8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Primoran
PošumiB piacana v gotovuu ^	»•
Abb. postale 1 gruppo V^GIIU 5UU lir
neviuk
Leto XXXIX. St. 48 (11.464)
TRST, nedelja, 27. februarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V NEKATERIH BOLNIŠNICAH SE STAVKE NADALJUJEJO
Vprašanje zdravnikove vloge v bolnišnici najbolj razdvaja javni zdravstveni sektor
iVlada in konfederalni sindikati proti poskusom razbitja enotnih pogajanj
RIM — Dva dni po preklicu stavk zdravnikov, se po nekaterih Italijanskih bolnišnicah položaj še vedno ni normaliziral. V pokrajini Benevento so zdravniki soglasno zavrnili odločitev vodstev ANAAO, ANPO in CIMO o prenehanju stavk in jih posvarili pred sprejemanjem pobud, s katerimi se ne strinjajo zdravniki v bazi. S stavkovni-gibanji nadaljujejo tudi zdravniki v genovski bolnišnici Gaslini, ni je eno največjih pediatričnih središč severne Italije. Pokrajinski svet ANAAO v Pesaru pa je zanikal Veljavnost odločitev državnega vodstva tega združenja in zahteval sklicanje izrednega kongresa, na katerem bi sedanje vodstvo o-samili, poleg tega pa se je odlomil nadaljevati že poprej napovedane stavke.
Vzpodbudnejše so vesti, ki so Prišle^ iz vrst sindikalnih združenj Pomožnega zdravstvenega osebja: včeraj so prenehali stavkati tisti, ni so združeni v CISNAL, danes Pa se zaključi tudi stavkovno gibanje samostojnega sindikata CI BAS. Vendar položaj v njihovih Vrstah še zdaleč ni rešen in je *ato prekinitev stavk vezana na nadaljnji razvoj pogajanj. CISN AL v tiskovnem poročilu poudarja svoje soglasje z ustanovitvijo zdravniške vloge», vendar pa to ne sme pomeniti, da lahko zdravniki zaradi tega zapustijo enotna Pogajanja.
Drug0 sporno vprašanje pred-stavlja že podpisan sporazum o Materialnih vprašanjih, ki ga CI SNAL ne sprejema in bo torej v Sredo, ko se bodo pogajanja z javno stranjo nadaljevala, zahtevala n.°vo diskusijo o njih. Samostojni amdikat zdravstvenega osebja CI "AS pa je kljub prekinitvi stavk Pptrdil, da sporazum v celoti od-oija, kakor je naznanil že na zadnjem sestanku v palači Vidoni. Za-■o je tudi napovedal popolno Hijensko stavko osebja KZE v princu, da «bi razvoj pogajanj šel v smeri privilegiranja nekaterih »ategorij, bodisi v materialnem smislu, kot v poklicnem položaju*. Pozitiven razvoj sindikalnega spoja je s svoje strani priznala tudi federacija splošnih zdravnikov, ki **? še posebno zadovoljni s priznanjem posebnega pomena zdravniškega dela in «iz tega izhajajočo Potrebo po ločenih pogajanjih za Vrednotenje specifičnih vidikov travniškega poklica*.
Ce se je torej med pogajalci u-Veljavilo prepričanje o potrebi sprememb k zakonu, ki določa vlogo zdravnikov v okviru javnega Zdravstvenega sektorja, ostaja-*° še vedno velika razhajanja ob
vprašanju, če je treba skleniti skupno pogodbo za vseh milijon 620 tisoč zaposlenih v državni zdravstveni službi, ali pa naj zdravniki sedejo za ločeno pogajalsko mizo. Temu seveda nasprotujejo sindikati pomožnega zdravstvenega osebja in še posebno e-notna sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL, povsem razumljivo pa so ogorčeni predvsem visoko strokovno usposobljeni delavci v zdravstvu, katerih odgovornosti in pomen dela niso nič manjši od zdravniških.
Na straneh današnje številke glasila PSI Avanti, podtajnik ministrstva za zdravstvo, Mario Raffaelli piše, da se je treba brezpogojno izogniti nevarnosti, da bi temu vprašanju pripisovali pomene, ki jih ne more in ne sme i-meti. Vlada je bila po njegovem prepričanju dovolj jasna v stališču da zdravniška vloga v nobenem primeru ne more pomeniti sprememb v enotnih pogajanjih v zdravstvu, kot tudi ne more dati znova v razpravo sporazumov, ki so že bili sklenjeni s konfederalnimi sindikati. Če pa predsedniški odlok št. 761 dejansko povzroča nepravično vrednotenje profesionalnih kategorij, tega ne občutijo samo zdravniki, temveč tudi drugi strokovnjaki znotraj zdravstvene službe, dodaja podtajnik ministrstva za zdravstvo.
V GENOVI KONEC PROCESA PROTI «RDEČIM BRIGADAM:
Sodišče včeraj obsodilo deset brigadistov na dosmrtno ječo
Sedem osumljencev, med njimi Peci, Savasta in Morucci, oproščenih
NA PREDLOG SEN. GERBEC V KOMISIJI
Sprejet amandma o slovenski šoli
RIM — Na predlog komunistične senatorke Jelke Gerbec je komisija za javno vzgojo med razpravo o reformi višje srednje šole sprejela amandma k členu 24, ki zadeva slovenske šole. S tem se obvezuje vlada, da zagotovi v slovenskih šolah, v okviru pooblastila, ki ga mora izvajati v 15 mesecih, zaščito in ovrednotenje jezikovnega in kulturnega bogastva slovenskega prebivalstva. Za to naj bi prirejali izpopolnjevalne dejavnosti za učno osebje s sodelovanjem izvedencev iz vrst kulturnih, znanstvenih in univerzitetnih ustanov slovenskega kulturnega prostora.
Pri tem je sen. Gerbec dosegla priznanje, ki je bilo vneseno v zapisnik, da se kot «slovenski kulturni prostor* ne razume zgolj o-zemlje, ker živijo Slovenci v Italiji, tako da bi lahko ob potrebi sodelovali tudi docenti iz Slovenije in Koroške. Za omenjene dejavnosti naj bi ustanovili predstavniške organe slovenskih šol in imenovali skrbnika za slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini z vlogo upravne koordinacije in sodelovanja z deželnim višjim šolskim skrbnikom, tudi v zvezi s postopki za preureditev lokacije šol.
Senatorka KPI je predložila tudi druge spreminjevalne predloge v prid slovenske in drugih manjšin, ki odpravljajo obveznost tujega jezika v manjšinskih šolah, opredeljujejo pristojnosti dežel s posebnim statutom tudi glede strokovne vzgoje, določajo prisotnost vsaj enega zastopnika dežel, v katerih živijo priznane jezikovne manjšine v vsedržavnem odboru za šolsko usmerjanje in načrtovanje ter dovoljujejo izjeme pri številu tečajnikov za delavce študente na področjih, kjer živijo manjšine. Te amandmaje so sprejeli, nekatere druge pa bo vlada upoštevala kot priporočilo.
PO HUDIH SPOPADIH
Položaj v Assamu se normalizira
NEW DELHI - Položaj v indijski državi Assamu, kjer je v prejšnjih dneh prišlo do krvavih spopadov, se postopoma normalizira.
To vsaj zatrjujejo tamkajšnje krajevne oblasti, ki pripominjajo, da je vzrok izboljšanju predvsem prisotnost okrog 100 tisoč vojakov in policistov.
Indijska osrednja vlada je včeraj tudi objavila vest, po kateri naj bi v spopadih padlo okrog 2 tisoč 500 oseb, vendar ta številka ni povsem verodostojna, saj se nanaša samo na trupla, ki so jih prešteli na bojišču.
nilllllllMIIIIAAlilinillMIIIIIIIIIIMIIHIIIMIMIIIIIlIllllltllllllllllUlIHIIIIIIIIIItllllllllHIlllllllllIllIllMHMIIIIIllIMMIIMIIIIIIIIMIIIIIMIllllllllIMMIIIIIIIIMHIIHIIIIIMlIllIllll
PETROLEJ POGOJUJE MEDNARODNO DENARNO TRŽIŠČE
Zaradi znižaaja cene nafte dolar in funt manj vredna
Napovedujejo pa pozitiven vpliv na inflacijo - V 0PEC še vedno ni enotnosti
'""iiiimiini....................................mn«..
PQ DOLGEM KRIŽEVEM POTU V OBEH SKUPŠČINAH
Senat naposled uzakonil vladni zakonski odlok o davčnih ukrepih
S tem je odobren tudi preustroj količnikov davka na dohodke
RlM — Fanfanijeva vlada si je •^koliko oddahnila, ko ji je na-P°sled parlament potrdil, po dol-°ertl križevem potu in mnogo negotovosti do zadnjega trenutka, hani zakonski odlok o davčnih u-*rePili, katerega veljavnost bi ■fhgače zapadla 1. marca. Toda & se je bila prisiljena poslu-skrajšanega postopka, ki ga
Umbcrtovo zdravje se izboljšuje
RIM — Bivšemu italijanske-Mu kralju Umbertu Savojskemu se zdravstveno stanje po Prevozu iz Londona v Ženevo stalno izboljšuje. Po mnenju pravnikov je najhuje že za ujim. Medtem pa se v Italiji politiki vrstijo pozivi, naj ukinejo 13. ustavno določilo, ki Pretendentom na italijanski pre-stol prepoveduje vstop v državo.
Db vsem razumevanju, ki shio ga dolžni za staro in boljo osebo, kot je danes Umber-j Pa je le nekoliko nenavadno, du italijanski politiki med togimi problemi in neizpolnje-Pimi ustavnimi določili, kot je upr. pravica do dela ali pa tudi zaščita narodnostnih manj-s*n, najdejo dovolj časa za razpravo o povratku nekdanjega •tfolja, »ki je*, kot je dejal so-ejaldemokrat Preti »sicer res ®*užil fašizmu, enako kot milijoni Italijanov, vendar brez zavzetosti in navdušenja.*
Služil mu je pa le!
uvaja postavitev vprašanja zaupnice, da je premagala trmasto obstrukcijo misovskih senatorjev. Ti so namreč, kot prej v poslanski zbornici, vložili vrsto spremi-njevalnih predlogov in se posluži-li vseh možnosti, ki jih nudi posto-pnik, da bi zavlekli razpravo preko roka zapadlosti.
Toda istega postopnika (ki je drugačen od poslanskega) se je poslužila tudi vlada, tako da je senat z enim samim glasovanjem zaključil razpravo in dokončno spremenil odlok v zakon. Kot je znano, vsebuje zakon več ukrepov, med katerimi je vsekakor najvažnejši preustroj količnikov davka na dohodke, ki delno razbremenjuje delovne prejemke, zlasti pa odpravlja za nižje dohodke «davčni grabež*, ki je posledica inflacije. Drugi ukrepi priznavajo tudi neodvisnim delavcem z nižjimi dohodki višje davčne odbitke, ter višajo davčne količnike za zgradbe in davščine na prodajo televizijskih sprejemnikov in druge «gospodinjske elektronike*. Skupaj naj bi s tem zakonom država pridobila 4.000 milijard lir.
Za zaupnico so glasovali senatorji vladnih strank (164), proti komunisti, neodvisna levica, radikalci in misovci (99), medtem ko so se republikanci vzdržali
Oktobra volitve v Argentini
BUENOS AIRES — Argentinska vojaška hunta je včeraj sporočila predsedniku Bignoneju, da bodo volitve v Argentini 16. oktobra letos, 16. januarja prihodnjega le-
ta pa bodo umestili novo ustavno vlado. Kljub temu ne gre izključiti, da bo prišlo v prihodnjih dneh do zamenjave datumov. Vojaška hunta je tudi določila, da bo bodoči volilni zakon določil sistem proporcionalnega zastopstva v vladi.
RIM — Pred njegovim bližnjim obiskom v Srednji Ameriki so sindikalni voditelji Lama, Carniti in Benvenuto naslovili papežu pismo, v katerem ga pozivajo, naj se zavzame za spoštovanje človeških pravic v državah
RIM — Nižanje cene petroleja ob koncu tega tedna bo vsekakor vplivalo negativno na dolar v prihodnjih dneh. Prvi znak tega nazadovanja je bilo že opaziti v Nevv Yorku, kjer je v zadnjih dneh na tamkajšnjem denarnem trgu cena dolarja začela padati, pa čeprav le za malo.
Zelo pomembni za dolar pa bodo tudi rezultati posvetovanj, ki v teh dneh potekajo med proizvajalkami nafte, če bo prišlo do u-skladitve znižanja cen nafte, se bo to vsekakor odražalo negativno na dolarju (bo pa to obenem prispevek za boj proti inflaciji).
Na področju evropskin valut ni predvidenih večjih sprememb do volitev v Franciji in Zahodni Nemčiji, ki bodo v začetku marca. Kar se tiče lire, ki je obdržala v zadnjih tednih zelo ugoden položaj, je v poslednjih dneh nekoliko nazadovala, vendar ne preveč.
Zelo težko pa je stanje na področju zlata, katerega cena je dosegla najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih in je v roku enega samega tedna nazadovala kar za 60 dolarjev. Kar se tiče njegove cene v prihodnjih tednih pa so napovedi poznavalcev zelo različne.
Razumljivo je, da so vse te spremembe še vedno pod »udarom* dogodkov v petrolejskem svetu. Zlom fronte OPEČ, ki ga je povzročila Nigerija, grožnje »z vojno cen* s strani Irana, znižanje vrednosti te surovine na severnomorskih petrolejskih poljih in grožnje z znižanjem cen v samih zalivskih državah, vse to je vplivalo na dolar in funt. Nazadovanje dolarja so sicer dokaj uspešno zavrli z velikimi zaščitnimi ukrepi, huje pa poteka vsa zadeva za funt, saj bo imela Vel. Britanija zdaj manj prihodkov zaradi znižanja cene svojega petroleja
Zdaj, kajpak, vsi s pričakovanjem zro na prihodnje dni, ko bi se moralo na »petrolejski fronti* marsikaj razjasniti. Po mnenju nekaterih ameriških strokovnjakov bo prišlo še do nadaljnjega znižanja cen temu gorivu, njegova »realna* cena pa naj bi sploh bi-
la šele okrog 18 dolarjev za sodček, če naj bi se petrolejski trg ustalil.
Seveda, je dajansko stanje še daleč od tega, toda dejstvo, da je uenutno to tržišče neustaljeno, iiej dopušča natančnejših predvidevanj. Nigerija je ceno svoje nafte znižala in takoj povečala proizvodnjo. Za dva dolarja so cenejši trenutno tudi egiptovski sodčki. Indonezija ima dobro tržišče na Japonskem ter v ZDA in cene ne bo znižala. V Britanija je odločena obvarovati svojo avtonomijo cen, vendar je že izjavila, da bo znižala ceno sodčka pod sedanjih 30,5 dolarja, če bo to storil tudi OPEČ.
Iran je trenutno največja neznanka v tej konstelaciji, vendar se pri OPEČ čujejo glasovi, da so pripravljeni tolerirati nekoliko višjo ceno njegove nafte, glede na nevarnost njenega transporta. Irak. ki trenutno gradi preko Sau-
dije nov naftovod, s katerim bo svoj sedanji izvoz 650.000 sodčkov dnevno podvojil, je izjavil, da bi sestanek OPEČ v sedanjem času stanje na tem področju le še za-. pletel. Iraški minister za petrolej Taki je zato odpotoval v Katar, da bi s to državo uskladil svojo izvozno politiko. V Rijadu pa so se sestali predstavniki Saudske Arabije, Libije in Venezuele ter razpravljali o korakih, ki bi jih morali podvzeti na področju petrolejskega tržišča, vendar podrobnosti o tem sestanku niso znane.
Skratka, dogajanja na tem področju so v teh dneh izredno živahna, rezultate in posledice teh dogajanj pa bomo lahko ocenili šele v prihodnjih dneh in tednih.
VIDEM — Minister za javna dela Nicolazzi je včeraj otvoril novi servisni center družbe «Au-tovie Venete* pri odcepu avtoceste Trst - Benetke v Palmanovi.
GENOVA — Deset obsodb na dosmrtno ječo, sedem oprostitev, dve obsodbi na 28 let zapora, ena na 22 let ih ena na sedem let, to je končna razsodba sodnega zbora porotnega sodišča v Genovi proti pripadnikom »rdečih brigad*, ki so krivi raznih umorov v ligurij-skem glavnem mestu med leti 1978 in 1980. Sodniki so do svojih zaključkov prišli po tridesetih urah posvetovanja.
Na dosmrtno ječo so bili obsojeni Livio Baistrocchi, Francesco Lo Bianco, Lorenzo Carpi, Pro-spero Gallinari, Rocco Micaletto, Mario Moretti, Luca Nicolotti, Bruno Seghetti, Lauro Azzolini in Franco Bonisoli. Skupaj s Ful-vio Miglietto, Vincenzom Gua-gliardom, Raffaelom Fiorejem in Adrianom Duglio, ki so dobili manjše kazni, so bili spoznani za krive umorov karabinjerjev Tutio-beneja, Casuja, Toše in Battagli-nija, policijskega komisarja Espo-sita in sindikalista Guida Rosse. Sedem osumljencev pa je sodišče oprostilo, ker niso zakrivili dejanja. Med oproščenci so tudi Antonio Savasta, Valerio Morucci in Patrizio Peci. Peci je celo že sinoči zapustil zapor, kar je bila tudi «nagrada* za njegovo sodelovanje s preiskovalci, katerim je dal odločilne podatke, da so lahko uničili genovežanski vod »rdečih brigad*.
Ko je predsednik sodnega zbora Lino Monteverde bral razsodbo, ki je dejansko zaključila proces,
Na sliki (telefoto AP): predsednik sodneaa zbora Monteverde bere razsodbo.
iiiiiiiiiiirtiifiMiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiKiMiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
REAGANOV ODPOSLANEC HABIB V BEJRUTU
Nekoliko večji izgledi za podpis libanonsko-izraelskega sporazuma
Kljub temu še veliko razhajanj ob vprašanju umika izraelskih čet
BEJRUT — Včeraj so se nadaljevali pogovori med posebnim Reaganovim odposlancem Phili-pom Habibom in predstavniki libanonske vlade z zunanjim ministrom Salamom na čelu. Cilj pogovorov je iskanje prave poti, kako bi izraelski, sirski in palestinski vojaki zapustili Libanon, vendar kaže, da sporazum ne bo lahek, čeprav nekateri dobro obveščeni krogi pripominjajo, da ima Habib v žepu že tekst tega sporazuma. Besedilo naj bi sestavili v
zadnjih urah in sedaj ga bo treba dati v pretres tudi izraelski strani, kar bo Habib najbrž storil že danes.
Kaže, da je v dokumentu več takih točk oziroma členov, ki bi zagotovili tako Libanonce kot 1-zraelce, ob njih pa je še vedno nekaj bistvenih razhajanj, ki onemogočajo podpis kakršnegakoli sporazuma. Razhajanja zadevajo predvsem varnost Izraela in »celoten sklop obojestranskih odnosov*, čemur pripisuje vlada iz Tel Avi-
,,,,,,,,,,,,,,,,,11,inilllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIUIIIIIIIlIlliliiiiiilililllllIlllilillllllllIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiililiilllllllllllllllllllIllHlIlllllllllllllllllllllllllH
S kakšnimi strahovi plaši Colombo?
Emo Biagi, znani časnikar in esejist, je pred kratkim zapisal, da je gostobesednost ena od poglavitnih hib italijanskega političnega življenja. Politiki govore na vsa usta, ne da bi se vprašali, ali njihove trditve tudi odgovarjajo resnici. Pogosto celo zamenjujejo otipljiva dejstva s svojimi željami in strahovi in na tako trhlih temeljih grade svojo akcijo. Posebno v našem mestu so politični možje mojstri v tej umetnosti. Poglejte na primer, kako so leta 1954 predstavili Londonski sporazum. V uradnem glasilu tržaške občine je bil takrat objavljen tekst lega mednarodnega dogovora s pojasnilom uredništva, v katerem je zapisano, da je jugoslovanska prisotnost v zimi B »ilegalna*. Nihče se ni vprašal, zakaj je beograjska vlada potemtakem podpisala omenjeni dokument in zakaj ga je rimska vlada sprejela. Mnogim v Trstu je bilo všeč verjeti v lo «ilegalnost» in mnogim v Rimu se je zdelo primerno krepiti takšno krivo vero. Posledica zagledanosti v lastno iluzijo je bilo sun-
kovito prebujenje ob podpisu osimskih sporazumov, ki ga poznamo še predobro.
Ta izkušnja pa marsikoga ni izučila. Ljudje na odgovornih mestih se še vedno nagibajo k temu, da gledajo na stvari v drugačni luči kakršne so, in o njih zaradi izkrivljenega zornega kota pač napačno sodijo. Kajti, če ne bi bilo tako, ali bi si lahko razlagali izjavo zunanjega ministra Colomba ob koncu obiska Lazarja Mojsova v Rimu? »Prepoved prehodov čez mejo,* je dejal minister, *bi lahko povzročila med obmejnim prebivalstvom duševno stanje, ki bi postavilo pod vprašaj politiko osimskih sporazumov.»
Ob branju takih izjav se človek sprašuje, ali minister ve, kakšno je »duševno stanje» ljudi ob meji, vsaj številnih meščanov tržaške občine? Ali ni obveščen o lem, kako odločilno so osimski sporazumi spremenili odnose med tu živečimi Italijani in Slovenci ter jih vsestransko razvili? Ne bom govoril o industrijski coni na Krasu, kjer se tržaška mladina zaposluje, da ji ni treba s trebuhom za kruhom po svetu. Pa tudi ne o zglednem
sodelovanju severnojadranskih pristanišč alt o vodni poti, ki bo kmalu povezala Tržaški zaliv s Srednjo Evropo. Naj omenim samo našo narodnostno skupnost, njen močni gospodarski in kulturni razvoj, ki ga država s podporo večinskega prebivalstva tako zgledno ščiti. Ali ni dvojezičnost že ustaljena praksa? Ali ni slovenščina v italijanskih šolah že leta obvezen predmet? Ali niso kulturni stiki med Trstom in njegovim zaledjem na višku? Kakšno živo pozornost je na primer v zadnjem času tržaška uprava posvetila svojim slovenskim občanom, koliko prostora jim je odmerila v svojem kulturnem programu! Spomnimo se le na zadnji Prešernov dan, ki je tako odjektiil ne samo v slovenski, temveč tudi v italijanski srenji.
Kako bi ukrepi jugoslovanske vlade, v svoji začasnosti, mogli omajati trdni stolp «osimskega duha*, ki so ga tržaške oblasti in meščani v zadnjih sedmih letih zgradili? O čem govori minister? S kakšnimi strahovi plaši?
JOŽE PIRJEVEC
va veliko važnost. Skratka, nesoglasij je veliko in niti zmerni optimizem ni upravičen.
Predstavniki libanonske vlade so Habibu ponovno povedali, da ne bodo podpisali sporazuma, ki bi škodoval suverenosti države, normalizacija odnosov z Izraelom pa je odvisna predvsem od tega, da izraelske čete dokončno zapustijo libanonsko ozemlje. Predstavniki bejrutske vlade so tudi zahtevali »ameriško garancijo*, da se Izraelci po umiku ne bodo več vmešavali v libanonske notranje zadeve.
Poudarili smo, da optimizem ni povsem na mestu. To potrjujejo tudi besede novega izraelskega o-brambnega ministra Arensa, ki je v intervjuju za radio Jeruzalem izjavil, da se bo Izrael še vedno posluževal »preventivnih vojaških akcij*, ko bo šlo za obstoj in življenje židovske države. Kaže torej, da niti novi obrambni minister ne namerava v ničemer popustiti. V tem smislu se giblje tudi Begin, ki je odklonil zahtevo Jordanije, naj Izraelci prenehajo z naseljevanjem zasedenega zahodnega dela brega reke Jordan. Begin je celo pridal, da bo Izrael še naprej gradil naselja na okupiranih arabskih teritorijih.
