI TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = PriP.r.č. .w.j.
izborno pivo v sodcih in sfeklenicah.
—— Zaloga w Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ————i
090 50 -82
I Jtnro železo^
>< baker, cink in me- M A denino ft
^ kupuje po najvišjih cenah
A Franc Stupica A
trgovina z železnino M na Marije Terezije cesti M
L v Ijubljani. 8b313 &

e

* a
samo, ampak tudi skusiti se mora
Steckenpferd lilijno mlečnato miloma
Bergmann & Co., Draždane in Dečin ob Labi
prej Hergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad i 80 vin. v Ljubljani: Lekarna: los. Mayer.	1452 30—6
Drogueriji: A Kane in Victor Schiffrer Parfum.: 0. Fettih-Frankheim.
Oglas!
Mlinarska zadruga v Čresu
(otok Čres, Istra) prodaja izvrstno, naravno
oljiiino olje.
Vsi, ki so ga rabili doslej bodisi za cerkveno ali domačo porabo, so se izrazili najpovoljneje. Radi tega prosimo vse gospode, koji žele imeti naravno oljkino olje, da se obrnejo na gori navedeno zadrugo.	1814 7-5
*	K
1 Prašno olje |
(Doppelstauboel)
K *
i
najboljše kakovosti kg £ 60 vin. ^ kakor tudi vsakovrstno
K
Š strojno olje $
najfinejše vrste,
K K
^ ima po najnižjih cenah vedno ^ ^	V zalogi 1854 3-2 ^
K
S
F. <*rošcl, *
w trgovina h špecerijskim in & - — kolonijalnim blagom, m ^
Ljubljana, K
J Poljanska cesta št. 7. $ *	K
š
Šfedilnike
vsake vrste, za prestavljanje kakor tudi za vzidavanje, in vse njih posamezne predmete priporoča v največji tzberi in po najnižjih cenah 1732 6-6
trgovina z železnino
Štefan lirag jr
posebni oddelek za hišno in kuhinjsko orodje,
Ljubljana, Vodnikov trg 5. Tel. 43.
OKlilC.
Z dovoljenjem c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10. avg. 1906. oprav, štev. Nc I. 158/6/1 se vrši prostovoljna sodna dražba posestva gosp. FRANCETA KLINAR in sicer zemljišča vlož. štev. 38 kat. obč. Petersko predmestje II. del, obstoječega iz parcel štev. 35/4 (hiša štev. 15 na Zaloški cesti v Ljubljani z gospodarskim poslopjem) štev. 35/5, 35/6, 35/7 vrti z k navedenemu zemljišču pripadajočo pritiklino vred
dne 27. avgusta 1906 ob 9. uri dopol.
na licu mesta, Zaloška cesta št. 15 v Ljubljani.
Vzklicna cena znaša 37.000 K, pod to ceno se zemljišče ne odda; ponudniki imajo pred dražbo v roki sodnega komisarja založiti 3700 K varščine; zdražitelj je takoj po domiku vezan, dočim si prodajalec pridrži pravico tekom osmih dni po do-miku dražbe ali odobriti ali odkloniti. Dražba se vrši vsled prostovoljnega predloga lastnika, tedaj so tabularnim opravičencem njihove vknjižene pravice, ne oziraje se na najvišji ponudek, prihranjene.
Natančnejši dražbeni pogoji, kakor tudi zemljeknjižni izvleček in posestni listi so vsak dan med uradnimi urami na vpogled pri podpisanem. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1906.
L. S. Dr. Kari Schmidinger I. r., 1856 3-3	c. kr. notar kot sodni komisar.
Gospodieina I Elegantno stanovanje
'	I s 3 velikimi sobami, kopalnico,
poselsko sobo in z drugimi pritiklinami odda se za november-termin t. 1.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1759 7
vešča slov. in nemškega jezika želi vstopiti v kako prodajalno. — Več se izve pri g. Ivanu Žargi v Kamniku. 1866 3-2
A. TSCHIHKELna zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (b) Berite plakate
1819 4-3
Naznanilo.
Podpisanec naznanja vljudno slav. občinstvu, da je njegovo tovarno papirnih in t^artona^nih ijdel/^ov preselil ij JLjubljane na
Dir pri Domžalah.
Cenene delavske moči in druge udobnosti stavijo me v prijeten položaj ccnjene odjemalce kar najceneje postreči.
Obenem se zahvaljujem za dosedaj izkazano zaupanje najtoplejše in prosim, da me tudi zanaprej s svojimi cenjenimi naročili počaste in zagotavljam naj-solidnejšo postrežbo.
2 velespoštovanjem
in C t^C> 4t*ir* tovarnar papirnih in ^artonajnih J UZ>. rlZlflLs, izdelkov, Vir-Domjalc
O. Bernafovič
prodaja od 18. avgusta do 15. septembra radi pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah, dokler je kaj zaloge ■
300
jopic za dame in deklice po gld. 1 50, 2' — , 2'50, 3' — do 5- — .
IOO
površnikov (raglansev) za dame in deklice v vseh barvah po gld. 2 50, 3 -, 4—, 6'- do 6~.
:too
oblek iz sukna in kamgarna za gospode in dečke po gld 3'—, 4-—, 5-—, 6'— do 8 —.
3.iO
pralnih oblek iz sukna za otroke po gld !• — do 2'—.
Volnati klobuki za gospode in dečke od 50 kr. višje.
Površniki, ulstri, pelerine in haveloki p > globoko znižani ceni.	1842 6
Angleško skladišče oblek,
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 4
lekarja Piccolija y Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5 30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4 —; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 150. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 7
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca".
Prodaja ua debelo iu drobno.
O J* C
n
trn
C
O +>
l/l n
N
e
«
o
o
A 3
N 0)
U)
o 3
T B) 3 T
O
Firncž
le Iz kranjskega Ianenega olja
1619 100-10 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
'mmiii IM^MII
1291 206
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kopaj« ln prodaj« tm vrat« rent, zastavnih pisem, prijorltet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devli.
Prometa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K
Zamenja?« In ekikomplnje	I)»Je predujme na rrednoitne papirje,
iiirebana vrednostna papirje in vnovčuj« Zavaruj« srečk« proti kurzal iapal« kupon«.	Izgubi.
Vlnkulujo In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JUT Sikoapt la Ink&aao ■•nI«. "Mt,	JUT Bormn« aaroSIla, ia
Podruinioa v SPLJETU.
Denarna vloge sprejema
T tekočem računu ali na vloine knjiiic« proti ugodnim obrestim. Vloienl denar obrestuj« od dne vloge do dn« vzdiga.
Promet i čeki In nakaznicami.