RABAT — Prvič po prekinitvi diplomatskih odnosov leta 1976 sta se včeraj sestala alžirski predsednik Bendžedid in maroški kralj Hasan H. Namen srečanja je bil iskanje rešitve ob vprašanju Zahodne Sahare, ki si jo lastita obe državi.
Prehod na nov format
Primorski dnevnik bo letos v pozni jeseni praznoval 40-letnico svojega idealnega nastanka z rojstvom svojega prednika — Partizanskega dnevnika v gorski vasici Zakriž pri Cerknem kot glasila Triglavske, kasnejše 31. divizije IX. korpusa NOV. Ta jubilej bomo med letom obeležili z raznimi pobudami, ki naj nam prikličejo v spomin čase pred štiridesetimi in poznejšimi leti.
O tem bomo seveda še pisali, danes pa bi hoteli naše bralce in naročnike seznaniti z drugo pobudo, ki bo morda še najbolj pomenljivo obeležila štiridesetletnico nastanka našega dnevnika, oziroma pomenila zanj tehnološko in — tako si želimo — tudi oblikovno in vsebinsko prelomnico. Gre namreč za prehod na novo tiskarsko tehniko in na novo obliko dnevnika, ki je z njo povezana.
Tiskarske naprave Založništva tržaškega tiska so že dolgo let dotrajane. Rotacija in nad polovica stavnih strojev, stereotipija in ulivalnica so stari več kot 60 let. Izdelek zaradi tega ne more biti najboljši, zaradi pogostih okvar in pomanjkanja nadomestnih delov postaja delo vse bolj zamudno in celo tvegano. Mimo tega je tiskarna Založništva tržaškega tiska ena od redkih časopisnih tiskarn v Italiji še na vroči tisk, to se pravi na svinec. Velika večina dnevnikov v Italiji se tiska že na novih, modernih tehnologijah, ki omogočajo kvalitetnejši, hitrejši in ekonomič-nejši tisk, pa tudi sodobnejše delo uredništev.
Ravnateljstvo in upravni svet ZTT sta zaradi tega že približno pred tremi leti začela načrtovati modernizacijo tiskarskih naprav. Takrat začeta preučevanja in posvetovanja, seznanjanja z izkušnjami drugih v Italiji, Jugoslaviji in v drugih državah, so zdaj pri kraju, ugodnosti, ki jih nudi deželna finančna družba pri najemanju posojil za tehnološko obnovo, pa so vodstvu ZTT omogočile, da uresniči svojo namero. Prehod na novo tehnologijo — ojfset tisk — bo sicer postopen v dveh večjih fazah. Prva bo izpeljana, če ne bo prišlo do zdaj nepredvidenih zastojev pri dobavah in montiranju, že v letošnjem poznem poletju in bo obsegala zamenjavo sedanje stare rotacije z novo za offset tisk in zamenjavo sedanjega fotolaboratorija z novim, prav tako za offset tisk. Druga faza čez tri-štiri leta naj bi prinesla še prehod od linotgpov tn svinca na fotokompozicijo z uvedbo elektronskih terminalov. Ta razlaga prehodno na novo tehnologijo je seveda skrajno poenostavljena, vendar verjetno zadostna, saj bralca gotovo ne zanima toliko kako se dnevnik dela, pač pa kakšen je dnevnik po obliki in vsebini. To pa je prav tisto, kar želimo bralcem in naročnikom sporočiti že zdaj zato, da nam morda tudi sami sporočijo svoje mnenje, svoje želje in predloge v tem smislu.
Uvedba nove tehnologije namreč omogoča prehod na nov format časopisa, za katerega se je uredništvo odločilo po skrbnem preteh-tanju vseh možnosti, ki jih nudi. Gre za tako imenovani »tabloid» format, v kakršnem izhaja v Italiji že veliko število dnevnikov, najpomembnejši med njimi »La Re-pubblica». Format je manjši od sedanjega formata Primorskega dnevnika in večji od polovice sedanjega formata. Tako bo Primorski dnevnik namesto na 6, 8, 10 ali 12 straneh kot doslej, izhajal na novem formatu na 12, 16, 20, 24 do največ 32 straneh. Dejansko bo tako novi Primorski dnevnik obsežnejši kot zdaj, zaradi večjega števila strani pa bo uredništvu omogočena tudi preglednejša razvrstitev gradiva, pestrejše oblikovanje lista in vrsta vsebinskih izpopolnitev. Seveda bo list tudi tehnično boljši zaradi bolj čistega tiska, drugačnega prenosa fotografij m ne nazadnje zaradi možnosti vsaj delnega tiskanja v barvah.
Vse te možne oblikovne in vsebinske spremembe so že v fazi preučevanja in razmišljanja in zato si prav zdaj želimo čimveč sugestij naročnikov in bralcev, da bomo z novim formatom in v mejah možnosti lahko v čimvečji meri zadostili tudi željam, potrebam in pričakovanjem vseh, ki berejo Primorski dnevnik.
Pomembno je nadalje, da bo nova offset rotacija omogočala poleg časopisnega tudi revialni in celo knjigotisk in bo pridobitev tudi zaradi tega.
Prehod na novo tehnologijo in na nov format je priložnost, kakršna se v življenju dnevnikov ne ponavlja v kratkih razdobjih, čeprav je res, da je tehnološki razvoj izredno hiter in da tudi najmodernejše tehnologije hitro zastarevajo. Prav zato pa je treba tokratno priložnost, prvo po letu 1945, dobro izkoristiti razen za oblikovno tudi in predvsem za vsebinsko obogatitev našega dnevnika, da bo v večji meri kot doslej kos vedno večjim zahtevam in potrebam naše narodnostne skupnosti.
JOŽE KOREN
TRŽAŠKI DNEVNIK
27. februarja 1983
ZA SPOMENIŠKO UREDITEV PRIZORIŠČA NACIFAŠISTICNEGA POBOJA
Opensko strelišče: Pertini posredoval peticijo Lagoriu
Akcijo podprli senator Boldrini, predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Colli ter občini Dolina in Devin-Nabrežina
Kaže, da se v zvezi z vprašanjem openskega srelišča nekaj le premika. Knjižnica «Pinko Tomažič in tovariši* Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin, Krožek za po-litipne in socialne vede «Pinko Tomažič* iz Trsta, osnovna šola «Pin-ko Tomažič* 'iz Trebč, sekcija KPI «Pinko Tomažič* iz Trsta in Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič* iz Bazovice so dne 19. decembra, kot znano, naslovili predsedniku republike Pertiniju peticijo, v kateri ga prosijo, naj se zavzame za odstranitev strelišča in spomeniško ureditev kraja, kjer je pod nacifašističnimi streli padlo nad sto borcev za svobodo in demokracijo. Predsednik Pertini je sporočil senatorki Jelki Gerbec, ki mu je peticijo posredovala, da je z zadevo seznanil obrambnega ministra Lagoria. Neuradno smo zvedeli, da je minister vprašanje začel proučevati in ni izključeno, da bo v doglednem času tudi sprejel delegacijo podpisnikov peticije.
Medtem je SKD Tabor kot glavni pobudnik akcije prejelo odgovore nekaterih vsedržavnih in deželnih oblasti ter krajevnih uprav, ki jih je pred časom seznanilo s pobudo. Senator Arrigo Boldrini se je obvezal, da bo storil potrebne korake in pripomnil, da bi vsekakor bilo dobro sporazumeti se s parlamentarci iz naše dežele glede nekaterih skupnih nastopov. Predsednik deželnega sveta Mario Colli je zagotovil osebno podporo zahtevi po odpravi strelišča s pripombo, da soglaša z •njeno idealno utemeljitvijo; Colli je tudi izročil svetovalskim skupinam kopije pisma Pertiniju v vidiku morebitnih ukrepov, ki bi jih razne politične sile avtonomno sprejele ali predlagale.
Župan dolinske občine Edvin Švab je javil, da občinski odbor odobrava pismo predsedniku Pertiniju in bo v duhu njegove vsebine podprl
OBVESTILO
IZLETNIKOM
Izletnike, ki so se prijavili za naša izleta v Turčijo in na Gradiščansko obveščamo, da bo plačilo drugega obroka vpisnine v ponedeljek, 7. marca, in sicer od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure na upravi našega dnevnika — Ul. Montecchi 6.
Zaradi uskladitve datuma odhoda prosimo še posebej za Turčijo vpisane izletnike, da se o-menjenega dne zglasijo osebno.
Uredništvo
vsako enotno pobudo v tem pogledu.
Devinsko-nabrežinska uprava pa je poslala društvu Tabor v vednost dopis s podpisom župana Albina Škerka, ki ga je naslovila obrambnemu ministru (in v vednost še samemu predsedniku republike); v njem občinska uprava naglaša, da osvaja stališče podpisnikov peticije in vabi ministrstvo, naj poseže za zadostitev zahtevi po odpravi strelišča.
Zborovanje KPI o krajevnih upravah
«Potreben nam je zasuk z učinkovitimi upravami, uresničimo demokratično alternativo*: pod tem geslom se bo v torek, 1. marca, z začetkom ob 18. uri odvilo v mest-
nem Avditoriju javno zborovanje KPI z razpravo o razmerah v krajevnih upravah. Spregovorila bosta načelnika komunističnih skupin v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu Arturo Calabria in E-zio Martone, predsedoval bo deželni svetovalec Boris Iskra.
Konzorcij za jamstva na posojila
Jutri letni občni zbor
Jutri ob 19. uri se bodo na sedežu tukajšnje trgovske zveze v Ul. S. Nicolo 7 sestali na rednem letnem občnem zboru člani Konzorcija za jamstva na posojila trgovskim podjetjem in zadružnim organizacijam trgovcev s Tržaškega.
• Jutri, 28. t.m., ob 20. uri bo izredna seja občinskega sveta v Miljah.
Predstavniki podjetij sindikatov in dežele o avtobusnih prevozih
Včeraj so se sestali predstavniki deželne uprave, organizacije javnih avtobusnih podjetij Cripel, združenja zasebnih avtobusnih podjetij Anac in enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, da bi proučili stanje mestnih in medkrajevnih avtobusnih prevozov v Furlaniji - Julijski krajini s posebnim ozirom na težak finančno - ekonomski položaj javnih podjetij.
Soglasno je bilo sklenjeno zahtevati od rimske vlade in parlamenta revizijo finančnih ukrepov, o katerih teče sedaj razprava, da se vsedržavnemu skladu za javne prevoze v tekočem letu zagotovi enak znesek kakor lani s 13-odstotnim dodatkom, kolikor znaša predvidena stopnja inflacije. Deželni upravitelji in predstavniki avtobusnih podjetij so soglašali z nujo po 30 do 34-od-stotni podražitvi prevoznih tarif, čemur pa so sindikalisti nasprotovali z ugotovitvijo, da mora zvišanje cen vozovnicam znašati največ 13 od sto, kot to predvideva tudi sporazum vlada - podjetniki - sindikati z dne 22. januarja. Deželni odbor bo upošteval le tiste popravke sindikatov, ki zadevajo posebne abonmajske izkaznice v korist manj premožnih slojev prebivalstva.

Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
KPI za dejansko ovrednotenje posebne avtonomije naše dežele
Širše pristojnosti na gospodarskem področju in v odnosih do manjšin ■ 26. marca v Vidmu posebna seja o teh vprašanji
Dvajsetletnica dežele Furlanije -Julijske krajine s posebnim statutom predstavlja med drugim ugodno priložnost za razmislek o tem, kakšna je danes deželna stvarnost v Italiji, v kolikšni meri so se uresničile težnje po regionalistični ureditvi države in kako so napredovali odnosi med deželami in prizadetim prebivalstvom.
Komunistična stranka se tudi na podlagi posebpega kongresnega dokumenta že.dglj časa ukvarja s temi specifičnimi vprašanji — so poudarili včeraj na tiskovni konferenci deželnega vodstva KPI — ter ugotavlja, da so italijanske dežele doslej postale vse preveč izraziti centri oblasti, kar je med drugim zrahljalo, namesto da bi jih utrjevalo, tudi odnose med samimi deželnimi inštitucijami in zainteresiranim prebivalstvom. V1 deželi Furlani ji - Julijski krajini je to toliko bolj razvidno, ker so til prisOtnO'korhponente, deželno stvarnosti, , ki se med seboj razlikujejo po gospodarski struk-
ODLOK BO STOPIL V VELJAVO MIŠICA MARCA
Pri Kmečki zvezi vsa navodila za nabavo posebnih znakov IVA
Posebne znake si morajo nabaviti vsi vinogradniki, ki prodajajo vino v posodah do 60 litrov zmogljivosti
Z mesecem marcem bo nepreklicno stopil v veljavo ministrski odlok o posebnih znakih IVA, s katerimi morajo vinogradniki opremiti vse posode do 60 litrov zmogljivosti, v katerih bodo prodajali ustekleničeno vino. Mimo tega, da je odlok skrajno nejasen in zelo zapleten, obstaja dejstvo, da bodo te nove birokratske obveznosti naložile nemalo dela vinogradnikom. Pri vsem tem pa je sploh vprašljivo, če bo država s tem odlokom lahko sploh preprečila davčne utaje in zaščitila vinski pridelek.
Mimo vseh teh pomislekov pa bo do morali vinogradniki izvajati te obveznosti od začetka marca dalje. Izvajati jih mora vsakdo, ki pride lano vino prodaja v posodah do 60 litrov zmogljivosti, ne glede če gre za steklenico, pletenko ali sodček. Pri spoštovanju teh obveznosti niso izvzeti niti tisti kmetje, ki ne presežejo 10 milijonov lir prometa letno.
Ti vinogradniki si bodo morali tudi nabaviti posebne registre, v katerih bodo morali zabeležiti ves promet v zvezi s prodajo vina: v njih bodo morali dnevno beležiti količino uporabljenih znakov IVA in količino prodanega vina: registri bodo pač morali odražati stanje v kleti dan za dnem.
Sedaj si morajo vinogradniki najprej priskrbeti registre, ki jih mora ožigosati krajevni urad IVA in pa posebne znake IVA. Naša strokovna organizacija Kmečka zveza je že poskrbela, da bi tudi glede tega vprašanja nudila vso svojo pomoč vsem interesentom. Zato naj se leti čimprej zglasijo v njenih uradih v Ul. Cicerone, kjer jim bodo obrazložene vse podrobnosti in zagotovljene možnosti za nabavo teh posebnih znakov IVA.
Poseg Calabrie in Monfalcima (KPI)
Spominska obeležja padlih za svobodo so brez vsake nege
Tržaška občinska svetovalca Calabria in Monfalcon (KPI) sta naslovila odboru vprašanje, kakšne u-krepe misli sprejeti za spodobno ureditev spominskih obeležjih na vojaškem pokopališču in v spominskem parku Sv. Justa. Ob počastitvi spomina Eugenia Curiela, ki je bila te dni, je bilo opaziti, da so
spominski kraški kamni na pobočju Sv. Justa zanemarjeni, tako da imen nekaterih padlih, ki so vklesana vanje, mestoma sploh ni videti, ali pa so le delno vidna. Poleg tega je spominski park posebej s papirnimi odpadki. V tržaških občanih ni več tistega globokega občutka spoštljivosti do padlih, ki jih je preveval nekdaj, ugotavljala Monfalcon in Calabria s pripombo, da enako velja za vojaško pokopališče pri Sv. Ani.
Vpisovanje v Zvezo žena Italije
Zveza žena Italije organizira od jutri dalje pa do 8. marca. Mednarodnega dneva žena, tradicionalno kampanjo za vpisovanje za leto 1983. V tem smislu si bodo sledile razne pobude povsod po mestu.
turi, zgodovinskih izročilih in po jeziku. V naši deželi je treba torej po mnenju KPI toliko bolj preveriti in preiti k morebitni preosnovi pristojnosti in statutarnih pooblastil, zlasti kar zadeva naslednjih pet točk: ovrednotenje mednarodne vloge dežele Furlanije - Julijske krajine; priznanje večjih pristojnosti kar zadeva razvoj gospodarskih dejavnosti ter v tem okviru vzporavlja-nja primernih oblik sodelovanja zlasti s sosednimi deželami oziroma republikami Slovenijo, Hrvaško in avstrijsko Koroško:	ovrednotenje
načel dejanske decentralizacije, pri čemer naj velja, da se deželni organi praviloma ne bodo ukvarjali z upravnim delovanjem, temveč bo skrb za te dejavnosti prepuščena občinskim upravam; priznanje večje k«r padeva reševanje n{Snww<4wedmb problemov Trsta, tako zlasti upravljanje Sklada za Trst, ki naj preide v roke pokrajinskega sveta, ter sprotno reševanje tarifnih problemov tržaškega pristanišča. Kar zadeva slovensko manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je treba zagotoviti, da se bo člen 3. deželnega statuta izrecno skliceval na slovensko manjšino ter omenjal tudi druge jezikovne manjšine in prisotne specifične kulture, med katerimi izstopata furlanska. KPI je mnenja, da bi izrecna j omemba teh realnosti v členu 3 deželnega statuta pomenila ustavno jamstvo, ki bi poleg vsega dovolilo deželni upravi, da posega na to področje brez vsakršnega nadaljnjega zavlačevanja in odlašanja.
Omenjene probleme namerava KPI poglobiti na širši seji o tej problematiki, ki bo 26. 3. v Vidmu in na kateri bodo nastopili deželni tajnik stranke Rossetti, L. Berlinguer, R. Pascolat in član vsedržavnega vodstva stranke A. Minucci.
probleme iz roke v roko. ne da bi z njim karkoli zaključili, so sedaj nenadoma odkrili, da se na kraju, ki je bil določen za gradnjo novega pokopališča, ne da graditi, ker je teren propusten in obstaja zato nevarnost onesnaženja podtalnih voda.
Treba je pač začeti znova. V prejšnjih dneh je bilo, kot vemo, več posvetovalnih srečanj in, kot vse kaže. so bili izoblikovani tudi novi predlogi, ki jih bo treba začeti počasi spreminjati v dejstva. Kakšni so ti predlogi, ni še točno znano. Sicer pa so to tehnična vprašanja, pravijo na Opčinah in dodajajo, da sedaj pričakujejo predvsem jamstva, da bodo z deh pričeli čimprej. V ta namen tudi pričakujejo, da bo župan Cecovini končno blagovolil sprejeti opensko predstavništvo, kar so formalno zahtevali svetovalci Spetič in Calabria (KPI) ter Lokar (SSk) in predsednik rajonskega sveta Sosič, ter povedati, kaj, kdaj in kako bo z openskim pokopališčem.
PROSLAVE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
Zavest in ustvarjalnost naših ljudi protistrup odtujenosti in asimilaciji
Proslava v Miljah
Sinoči je bila v miljski dvorani Verdi Prešernova proslava, ki jo je priredilo Društvo Slovencev milj-ske občine. Proslave se je udeležilo veliko število ljudi in ni čudno, saj je program obsegal marsikatero dejavnost Slovencev v Miljah.
V prvem delu so tako nastopili otroci slovenske sekcije občinskega vrtca, učenci celodnevne šole in mladinska skupina. Kot nekakšen predstavnik generacije mladih je
Danes na Proseku protestna manifestacija zoper oskrumbe spomenika
Prosečani in Kontovelci, predstavniki vaških organizacij in društev ter antifašisti iz okoliških vasi bodo danes s protestno manifestacijo na Proseku obsodili zadnje oskrunitve spomenika padlim NOB na Proseku. Protestni shod prireja proseško - kontovelska sekcija Zveze partizanov VZPI - ANPI potem ko so se zanj odločili na skupnem sestanku predstavnikov vaških društev in organizacij nekaj dni po zadnji oskrumbi spomenika (v noči med 15. in 16. februarjem).
Vaščani in gostje se bodo zbrali danes ob 10.30 pred Soščevo hišo na Proseku, od koder bo nato krenil sprevod do oskrunjenega spomenika. Tu bosta po pozdravnem nagovoru predsednika krajevne sekcije VZPI - ANPI spregovorila predsednik SKGZ Boris Race in pokrajinski tajnik VZPI . ANPI Arturo Calabria.
nastopil ansambel Lopovi in podal nekaj svojih avtorskih pesmi. Sledil je nastop domačega mešanega zbora Jadran, ki je pel pod vodstvom Ivana Tavčarja. Ko1 gost večera pa je nastopil oktet iz Škofij.
Slavnostni govor je na sinočnji Prešernovi proslavi v Miljah imel Ace Mermolja, ki se je v prvi vrsti dotaknil vprašanja sožitja med Slovenci in Italijani, ki živijo v naših krajih v tesnem sosedstvu. Večer se je zaključil s pozdravom predsednika Društva Slovencev miljske občine Kiljana Ferluge, 'kVje še posebno omenil goste in župana Bordona. Najavil je tudi natečaj za u-čence osnovnih in Srednjih šol, ki ga razpisuje društvo, in sicer na
Novi predlogi za opensko pokopališče?
Se bo z neverjetno zadevo openskega pokopališča kaj premaknilo ali ne — to se z naraščajočo in upravičeno nestrpnostjo sprašujejo vsi na Opčinah, pri Banih m pri Ferlugih in to se sprašuje še marsikdo drug, četudi ni neposredno prizadet zaradi tega problema. Vprašanje openskega pokopališča je namreč postalo že pravcata burka, v kateri igrajo glavno (smešno seveda) vlogo občinski upravitelji. Bo-tem ko so si dolga leta podajali
PRVA ODDAJA NA SPOREDU I. MARCA
TRETJA MREŽA RAI PREDSTAVI SLOVENSKO KINEMATOGRAFIJO
Včeraj so na deželnem sedežu RAI v Trstu predstavili niz štirih oddaj o slovenski kinematografiji, ki jih bo predvajala tretja mreža vsak torek, ob 19.30, začenši s 1. marcem. Pri pripravah oddaj z naslovom «Beležke o slovenski kinematografiji*, so sodelovali RTV Ljubljana, televizija Koper ter Viba film, ki je posredovala filme.
Ne gre za krajšo zgodovino slovenskega filma, je poudaril profesor Darko Bratina, ki je s kinematografskim kritikom Sandrom Scan-dolara pripravil oddaje (urejuje pa jih Giancarlo Deganutti), pač pa za predstavitev bogate slovenske kinematografije, ki šteje približno 100 naslovov. Poleg prikazanih odlomkov iz 15 filmov, ki zaobjemajo vso slovensko kinematografsko produkcijo, od prvega slovenskega filma iz leta 1948 «Na svoji zemlji* Franceta Štiglica, do zadnjega «Rdeči boogi*, mladega režiserja Karpa Godine, avtorji obravnavajo vprašanje narodne identitete, razvoja in protislo-
vij o lastni zgodovini, o preteklosti ter na tej osnovi, preverjanja sedanjika. Oddaje bogatijo intervjuji z italijanskimi in slovenskimi kulturnimi operaterji z raznih področij in nudijo tako ne le italijanskemu, temveč tudi slovenskemu gledalcu več elementov za razmišljanje. Odpirajo namreč vprašanja mesta kinematografije v kulturnem življenju Slovenije, njene vloge v družbi, kjer je film umetniško delo in hkrati spremljevalec razvoja in življenja družbe same.
Zanimiva pobuda deželnega sedeža RAI torej, ki začenja vrednotiti in posredovati kulturno bogastvo ter ustvarjalno delo Slovencev. S tem v zvezi so na včerajšnji predstavitvi poudarili tudi neobčutljivost javnih ustanov v naši deželi, saj so bile doslej vse pobude na tem področju, naj omenimo delovanje kinoateljeja v Gorici in Cappelle Underground v Trstu, plod prizadevanj posameznikov.
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE WWF
Zakonski osnutek o prepovedi lova na ptice na mrtvi točki
Problem lova na ptice postaja v I sljanu (Naselje San Mauro) konfe-naši deželi iz dneva v dan vse bolj renco in razpravo o osvobodilnem aktualen. Potem ko sta deželna sve-1 boju v Istri. Spregovoril bo senator tovalca Cavallo (Proletarska demo- Paolo Šema.
Nova valovna dolžina «Radia Opčinc»
kracija) in Cocianni (Krščanska demokracija) v deželnem svetu predložila zakonski osnutek, ki med drugim predvideva prepoved lova na ptice, je to vprašanje naenkrat sprožilo ostro razpravo v političnili silah, ki. kot kaže, ne nameravajo o njem razpravljati v deželni skupščini pred iztekom sedanjega zakonodajnega mandata, ki bo zapadel čez nekaj mesecev.
Da bi obrazložili kakšno je trenutno stanje glede tega problema, so svetovni sklad za varstvo narave — WWF — in njemu sorodne naturalistične organizacije včeraj priredile tiskovno konferenco. Na njej je bilo predvsem poudarjeno, kako se je okrog vsebine tega zakonskega o-snutka ustvarila široka solidarnost, saj je bilo v nekaj mesecih zbranih nad petdeset tisoč podpisov v njegovo podporo. Del teh podpisov (točneje 42.000) so jih predlagatelji že izročili predsedstvu deželnega sveta, da bi na tak način podkrepili nujnost čimprejšnje razprave o zakonskem osnutku v deželnem svetu. Kljub temu, da so ta osnutek podprle tudi nekatere stranke, krajevne uprave in še nekateri deželni svetovalci. pa je njegov postopek praktično na mrtvi točki. To je predlagateljem pred dnevi potrdil tudi predsednik deželne komisije za kmetijstvo Chinellato, sklicujoč se na preobremenjenost komisije, ki mora pred iztekom mandata proučiti še številne zakonske osnutke.
Dejstvo je. da se o tem problemu ne namerava razpravljati: povezan je z velikimi finančnimi in tudi političnimi interesi, zaradi česar je razprava o tem vprašanju le nekaj mesecev pred volitvami za marsikoga dokaj kočljiva. Medtem pa se v deželi nadaljuje pravi pokol ptic, ki zaradi svoje razsežnosti zagotavlja svojevrstni negativni rekord naši deželi.
Predlagatelji niso obupali; še naprej bodo pritiskali na politične sile, da bi prišlo do razprave o tem zakonskem osnutku, v mislih imajo tudi podelitev posebne provokativne nagrade »Attila*. ki naj bi jo podelili tistemu, ki se je najbolj izkazal pri uničevanju narave; s tem naj bi okrog tega vprašanja v javnem mnenju ustvarili še širšo solidarnost.
temo »Nekdanji poklici naših ljudi*.
Prešernova proslava je torej o-svetlila marsikatero dejavnost Slovencev v miljski občini. Kar smo sinoči videli in poslušali se očitno giblje med tradicijo in izražanjem mladim. Poleg zbora je tako nastopila skupina Lopovi, ki poje v slogu sedanjih kantavtorjev. Poleg tega je bila velika važnost posvečena slovenski šoli, pomen pa so prireditelji posvetili tudi stikom s Slovenci onkraj meje in od tod tudi nastop okteta iz Škofij.
Zgledna prireditev KD Rovte-Kolonkovec
»Dan slovenske kulture smo želeli čim lepše in čimbolj dostojno proslaviti in uspelo nam je: v naši sredi imamo ženski pevski zbor s Proseka - Kontovela in priznanega pevovodjo Janka Bana.* Tako je dejala tajnica KD Rovte - Kolon-kovec Jolanda Guštinčič, ko je sinoči v nanovo in lepo urejenih društvenih prostorih pozdravila domačine pa tudi nedomačine obeh narodnosti, ki so prišli prisostvovat Prešernovi proslavi. Skromne besede, ki pa odražajo trdoživost Rovtarjev, nekdaj gospodarjev cvetočih rebri, danes pa utesnjenih med raz-narodnovalne stanovanjske stolpnice kolonkovškega pobočja in Judovca (Altura). »Držati se moramo, Slovenci smo, a tudi odprti do tistih, ki našega jezika ne poznajo,* nam je dejal predsednik društva Sergio Zampieri s pripombo, da je v društvu dvakrat tedensko tečaj slovenščine.
Proslava je bila zares na kakovostni ravni. Pod strokovno taktirko Janka Bana so dekleta in žene s Proseka - Kontovela ubrano in lahkotno zapele tri ljudske (Drežniško in Rožmarin v priredbi Jurija Gregorca ter Mi ptič’ca zapoje v priredbi Petra Liparja) in tri pesmi tržaških skladateljev (Marija Kogoja V gozdu po besedilu Karla široka, goriško ljudsko Oj, le sijaj, sijaj sonce v priredbi Emila Adamiča in ljudsko barkovljansko Skrinja uerehova v priredbi Aleksandra Vodopivca, ki jo je bilo treba na željo občinstva ponoviti). Spored sta dopolnili Fedra in Marina Paklič z vzorno podajo Prešernovih poezij Pod oknom. Pevcu, Kam, Nezakonska mati. Mokrocveteče rožce, Je od veseTga časa teklo leto in Vrba, deloma tudi v italijanskem prevodu. (dg)
Proslava društva Prosek-Kontovel
Z nastopom najmlajših so sinoči odprli v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu Prešernovo proslavo, ki jo je priredilo KD Prosek - Kontovel. Ob spremljavi Andreja Pegana na orgle je namreč zapel otroški pevski zbor, ki ga vodi Erika Briščik. O pomenu slovenskega kulturnega praznika je pred številnim občinstvom nato spregovoril pesnik Boris Pangerc, nakar je imela spet besedo pesem, ki jo je odlično posredoval moški zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Evgena Prinčiča. Spored, ki ga je povezovala Marina Grilanc, je sklenila proseška godba, vmes pa je bil
Pred kratkim smo poročali o roj-
stvu prve slovenske zasebne radij- j ske postaje na Tržaškem. Tedaj smo . napisali, da »Radio Opčine* od-1 daja na valovni dolžini 105,1 MHz. ! Bralce obveščamo, da je openska i radijska postaja kmalu nato spre-1 menila svojo valovno dolžino. Kdor želi prisluhniti njenim oddajam, se mora priključiti na dolžino 98,7 MHz.
• Tajništvo FILCA/CISL iz Trsta obvešča vse bivše delavce podjetja v stečaju Porfirio, da bodo do 10. marca prejeli na dom — s strani stečajnega skrbnika odv. Sergia Lebana — čeke s 50-odstotno višino pristojbin, ki jim pritičejo. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na tajništvo FILCA/ CISL, v Ul. Spiridione 7.
Kolek na vozniško dovoljenje: jutri zadnji dan
Avtomobilski vozniki imajo še jutri čas. da na vozniška dovoljenja prilepijo kolek za leto 1983. Ker je bil odlok o povišku cene kolka izdan, ko so bili kolki že natisnjeni, je treba na vozniška dovoljenja vrste «B» poleg kolka za leto 1983, za katerega je treba odšteti 11.000 lir, prilepiti še navadni kolek za 4.000 lir. Za vozniško dovoljenje je treba za letošnje leto praktično odšteti 15.000 lir. Isto velja tudi za vozniško dovoljenje vrste «C» (9.000 lir plus 3.000 lir) in vrste »D* (8.000 Ur plus 3.000 Ur).
tllltnitllllMMMMMMIMIIIHHIIIIIt III tli |tl 111111111III l| lllllllllllllltlllll Hill IIII IIIIIIIMIIt IIIIIIIMMIII ltllllllll«V1lll
PREMINILA JE f PROMETNI NESREČI
TRAGIČEN ROJSTNI DAN 75-LETNE UPOKOJENKE
• Istrsko - beneški koltarnl krožek
»Istria* priredi jutri, 28. t.m., ob 18. uri v socialnem centru v Se-
75-letna upokojenka Ludmila Terčon vd. Verri, rojena v Opatjem selu in bivajoča v Ul. Pittoni 5. je včeraj praznovala svoj rojstni dan. Zanjo pa se je ta jubilej zaključil tragično, saj je bili malo pred 20. uro žrtev usodne prometne nesreče. Prečkala je Ul. Flavia v višini hišne številke 22, ko jo je podrl avtomobil znamke mercedes, ki ga je upravljal 53-letni Mario Barut. bivajoč v Dolini štev. 1. Na kraj nesreče so hitro prihiteU karabinjerji. Terčonovo pa so z rešilcem Rdečega križa prepeljali na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice, kjer so jo zaradi hudih ran po telesu in težke nezavesti sprejeli s pridržano prognozo. Posledic ran pa r.i prenesla in ob 21.30 je na oddelku za oživljanje izdihnila.
Habilitacije brez zastojev
Dne 19. februarja so se sestali člani deželnih tajništev šolskih sindikatov CGIL, CISL in UH, s šol-
skim skrbnikom dr. Imbrianijem. V razpravo so vzeU vprašanja, ki zadevajo skorajšnji krog habiUtacij-skih izpitov. Ugotovili so, da so bile komisije za nižje srednje šole redno ustanovljene in da se pravkar zaključuje sestava komisij za višje šole. šolski skrbnik je v zvezi s tem zagotovil, da ne bo nobene zamude pri upravljanju habili-tacijskih izpitov.
Od 5. marca pri Montebellu
7. salon NAUTICAMP
Na razstavišču pri Montebelu bodo 5. marca odprli 7. vsedržavni salon športne navtike ter rekvizitov za kampiranje in šport Nauti-camp. V okviru salona, ki bo trajal do 13. marca, bo nastopilo okrog 250 razstavljavcev iz Italije in iz tujine. Salon bodo spremljale številne strokovne prireditve. V četrtek, 3. marca bodo organizatorji skUcali v kongresnem centru posebno tiskovno konferenco.
recitatorski nastop nekaterih članov proseško - kontovelske dramske skupine Jaka Štoka.
Prisrčen nastop mladih v Skednju
Dan slovenske kulture so včeraj proslavili v KD Ivan Grbec v Skednju s prireditvijo »Koncert v duhu mladih*. Ves spored je bil posvečen glasbi, pretežno narodni, izvajalci so pa bili otroci in mladi. Njihova angažiranost in prizadevanja so razveseljiva in jih je treba spodbuditi, je dejal v svojem kratkem pozdravu predsednik društva Dezi-derij Švara, kajti v mladini je naša bodočnost.
Najprej so se občinstvu predstavili otroci mladinskega odseka pihalnega orkestra Breg, pod vodstvom Viljema Slavca, ki so zaigrali nekaj skladb skupno, nastopile pa so tudi komorne skupine klarinetov, trobent in flavt orkestra samega. Sledil je kakovostni nastop mlade harmonikarke Suzane Žerjal, ki je zaigrala venček jugoslovanskih narodnih pesmi in dve skladbi v priredbi Giovannija Tarottija. Nekaj skladb je na klavirju zaigrala Tatjana Blokar. Večer je zaključil prisrčen nastop otroškega pevskega zbora KD Fran Venturini od Dom-ja, ki ga vodi Frida Valetič. Nastal je pred komaj tremi meseci, kljub temu pa je imel dober uspeh in si pridobil simpatijo številnega občinstva, ki se je predstave udeležilo. Spremljala ga je na harmoniko Suzana Žerjal.
Gostovanji v Ricmanjih
V okviru kulturnih izmenjav med društvi je sinoči v Ricmanjih gostovalo PD Slovenec iz Boršta s programom, ki ga je bilo ze predstavilo svojemu občinstvu za sv. Anton. Glavno dvorano Babne hiše
so do zadnjega kotička napolnili domačini, ki so se ob petju otroškega in mešanega zbora Slovenec in_ ob veseloigri dramske skupine prijetno razvedrili.
Ril
Radijska oddaja o gospodarski problematiki
V okviru priprav na občne zbore sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, bosta v oddaji «gospodarska problematika*, k1 je na sporedu na Ftadiu Trst A vsak ponedeljek, ob 13.20, jutri, 28. t.ffl-načelnika sekcij trgovine na drob; no SDGZ za Trst in Gorico Borivoj Švagelj in Atilij Brisco objasnila problem trgovcev in delovanje sekcije.
Predsedniku Združenja kroniste* Italije, Pieru Passettiju, je umrl oče.
Dragemu kolegu in prijatelju iztekata iskreno sožalje časnikarska kolektiva
Primorskega dnevnika in agencije Alpe-Adria
27. 2. 1981	27. 2. 19**
Ob drugi obletnici smrti
Luciana Gustinčiča
se ga z žalostjo spominjajo
mama Ivanka, žena Jolanda in sin Alex
Trst, 27. februarja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
VALERIJA VATOVCA - VATTE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku Zorku.
Sestra Marija in svojci
Trst, Ljubljana, Reka. Sežana. 27. februarja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ERNESTA COLARINIJA
se iskreno zahvaljujemo g. župniku A. Miklavcu, darovalcem cvetja, vsem, ki so sočustvovali z nami in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Trst, Katinara, 27. februarja 1983
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
ALFONZA TERČONA
Posebna zalivala zdravnikom in osebju zdravilišča na Opčinah. župnikoma Markuži in Breclju, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči sin Zdravko z družino in sorodniki Nabrežina, Milan, Mavhinje, 27. februarja 1983
24. 2. 1982	24. 2. 1983
Ob prvi obletnici tragične smrti
MILANA MILIČA
se ga z neutolažljivim srcem spominjajo
mama, oče, brat in sestra z družino
Repnič, 27. februarja 1983
Ob sedmi obletnici smrti tovariša in prijatelja
SEVERINA DEVETAKA
se ga spominjajo
prijateljice in prijatelji s Tržaškega
Jamlje, 27. februarja 1983
Orel
aga Ukmar, medtem ko je Walter
seznanil člane o delu mladin-
skega krožka Prosek - Kontovel. Kot zadnji pa je spregovoril zastopnik amaterskega odra «Jaka Štoka» Egon Štoka, ki se je prav pred kratkim predstavil občinstvu z igro «Čuk v nebesih». Občni zbor je nato pozdravil še podpredsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Niko Sirk.
Poročilom in pozdravom je sledila razprava. Občni zbor pa so sklenile volitve novega odbora, ki ga sestavljajo Aleksij Timeus, Marjan Verša, Marina Grilanc, Sergij Husu, Silvan Terčič, Savica Štoka - Vergi-nella. Slava Starc - Križman, Zvonka Rupel, Klavdij Cibic in Ivo Volpi. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Slavoljub Štoka, Alojz Kapun in Miranda Kapun - Blason.
s ČETRTKOVEGA OBČNEGA ZBORA KD PROSEK ■ KONTOVEL
Pomtmjkcnje prostorov negativno pogojuje vso društveno dejavnost
V dvorani Soščeve hiše na Prose-ku je bil v četrtek redni občni zbor kulturnega društva Prosek-Kontovel. iz poročil predsednika in odbornikov 'er zastopnikov posameznih odsekov 'n kulturnih skupin je prišlo jasno uo izraza, da je bilo kulturno živ-henje na Proseku in na Kontovelu v zadnjih treh letih kar precej bo Sa'o in raznoliko, čeprav pri tej dejavnosti ni prišla vedno do izraza ajnotrna povezovalna funkcija druživa. K tej ugotovitvi pa je treba se dodati dejstvo, da društvo trpi Pomanjkanje po ustreznih prostorih, kar še vedno negativno pogojuje vso njegovo dejavnost.
To pereče vprašanje je v svojem Poročilu obravnaval tudi dosedanji Predsednik Alojz Kapun, ki pa je tudi najavil, da so se prav v teh dneh začela gradbena dela za obnovitev dvorane Kulturnega doma na Proseku. Kapun je nato celovito Prikazal vso društveno dejavnost v Pretekli delovni dobi in med drugim z zadovoljstvom pozdravil ustanovitev ženskega pevskega zbora, ki nedvomno predstavlja novost in osvežitev za kulturno dejavnost na Proseku in Kontovelu. Omenil je tudi vse neizpolnjene obveze in obljube v zvezi s poimenovanjem proseške o-snovne šole po Ivanu Regentu ter naglasil, da bo moral nov odbor dokončno urediti društveno knjižnico, tajniško poročilo je nato podal Ma-Uan Verša, ki je med drugim obžaloval, da javne uprave (zlasti po-zvajina in dežela) sistematično zanemarjajo vse prošnje po prispev-k't)- ki jim jih je društvo v teh letu' naslovilo. Tajnik je nato prebral 'zpopolnjeni društveni statut, ki ga le članstvo odobrilo. Poročila sta sklenila še blagajnik Sergij Husu 'n pa predsednik nadzornega odbo-ra Slavoljub Štoka, ki je podal raz-nešnico staremu odboru.
Sledila so poročila referentov posameznih odsekov in kulturnih sku-Pm. Slava Starc - Križman je tako Prebrala kratko, a že precej pestro zgodovino ženskega pevskega zbora, k' ga kot znano z uspehom vodi P °l- Janko Ban. O dejavnosti in načrtih godbenega društva «Prosek» le spregovori) njegov predsednik
Obnovljena pekarna
Gledališča
i"
Pekarno v Ul. Giulia na vogalu s Trgom Volontari Giuliani, ki jo že dalj časa upravlja družina žužek iz Mavkinj, so pred dnevi povsem obnovili. Prodajni prostor so opremili povsem na novo, nova pa je tudi tehnična oprema za peko
iiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
OBOI ZBOR KD SLOVAN S PADRIC
Načrti in težave društva ki je obnovilo delovanje
V sredo je imelo kulturno društvo Slovan s Padrič svoj redni občni zbor. Uvodne besede je imela Barbara Kalc, sledilo je poročilo predsednika Oskarja Grgiča. Podrobneje je delovanje društva orisal v svojem poročilu tajnik Darko Grgič.
Naj takoj zapišemo, da je KD Slovan eno izmed tistih društev, ki je po daljšem zatišju pričelo pred kakim letom ponovno delovati in tokrat z mladimi močmi. Iz poročil, ki so bila podana na občnem zboru, lahko zasledimo težave a tudi smernice, ki naj omogočijo društvu dovolj učinkovito delovanje. Med iz birami je prav gotovo ta, da so se
Te dni je uspešno opravil državni izpit
dr. MARKO OBLAK
Iskreno mu čestitajo prijatelji Dani, Marijan, Marko in Tomaž.
a>||tu 1,11,1.11,m n mm, .m n (ll m ii m ||||||,,| 11111111111111111111111111111111111111111(1 n im
Tomaž Kržišnik bo razstavljaI v galeriji Tržaške knjigarne
^ četrtek, 3. marca, bo v galeriji tržaške knjigarne otvoritev nove taistave. Zadnje grafike, ki smo gledali so bile Borčičeve, zaaj ta..so na vrsti Kriišnikove. Tudi ^zišnik spada v tisto zlato gene-!?e‘jo, ki je ponesla slovensko gra-h/co v svet.
Tomaž Kržišnik se je rodil leta ,-'*3 v Zireh. Študiral je na likovni akademiji v Varšavi, kjer je študij Vključil z magisterijem iz knjižne lustracije. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo, plakatom, knjižnim oblikovanjem in ilustracijo. “Umostojno je razstavljal v števil-nm krajih Jugoslavije, v Italiji in ”a Poljskem. Sodeloval pa je na Skupinskih razstavah po Jugoslaviji' Poljskem, v Španiji, Avstriji, n na Japonskem in Češkem.
°bil je nagrade Zlatno pero v Beo-Bradu leta 1974, nagrado vz Prešernega sklada leta 1975, nagrado JJfta Piran na ex temporu leta S7l> in številne druge.
Andrej Medved o Kržišniku pravi: bojimo na pragu renesanse starih °rafičnih tehnik. Nove tehnike za nuja suha igla, jedkanica in n , a- Vendar če je tehnika rene-sunčna, spominjajo risbe včasih na srednjj vek in včasih na barok. Fi Bure niso centralne, kot v rene ®"*i. a so srednjeveško majhne in časih so perspektive baročne.» v Trstu predstavlja Kržišnik čr uobele risbe. Risbe nimajo razkošja oljnatih platen ali barvnih Bfafik, kot smo jih tudi gledali Kržišniku, a so vse črte eno-stavno črne na belini papirja in so ,°'o toliko bolj pripovedne. Črno-,e'° je seveda bolj racionalno, iz-?r"no s točno določenim namenom. •Ier niso barve tiste, ki nas pone v vrtinec občutka slike. Ri - so absolutne v svoji skorajšnji ^prostosti, kjer pa je preprostost o navidezna in če se jim le malo Br>bližamo, opazimo izredno natanč izredno napolnjenost prostora. Burrebo po polnem prostoru, ki ne ■me ostati prazen, sicer ne bomo ei, izkričali tesnobe.
Kržišnik nam stopi naproti s pri-Zgledovanjem svo>ega osebnega po-2°'Ul'anja v tuje dežele, v eksotično penijo, v renesančno Italijo itd. '‘Potovanje, na katerem spoznava ie- množice ljudi, posamezne lju ’• ampak, imam vtis, /rredvsem .e,e v teh krajih, v teh ljudeh, ki tak o preprosto gledajo z h _0J-’ Včasih skoraj karikaturalne Podobe izražajo nek določen nemir, a. thu umetnik ne najde rešitve, in palače, ladje in barke. f°i*. palme, ljudje in sladoled, kol "e/corečeni v trenutku, ko spozna-v njih vso preteklost in bo Bčnost. precej bolečo, a tudi kra-n°- In risbe so lirične, včasih im sionistične, upodabljajo trenutek.
Barbara Gruden
ka, še zlasti pa v njegov ženski spol, ki pa se v moško naravnanem svetu včasih krije tudi v moških vlogah. En dan življenja sodobnega današnjega človeka v Trstu. Štiriindvajset potovanj skozi umetniško pripoved Savine Remčeve. Zvočni za-zapis teh poti je dramaturško in režijsko obdelal Sergej Verč.
Pripoved Ivanke Hergoldove «Nož in jabolko* je na sporedu vsak dan, od ponedeljka do sobote ob 14.10, do vključno 12. marca.
Obvestilo SDGZ
S 1. marcem 1983 stopijo v veljavo novi predpisi o nalepkah IVA za prodajo vina in vinskih pridelkov. Obveznosti so podvrženi tudi tisti gostinci, ki sami ostekleničijo vino. Za podrobneje informacije naj se obrnejo na tajništvo SDGZ.
KD Lipa iz Bazovice. KD Primorec iz Trebč in KD Slovan odločili, da ustanovijo koordinacijski odbor, ki naj bo trdna osnova za sodelovanje. To sodelovanje je dalo že vrsto rezultatov, med njimi naj omenimo vsaj ustanovitev mladinskega pevskega zbora, ki združuje mlade od sedmega do štirinajstega leta starosti. V zboru sodelujejo mladi iz vseli treh krajev. Vsaka organizacija pa ima tudi svoj lastni zbor «odraslih». Mešani pevski zbor KD Slovan je imel tako svoj krstni nastop januarja lani v Trebčah ob podeljevanju značk OF.
Prireditev, ki postaja na Padričah že tradicionalna, je kresovanje, ki je dobilo značaj svojevrstne kulturne in družbene prireditve, ki zbuja veliko zanimanja med vaščani, a tudi med ljudmi iz različnih krajev. Ob tem pa je društvo priredilo v prostorih Gozdne zadruge več kulturnih in drugih večerov. Ta in druge dejavnosti bi se lahko še o-krepile, če bi društvo ne tepla precej huda nadloga; gre za vprašanje prostorov. Slovan namreč gostuje v prostorih že omenjene Gozdne zadruge, ki pa nikakor niso primerni za kulturne prireditve. Vprašanje prostorov prav gotovo spada med zavore delovanja.
Pred kratkim se je društvo odločilo, da po dolgih letih uredi člansko knjigo in uvede izkaznice. Do sedaj se je v društvo vpisalo že kar lepo število članov.
Med načrti za letošnjo sezono bo prav gotovo najzahtevnejša akcija, ki čaka društvo; proslava 85-letnice obstoja in HčFovknja KD Slovan. Proslava bo v juniju in bo predvidoma trajala več dni.
Poročilom je na občnem zboru sledila diskusija, pozdrave pa so prinesli predstavniki KD Primorec; ŠZ Gaja in ZSKD. Prihodnjo sredo bodo volitve za nov odbor društva.
Svojemu članu Neviu Vouku in Patrizii ob rojstvu prvoro-jenčka
PATRIKA
iskreno čestita
KD. F. Venturini
»IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtimmHIIIIMIiHiUllllllinHIIIlllllllllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMktlllllltllllMIIIIIIIIIIIIII
S SEJE GLAVNEGA ODBORA NŠK
VEČ ZANIMIVIH POBUD V NAČRTIH NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Pripoved Nož in jabolko na Hadiu Trst A
, jbUi ob 14.10 bo na sporedu tržaškega slovenskega radia prvo na-al jeva nje pripovedi Ivanke Her-soidove »Nož in jabolko*, romana, 1 je leta 1980 izšel pri Cankarjevi aložbj v Ljubljani in s katerim je "'•aška pisateljica dosegla izjemen napeli tako pri kritiki kot pri bral-'n Pripovcti «Nož in jabolko* je urs*o potovanje v podzemlje člove-
V četrtek, 24. februarja 1983. je imel glavni odbor Narodne in študijske knjižnice svojo drugo redno sejo v letu 1983. Najprej je predsednik dr. Franc Škerlj poročal o opravljenem delu v razdobju med o-bema sejama. Sledila je razprava o letošnji sezoni predavanj. Letošnji ciklus predavanj je posvečen slovenskemu slikarstvu. Predavanja se redno odvijajo vsako sredo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu od 9. februarja do 23. marca 1983. Bila je izrečena misel, da bi kazalo naslednje leto razširiti ciklus predavanj v Gorico ali v Čedad v povezavi s tamkajšnjimi kulturnimi ustanovami. Nadalje je odbor odobril dve pobudi. Konec marca ali v za četku aprila 1983 bo prenesena v Trst v Kulturni dom arheološka razstava »Prihod Slovanov v dolino Ri-žane*. ki jo je priredil Pomorski muzej «Sergej Mašera* iz Pirana. V aprilu ali v maju pa bo NŠK (v lastni režiji ali s sodelovanjem drugih kulturnih ustanov) priredila krajši študijski ciklus o marksizmu ob stoletnici smrti Karla Ma>'xa. Osrednja točka seje je bila posvečena strokovnemu delu v sklopu
Visok jubilej v Saležu!
Danes praznuje mama in nona
FANA
90 rojstni dan.
Najtoplejše čestitke pošilja dragi mami Milan z družino.
knjižnice. Razprava je bila poglobljena. Z zadovoljstvom je odbor potrdil vest. da bo od 1. marca dalje zaposlena v knjižnici nova uslužbenka z univerzitetno diplomo. Na ta način je bila delno zapolnjena velika vrzel v sklopu NŠK.
f Čestitke
Zaradi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni izpustiti nekatere vesti, ki jih bomo objavili v prihodnjih številkah.
Danes praznuje rojstni dan ALEKSANDER RASENI. Obilo zdravja in veselja mu želijo žena Laura, mama Milka in oče Danilo.
Danes praznuje 15. rojstni dan MARKO FAJD iz Sovodenj. Mnogo zdravja in sreče v življenju mu želita botra, oziroma teta Mara in Jurij.
Včeraj je praznoval 50. rojstni dan naš dragi mož, papa in nono LUCIANO KERMAC iz Doline. Obilo sreče, zdravja in veselja v krogu svojih dragih mu iz srca želijo žena Auvelia, hči Rosana, sin Marino, snaha Majda in vnuk Alen.
Jutri praznujeta 8. rojstni dan SONJA in ALENKA. Vse najboljše jima želijo sestra Tanja in ostali v družini.
SONJI GRGIČ s Padrič za 15. rojstni dan želijo vse najboljše in uspeha v šoli mama, Igor, Tatjana, nona in nono.
V nedeljo, 20. februarja, je praznoval rojstni dan STELIO BER-TOCCHI. Mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva mu želijo Laura, Mara, Franko, Uccia, Lučina, Nerio in Mario. Koš poljubčkov pa mu pošiljajo Elisabetta, Sandra, Lara in Andrej.
Jutri bo ugasila KSENIJA iz Križa osmo svečko. Vse najboljše in da bi bila vedno pridna in zdrava deklica, ji želijo očka, mamica in bratec Vojko.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Kolonkovec vabi na Prešernovo proslavo danes, 27. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih. Sodelujejo domači zbor in recitatorji.
OPZ-MIMPZ Vesela pomlad vabita na predvajan je,slovenskega mladinskega filma «Sreča na vrvici* v sohoto, 5. marca, ob 20.30 in v nedeljo, 6. marca, ob 17. uri v Finžgarjev dom. Narodna ul. 89.
SKD Igo Gruden Nabrežina priredi 3. marca ob 20.30 v gostilni Urdih v Mavhinjah koncert mešanega pevskega zbora Igo Gruden. Vabljeni.
Šentjakobsko ravnateljstvo v sodelovanju s KD Ivan Cankar priredi v petek, 4. marca, ob 20.30 v Cankarjevi dvorani — Ul. Montec-chi 8. predavanje psihopedagoginje Zdenke Prebil «Pozno otroštvo in predpubertetna doba*.
Razna obvestila
«Društvo slovenskih upokojencev v Trstu* vabi člane in prijatelje v četrtek, 3. marca t.l., ob 18.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20, kjer bo dr. Adrijan Sancin prikaza) diapozitive s potovanja po Sahari.
Ženske iz Boršta in Zabrcžca ob veščajo, da bo «Praznik žensk* v soboto, 5. marca. Vpisovanje jutri. 28. februarja in v torek, L marca, od 19. do 20. ure v Prosvetni dvo- i rani v Borštu.
KRUT obvešča vse, ki so se prijavili za plavanje v Strunjanu, da je odhod v četrtek. 3. marca, ob 15. uri s Trga Perugino.
Sekcija Zveze partizanov Prosek-Kontovel priredi danes, 27. februarja. skupno z vsemi vaškimi organizacijami protestno demonstracijo zoper mazače in skrunitelje naših spomenikov. Zbirališče pri Soščevi hiši na Proseku ob 10.30. Odbor.
I VERDI
Danes ob 16. uri zadnja predstava j Borodinove opere «Knez Igor* za red j G. Dirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablič.
V	četrtek bo v gledališču Verdi toliko pričakovana premiera baleta «Les intermittences du coeur* Rolanda Petita v posvetilo Marcelu Proustu. Izvajal bo Državni balet iz Marseilla. Skupino vodi Jaccjues Bazire. Premiera bo ob 20. uri za red A za parter in H za galerije.
ROSSETTI
Danes, 27. t.m., ob 16. uri red druga nedelja gostuje Stalno gledališče iz Genove z delom Oliverja Goldsmitha «E lei per conquistar si sottomette*. Režiser Marco Sciac-calunga. V abonmaju odrezek št. 6. Zadnja predstava.
AVDITORIJ
Danes ob 18.00 PODREKOVE LUT KE predstavijo «Lunin svet* Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek štev. 10. Rezervacije pri glavni blagajni. Jutri zaprto zaradi počitka.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kulturne dragotine Slovenije.
Velika dvorana
Danes, 27. t.m.. ob 17. uri: Globe unity orchester -- Jazz orkester iz Zahodne Nemčije.
Sejna dvorana I
V	torek, 1. 3., ob 17. uri: dr. Milan Ževart — Muzej narodne osvoboditve Maribor in njegovo delo.
Velika dvorana
Slovenske filharmonije.
Jutri, 28. februarja, ob 19.30: Srebrni abonma - Marjana Lipovšek, mezzosopran. Eriča Werba. klavir.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom oredstave.
Kino
SKD Igo Gruden • Nabrežina
priredi danes, 27. februarja, ob 17. uri
KULTURNI PRAZNIK — obrtništvo kot kulturna dediščina
Vabljeni!
KD VESNA
vabi v nedeljo, 6.3.. ob 17.30 v dom A. Sirka v Križ na prireditev
«Stu ledi
nej pride nuter...®
TFS «Stu ledi* bo izvajala slavnostni program ob 10-letni-ci obstoja.
Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin
priredijo s sodelovanjem državnega učiteljišča A. M. Slomšek
PREŠERNOVO
PROSLAVO
danes. 27. februarja, ob 17. uii v prostorih devinske o-snovne šole.
Vabljeni
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1982/83 7. abonmajski koncert
Jutri, 28. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI
MADRIGALISTI
Dirigent Vladimir Kranjčevič
Na sporedu: Orlando di Lasso, Ivan Zajc, Stjepan Šulek
Prodaja vstopnic uri pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
|aler\ja
Ul. sv. Frančiška 29
V četrtek, 3. marca, ob 18. uri odprtje razstave
TOMAŽ KRŽIŠNIK risbe
PUSTNI ODBOR BORŠT - ZABREŽEC
se
ZAHVALJUJE
vsem, ki so pripomogli, da je pust lepo uspel.
Posebna zahvala kuharicam in godcem.
SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST
SPDT vabi v petek. 4. marca, na predavanje znane slovenske alpinistke Marije Štremfelj na temo:
ŽENSK K
ALPINISTIČNA ODPRAVA NA PAMIR
Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška št. 20/2) s pričetkom ob 20. uri.
Vabljeni!
Tržaški poki ajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami:
za pokrajino BRESCIA: 1 nočni hotelski čuvaj; 2 samostojna kuharja, 1 točaj;
za pokrajino TRST: 2 elektronska inženirja s prakso v telekomunikaciji ali digitalni tehniki: za pokrajino AGRIGENTO: 1 krznarski delavec;
za HOLANDSKO: 1 citološki analitik za delo v laboratoriju: za VELIKO BRITANIJO: 1 diplomiran bolničar.
Za vsa nadaljnja pojasnila se Interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilita Territoriale pri tržaškem pokrajinskem ^uradu za delo. Trst — Ul. Fabio Severo št. 46/1 - soba št. 9.
Cappella Underground 18.00—20.00—
22.00	«Help» z Beatlesi. Glasbeni film.
Ariston 16.30 «La signora e di pas-saggio*. Romy Schneider in Mi-chel Piccoii.
Eden 16.30 «La stona di Piera*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri ob 18.00.
Nazionale lu.00 «Spetais». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «In viaggio con papa*. A. Sordi, C. Verdoni. Fenice 15.30 «Vado a vivere da solo* Jutri ob 17.00.
Mignon 15.00 «Kaan principe guer-riero*. Barvni film. Jutri ob 16.30. Filodrammatico 15.00—22.00 «Erotico 2000». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Victor vietoria*. Barvni film.	' ' u»i-
Capitol 16.30 »Scusa se e poco»i Barvni film.
Cristalio 16.00 «11 tempo-cfelfe rdele II*. Jutri ob 16.30 Moderno 16.30 «Police station - turno di notte*. Prepovedan mladini pod 14. !etom.
Radio 15.30 «Erotication». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.15 «Viuuulente-mente mia». D. Abatantuono, L. Antonelli. Jutri ob 16.30.
Lumiere 15.00 «Culo e camicia*. R. Pozzetto, E. Montesano. Jutri ob
16.00	«11 laureato*. D. Hoffman.
POTOVALNI URAD
« A U R O R A »
vabi na naslednje izlete:
19. in 20. marca — z avtobusom na BLED (Hotel Toplice). Cena 62.000 lir.
od 30. marca do 4. aprila — z letalom v ATENE in okolico. Cena 435.000 lir: od 23. do 25. aprila — z avtobusom na MALI LOŠINJ. Cena 79.000 lir;
od 23. do 25. aprila — z avtobusom na RAB. Cena 84.000 lir;
od 1. do 7. maja — križarjenje ob dalmatinski obali. Cena od 290.000 do 430.000 lir:
14. in 15. maja — z avtobusom na KRK. Cena 53.000 lir; od 9. do 12. junija — z avtobusom v BUDIMPEŠTO. Cena 253.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «AURORA» -Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
ŠOLA GLASBENE
MATICE
TRST
Ciklus koncertov
MLADI MLADIM
V četrtek. 3. marca, ob 18.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 2S
JELKA KLEMENČIČ — klavir —
Na sporedu: Jež - Brezavšček, Skrjabin, Messiaen, Stock-hausen, Covvell, Nunes.
Vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
SLOVENSKO SLIKARSTVO V OBDOBJU REALIZMA
ki bo v sredo, 2. marca 1983, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu — Predavala bo dr. Jelisava čopič.
Razstave
V Galeriji TK - Ul. sv. Frančiška I 20, še do 2. marca samostojna razstava grafik Bogdana Borčiča.
Koncerti
Danes ob 11. pp v rftali, d volani gledališča Verdi (Ul. S. Car-lo 2) četrti nedeljski koncert. Nastopil bo vokalni ansambel gledališča s solisti Marijo Tararan (sopran), Ondino Altran (mezzosopran). Giu-liom Cannato (tenor) in Paolom Los-som (bariton). Vstopnice na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 631948).
Izleti
Sekcija KPI J. Verginella iz Križa prireja od 4. septembra 1983 15-dnev-ni krožni izlet po Sovjetski zvezi j (Moskva, Samarkanda, Bukara. Ta I škent. Alma Ata. Moskva). Vpisova-j nje in informacije vsako soboto od 117. do 19. ure v Ljudskem domu v j Križu.
Združenje Union priredi enodnevni izlet ob priliki praznika «Dneva žena* dne 13. marca v Poleenigo -Casarsa. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11. vsak dan razen sobote od 17. do 20. ure. Telefon 64459 ali 732858.
Danes, 27. februarja, priredijo starejši planinci izlet po Krasu, in sicer od Obeliska do Nabrežine. Zbirališče ob 9.15 pri openskem tramvaju na Oberdankovem trgu. Odhod ob 9 30.
Sekcija PCI - KPI občine Dolina
organizira od 14. do 17. aprila izlet z vlakom - turistični spalniki — v Beograd z obiskom groba tov. Tita na Dedinjah, muzeja «25. maj», o-gled Topole ter mesta Kragujevac. Cena 140.000 lir na osebo. Informa rije in vpisovanje vsak dan razen nedelje do sobote. 5. marca, od 17. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini.
Zveza vojnih invalidov NOV — Odbor
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju PRIREJATA TRADICIONALNI DVODNEVNI
IZLET
dne 28. in 29. maja 1983. Obiskali bomo Zagreb, Karlovac, Petrovo goro, Delnice in Kraljevico.
Vpisovanje in vse informacije do 11. marca 1983:
—	v Trstu na sedežu ZVI NOV. Ul. Montecchi 6. tel. 795136;
—	v Gorici v Ul. Malta 2, tel. 84644.
-::.Iwdi...le.tQS. .tradicionalno darilo Tržaške knjigarne OD 1. DO 12. MARCA
dnevi knjige
Vsa slovenska književnost, strokovni priročniki, plošče, kasete in vse ostale knjige tudi do 50% popusta — Ne zamudite te izredne priložnosti!
TR2ASKA KNJIGARNA — UL. SV. FRANČIŠKA 20
iiiiuiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiinuuimiitiiiniiiiiiiiiiiimmmiiminiimiHiiiiiM
iiiMiiiiittiiiiMiiiiiiiiiMiitiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiniiinMiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiintiiiiiiuiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiininiin
Danes praznuje 90 let naša mama, nona in pranona
FRANČIŠKA MILIČ iz Saleža
Vse najboljše ji želijo otropi z družinami.
Danes, NEDELJA, 27. februarja GABRIJEL
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.48 — Dolžina dneva 11.00 — Luna vzide ob 17.57 in zatone ob 7.14. Jutri, PONEDELJEK, 28. februarja ROMAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,3 stopinje, najnižja 2 stopinji, ob 18. uri 4,5 stopinje, zračni tlak 1024,5 mb pada. brezvetrje, vlaga 90 odstotna, nebo pooblačeno — dežuje. morje mirno, temperatura morja 7.2 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Aurora De Lo renzo in Luca Desabbata
UMRLI SO: 87-letna Maria So ravitto vd. Barbuti, 80-letni Erncsto Susnich. 94-letna Marina Bettio vd. Poldrugo, 89-letna Anna Rovan. 92-letna Antonia Bertos vd. Rudes, 79 letna Carmela Mercusa. 72-letna Maria lanesic por. Toffoli, 66-letni Antonio Ellero, 56-letna Maria Cri-sini por. Maggis. 82-letni Emanuele Pillitteri, 87-letna Olimpia Contento. 671etna Lidia Telian por. Didak. 83-letni Vladimiro Didak.
OKLICI: pomožni družbenozdrav stveni delavec Aldo Starace in po možna družbenozdravstvena delavka Paimira Sepich. uradnik Mauro Giusti in študentka Maria Elena Martinelli. agent JV Filippo Riganti in gospodinja Elisabetta Fiorenza. šofer Mario Facenda in tajnica Ma-
Včeraj-danes
ria Dora Mazzini, industrijski izvedenec Ciaudio Bison in študentka Fabiola Maliardo, bencinar Fulvio Maschietto in točajka Patrizia De Martin, mehanik Roberto Alessio in uradnica Aurora Spoliarich, karabinjer Bruno Michele Paglialonga in gospodinja Tamara Odoni. trgo-
prijatelj
fotoamaterjev"
a

mS

ul. MAZZINI 51 *5i J331H
vec Franco Zini in uradnica Emanuela Bulla, agent JV Massimo D’Ambrosio in uradnica Giovanna Boglione, delavec Pietro Lombardo in gospodinja Francesca Ceglie, finančni stražnik Michele Fasciana in gospodinja Vincenza Maggio, Ma-riano Peric in Tatjana Može. finančni stražnik Luigi De Cunto in u-čiteljica Colomba Celestina Savasta-no, finančni stražnik Raffaele Rus-so in vzgojiteljica Maria Orsini, tehnični izvedenec Roberto Dandri in uradnica Maria Poropat, trg. prodajalec Alessandro Peric in trg. prodajalka Giuliana Benzan, trg. prodajalec Paolo Vaeques in uradnica Daria Stepancich, uradnik Nicolo Sciolis in uradnica Sonia Mauro, telefonski tehnik Giuseppe Crevatin in delavka Grazia Lomusso, elek trotehnik Marino Jermanis in uradnica Monica Officia, uradnik Ciro Della Gatta in uradnica Gabrieli a Zanevra. uradnik Alberto Milanese in uradnica Marina Bozza.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12. Mira marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Zavije.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35.
NOČNA SI.UŽBA I.EKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. deLTIstria 35. Prosek. Zavije.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel. '226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141: Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. '200-121: Sesljam tel. 209 197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 76 37 81
87 17 35
88 45 21 78 67 48
84
55
64
81
74 88 24
1
75
57
74
70
85
7
88
14
30
29
89
70 68 16 31
71 56 15 34 12 60
2 2 1
ENAI.OTTO X 2 X 12 2
X 1 1
KVOTE
12 — 15.947.000 lir 11 —	464.900	lir
10 —	45.900	lir
Mali oglasi
PRODAM novo električno rezilnico (za salame in podobno) za trgovine jestvin. Telefonirati od 13. do 14. ali od 19. do 20. ure na št. 040/417697.
PRODAM telovadno orodje za veslanje po ugodni ceni. Telefonirati od 13. do 14. ah od 19. do 20. ure na št. 040/417697.
PRODAM 1800 kv. m nezazidljivega terena v Boljuncu. Telefon (040) 228390.
PRODAM stole, mizo dolgo dva metra, merilec in lijak. Telefonirati od 8. do 13. in od 16. do 19. ure na št. 040/741670.
PRODAM prikolico (rulotko) elnagh in šotor, doba dve leti, dolgo 3,80 v odličnem stanju. Tel. 040/200982.
PRODAM fiat 127 letnik 1978. Telefon 040/231255.
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v središču Trsta iščemo za nere-zidenčno osebo za dobo enega leta. Telefonirati v uradnih urah na št (Mn/fitnfiftt
PRODAM alfetto 1800 letnik 1976. Telefonirati ob urah kosila na štev. 040/53703.
PRODAM golf G TI letnik 79 v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 91-22-91.
VSE AK1LEINE kreme za noge dobite na Opčinah pri »Kozmetiki 90» — tudi Akilen šport kremo primerno za športnike.
PRODAM fiat 126 letnik 1972 rumene barve v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št 040-911092.
PRODAM stanovanje v Boljuncu: kuhinja, dnevna soba. dve spalnici, kopalnica, shramba, balkon, klet in parkirni prostor. Telefon 040/228390.
PRODAM fiat 128 šport 1300 rumene barve letnik 1973 v dobrem stanju. Telefonirati po 19. uri na št. (040) 827-792.
NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*. Tržič, Corso del Popolo 45. nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk
9SMIC0 je odprl Ignac Strain Mač-kolje - Križpot. Toči belo in črno vino.
NA OPČINAH prodam stanovanje: dnevna soba. kuhinja, dve spalnici in kopalnica, skupno 96 kv. m, klet in parkirni prostor. Telefonirati na št. 040/2'2982 v opoldanskih in večernih urah.
telefon (040) 7946 72
PRODAM prikolico za Čohi v odličnem stanju znamke ellebi 300 z opravljenim tehničnim pregledom za dobo 5 let. Telefon 040/225054.
PRODAM fiat 127 prevoženih 77.000 km v dobrem stanju. Telefon 040 -227284.
PRODAMO najboljšemu ponudniku kmečko hišo v zgoniški občini potrebno poplavil. Telefonirati ob urah kosila in večerje na št. (040) 751-684.
PRODAM avto polo volksvvagen 900, letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večer rtih urah na štev. (0481) 30-890.
PODJETJE Malalan Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradaii različne velikosti Uidi z vrtom in boxo»n. Za informacije tel. 211043
OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na štev. (048D 882 307.
OSMICO so v Dobei dobu odprli pri Kukukevib, IJI. Dol. kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
OSMICO je v Fraprutu onpn Lupine. Toči črno in belo vino.
PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico nori šifro »Zazidljivo*
PRODAM 900 kv m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16 ure na št. 040/226577
KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta ali Tržiča. Telefon 040/749457 ali 941153.
PRODAM stanovanje veliko 100 kv. metrov’ v Ul. Coroneo. Zamenjam tudi s hišo na Krasu ali večjim stanova n iem — doplačilo. Telefon 040/764263.
eplliccrriu
CERVO
priporočena uigi.vma
za vaše nakupe
KRZNA. JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI seb vrst
Bogata izbir®
Najnižje cene v naši deželi
TRST Viale XX settemhre 16 Tel. 796 381
GORIŠKI DNEVNIK
S SEJE TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ
Delovanje v Kulturnem domu dvignilo raven naše kulture
Razpravljali so o delovanju SKGZ in njenih goričkih članic s poudarkom na obračunu 15-mesečnega delovanja v Kulturnem domu
Teritorialni odbor SKGZ je na svoji zadnji seji razpravljal o delovanju Zveze same ter njenih članic na Goriškem. Pri tem je posebni poudarek padel na vlogo in pomen Kulturnega doma v Gorici ter delovanje, ki se je v njem razvilo v 15 mesecih po otvoritvi. Na seji so bili prisotni nekateri člani odbora, ki mu je bila začasno poverjena uprava doma. Predsednik upravnega odbora, prof. Milko Re-ner, je podal poročilo o dosedanjem delovanju, iz katerega izhaja nekaj nadvse pozitivnih ugotovitev.
Kulturni dom predstavlja namreč zgodovinsko prelomnico za celo Goriško, posebej pa še za Slovence v mestu. Kljub sorazmerno kratkemu času delovanja in neizbežnim težavam, ki jih prinaša vsak začetek, lahko ugotavljamo, da dom že igra tisto pomembno vlogo kulturnega središča, kateri je bil namenjen ob otvoritvi. Tako zaradi velikega števila raznovrstnih prireditev kot zaradi njihove kvalitetne ravni je Kulturni dom izrazito dvignil prestiž naše zamejske kulture, hkrati pa omogočil večje pretakanje s kulturo v matični domovini na eni in s kulturo večinskega naroda na drugi strani.
Če je bilo že veliko uresničenega, s tem ni rečeno, da se moramo zadovoljiti z obstoječim. Razni člani TO, ki so posegli v diskusijo, so se strinjali z oceno, da je treba z boljšim programiranjem kulturne politike dati delovanju večjo kontinuiteto, ker sedaj še sloni na preveč občasnih pobudah. Pri tem naj bodo v prvi vrsti soudeleženi uporabniki doma, ki naj bodo predvsem ustvarjalci kulturnega in nasploh življenjskega utripa v domu. S tem vprašanjem v zvezi je bila tudi izražena potreba po društvu ali klubu Slovencev, ki živijo v mestu, ki bi prirejal predvanja ter druge pobude, katerih pomanjkanje se čuti že precej časa. Med drugim je bilo še rečeno, da delovanje v Kulturnem domu v Gorici ni in ne sme biti v kontrapoziciji z delovanjem v obstoječih domovih drugod na Goriškem: zato je potrebno koordiniranje raznih pobud.
Na seji teritorialnega odbora je bil še govor o ustanovitvi slovenske zadruge »Ivan Cankar*, ki zbira člane za gradnjo ljudskih hiš v Pevmi in Podgori ter o nekaterih drugih tekočih vprašanjih.
Interpelacija KPI o predilnici
Komunistična svetovalca Bucovi-ni in Chiarion sta v teh dneh vložila občinski upravi interpelacijo v zvezi z nerešenim vprašanjem podgorske predilnice. V njej ugotavljata, da sporazum, ki je predvideval prehod delnic od lastnika Romanija k družbi Indusvi, še zda leč ni tako izvedljiv, kot je menilo deželno odborništvo za industrijo. Zato pozivata občinsko upravo — in to je že petič v nekaj mesecih
— naj skliče sestanek med vsemi zainteresiranimi za rešitev podgorske industrije, ker je to edina možnost za javno soočanje o skritih vzrokih, ki še preprečujejo izhod iz krize.
Minister Nicolazzi v Palmanovi
Pri vstopni postaji avtoceste pri Palmanovi so včeraj popoldne slovesno odprli nov servisni center družbe Autovie Venete ter obenem položili temeljni kamen za upravno zgradbo in za novo postajo prometne policije. Slovesnosti so se poleg krajevnih oblasti in predstavnikov družbe udeležili tudi na j višji predstavniki deželne uprave in minister za javna dela Franco Nicolazzi.
PRVI TAKŠEN PRIMER NA GORIŠKEM
Podjetji Primorje export in Terpin podpisali konsignacijski dogovor
V skladu s tem sporazumom bo Primorje export čez en mesec odprlo v Šempetru trgovino za določene kmetijske stroje
V gosteh zbor Zagrebških madrigalistov
.-pfr
V dvostranskih odnosih na različnih ravneh med Italijo in Jugoslavijo se vse bolj pogosto govori o potrebi uvajanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Tudi na sestanku predsednikov dveh komisij Gorice in Nove Gorice za gospodarstvo je beseda tekla o tej temi. Vse doslej »besede samo tečejo*, kar je bilo tudi ugotovljeno na teh sestankih in zato tudi priporočeno, naj bi jim zlasti in čim hitreje sledila dejanja.
Eno izmed takšnih zaželenih dejanj se bo izvršilo morda že v e-nem mesecu. Kakor beremo v Glasniku jugoslovanske gospodarske zbornice od 7. februarja, sta podjetji Primorje export iz Nove Gorice in Terpin iz Gorice sklenili tri sporazume po katerih bo Pri-

V ORGANIZACIJI INSTITUTA ISIG
Simpozij o obnavljanju starih mestnih predelov
Simpozij' bo jutri v deželnem avditoriju ob udeležbi priznanih strokovnjakov - Popoldne okrogla miza o tej problematiki
Pravzaprav je stanovanjska problematika, zlasti v mestih, sila za pletena zadeva. Po eni strani ugotavljamo, da primanjkuje novih, za občane z nižjimi dohodki dosegljivih stanovanj, po drugi strani pa opažamo, kako nezadržno propadajo na pol prazne stavbe v starih mestnih jedrih. Opažamo tudi, da o obnavljanju, revitalizaciji, veliko govorimo, bolj malo pa naredimo. Razlogov za tako stanje bo najbrž več, med prvimi pa je vsekakor materialna stran. Vendar zadevo ne gre ocenjevati samo in izključno iz tega vidika. Problem revitalizacije starih mestnih središč .je širšega značaja in je za uspešno reševanje nujna potrebna združitev različnih interesov, predvsem pa jasnost ciljev, ki jih pri tem zasledujemo.
O tej zapleteni problematiki bo simpoziju, ki ga prireja goriški Mednarodni institut za sociologijo (ISIG), pod pokroviteljstvom deželne uprave, goriške občine in pokrajine ter Goriške hranilnice.
Ob tem velja omeniti, da je ta( ustanova že pravila vršto'!|ociolo . ških raziskav prav ha tem specifič-' nem področjp ip da tor^ rjazpolagaj z zbirko dragocenih (in uporabljivih) podatkov.
Simpozij bo potekal v deželnem avditoriju v Gorici. Pričel se bo ob 9.30 s pozdravi in uvodnim poročilom prof. Alberta Gasparinija, sodelavca instituta ISIG ter s poročili štirih priznanih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev Paola Giudicinija, Pierluigija Cervellatija, Giandomenica Amendole in Amedea Bellinija.
V popoldanskem delu, pričel se bo ob 15.30, bo okrogla miza o tej tematiki. Vodil jo bo profesor Roberto Costa.
Ne roparji, pač pa
avtomobilske miši
Med prekrški, ki so najbolj pogosto predmet obravnav na sodiščih je gotovo kraja radijskih sprejemnikov iz avtomobilov. Zaradi take tatvine v obtežilnih okoliščinah so bili v petek pred sodniki trije mladi Goričani, 26-letni Giovanni Mauri, 27-letni Roberto Spina in 23-letni Mauro Franceschini. V noči med 10. in 11. septembrom 1980 naj bi iz avtomobila Luciana Kovačiča v Gradežu izmaknili avtoradio in štiri glasbene kasete.
Orožniki so jih izslediti po naključju. Med povratkom je namreč Spina zavozil s ceste. Mladeniči so se vrnili domov kot so pač mogli, avto pa pustili v jarku z namenom, da ga naslednji dan izvlečejo d ipomflfijo' specializiranega osebja ACI. Toda orožniki šo bili na sledi zlikovcem,.,,.!«. so prav tisti dan skusali‘ oropati draguljarno v Koprivnem.
Javni tožilec je za vse tri obtožence zahteval po 6 mesecev zapora in 100 tisoč lir globe. Sodniki so ugodili njegovi zahtevi za Spino in Mauri ja, medtem ko so Fran-ceschiniju priznali olajševalne okoliščine ter ga obsodili na 4 mesece zapora in 70 tisoč lir globe pogojno. Za prva dva kazen ni pogojna, pač pa so jima priznali odpust.
/ILPINE
CAR AUDIO
HI-FI CAR
Vam na uslugo za
PRODAJO - NAMESTITEV - POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV
TRŽIČ. Dl. Fontanot J - tel: 0481/45382
KLEINE
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1.	za nakup strojev In za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite ESA z ugodno obrestno mero;
2.	za gradn|o ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3.	za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4.	za uporabo strojev in druge opreme po Izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
V
Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
Gorica - Korzo Verdi Sl, tel 84206/07 vam ne nudi Marno denarja
morje odprlo konsignacijsko trgovino, Terpin pa bo tej trgovini dobavljal molzne stroje, motorne kopače TEKO jakosti od 2,5 do 10 konjskih sil, škropilnice, motokolti-vatorije z ustreznimi priključki in nadomestnimi deli. V zameno za to blago se je podjetje Terpin obvezalo. da bo uvažalo jugoslovansko blago, kar se tudi že dogaja.
Kot smo izvedeli, bo konsignacijska trgovina, v kateri bo za nekaj mesecev zaposlen Terpinov zastopnik, da bo trgovino upeljal, v prostorih trgovskega središča v Šempetru pri Novi Gorici. Trgovino naj bi Primorje export odprlo morda že v enem mesecu.
V Gorici je ta sporazum prvi te vrste in je zares želeti, da bi mu sledili še drugi. Samo tako bo mogoče poiskati stične točke med gospodarstvi sosednjih držav. Seveda gre v tem primeru za trgovino, vse pa je še potrebno napraviti, da se bo kooperacija razširila tudi na proizvodno sfero.
O tem, kot smo povedali v uvodu, sta se pogovarjala predsednika dveh gospodarskih mešanih komisij, Gianni Cuffarin in Lucijan Vuga. Dogovorila sta se, da bodo na sejmu ESPOMEGO, ki bo prve dni maja, en dan posvetili razpravi o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja in da bi na tem srečanju poleg strokovnjakov, ki bodo dali svoj tehnični prispevek, sodelovale tudi najvišje oblastvene osebnosti naše dežele in Slovenije. Želeli so, da ne bi šlo zgolj za manifesta-tivne oblike dobrososedskih odnosov, ampak da bi z vsebinske strani o-svetlili zakonske možnosti za gospodarsko sodelovanje. S tem namenom bodo analizirali jugoslovansko zakonodajo, govorili pa bodo tudi o samoupravljanju, ki jo naši gospodarski krogi premalo poznajo.
Ni treba posebej paudarjati, da So preučili tudi sedanji položaj v zevzi z industrijskimi conami okobal na meji. Vprašanje je znano zlasti kar zadeva posledice v Trstu. V zadnjem času pa posebno v nekaterih političnih krogih v Fur-
laniji vztrajajo pri odpiranju manjših con v Tržiču, Gorici. Čedadu in v Trbižu. Ti predlogi niso dodelani in se o njih ni izjasnil noben vrh obeh sosedov, tako da ostaja to vprašanje zlasti pri nas predmet političnih angažmanov.
• V tržiški bolnišnici se bo tri tedne zdravila 22-letna Doretta Petti-nato, ki jo je včeraj okrog 8. ure zjutraj zbil vespist. Nesreča se je j pripetila v Ul. Rosselli. Dekle je ! nameravalo čez cesto v trenutku, ko je iz mestnega središča in namenjen proti Drevoredu San Marco j privozil 17-letni Giuseppe Mauro.
Po nesreči so Pettinatovo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili rane in udarce po celem telesu.
muaiiiaNiinmuMHUNiiNimiimiMiHiaiiiiBiimimiimuiiiimiiMiiiimiiitiiii>iiiiii(*M<>»4iiitn*i'.iišii.i«iiHi< , y o^vilU abonmajske glasbene S6-
OSTRE KRITIKE NA ZADNJI SEJI RAJONSKEGA SVETA HodSo^an^"T ztf^oiSh
kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bodo v torek, 1. marca, ob 20.30 v Katoliškem domu nastopili Zagrebški madrigalisti, razmeroma mlad, po nastanku namreč-, vendar znan in uveljavljen vokalni ansambel. Doslej je bil deležen odličnih ocen publike in kritikov na številnih glasbenih prireditvah v Jugoslaviji. Poleg pevcev imata za tako odlično uveljavitev kajpak največ zaslug dirigent, Vladimir Kranjčevič in umetniški svetovalec ansambla Županovič.
Torkov koncert v Katoliškem domu bo obsegal dva dela: v prvem bodo Zagrebški madrigalisti izvedli Orlanda di Lassa «Missa pro de-functis*, v drugem pa osem madrigalov znanega hrvaškega skladatelja Ivana Zajca in ob koncu še Stjepana Šuleka Baščansko ploščo.
Standrežci zahtevajo hitrejše reševanje komunalnih vprašanj
Najbolj pereče je menda vprašanje preure-ditve in posodobitve električnega omrežja
Veliko pišemo in govorimo o splošni gospodarski krizi, o tovarnah, ki se zapirajo, ali so tik pred tem. So pa tudi taka podjetja, ki trenutno imajo obilico dela, vendar ne morejo izkoristiti vseh strojev in naprav iz preprostega razloga, ker nimajo dovolj električne energije. Problem še posebej občutijo obrtniki na področju Štandreža, kjer obstoječe električno omrežje že dolgo ne odgovarja več naraščajoči porabi.
Dokaz o dotrajanosti in preobremenjenosti žic so vse pogostejše o-kvare in izpadi električne energije.
Prav o teh vprašanjih je tekla beseda na zadnji seji rajonskega sveta, pa tudi o nekaterih drugih
vprašanjih s področja javnih del, ki na žalost že predolgo čakajo na ustrezno rešitev.
Tako je recimo socialni center že dalj časa nared, vaščani pa se vprašujejo, zakaj ni odprt javnosti, zakaj dela za ureditev kanalizacije tako počasi napredujejo itd.
Vprašanja, ki jih Standrežci vse predobro poznajo in ki jih bodo že v kratkim postavili predstavnikom goriške občinske uprave ter zahtevali nanje odgovor.
Na zadnji seji rajonskega sveta so namreč sklenili zahtevati nujen sestanek z župano in člani odbora. Predvidoma se bodo srečali že v prihodnjih dneh.
iiiiiiHiiiiiiimiiiiHitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiimitiMiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimmiiimmMiiiMtiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiinitiiiimiiiiia
DRZEN TATINSKI PODVIG V PETEK PONOČI
Iz zadružnega hleva na Štradalti so neznanci odpeljali 39 glav živine
Živinorejska zadruga je bila tako oškodovana za okrog 55 milijonov lir - Tatovi so živino odpeljali s tovornjakom • Podoben podvig tudi pred letom dni
Še ni minilo leto dni, kar smo poročali o kraji živine v zadružnem hlevu na štradalti, v sovode.njski občini, pa moramo spet pisati o podobnem dejanju. V petek ponoči so neznanci spet vdrli z zadružni hlev ter nemoteno odpeljali 39 glav živine, vredne okrog 55 milijonov lir.
Tokrat so tatovi uporabili drugačno tehniko, kakor smo izvedeli od članov zadruge, ki se ze več kakor deset let trudijo, da bi postavili na noge vzorno kmetijsko podjetje. Ob tatinskem podvigu lani so tatovi živino nakladali na tovornjak kar na dvorišču, tokrat pa so bili menda previdnejši in so vozilo zapeljali v notranjost glavnega hleva, kjer so potem odbrali in naložili za zakol najbolj primer no živino: 14 bikcev težkih okrog 450 kilogramov, 18 junic težkih okrog 400 kilogramov in 7 najlepših krav, od katerih vsaka velja okrog dva milijona.
Pri podvigu pa so tatovi imeli tudi manjšo nesrečo. S tovornjakom so namreč udarili ob zid m tam je ostalo nekaj zelene barve, kar je menda za zdaj edina sled, ki so jo za sabo pustili.
Da so bili na delu tatovi je včeraj zjutraj, nekaj minut po šesti uri opazil Franco Brumat, član zadruge, ki bi moral včeraj, po do govoru, skrbeti za živino. Našel je priprta vhodna vrata, ki jih običajno zapirajo s ključem, medtem ko je že od daleč opazil, da v zunanjih boksih ni bikcev. Ni bilo treba dolgo ugibati, kaj se je zgodilo. Zadružni hlev je ponoči brez čuvaja,
v nočnem času opravlja neko go-riško podjetje. Izgleda da uslužbenci, ki so v petek ponoči, oziroma včeraj zgodaj prišli na ogled in na vhodnih vratih nalepili običajni listek, niso ničesar opazili. Petkov dežurni oskrbnik je menda odšel domov okrog 21.30, smo izvedeli od enega od članov. Kdaj so se pojavili tatovi, je mogoče zaenkrat samo ugibati. Zdi se pa, da so podvig najverjetneje opravili še pred polnočjo in izginili brez sledu, tako kakor tisti, pred letom dni (v noči od 24. na 25. marec), ki so s sabo odpeljali 27 glav živine. Takrat je menda stekla dokaj obširna preiskava, storilcev pa, vsaj kolikor nam je znano, niso odkrili. Takrat je bilo slišati najrazličnejše glasove o skritih klavnicah, ki menda delujejo na področju Veneta in z mesom oskrbujejo hotele. Podobna ugibanja se pojavljajo tudi zdaj, vendar se preprosti ljudje tudi sprašujejo, kako more neopazno in brez sledu izginiti velik tovornjak živine, posebno danes, ko je treba malodane za vsak kilogram mesa imeti ustrezno potrdilo, spremno listino itd. In to v nočnih urah, ko je nadzorstvo, tudi na lokalnih cestah, poostreno in ni redkost srečati policijsko ali orožniško obhod nico.
Ob koncu pa še najbolj žalostna ugotovitev, da v prihodnje najbrž ne bo več priložnosti za krajo, kajti spričo škode, ki so jo zadružniki utrpeli lani in letos, ostaja le majhno upanje, da bi z živinorejo nadaljevali. Prav zato je toliko bolj
utemeljena zahteva po hitrem ukrepanju pristojnih organov za odkritje .torilcev.
Kakor smo izvedeli, ukradena živina ni bila zavarovana, kajti zavarovalnice nerade sklepajo tovrstne pogodbe, če pa že, potem je premija zelo visoka.
POPRAVEK
Tiskarski škrat nam je včeraj zagodel v članku o predstavitvi sociološke raziskave o društvih. Poigral se je s številkami. Zadruge na Goriškem združujejo okrog 23 tisoč članov in ne desetkrat več, kakor je bilo objavljeno včeraj.
iiiiMiiMiitiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiMiiiuiimifiMiiiiiiuiiiiiilliiiiilliiniitiiiiiiiMiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiMi
Predvčerajšnjim je prišlo v vodstvu pokrajinskega zavoda za ljudske hiše (IACP) do formalne zamenjave. Dolžnosti je prevzel Ferruc-cio Fantini, dosedanji občinski odbornik za osebje.
Rock festival v Kulturnem domu
Da je rock glasba že precej let sestavni del mladinske kulture, da so rock koncerti prireditve, na katerih se zbira največ mladih, je tako splošno znano, da je vsaka nadaljnja beseda odveč. Tega- se zavedajo tudi pri Mladinskem krožku, kjer so letos vložili precej truda v prirejanje glasbenih prireditev. Spomnimo se gostovanj raznih slovenskih kantavtorjev in pa na nastope kabaretnih skupin, pri katerih ima poleg tekstov važno vlogo tudi glasba.
V torek, 1. marca, bo v Kulturnem domu v Gorici 1. Rock festival, ki ga prireja Mladinski krožek. Tokrat se obeta pravi glasbeni maraton, saj bo nastopalo kar sedem skupin, vsaka od katerih se bo predstavila občinstvu s približno polurnim programom. Nastopali bodo slovenski in italijanski rockerji, med slovenskimi skupinami pa je ena iz matične domovine dve pa iz Trsta. Festival bo tako prva priložnost. da se v Gorici seznanimo vsaj z delom domače produkcije na tem glasbenem področju. Vse skupine bodo namreč predstavile skoraj izključno lastne skladbe.
Nastopili bodo TOZD (topovi in Andromeda iz Trsta, Avtomobili iz
Nove Gorice, Day Dream, Thunders. Electric Povver in Axis iz Gorice. Zadnji dve skupini izvajata trsi. liard rock, medtem ko vsebuje glasba ostalih mehkejše elemente, seveda z različnimi značilnostmi od skupine do skupine, vse do skoraj melodičnega rocka skupine Day Dream. Poleg omenjenih se bo na festivalu predstavil tudi Leo Mi-loeco, ki bo med premori zadrževal občinstvo s klavirjem. Festival se bo pričel točno ob 20. uri.
Razna obvestila
V Katoliškem domu bo v marcu ciklus predavanj o aktualnih temah, ki jih prireja Slovensko pastoralno središče. Predavanja bodo ob sredah, ob 20.30, 2. marca bo predaval dr. Lojze Bratina o Kocbekovem verskem oznanilu.
Ženski odsek KD Danica priredi 5. marca tradicionalno družabnost ob mednarodnem dnevu žena. Družabnost bo v gostilni Devetak s pričetkom ob 19.30. Prijave sprejemajo v trgovini Frandolič in v gostilni Devetak.
Članice ŽO KD Jezero vabijo na družabnost, ki bo 8. marca. Prijave sprejemajo do 4. marca v trgovini Pri Mili in Despar.
Društvo slovenskih upokojence* na Goriškem prireja v nedeljo, *• marca, ob 16. uri v Kriški ulici družabno srečanje. Miladin Černe bo predvajal film o Japonski. Vstop je prost.
Slovensko planinsko društvo obvešča člane, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja Zimskih športnih «* ger. 6. marca na Zoncolanu, da s® do 2. marca prijavijo na sedežu drU* štvaT "oziroma v trgovini Bavcon.
Ob zaključku tečaja o favni in flori naše dežele, tečaj je priredila g®" riška pokrajinska uprava, bo jutri ob 19. uri v pokrajinski sejni dvorani predavanje na temo Narava danes. Predvajali bodo tudi razne diapozitive.
Kino
MENDA V PETEK ZVEČER
TATOVI TUDI V URADIH NA MEDNARODNEM PREHODU
Vlomili so v tri pisarne špedilerskih podjetij • Plen je bil tokrat skromen
Neznanci so vlomili v tri pisarne treh špediterskih podjetij na mednarodnem mejnem prehodu pri Vrtojbi, potem ko so brez prevelikih težav odprli vhodna steklena vrata.
Po vsej verjetnosti so poskušali s silo odpreti tudi vrata drugih u-radov, vendar jim to ni uspelo in so se morali zadovoljiti s sila skrom-

Keramika Brunetta
TRŽIČ • Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129
Termopalex
ogrevu radiatorje vs- hiše z ognjem kamina: od 19.000 do 30.000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzijah: 76—96—A106.
Ventilpalex
camln s toplim ventlllranlm •rakom z dejanskim donosom id: 500 do 900 ms/h Dobite ga lahko v verzl|ah: 60—76—96.
nim plenom. Odnesli so le 170 tisoč lir, ki so jih našli v predalu v uradu podjetja Englaro - Besti, medtem ko so menda iz uradov Sit-espressa in Moretti odšli praznih rok, čeprav bi lahko izmaknili nekaj žepnih računalnikov, kolke in drugo blago. V dvonadstropni zgradbi ima urade kar 24 špediterskih podjetij.
Čudno . e zdi, kako so tatovi, menda gre za tri mlade fante, neopazno prišli v poslopje, ki je nedaleč od samega prehoda in na dobro o-svetljenem mestu. Menda so tatinski podvig opravili v petek zvečer.
Razstave
V goriški galeriji II Torchio je do 4. marca odprta razstava slik goriške slikarke Marie Grazie Perso-lja. Galerija je odprta ob delavnikih od 10.30 do 13. ure, ob ponedeljkih je galerija zaprta.
GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP
ZAGREBŠKI
MADRIGALISTI
Dirigent: Vladimir Kranjčevič
Katoliški dom.
v t o r i k, 1. marca, ob 20.30
Gorica
VERDI 15.30-22.00 »Dio li fa poi JI accoppia*. J. Dorelli, L. Banfl-Prepovedan mladini pod 14. letom-
CORSO 15.30-22.00 «Executor». K-Wahl in A. Watson.
VITTORIA 16.00—22.00 »La ragazz* di Trieste*. O. Muti in B. Gazza-ra. Barvni film. Prepovedan ml*" dini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Bingo bon-go».
PRINCIPE 14.00-22.00 «ET - l’extrar terrestre*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Peter in njegov zmaj»-Mladinski film. 16.00-18.00 »Podgane z asfalta*. Mehiški fll**1, 20.00 »Maškerada*. Slovenski fi'n’-
SVOBODA 16100 »Peter in njegov zmaj*. Mladinski film. 18.00 20.00 »Lov za izgubljenim zakladom*. Ameriški film.
DESKLE 17.00 «Tom v skok. JeriT v jok*. Ameriška risanka. 19-"? »Oblečena da ubija*. Ameriški triler.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. 1. maja 94, telefon 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38, telefon 84-268.
Včeraj-danes
Iz soriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Lorena Macor. Flavio Perco, Lorenzo Diviacchj. Marco Devetak, Debora Franco, EU* sa Braida, Barbara Rando, Federf* ca Ulliani.
UMRLI SO: 80 letna Pavlina Medvešček, 79 letni Francesco MugerlL 63 letna Giovanna Salvador vdova Sussan, 78-letna upokojenka Ermini* Cargnol vdova Gianesi, B9-letna Maria Destri, 64 letni Domenico Faz* žari, 76-letna Pietra Martinig, Baletna Antonia Toros, 83 letna Aloj* zija Poljaz vdova Vidmar, 71-letm Pietro Škerl, 85 letni Guido Schioz-zi, 57-letna Maria Teresa Bertogn*-
POROKE: Dario Furlan in M** risa Pellizon.
OKLICI: Paolo Zuccon in Chiara Bressan, Santo Restino In Vera Curato.
POGREBI JUTRI
Ob 12. uri Margherita Ziani P®*-Birolo iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno po*®' pališče.
KULTURA
27. februarja 1983

POGOVOR Z GLAVNIM UREDNIKOM KNJIŽNIH IZDAJ PRI ZTT MARKOM KRAVOSOM
Založniški načrti med željami, tradicijo in stvarnostjo
Založništvo tržaškega tiska se je v zadnjih letih lepo uveljavilo v vseslovenskem založniškem prostoru. Ne gre tu le za število izdanih knjig, ki je lahko v primerjavi z založniškimi »mogotci* skromno, vendar veliko glede na razmere, v katerih založništvo dela, nmpak predvsem za izbiro knjig in «obraz*, ki si ga je izoblikovalo. Izvirnost, kvaliteta in tudi določena »prožnost* omogočajo, da naša založba ustvarjalno živi in ne le «životari». Knjiga je torej Pomembna dejavnost ZTT (ki se seveda ne ukvarja le s to dejavnostjo) in zato smo prosili urednika knjižnih izdaj pri ZTT MARKA KRAVOSA, da nam prikaže in obrazloži knjižni program ZTT za letošnje leto in nam pove še kako misel in dejstvo o delovanju založbe na omenjenem področju. Razvil se je intervju, ki ga objavljamo.
Program ZTT je tudi za letošnje leto pester in dovolj ambiciozno zastavljen. Kakšne pa so smerni-ce in izbire, ki se kažejo skozi In program?
Predvsem hvala za priložnost, ki omogoča tudi naši založbi, da objavi in nekoliko razloži javnosti načrte svbjih knjižnih izdaj; pa "Udi o problemih in smislu takšne nejavnosti pri nas.
Že Samo skozi letošnje leposlovne izdaje se kažejo osnovni smotri, osnovna naravnanost Založništva tržaškega tiska: ustvarjati knjigo ?a ta prostor in iz tega prostora. Omogočiti stik med ustvarjalci in domačim občinstvom, pa tudi do-Seči, da se naš človek s proizvodi svojega duha ustrezno predstavi m uveljavi bodisi v osrednjem slovenskem prostoru bodisi v italijanskem svetu.
Vsekakor se skozi program za tekoče k (o kaže bogastvo in raznolikost umetniškega snovanja, ki }sce svojo realizacijo v knjigi: ob ne odkriti tradiciji, ki jo zastopa roman Vladimira Bartola i-mamo tako zdajšnje pesniško od-rivanje na realnost v epigrama-?ki Miroslava Košute, ob pesniškem prvencu Alenke Rebule že u-Veljavljeno Ivanko Hergold z najnovejšo prozo; pa še je tu Flor-lan Lipuš. prav tako z močnim mienom in v polnem ustvarjalnem kagonu, ki pričuje o našem že dovolj utečenem sodelovanju s koroškim prostorom, predvsem seveda preko celovške založbe Drava.
V zbirki Leposlovje bo potem še oevkova knjiga z njegovimi manj snanimi teksti, preko katerih bojno lahko ponovno vzpostavljali °dnos do tega velikega ustvarjalen ljudske pripovedi. Aškerčeve Balade, sto let potem, ko jih je kvtor začel objavljati, pa spet že-Ujo približati naše epsko pesništvo, običajno vezano le na šolske klo-Pi, slovenskemu bralcu in sicer v opaznejši likovni spremljavi: mor-a® bo to tudi test glede možno-?d uveljavitve v tujem prostoru, j®k°r se je to zgodilo pred tem,, ** z Martinom Krpanom.
V zbirki Eseji bo več zanimi-*ih izdaj — saj je .o ena od oblik “Povedovanja in razmišljanja, ki 1* doživela v svetu in pri nas ne-jduten razvoj. To uspešno zvrst zastopali: Pavle Merku, ki z Pjemu lastno prizadetostjo »pri-“luškuje* svetu in se odziva vse-jdu človeškemu v njem; Mitja Ri-d'0'č. ki se opredeljuje v izboru “''ojih besedil do tako «strateških» Pddfočij naše narodne biti, kakrš-so kultura, vprašanje manjšin, ”dnos do verskega vprašanja. Prav •d?0 zanimiv bo Grmič s svojo univerzalno tematiko. Poudaril bi u še prispevek Milka Renerja o Pecifiki likovnega izraza na sionskem zahodu v tem stoletju, ki »suša ovrednotiti našo (spregledo-ano) različnost in kvaliteto v slo-enskem kulturnem prostoru. In P°lern so tu še besedila Jezikovna razsodišča, Jančar, Javor-Ljerka in Luc Menaše, Di-ddtrij Rupe).
^Jak ambiciozen in zahteven na-izdajanja esejističnih in kri-iskih besedil odraža z ene stra-jU »konjunkturo* pri ustvarjalcih n bralcih, pa tudi prizadevanja aložbe, da bi čim hitreje zapol-
»•IIMI
nili vrzeli v sklenjenosti slovenskega prostora, da bi s takimi teksti načeli vrsto vprašanj, za katere smo občutljivi, pa bi želeli tako sprožiti tehtnejše razmišljanje in poglobiti zavest o njih; z uveljavljenimi imeni pa želimo dvoje: napeljevati njihov interes na «naše» teme, pri širšem občinstvu pa utrjevati ugled našega prostora in njegovo zraščenost s sodobnimi kulturnimi tokovi na Slovenskem. Iz programa je še razvidna skrb, da bi dobrine slovenske literature uveljavili tudi pri naših zahodnih in severnih — tu vedno v tesnem sodelovanju z Dravo — sosedih. Z modernejšimi prijemi, s kvaliteto prevodov in grafične opreme, z občutljivostjo za specifiko tržišča se da tudi v tej smeri marsikaj narediti, kar bi po svoje tudi funkcionalno izrabljalo našo »manjšinsko* danost.
Bi nam lahko kaj več povedali o izkušnjah in problemih dosedanjega dela? Očitno je, da pot do današnjih načrtov in -eaiizacij ni bila brez težav.
Predvsem se pozna, da dolga desetletja ni bilo načrtne in profesionalno usposobljene založniške dejavnosti pri nas: zato so njive zaraščene Veliko je predelov v naši primorski kulturni fizognomi-ji, ki še niso imeli možnosti, da se primerno predstavijo ali sploh ugledajo luč sveta. V tem smislu se kažejo naša prizadevanja, ko smo objavili Valentina Staniča, Feigla, Budala, Samca, Grudna, nekaj je bilo storjeno tudi že za likovno področje (Hlavaty, Černigoj, Spacal), vendar še zdaleč ne dovolj, pa na etnografskem in kulturnozgodovinskem področju (izdaje Nediža in Merku), še velik je naš dolg do preteklosti!
Prav tako je treba vzpostavljati atmosfero sožitja in stimulativno vzdušje za sedanje pisce, ki tudi rabijo založniškega sogovorca v domačem ambientu, kakor založbi sicer ni do tega, da bi imela ek-skluzivo nad njimi — naj ostane slovenski založniški, knjižni prostor odprt in prepleten! Z druge strani pa je treba s posebno pozornostjo slediti mladim prizadevanjem, ki zvečine niso imela priložnosti, da se preverjajo in »utrjujejo svoje kosti* na revialnih straneh.
Seveda so veliki problemi glede jezika, kjer naši avtorji, seveda neliterati. kar precej šepajo, pa v vsem našem prostoru ni pravega strokovno usposobljenega lektorja. Hudo in vedno huje je spraviti naše izdaje preko meje. Zelo malo lahko — zaradi majhne kadrovske zasedbe našega knjižnega oddelka ZTT — storimo in strežemo izdajam po izidu, da se »plasirajo*. da se uveljavijo med bralci in kupci in kritiki. Tudi slednja ni razvita primerno v našem prostoru.
Kakšni so danes materialni in tehnični pogoji za tovrstno delo?
Vseh del, glede katerih se šele pogovarjamo z avtorji in znanstvenimi inštituti, ali jih že dopolnjujemo in pripravljamo za objavo, ali ki so že v tiskarni, je okrog 80. Za dva urednika je to dosti in velikokrat ireveč: mislim, da je to najbolj hud problem naše de-
...■■•■m,n,,,,„„„„1,m,n........
Novost na knjižni polici
Cankarjeva založba izdaja t.i. etike leksikone in male leksikone. ,rv> veliki leksikon splošnega zna-■aja je izšel že v treh izdajah, za s Je pripravljen nov veliki lek-iik °n' k' b° posvečen tehniki. Marj leksikonov je izšlo doslej de-I61' deloma že v ponatisu. Posveti1' so biologiji, kemiji, geogra-
■	J1, fiziki, matematiki, literaturi, kovni umetnosti, družboslovju,
,® asbi. okolju in slovenski književ-°sti. Slednja dva sta pravkar iz-*a °b slovenskem kulturnem praz-‘uku. Mah leksikoni so prirejeni P° izvirnikih zahodnonemške za-ozbe Herder, so pa dopolnjeni z Oblačim znanjem, nekateri pa so ■j, celoti plod domačega znanja, v® s*cer ne pomeni v celoti pre-vr na domače avtorje, tam kjer h> potrebno, pa bo založba po-krbela za domače, povsem sionske male leksikone. Tam, kjer U s!Tlotrno pa bo ostala pri pred-°Sah nemške založbe. Vsi leksi-, °hi so se izjemno uveljavili, kar Jr*8'0 ponatisi (trikrat veliki lek-k°n, pej ponatisov malih leksi-* ?ov) in izredno visoke naklade,
■	,. po 20 000 izvodov (slovenska
književnost).
Sedaj izšli tnali leksikon z na-*'nvom OKOLJE je prirejen po crnški izdaji, s tem da je polo-ica gradiva domačega izvora, cksikon nam pove, več kot kaže ^Bov naslov. Gradivo zajema vr-
sto znanstvenih panog od naravoslovnih do družboslovnih in obsega 1.850 gesel. Gesla so obdelana na razne načine, bodisi opisno bodisi da dajejo eksaktno definicijo. Leksikon govori o skrbi za kvalitetnejši način življenja tako da je vsebinsko zelo pester, saj obravnava snov od kemije, biologije, fizike, agronomije, vremeno-slovja, medicine, do urbanizacije in drugih strok. Strokovni urednik je bil Avguštin Lah, uredila pa ga je Meta Sluga.
Najbrž je mnogo zanimivejši in pomembnejši prvi slovenski leksikon, ki nosi naslov SLOVENSKA KNJIŽEVNOST. Imamo vrsto knjig, ki so posvečene domači književnosti, bodisi njenim posameznim obdobjem ali celoti. Nismo pa imeli dela, ki bi v takšni leksikalni obliki vsebovalo osnovne biografske in bibliografske podatke o posameznih, piscih. Zdaj imamo tako pomagalo, ki bo s pridom koristilo prijateljem literature in študirajoči mladini, čeprav ima leksikon le kratke biografske podatke o vsakem avtorju, oznako njegovega dela in bibliografske podate o vsakem obravnavanem avtorju. Je to prvi po abecedi urejeni literarni leksikon, pa je zato v tem bistvena novost, Sl. Rn.
javnosti, da pač nimava vsaj še vsak po dvoje rok in kakšno glavo. A zaradi tega si lahko privoščimo, da izdamo več, kot bi si sicer po materialnih osnovah naše založbe in prostora lahko privoščili. Čeprav seveda denarna stiska tudi prikrojuje naše možnosti, da v vsej polnosti odrazimo v knjigi, kar se na duhovnem področju pri nas dogaja.
Pa še so tu problemi z opremljenostjo in zanesljivostjo (predvsem kar se rokov tiče — o tem vedo največ naročniki zbirke Jadranskega koladarja) tiskarn. No, naj omenimo še, kje nimamo težav: pri likovnih opremah, za katere kvalitetno skrbi naš Graficen-ter ob sodelovanju tudi drugih domačih likovnih mojstrov.
Uspešnost neke založbe je v veliki meri odvisna tudi od odzivnosti, ki jo ima le-ta pri publiki, kritiki in seveda pri samih avtorjih?
Na kratko in v zaporedju: dobro glede občinstva, bolj ali manj zadovoljivo (bolj v osrednji Sloveniji, manj pri nas) glede kritike, dober in številen je tudi odziv med avtorji iz osrednjega prostora in domačih, predvsem srednje in mlajše generacije.
Ob povedanem se seveda samo ponuja vprašanje o odnosu, ki ga ima ZTT do italijanske kulturne stvarnosti, mislimo predvsem na prevodno literaturo. Vprašanje se ponuja že zaradi prostorske lege založbe ir seveda zaradi širše stvarnosti, v kateri založba deluje.
Prizadevamo si. da bi se razložili in se postavili s slovensko kulturo in problematiko tudi do sosedov. Je pa to široko in zahtevno področje, ki zahteva pridobitev kvalitetnih, tudi strokovno profiliranih prevajalcev, sodelovanje z italijanskimi založniki in razpečevalci. ustrezno poznavanje in obdelovanje italijanskega tržišča in medijev. In precej denarja.
Vendar si ta prodor Slovenci moramo privoščiti: kulturne vrednote utirajo pot za vsakršno, tudi politično in gospodarsko uveljavljanje. Je razkošje, ki nam daje dihati in nas rešuje iz tesnobe in utesnjenosti zaradi narodnostne izpostavljenosti, ogroženosti. Nekaj izkušenj, dela in vezi naša založba že ima, vendar bi morali k temu pristopiti bolj velikopotezno in predvsem usklajeno in ob sodelovanju vseh slovenskih založb in jugoslovanskega založništva.
Do tu ste nam »odkrili* predvsem to, kar se rojeva na literarni »gredi*, ki je pri nas seveda priljubljena. Založba pa se že več let ukvarja tudi s publikacijami znanstvenih ln~ raziskovalnih del.
številni in priduktivni znanstveni delavci še kako dopolnjujejo u-stvarjalni ambient. V zadnjih letih se niso 'e strokovno utrdili in razvili, čutijo tudi potrebo, da svoje znanje in delo objavljajo. Uveljavljanje znanstvenega pristo-
pa v našem ravnanju na političnem, prostorsko - gospodarskem, socialnem in kulturnem področju je po mojem mnenju eden najpomembnejših kvalitativnih korakov v zadnjih letih pri nas. Veliko zaslug glede tega je imel dr. Karel šiškovič: ne samo, ker je ustanovil in spodbujal znanstvene inštitucije — se pravi najprimernejše ambiente za interdisciplinarni pristop k naši stvarnosti, temveč tudi. ker jih je razporedil na celotnem našem področju, v vseh treh pokrajinah. Tesno smo z njim sodelovali, saj je bil član našega založniškega sveta in poudariti moram. kako se je vedno zavzemal ne samo za socio-politološke študije, pravne analize in gospodarsko teritorialne obravnave, ampak tudi za izrazito humanistične vede, kakršne so jezikoslovje, etnografija, zgodovina z zgodovino umetnosti, ki so bile ;n še so izrazito pasivna področja pri nas. Tako se njegova skrb ni omejevala le na Slori v Trstu, Gorici in v Vidmu, ampak je spodbujevalno učinkovala tudi na «Nedižo» v Špetru, na znanstvene odseke NŠK, na slovenske univerzitetne delavce v Trstu in Ljubljani.
Od te njegove dediščine v znanstvenih programih naše založbe še živimo, težko bo pa v bodoče zapolniti vrzel, ki je nastala s prerano smrtjo dr. šiškoviča.
Kak naslov?
Pravkar je izšla Tiha asimilacija, sociopsihološka študija o nacionalnem odtujevanju. Nace Šumi pripravlja veliko monografijo o umetnostnih, kulturnih in zgodovinskih dobrinah zahodnega slovenskega ozemlja: nekakšni »Zakladi Slovenije* za naše območje. Etnografsko področje obdeluje skupina, in svoje izsledke na plesno glasbenem področju in v materialni kulturi bomo objavili v zborniku Beli kamen, sinje morje. Tu je še z več znanstvenih vidikov pomembna objava starega rokopisa iz Čente, ki jo pripravlja Pavle Merku, pa večletna raziskava o-nomastike v Trstu v poznem srednjem veku, kjer z Merkujem sodeluje eden najvidnejših znanstvenikov s tega področja De Felice. Več let bo tudi teklo delo pri pripravi Geografskega leksikona za zamejsko področje, s katerim dr. Savnik dopolnjuje svoje življenjsko delo. Zelo počasi pa napredujemo s pripravo za tisk tako nujnega načrta, kakršen je italijansko-slo-venski gospodarski slovar.«
Verjetno bi bilo treba omeniti še kak naslov, recimo tematiko NOB?
Narodnoosvobodilni boj med Slovenci v Italiji ne moremo pri nas omejiti na‘č5Š vojne: pravi boj smo imeli pri nas vse od leta 1920/22 in tudi v povojnem obdobju vsaj do 1954. Zavest o pomembnosti tega obdobja in zgodovinska zavest polpretekle dobe pa se žal še ni odrazila v primernem številu izdaj in v vseh pristopih:
nekaj je obravnavanega v raznih naših zbornikih, nekaj še v dragocenih spominih Vilfana, Beblerja, Babiča; veseli smo, da bomo letos preko pripovedovanja dr. Sardoča lahko opozorili na prispevek TIGR med obema vojnama.
Na koncu po vsem tem še paradoksalno in nekoliko provokativno vprašanje: čemu sploh rabi taka inštitucija, kot je založba? NI to samo birokratski člen med ustvarjalci in bralci?
vprašanje žal niti ni tako osamljeno, kot bi človek mislil in morda bi bilo prav vsaj načeti problem. Če želimo neoporečen izdelek — knjigo, ki mora biti trajnega kulturnega pomena, se ga je treba lotiti strokovno: ni dovolj profesionalna ali umetniška potenca avtorja. Do tega, da doživi knjiga svojo uveljavitev v javnosti in pri bralcih, je potrebno veliko postoriti. Načrtovati in spodbujati je treba poglobljen odnos — včasih zadošča že. če ima avtor nekakšno garancijo, da bo svoj tekst lahko objavil — navadno se šele takrat ustvarjalec zavzeto in zbrano loti pisanja. Treba je te posamične napore tipizirati, da jih bo med obsežno produkcijo vseh založb lahko naštel tisti, ki ga določeno področje zanima, ne samo ozek krog avtorjevih prijateljev. Treba je rokopise tehnično in likovno čimbolj ustrezno opremiti, morda stvar lektorirati, prevesti izvlečke, opraviti korekture: se kompetentno pogajati in dogovoriti s tiskarnami. s knjigotrško mrežo, z javnimi občili. Seveda lahko *o opravi tudi vsak avtor, vsaka inštitucija posebej: kot lahko vsak kmet pridela in proda direktno svoj
krompir. V modemi družbi pa načrtujemo vrsto krompirja, ki ga je treba pridelati, ga dati ob pravem času, na pravem mestu in v pravi konfekciji naprodaj. Kmet je strokovnjak le za čimvečji in čim-boljši krompir. Je morda knjiga kaj manj od krompirja? Pa ni to vsem tako jasno. Na primer skrbništvu za slovenske šole pri nas, ki skrbi za učbenike. Da ugledajo luč sveta, bolj ali manj uspešno in ustrezno, je odvisno vse od‘avtorjev, ki morajo biti tehnični u-redniki. lektorji, korektorji, o-premljevalci, se ukvarjati z avtorskim pravom, tiskarnami; zato da potem njihova knjiga ne more biti legalno niti v prosti prodaji v naši knjigami, kaj šele, da bi šla čez mejo, da bi prišla do recenzentov itd.
Sploh mislim, da se kulturna f~z-vitost kakega ambienta kaže predvsem v razvitosti profesionalnih struktur: ena od mnogostranskih kulturnih žarišč pa je prav gotovo tudi založba, ki deluje na stiku med privatnim (avtorjem) in javnim (bralci), med kulturo, industrijsko proizvodnjo (tiskarne) in trgovino (knjigarne, akvizicija), med duhovno dobrino, ki jo vsebuje vsaka knjiga in javnimi občili, strokovno kritiko, knjižničarstvom.
Glede vsega tega smo pri nas. tudi kar zadeva funkcije Založništva tržaškega tiska v našem življenju, šele na Sredi poti. Predvsem zaradi takih vprašanj, ka kršno ste mi nazadnie zastavili (tokrat dobronamerno in kot izziv naši javnosti).
Vprašanja postavil
A. M.
Miniaturna izdaj a Sonetov nesreče
Tomaž Kržišnik
sta vi ja slika. Je to miniaturna, 5x5 cm »velika*, v platno vezana izdaja Sonetov nesreče in sicer v devetih jezikih: poleg slovenščine še hrvaška, srbska, makedonska, ruska, angleška, nemška, francoska in italijanska izdaja — vsaka v omejeni nakladi 300 izvodov. Prešernove sonete spremljajo likovne interpretacije Tomaža Kržišnika, ki je tako v nekaj letih že četrtič na svojstven način pristopil k Sonetom in jih skušal doživeti in odraziti na sodoben grafični način. Pri italijanski izdaji, za katero je prispeval prevode Franc Husu, je sodelovalo Založništvo tržaškega tiska, pri
Pred kratkim je bila v Ljubija- nemški celovška Drava, koncept ni predstavljena javnosti drobna celote in izvedba pa je delo Can-in dragocena knjižica, katere o- karjeve založbe, oziroma urednika vitek v naravni velikosti pred- Martina Žnidaršiča.
Knjižne novosti ZTT za leto 1983
(Nadaljevanje na S. strani)
Izvirno leposlovje
Anton Aškerc: BALADE
Reprezentativen izbor z jezikovno redakcijo in originalnimi ilustracijami.
Vladimir Bartol: ČUDEŽ NA VASI
Se neobjavljeni roman tržaškega pisatelja obravnava nekakšne parapsihološke pojave in spletke, ki se okrog tega razvijejo v okolici predvojne Ljubljane.
Florjan Lipuš: ODSTRANITEV MOJE VASI
Novi roman koroškega avtorja z intenzivno govorico izrisuje odtujenost m tesno sodobnega človeka. Soizdaja z založbo Drava.
Alenka Rebula . Tuta: NOČI IN DNEVI
Pesniški prvenec tržaške avtorice odlikuje zgoščenost izraza in plastičnost podob, ubeseduje pa intimne predele človekove eksistence.
Ivanka Hergold: POJOČI OREH
Zbirko lirsko-intenzivnih novel, zvečine so še neobljavljene, zaznamuje hrepenenje po trajnejših vrednostih v posameznikovem bivanju.
Miroslav Košuta: ROBIDNICE IN MALINE
Zbirka obsega sto epigramov, ki se zajedljivo pa tudi prizadeto lotevajo ljudi in pojavov predvsem v Trstu, a tudi v Ljubljani in v svetovni razsežnosti.
France Bevk: POVESTI O STRAHOVIH
Novele in črtice, polne ljudske fantastike, je pisatelj že zbral v knjigo leta 1933. V pričujoči izdaji bomo Izbor dopolnili.
Zbirke Eseji
Pavle MerkO: POSLUŠAM
O jeziku, glasbi, o vsem, po čemer sliši človek svet — in se mu odziva.
Mitja Ribičič: GLASNA RAZMIŠLJANJA
Razmišljanja in stališča o pomembnih vprašanjih slovenske narodne identitete in eksistence na področju kulture, manjšin in vere.
Vekoslav Grmič: HUMANIZEM - PROBLEM NAŠEGA ČASA
Neortodoksno pisanje ob izrabljenem, zlorabljenem, izpraznjenem izrazu za človekovo bivanje in delo v družbi.
Milko Rener: ZAHODNA VARIANTA SLOVENSKEGA SLIKARSTVA
Oris svojevrstnosti in kvalitete, ki ju je v prvi tretjini stoletja go-riški oz. primorski prostor prispeval k slovenski likovni kulturi.
Več avtorjev: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE
Izbor besedil, ki ga je ta forum pošiljal Slovencem, da bi poglobil njihov odnos do jezika in do lastne identitete.
Drago Jančar: ESEJI
Izbor objavljenih in neobjavljenih tekstov.
Luc in Ljerka Menaše: MED LJUDMI IN SPOMENIKI, II. knjiga
Sodobna revalorizacija slovenskega likovnega dogajanja.
Jože Javoršek: OKNA
Razgledovanje po svetu kulture, med gibali človekove zavesti.
Zbirka Eseji
Dimitrij Rupel: KNJIŽEVNA KRITIKA
Izbor kritiških prispevkov, s katerimi je švtor spremljal sodobno dogajanje v širšem jugoslovanskem prostoru.
Slovensko leposlovje v prevodih
Fran Levstik: MARTIN KRPAN - v italijanščini
Barvne ilustracije Klavdij Palčič, prevod za prvo knjižno izdajo v italijanščini sta pripravila Patrizia Raveggi in Alojz Rebula.
Fran Levstik: MARTIN KRPAN — v nemščini
V enaki opremi kot ital. izdaja, soizdajatelj založba Drava v Celovcu. Prevod Helga Mračnikar.
Prežihov Voranc: POŽGANICA — v nemščini
Soizdaja z založbo Drava, Celovec.
Ivan Cankar: ČRTICE IN NOVELE — v nemščini Soizdaja z založbo Drava, Celovec.
Znanstvene izdaje
Nace Šumi: SVET NA SLOVENSKEM ZAHODU
Monografska obdelava umetnostnih, naravnih in zgodovinskih vrednosti v krajih, kjer živijo Slovenci v Italiji. Bogato fotografsko gradivo je prispeval Janko Furlan.
Izmail Sreznevskij: BENEŠKI SLOVENCI
Delni reprint razprav slovitega slavista v polemiki z B. De Cur-tenayem. Opredelitve sodobne slavistike do klasikov znanstvenega raziskovanja slovenskega jezika in ljudske kulture. Uredil Ivan Verč. Več avtorjev: BELI KAMEN, SINJE MORJE Etnografski zbornik je prvi poizkus zajetja plesnega, glasbenega in predmetnega ljudskega izročila med Slovenci v Italiji.
Pavle Merku: POPIS DAJATEV ZA GOSPODO V ČENTI
Pergament iz leta 1393 omogoča vpogled v narodnostno situacijo, v družbene raztnere v tedanji Beneški Sloveniji, prinaša pa tudi veliko zanimivega gradiva na področju onomastike.
Zmaga Kumer: KOROŠKE NARODNE PESMI, I-V Soizdaja z založbo Drava, Celovec.
Tematika NOB in antifašizma
Dorče Sardoč: SPOMINI
Pričevanje enega od ustanoviteljev in vodilnih političnih delavcev v medvojni antifašistični organizaciji Primorecev TIGR. Uredila Lida Turk, spremna beseda Milica Kacin Wohinz. Soizdaja z založbo Lipa. Več avtorjev: POMNIKI NOB NA KOROŠKEM Soizdaja z založbo Drava, Celovec in založbo Borec v Ljubljani. Ivan Bratko: POLITIČNI INTERNIRANCI V ITALIJI 1941 - 1943
Mladinska in otroška dela
Vinko Moderndorfer: KOROŠKE PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE Soizdaja z založbo Drava, Celovec.
Igo Gruden: IZBOR OTROŠKIH PESMI
Svetlana Makarovič: ZA EN GOBČEK PESMI (knjiga, plošča in V&SGtfl)
Janez Bitenc: NAŠA ČETICA KORAKA (knjiga, plošča in kaseta) Janez Bitenc: MEDVEDKI (knjiga, plošča in kaseta)
Wilhelm Busch: VRAN VRAGOLJAN, prevod Svetlana Makarovič
(knjiga, plošča in kaseta).
Janez Bitenc: KAM, BARČICA, KAM? (knjiga, plošča in kaseta) Janez Bitenc: PESMICE O SREČI (knjiga, plošča in kaseta).
Razno
Mirko Hrovat: ZRCALO ŽIVLJENJA
Ljudska modrost v slovenskih pregovorih in rekih.
Edgar Lavov: KARTUZIJA PLETERJE JADRANSKI KOLEDAR 1984
Družboslovni zbornik in kronika življenja Slovencev v Italiji.
Neleposiovne izdaje v drugih jezikih
Ivan Bratko: POLITIČNI INTERNIRANCI V ITALIJI - v Italijanščini Stefano Bianchinl: JUGOSLOVANSKO SAMOUPRAVLJANJE (1963 1974) — v italijanščini. Soizdaja z Editori Riuniti.
E. Lavov: KARTUZIJA PLETERJE - v hrvaščini E. Lavov: KARTUZIJA PLETERJE - v nemščini Soizdaja z založbo Drava, Celovec.
Mario Magajna: TRST V ČRNOBELEM — v italijanščini Fotokronika tržaškega reporterja iz let 1945 - 1980.
KOVINSKE ZASTEKLITVE
DOLINA
•	premična in klasična vrata
•	verande
•	okna
•	brezplačni predračuni TRST — Dolina 271 - tel. 228769
sdfeni
□ bogata Izbira
preko 600 razstavt|enlh preprog oddelek zidnih tapet
Takojšnja dobava
URADNI DOBAVITELJ KULTURNEGA DOMA V GORICI
TRST
Ul. dei Bonomo 5-A (vogel Dreher) Telefon 569285
R. Ricambi E. Elettrodomestici T. Trleste
Nadomestni deli za elektrogospodinjske stroje vseh znamk: ZOPPAS - CANDY - REX - INDESIT - CASTOR - IGNIS — .AEG - PHILIPS - RIBER - TRIPLEX - SAN GIORGIO -SIEMENS — SILTAL.
Trst — P.zza Foraggi 8 Tel. 774418
Xumt tfHrte -
TRST
Šalita d| Gretta 6/a, 8/a Tel. 040/422491
—	obrtniška Izdelava vseh vrst senčnikov po naročilu
—	na jI >gi
ves potreben material, da sami Izdelate senčnike predmeti za opremo In darila
ars cretaria
LONČENI IIDELKI PO NAROČILU
GABRIJELE OZBIČ Obrtniška delavnica in prodaja:
Ulica Settefontane 25/D • Trst Telefon 772731

Vaillant
t.p.a.
Stenski kotli in bojlerji na plin
Conski zastopnik, asistenca in nadomestni deli:
Podjetje GIARETTA LUIGI
34126 TRST — ULICA G VERGA 16 — TEL 040/574-313
milo mine!
Lastnik A. Tasca
TRST - TRG GOLDONI 8-9 tel. 040/793605
NAMIZNE LUČI
V spomin
Marcella Mascherinija
Z izgubo Marcella Mascherinija gov najbližji svet bil izhodišče in je Trst še za en del revnejši in cilj vseh njegovih emocij, vsega bolj zapuščen. Ob vseh njegovih njegovega umetniškega izražanja, raznovrstnih, znanih in ob vsaki Sočnost in mediteranska tempe-priložnosti poudarjenih težavah, se ramentnost njegovih skulptur, n jenom takšna vrzel na področju govih javnov in nimf, je s ča-kulture, kot je prav smrt genial- som zadobila še bolj precizen in
nega umetnika, zazdi še toliko bolj neznosna, ker je z njo pri-
obeležen značaj, porojen od intimnosti umetnika z oblikami in živ-
zadeta sama podoba mesta, njen Ijenjem svojega ožjega okolja, z najplemenitejši, duhovni izraz. Na- morfologijo Krasa, skozi trpkost ša zavest o človeški izmerljivosti katerega je vdihoval svojim ju-vsega. kar nas obdaja, je ob ta- nakom najgloblja spoznavanja o kem dogodku bolj živa; vemo, da dramatičnosti in usodnosti življe-je predvsem od človeka odvisno, nja, vse do razcvetja njegovih kaj je kaj. Vemo, da je )il Ma- zadnjih bronastih stvaritev, čud-scherini eden od tistih ljudi v na- nih, zagonetnih in morda metafo-šem mestu, ki so mu s svojo u- ričnih rož in sadežev na osuše-stvarjalnostjo, ugledom, vztrajno- nih vejah in olesenelih grčah, ki stjo vseskozi skušali dajati kul- porajajo v človeku slutnje o skriv-turni ton in dimenzijo. Njegovo nosti življenja in smrti.
umetniško delo, njegova kulturna zapuščina sta sicer tu in pred-
Po hudi bolezni pred kakšnim letom je kazalo, da si je opomo-
stavljata bogastvo za naše mesto gel in je spet prihajal na razsta-in za umetnost sploh, vendar brez ve ter se pogovarjal s prijatelji, njegove žive prisotnosti bo Trst kot je to rad delal vedno poprej, prav gotovo še nekoliko bolj ob Svoj entuziazem za umetnost in robu dogajanja, še nekoliko bolj kulturo je izkazoval tudi kot or provincialen in .. . izčrpan.	ganizator in pobudnik raznih ini-
Mascherinijeva življenjska izku- ciativ, predvsem likovnih in gle-
šnja se je odigrala skoraj v ce loti v našem mestu; rodil se je sicer v Vidmu leta 1906. prvo svetovno vojno je preživel v Abrucih
daliških. Verjel je v odprtost kulture in izkazoval pozornost tudi najmlajšim umetnikom, če je v njih spoznal kreativno moč, in to
vse ostalo življenje pa v Trstu. S tudi takrat, ko ni bila v soglas-kiparslvom se je začel ukvarjati ju z likovnimi tendencami, ki jih že zelo zgodaj, kot otrok; zaradi je sam zastopal, težkih življenjskih razmer se je Nacionalistična majhnost in za-
dokopal do svojih umetniških spo- robljenost, ki smo ji žal toliko-znavanj v bistvu brez pomoči drugih, z veliko ljubeznijo do svoje-
krat priča v našem mestu, ni imela pri njem nobene vrednosti, o, s svojo Imel je spoštovanje, do slovenske genialnostjo. Prejel je velika pri- umetnosti in prijdtelje med slo-znanja doma in po svetu. Užival venskimi umetniki. Tudi v tem je ugled velikih ljudi našega ča- pogledu je njegova smrt ža ndše
sa. Imel je stike in prijateljstva daleč naokrog, in vendar je nje-
mesto huda izguba.
KLAVDIJ PALČIČ
GLASBENI DOGODEK V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
Orkester Slovenske filharmonije pokazal pravo sposobnost in kakovost svoje sestave
Nastopa pianista Aleksandra Rojca in mezzosopranistke Marjane Lipovškove
Zanimivost zadnjega abonmajskega koncerta Glasbene matice, ki je bil 19. t.m, v Kulturnem domu, je bil prvi nastop z orkestrom mladega pianista Aleksandra Rojca, prvi nastop mezzosopranistke Marjane Lipovškove v Trstu in izvrstno izvajanje orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom zagrebškega dirigenta Milana Horvata.
Glasbeni matici gre priznanje, da posveča posebno pozornost svojim bivšim gojencem, ki so V toku študija kazali nadarjenost. Tako je tudi Aleksandru Rojcu, omogočila nastop s simfoničnim orkestrom, potem ko je pokazal veliko željo, da se posveti koncertni dejavnosti in je tudi zadovoljivo u-spel v samostojnem recitalu. Leta mu je seveda nudil veliko več možnosti, da pokaže, poleg čisto pianističnih vrlin, dimenzije dojemanja vrednot in sposobnosti za njihovo poustvaritev. No, pa so za mladega pianista tudi Francko-ve Simfonične variacije lahko vabljivo delo, ki v njegovi interpretaciji vzbudi prepričljiv doživljajski odziv, zlasti ako uspe dirigentu kar najtesneje spojiti solista in orkester v enotno oblikovanje, kar se je tudi dogajalo, nazorno se je razvijalo interpretiranje. Ob tem se je odražal seveda tudi zanosno oblikovalni delež solista Aleksandra Rojca, ki je pokazal določen napredek tako v igri kakor v pogledu kreativne sposobnosti v primerjavi s prejšnjimi nastopi in snemanji. Seveda je pot k vedno večji popolnosti in mojstrstvu praporna in včasih tudi dolga.
Pri Lipovškovih Pozabljenih pesmih se poraja občutek, da bi tudi ob manjšem, komornem ansamblu ali celo ob samem klavirju. ne izgubile svoje izpovedne izrazitosti. Saj se v njih zrcali posebno močna in značilna lirično izpovedna narava skladateljeve osebnosti; vsaka zase učinkuje s svojo ekspresivnostjo neposredno. Poslušali smo jih v izvedbi, kakršne verjetno ne bi mogli pričakovati boljše. O mezzosopranistki Marjani Lipovškovi smo na tem mestu že pisali ob njenem prvem nastopu v Kopru l. 1977, ki je pomenil tudi začetek njenega hitrega umetniškega vzpona v svetu in s sodelovanjem na večeru skladb njenega očeta ob 70-letnici*. prav tako v Kopru. Od takrat pravzaprav nimamo kaj popehnfga tjgfjatj, kajti že prvi njen nastop jo je pokazal kot pevko izvrstno oblikovanega, lepega, po vsem obsegu izenačenega glasu, posebno pa je presenetila vi-
•imiiiiiiiiitMiiiiiiiiiniHMiiiiMiiiimiiiMiiiiHmiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiuniiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiitiiimiiiuiiiiiiuiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiHmiHiiiiiiii
MED SLOVESNOSTJO V LJUBLJANSKI NARODNI GALERIJI
Plečnikovo nagrado za življenjsko delo so podelili arh. Ivu Spinčiču
Plečnikovo medaljo so prejeli dr. Nace Šumi ter skupaj arhitekti Miha Kerin, Majda Kregar in Edo Ravnikar mlajši ter statik Ervin Prelog
V	ljubljanski Narodni galeriji so slovesno podelili Plečnikove nagrade za leto 11182. Nagrado je prejel Ivo Spinčič za življenjsko de o. Plečnikovo medaljo pa so prejeli dr. Nace šuini ter skupaj arhitekti Miha Kerin. Majda Kregar in Kdo Ravnikar mlajši ter stadk Ervin Prelog.
.Arhitekt Ivo Spinčič sodi v sta rejšo generacijo slovenskih arhitektov (rojen je bil 10. januarja I9u3) in je v njej tisti, ki je s svojim delom že od začetka svojega delovanja v domovini odločno prispeval k razvoju slovenske arhitekture. Bil je eden redkih začetnikov funkcionalizma pri nas in je likrati avtor nekaterih najboljših del te usmeritve pn nas.
V	utenitijilvi Plečnikove nagrado arhitektu Spinčiču je med drugim zapisano, da je njegova ar hitektura s svojo kakovostjo omogočala. da se je slovenski funk cionalizein tudi po svojih kulturnih vrednostih lahko enakovredno meril z deli, ki so nastajala iz drugačnih usmeritev. S tem pa .je bistveno prispeval k temu, da danes lahko govorimo o pluralističnem razvoju nase arhitekture med obema vojnama, a tudi kasneje. Ivo Spinčič je skupaj z nekaterimi svojimi vidnimj sodobniki zaslu žen. da so ideje moderne arhitekture lahko docela nedvoumno prodrle tudi na naša tla.
Ivo Spinčič je opozoril naše z.e s svojimi šolskimi deli, razstavljenimi v Ljubljani leta 1926, ki so že označevala njegov preliod od ekspresionizma k funkcionalizmu. Leta 1929 je kot arhitekt Mestnega gradbenega urada v Ljubljani zasnoval stanovanjsko naselje ob Vilharjevi cesti. Njegove realizacije in projekti iz tridesetih let dokazujejo, da je uspešno obvladoval sleherno nalogo in merilo. Iz tega časa je značilna palača Viktorija na Cankarjevi cesti 4, hiša na vogalu Pražakove in Miklošičeve ceste ter hiša dr. Perhavca v Mariboru. V letih 1966-61 je nastala njegova Pesti vatna dvorana na Bledu, skoraj istočasno (1959-1984) pa njegova arhitekturna ureditev Vogla. Manj ie objekte je znal zliti z okoljem.
s Ski hotelom pa ni le postavil jasnega in od daleč opaznega pro-storsKega mejnika, temveč je se zlasti dokazal, da dober arhitekt tudi v krajinsko najbolj občutljivem okolju lahko postavi dobro in lepo stavbo.
Ob več kot štiridesetih jioinemb-nejšiii arhitekturnih projektih in realizacijah je pomemben Spinči-čev opus še na področju notranje arhitekture in oblikovanja pohištva, knjižne opreme, gledališke in filmske scenografije ter urejanja razstav. Pisal je o problemih moderne arhitekture in skupaj z Jožetom Mesarjem izdal knjigo Stanovanje (1930).
Profesor dr. Nace Šumi je dobil Plečnikovo medaljo kot eden najpomembnejših raziskovalcev arhitekturne preteklosti na Slovenskem. 7. njegovimi znanstvenimi prizadevanji je zgodovina stavbarstva od renesanse do naših dni postala oprijemljiv pojem v naši kulturni zavesti. Njegove knjige o secesijski in baročni arhitekturi, ki jim je pozneje dodal se pregledno napisan tekst o stavbarstvu 16. in 17. stoletja na Slovenskem. so še vedno temeljna dela s področja zgodovine arhitekture pri nas. Nace Šumi je pomembno deloval tudi pri varovanju naših arhitekturnih spomenikov. Posebno pozornost je po svetil tudi raziskovanju dela Jožeta Plečnika Z razlago uporabe historičnih prvin v njegovi arhitekturi je opozoril na Plečnikovo temeljno naravnanost k aktualni, moderni, a hkrati na širino pobud, ki so bile v novejšem razvoju ustvarjalno komaj dobro načete.
Plečnikovo medaljo za realizacijo grajskega stolpa v Ljubljani so prejeii Miha Kerin. Majda Kregar. Edo Ravnikar ml in Ervin Prelog. Avtorji s svojim delom dokazujejo, je rečeno v utemeljitvi priznanja, da nedotakljivost arhitekturnega spomenika ne določa njegov izdvojen pravno-pomenski status, ampak jasnost in popolnost njegovega umetniškega sporočila na eni strani, na drugi strani pa skladnost med hierarhijo označe nih pomenov ter vsebino, ki jo arhitekturni spomenik omogoča in
osmišlja. Realizacija grajskega stolpa to spoznanje povsem potrjuje. Tako kot zastavljena obnova celote izhaja tudi preureditev njenega fragmenta iz predpostavke. da sta ljubljanski grad in njegov stolp kot ena od dominantnih sestavin duha mesta preskromno in premalo označena v hierarhiji mestnih spomenikov. Avtorji so zato poskusili grajski stolp kot element tipološke označitve gradu poustvariti na novo v bolj izrazit in trajnejši člen arhitekture mesta. Izvedba grajskega stolpa je s tem že napoved bodoče celote obnovljenega grajskega kompleksa.«
M. Z.
■niitriiiiiiMiiiiiiiiHMtittttMtimitiiif
soka interpretativna sposobmst, njena oblikovalna dognanost, ki jo je potrdila tudi na tem večeru. Skratka, je umetnica visoke kulture, obdarjena z izjemnim bogastvom muzikalnega občutja, z močjo pronicljivega dojemanja in poustvarjanja. Zato je vsaka pesem izzvenela v doživljajski napetosti, oblikovno dovršena in močno prepričljiva.
Orkester Slovenske filharmonije, kar pomnim, še ni tako zazvenel no odru tržaškega Kulturnega doma. Tokrat je tudi v Trstu pokazal pravo sposobnost in kvaliteto svoje sestave. Tokrat so tudi violine. posebno prve, pokazale, da se lahko zlijejo v čisto in enotno igro, kajti tako popolne homogenosti, ki jo lahko zasledimo le pri najboljših orkestrih v svetu, tu v Trstu še nismo slišali, kakor
tudi ne take zvočne uravnovešenosti celotnega orkestra in njegove kompaktnosti, pa naravnost sijočega interpretativnega zanosa, kakršnega smo spoznali na tem večeru. Višek svoje moči in lepote muziciranja je orkester dosegel seveda pri izvedbi Suite iz baleta Romeo in Julija S. Prokofjeva. Oblikovanje je bilo močno nabito z napetostjo, ki je niti najmanj ni zmotilo nekaj trenutkov ritmične nepreciznosti; ta je nastala, povsem sodeč, zaradi šibke odrske slišnosti, ko je dirigent hotel še bolj sprostiti orkester. Interpretacija, kakršno je zasnoval in utelesil s tem orkestrom Milan Horvat, je vzbudila nepozabno doživetje in mislim, da predstavlja izjemen dogodek tudi za Slovensko filharmonijo samo.
IVAN SILIČ
RAZVEJANO KULTURNO ŽIVLJENJE V LJUBLJANI
Priprave na 15. mednarodni grafični bienale, ki bo gotovo največji doslej
Do otvoritve bo Mladinska knjiga izdala veliko monografijo tržaškega grafika Lojzeta Spacala
Do otvoritve 15. mednarodnega grafičnega bienala v ljubljanski Moderni galeriji je še štiri mesece, vendar organizacijski odbor deluje praktično brez prekinitve od minulega bienala. Za jubilejno prireditev je že izšel lep plakat, ki prinaša reprodukcije štirinajstih grafik dobitnikov velikih nagrad na vseh bienalih. V Beogradu je ob dnevu republike izšla serija petih znamk z motivi grafik predstavnikov ljubljanske grafične šole*: Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca. Rika Debenjaka, Janeza Bernika in Adriane Maraž, kar pomeni izredno možnost popularizacije slovenske grafike v svetovnih filatelističnih krogih. Katalog jubilejnega bienala bo v knjižni
mimaniHHitiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiuaiuniniinnniiiiimiiiiHiiiNnniimiiiNrfHiuiniMiiiiNluvuiniiitiiiHiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiHKiiiin
«VAJE V SLOGU» GLEDALIŠKE SKUPINE KD VESNA
Gledali smo odgovorno in inteligentno gledališko in hkrati kulturno dejanje
Stilem o ^inteligentni zabavic, ki jo režiser mladinske gledališke skupine kulturnega društva «Vesna» iz Križa Marko Sosič u-porablja za označitev svojega dela in dela skupine (ta je pred kratkim uprizorila gledališko lepljenko Raimonda Queneauja «Va-je v slogu»), najbrž ni povsem iz trte izvit. Pomeni namreč veliko več, kot bi se to zdelo na prvi pogled. Misel je prodoma, zanimiva, nevsakdanja. Bila je že predmet dokaj zahrbtnih namigovanj, češ kaj si pa ta mladi Sosič domišlja, da je? Pa vendar smo teden dni osorej prisostvovali izjemno zanimivemu gledališkemu večeru, nenavadnemu in neobičajnemu, ki bi ga lahko povsem zavestno označili za pravi pravcati gledališki dogodek. Pa povejmo pošteno in priznajmo si: Marko Sosič ni odkril nobene gledališke Amerike, kriška mladinska gledališka skupim in Križ msploh nista Indija Koromandija, kjer je vse,cvetoč e. in ozaljšano z blagim pokrobUeljstvom boginje Talije. Prej nasprotno: režiser Marko Sosič dokončuje svoj študij na zagrebški filmski akademiji in kot mlad ustvarjalec šele razmišlja o svetu. Kriška mladinska gledališka skupina pa je skupinica mladih (podobm tistim svojim sovrstnikom iz Boljunca, ki so pred le tom dni tudi šli v podobno' gledališko avanturo), ki jih druži nekaj zelo preprostih in prav nič umetniških lastnosti:	mladi so,
življenjski, povsem neobremenjeni z gledališčem in njegovimi iz-mi, predvsem pa z veliko mero volje in optimizma želijo drugače gledati v ta naš svet.
Raimond Oueneau ni novo ime v slovenskem kulturnem prostoru. Ljubljansko Mladinsko gledališče» je že uprizorilo njegovo «Ci-co v metroju», ljubljanska Mala Urama in eksperimentalno gledališče «Glej» pa sta tudi že pred nedavnim uvrstili v svoj repertoar «Vaje» dasi do teh premier še ni prišlo. Avtor je znan in priljubljen, čeprav je du nas prišel sorazmeroma pozno. Tako kot vse sicer, kar je novega in drugačnega. Staroavstroogrski Trst, tako zaljubljen v svoje slovenstvo in italijanslvo, poč še zmeraj ždi v svojih kulturnih mitih, hrani se s slonokoščenim stolpom preverjenega in kot «srednjeevropsko» mesto paradoksalno zavrača vse, kar prihaja iz Evrope. Taisti Trst pa seveda živi tudi na nekih usta Ijenih relacijah, ki na priliko izključujejo, da bi se nenavadno dogajalo v navadnem, drugačno v vsakdanjem ali pa preprosto povedano: da bi se besedilo Fran-
coza Raimonda Queneauja igralo v Križu. Tako je bilo tu pa tam slišati, nekaj dni pred kriško premiero po naših kulturno-prosvet-nih krogih. No, zgodilo pa se je, da se je Prosveta morala umakniti Kulturi, zakaj premiera Que-neaujevih «Vaj v slogu» ni bilo samo pomembno kulturno dejanje ampak še kaj več. Kriška publika, ki je oba večera do kraja napolnila dvorano doma «A. Sirfc*, je sprva nekam zbegano in nepripravljeno sledila tem slogovnim vajam, potem pa iz vaje v vaje doživljala nekakšen fenomenološko prav zanimiv mimezis: v bistvu nezanimiva epizoda na avtobusu, prikazana na začetku kot absolutna resničnost, je počasi prehajala v čtidnodomišlji-ske variante te teme. Fabulativni izmislek je postajal vse manj pomemben in ob njegovi nepomembnosti je izginjala sleherna trdnost in enotnost dogodka. Vse je začenjalo postajati bizarno, noro. prej v svetu naših notranjih zaznav in občutij kot pa v svitu logosa in dogodka samega. Protagonist večera je postajal slog, izraz. In skozi ta izraz je prihajalo sporočilo do gledalca in se iz njega spet vračalo na oder. Slog, ki je bil zdaj jezik, zdaj gesta, zdaj situacija, zdaj razmislek in zdaj dogodek sam na sebi. Nekako tako kot s tisto Picassovo anekdoto: pravijo, da je nekega večera prišel Picasso prezgodaj domov in zasačil v stanovanju latu, ki pa je ob njegovem prihodu pobegnil. Policija, ki jo je slikar takoj poklical, se je zanimala, kale šen je bil tat. Slavni slikar je prijel za blok in dejal: «Lahko vam ga narišem J» Policija je Picassovo risbo pre.fotografirala, razmnožila in razposlala s tiralico. Po osmih dneh so slikarja obvestili, da so na podlagi njegove risbe aretirali na raznih kraiih več sumljivih tipov: dve opici, pralni stroj, zebro, dva vžigalnika in tramvaj ...
Tako je tudi Marko Sosič nekako v stilu te anekdote skiciral svojo predstavo in z njo pravzaprav povedal veliko več, kot bi to lahko naredil s katerimkoli besedilom starožitne vsebine, blestečega dialoga, situacijske ah besedne komike, prodornih psiholoških razglabljanj. Kriška publika je to tudi razumela. Razumela je nevsiljivost predstave, dojemala je njeno gledališko znakovnost, začutila njeno posebno poezijo, spremljala je svet gledališča ne kot iluzijo ampak kot enakovrednega partnerja, ki se ž njo pogovarja skozi vsa čutila človeškega telesa.
VECCHIET V LJUBLJANSKI GALERIJI ARS
Grafike polne liričnosti in zadržane ekspresivnosti
V galeriji Ars v Ljubljani je odprta do 3. marca samostojna razstava tržaškega grafika Franca Vecchieta.
Vecchiet je imel v nasprotju s številnimi umetniki mlajšega rodu kaj raznoliko in ne samo likovno izobrazbo. Pomembno je, da mu je dal prve spodbude v likovni umetnosti njegov gimnazijski profesor Avgust Černigoj. Pri njem je Vecchiet delal v zgodnjih se demdesetih letih, tako rekoč je obiskoval njegovo zasebno grafično šolo. Ta šola je bila zanj od ločilna, kajti Černigoj je bil me rilo in izhodišče. Njegova življenjska in umetniška drža, odnos do umetnosti, posebej do moderne, je močno zaznamovala vse tiste, s katerimi je stari avantgardist navezal tesnejše prijateljske stike. Šli so po njegovih poteh in spet v duhu z njim polemizirali — nihče pa ni mogel brezbrižno mimo njega. Vecchiet se je šolal potem
se v Urbinu, specializiral pa se je pri profesorju Bogdanu Borčiču.
Vecchietova grafika je posebno lepo negovano okolje, kjer so se srečale in se srečujejo zelo različne pobude, prevedite v kar tipične likovne motive, ki so se uveljavili v slovenski grafiki po začetku šestdesetih let. Gre za izbor različnih informelskih površin v sožitju ali spopadu z odtisi predmetov, kar dolguje italijanskim izpeljankam pop-arta. Ob teh dveh temeljnih prvinah pa se pri njem pojavljajo še čisti geometrični liki, ki dajejo grafiki temeljno kompozicijsko ogrodje ali okvir. Včasih gradi kompozicijsko ravnovesje s pomočjo pravilno potegnjenih vzporednih ali pravokotno sekajočih se črt. Njegove grafike so lepi izdelki. pogustoma polni liričnosti in zadržane ekspresivnosti. V tem je tipičen slovenski umetnik v Trstu, ki se z značilnimi prijemi za ljubljansko grafično šolo odziva tudi
na pobude iz italijanskega umetnostnega okolja.
Pred časom je začutil, da tako zasnovane grafične podobe ne bo mogoče ponavljati v nedogled. In kot se v sodobni umetnosti pogosto dogaja, je poskušal problematizirati lepotnost svojih grafik s tem, da je nanje začel lepiti iti pritrjevati grobe materiale in na sploh grafiki tuje strukture. Iz istega razloga se je udeležil nekaterih slikarskih srečanj v Italiji, kjer se je spoznal s skulpturo in njenim učinkom v krajinskem okolju. Predal se je snovanju velikih kompozicij, ki naj bi delo vale kot grobi, napadalni, neurejeni organizmi. Pa vendar: izkazalo se je, da ne more iz svoje uglajene umetniške narave in da 'e naposled tudi tako prav in da bomo še v naprej iskali v njegovih delih kvaliteto v prepričljivem izražanju njene vsebine.
PETER KREČIČ
Da ne bo nesporazumov: kriški uprizoritvi ne prepevam slavospeva! O njej se bomo ob prvi priložnosti strokovno še pogovarjali, analizirali jo bomo do zadnjega vlakna, ugotavljali bomo njene napake m nerodnosti. Pogovarjali se bomo o dramaturgiji gledališke predstave, o ritmu in o pavzah, o režijskem pristopu do mladega ustvarjalca. Skratka uprizoritev bomo tako secirali, kot je to prav in kot se to spodobi za vsako zrelo, odgovorno m v temeljih sporočilno gledališče. Tudi je ne bomo v nekem nezdravem tekmovalnem duhu proglašali za najboljšo (od česa. sicer?) in mladi navdušenci iz Križa bodo morali imeti še zelo dobre in zdrave zobe, da bodo lahko preglodali vsaj skorjico tega črnega gledališkega kruha. Pa vendar: ne moremo kar tako mimogrede obiti te uprizoritve, kot je to v stilu naših poročil o ljubiteljski taki ali drugačni dejavnosti, češ — mladi so in že zato vredni našega spoštovanja ' in navdušenja: najbrž bi ne smeli pa vendar moramo ugotavljali, da dobra in zrela ljubiteljska gledališka uprizoritev ni bila in nikoli ne bo v nikakršnem sozvenu s slabo zakurjeno dvorano, s pomanjkanjem sredstev, kadrov itd., ampak zmeraj, zgolj in samo v volji in zavesti po novem, drugačnem, vznemirljivem, nenavadnem, takem naposled, ki omogoča preprosto gledališko poezijjo;
ne moremo se strinjati s čredo gledaliških prosvetarjev, ki prav tako kot oni sami čredno ocenjujejo svoje občinstvo in ga imajo za kraljmatjaževsko zaspano in še neprebujeno — visoka zrelost kriške pa tudi vseh ostalih pu-blik, kamor bodo šli mladi Križani v goste, nedvomno pripoveduje o tem:
in naposled in skoraj za sklep: v Križu smo doživeli odgovorno in inteligentno gledališko in hkrati kulturno dejanje. Dogodilo se je na periferiji našega kulturnega življenja, kjer smo se še pred nedavnim pogovarjali o prosveti ...	SERGEJ VERČ
obliki izšel pri Državni založbi Slovenije, poleg tega pa bo DZS pripravila več razglednic z reprodukcijami grafik domačih in tujih mojstrov. Mladinska knjiga pa bo izdala do otvoritve bienala vsaj dvoje velikih monografij: tržaškega grafika Lojzeta Spacala in praškega umetnika Jirija Anderleta (pred meseci je razstavljal v galeriji Tržaške knjigarne), pripravlja za letos pa še izid monografij Janeza Boljke in Vladimira Velič-koviča.
Značilnost letošnjega bienala bo, da bo poleg tradicionalne oblike predstavitve umetnikov po državah v Modemi galeriji in retrospektiv nagrajencev minulega bienala še več spremnih razstav. Tako bodo istočasno v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča odprli razstavo vseh dosedanjih mednarodnih nagrajencev — z osebnimi retrospektivami z okrog 10 listi, v Cankarjevem domu razstavo vseh jugoslovanskih nagrajencev, v Mestni galeriji pa bo svojo grafično razstavo prispeval slavni Henry Moore (okrog sto grafik). Izrednega pomena bo še strokovni mednarodni simpozij na grafične teme, ki se ga bo predvidoma udeležilo nekaj deset strokovnjakov iz mnogih držav. Dvodnevni simpozij naj bi predvidoma povezoval italijanski umetnostni zgodovinar C. G. Argan. Kajpada se ga bodo udeležili tudi člani mednarodne žirije. v kateri bodo letos tudi predstavniki najpomembnejših likovnih ustanov od New Yorka. Londona, Pariza, do Tokia, Caracasa, Rima. Lodža in Berlina. Doslej se je organizatorjem prijavilo že okrog 850 grafikov, vendar bo dokončna številka bržkone dosegla število tisoč. Samo in Jugoslavije se je prijavilo kar 190 umetnikov. A vendarle Jugoslavija ni vodilna — več grafikov se je prijavilo, po nepopolnih podatkih, menda iz Japonske, okrog 200. kar je že samo po sebi izjemno priznanje ljubljanski grafični prireditvi.
V	kulturnih dogodkih v zadnjih dneh velja omeniti še nekaj ljubljanskih novih razstav. Največ pozornosti vzbuja razstava akvarelov in risb Hinka Smrekarja v počastitev stoletnice slikarjevega rojstva (1883-1943). Devetdeset del iz slikarjevega opusa dokazuje Smrekarjevo vsestransko angažiranost, kritičnost in prefinjen okus za risarsko satiro, karikaturo. Enako pronicljivo je znal upodabljati svet kmeta kot intelektualca, umetnika, s politično satiro je šibal napake svojega časa ter smešil majhnost ljubljanske malomeščanske družbe, ne glede na stan in položaj. Pri tem je izpričal veliko oblikovalno in izpovedno silo. Znano je njegovo prijateljevanje z Ivanom Cankarjem. Hinko Smrekar je bil vse življenje dosleden borec za poštenje. resnico, svobodo. Kot tak je prišel med ojno v konflikt z ita liianskimi okupatorji. Padel je kot talec v Gramozni jami. Hinko Smrekar se nam na razstavi kaže kot pogumen in angažiran likovni umetnik, kakršnih je bilo v slovenski zgodovini, v taki obliki, malo. Med ilustracijami spomnimo le na njegovo imenitno interpretacijo Levstikovega Martina Krpana.
V	Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča pa so odprli razstavo novejših kiparskih del Dušana Tršarja. Tršar se je od srede šestdesetih let dalje izražal predvsem v modemih plastičnih materialih, iz-
redno učinkovito je uporabil tud* svetlobne efekte, ki so njegovim stvaritvam dajali nadih sicer strogih, vendar tudi izredno razgibanih konstrukcij, obenem pa je šlo tudi za svojevrstno preinterpretacijo znakov in pojavov iz sodobnega sveta. V zadnjem času pa se j? Dušan Tršar pričel približevati bolj klasičnim kiparskim prijemom in materialom. «Bizarni svet svetlih, prosojnih in prozornih pl®" skev, ki sestavljajo njegove kon-strukcije», meni dr. Ivan Sedej. «mu je postal izhodišče za iskanje izrazitejših, organičnih volumnov in vrednot, ki jih nosi z izredno občutljivostjo formulirana površina. Korak v iskanje novih vred-1 not je v Tršarjevem opusu P®" vsem logičen: saj nove oblike vsebujejo vsa dognanja in tudi odlik* njegovih kipov iz nekoliko starejših obdobij*. S to razstavo je M<> dema. galerija počastila slovenski kulturni praznik.
Prešernov dan pa sta počastil* tudi kinematografa Union in Komuna. V prvem so 8. februarja brezplačno vrteli slovenske fil®e Samorastniki, Amandus. Sedmin*1 Rdeče klasje, v drugem pa P*' stirci. Povest o dobrih ljudeh ih Na klancu. Med literarnimi večen je bil najuspešnejši v srednji dvorani Cankarjevega doma. Prite" dilo ga je Društvo slovenskih P*' sateljev pod naslovom Sila spo-mina. Predstavili so se predstavniki vseh generacij od Josipa Vid' marja, Mire Mihelič, Bojana Štiha* Jožeta Šmita. Lojzeta Kovačiča. Janeza Menarta. Daneta Zajca. Jožeta Snoja, Vena Tauferja. An-dreja Kokota, Francija Zagoričnika, Ervina Fritza, Hermana Vogla, prek Marka Kravosa, Dimitrija Rupla, Andreja Brvarja, Iva Svetine, Jaše Zlobca, Borisa A. No-vaka. Milana Kleča, Štefana Pernica in Vinka Moderndorferja-Večer je z nagovorom uvedel pe-snik in predsednik pisateljskega društva Tone Pavček. Tak literarni večer je drugi povrsti v Cankarjevem domu in napoveduje tra-dicijo srečanja naših književnikov v dneh okrog Prešernovega dne.
Med koncerti je izzval izredno zanimanje vzhodnonemški organist Matthias Eisenberg iz Dresdna-Sedemindvajsetletni umetnik je študiral orgle v Leipzigu, kjer je organist orkestra Gewandhaus. Leta 1976 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju «Joh*nn Sebastian Bach*. Ker je bila v®" lika dvorana Cankarjevega dom* razprodana, so dodatno v prostor, kjer je sicer orkester, namesti1* še kakih dvesto sedežev, tako da je bilo poslušalcev kakih L™"; Eisenberg se je predstavil z dri' J. S. Bacha. F. Mendelssohna 'h
,stimi
M. Roverja, nato pa s pro: improvizacijami na teme. ki so n”1 jih ponudili poslušalci. Prva i11?' provizarija na temo pesmic* >z filma Kaj ti je deklica (ki 2a sedaj predvajalo) je vzbudila burne aplavze, prav tako še slavi* Ave Maria. Improviziral ie še n* temo fanfar, ki vahiio obiskov^ ce v dvorano (skladatelia Iva tri čari Eisenberg se je predstav’ kot tehnično izvrsten organist. z velikim sm>s’om za dinamiko, registrsko stilizaciio. izredno vzdrz-lijvostio (nor. tempo Ba-hove Tor-rate in fuge v F-dnnO in kaipad* kot moister imnrovizaciie na dane teme. Bržkone hemo tega m'ad0*a pianista v T.i.ihUani še sre/■,,',, MARIJAN ZLOBEC
rlllM**
niiiiiiiiiiiMiMiiiMniHMiiMinmiHiiiiiiiiimiHimnniiiiminMUMMiiniMiiiiiiiMuuiMiiimiiiiiuminiiiiiiiifvniMMiiiiiuiiiuiiiiimMiiiiiitMMiiiinMiiimiH"
• NOV LEKSIKON SLOVENSKA KNJIŽEVNOST
(Nadaljevanje s i. strani)
da ne obravnava pojmov temveč osebnosti. Pomembno je, da gre za v celoti izvirno delo, saj so sodelovali sami domači strokovnjaki, urednika pa sta bila Janko Kos in Ksenija Dolinar. Namen leksikona je da na kratko informira bralca, zato je lahko tudi sorazmeroma precej bogat in predstavlja tisoč pesnikov, pisateljev, kritikov, jezikoslovcev, esejistov in njihovih sopotnikov. Jasno je. da je prišlo tudi do napak, do pomanjkljivosti in neenakomernega obravnavanja avtorjev, saj so ne kateri ariorji starejše generacije iz preteklega stoletja predstavljeni, če so le kaj imeli opravka z literaturo, nekateri sodobnejši so bili opuščeni. Pomembno pa je, da so predstavljeni tudi najmlajši predstavniki slovenske literature, ker se vse literarnozgodovinske obdelave slovenske književnosti ne hajo najmanj z letom 1970. Tudi zamejski Slovenci so zajeti v leksikon. tako da leksikon nadomešča običajne literarne zgodovine, le da s skoi imi podatki Tudi esejisti so zajeti, enako jezikoslovci (čeprav ne dosledno, upoštevana je memoarska literatura 19. stoletja, tudi priznani ameriški Slovenci so predstavljeni). Seveda bo leksikon zahteval še nekaj dopolnitev, vendar je bilo že opravljeno tako veliko delo da zaslužijo posebno priznanje ne samo /ba urednika, temveč vsi sodelavci. Svoj namen, da bralca informira, literarni lek sikon, posvečen slovenski književnosti, polno dosega, pa čeprav u rednika sama priznavata pomanjkljivosti. (število vrstic posvečenih posameznemu avtorju ni merilo za kvaliteto in niegov pomen, izpuščeni predstavniki, nekateri
lapsusi, omahovanja, nedoslednosti), ki jih bodo skušali popraviti z drugo izdajo. Glede na veliko potrebo po taki knjigi in glede na izjemno zanimanje zanjo bo taka nova izdaja prav gotovo kmalu potrebna, pa čeprav gre za informativno publikacijo, ne pa za kritično literarno zgodovinsko knji-kritično literarnozgodovinsko književnost.
Zbirka Okrogle povesti naj bi, kot to pravi založba, prinesla v slovenskem prevodu vrsto svetovnih mojstrovin, ki sta jim skupna nagajiva vedrina in humor, včasih tudi malce robat jezik, vedno pa dela naperjena zoper človeško hinavščino, malopridnost in poniglavost. Dela pa naj bi tudi da ne.šnjemu človeku kljub odmaknjenosti od časa nastanka prinašala sporočilo današnjemu bralcu. Take so bile Balzacove Okrogle pove sti, Gargantua in Pantagruel, De kameron. In tako naj bi bile tudi LJUBEZENSKE ZGODBE IZ TI SOC IN ENE NOČI. ki so izšle v dveh knjigah okrog novega leta. Po nemškem prevodu jih je v slovenščino duhovito prelila Stanka Rendla, pesmi pa sta prevedla Stanka Rendla in Severin Šali. Slovenska prevajalka v uvodni besedi pravi, da se svetovna književnost ponaša le z malo deli, ki bi se po obsegu, razširjenosti in priljubljenosti lahko merila z zgod bami iz tisoč in ene noči. Zbirka ja dvakratno dragocena, ker je edinstvena literarni in umetni ški spomenik ter spomenik ljudske književnosti. Je tudi vir za spoznavanje življenja ljudstev, ki so živela v času od 1. do 16. stoletja na tleh Perzije. Indije. Me zopotamije. Sirije, Arabije in Egipta, kjer se zgodbe dogajajo. Ljud
ske.nu izrcklilu so razni avtoG’ dodajali ali odvzemali ter teks spreminjali v umetniško bese“°’ trajalo pn je več stoletij, preden so te zgodbe dobile v priredba« in prevodih bolj ali manj današiJ dokončno obliko. Eden od takji avtorjev, ki so poskrbeli, da “J zgodbe iz tisoč in ene noči dobi j v popolnem prevodu je bil tucil nemški zi.anstvenik Enno Litmann. po čigar prevodu je pripravljena tudi sedanja slovenska izdaja. 1-uvodne besede o nastajanju. nitvi in prevajanju ter seveda® pomenu zvemo iz spremne besede slovenske prevajalke dovolj. Tud to, da smo Slovenci dobili te zg®®' be v prevodu že v* letih 1886 d 1886 v enajstih zvezkih na Pre, 3000 straneh. Po všem teni lab* povprečni prijatelj knjige lab* zve. da gre za pomembno kulturo®" zgodovinsko in literarno izročil®* Manj pa bo povprečni bralec nal' brž zadovoljen in obogaten' P1^ branili teh povesti, k’ daleč za" ostalaio za knjigami, ki so v s'®-venšoini dosiej izšle v tej zbir'®-Čeprav gre za izbor 27 zgod®-razvrščenih v dve knjigi, torej za skrben izbor najboljšega, je r.e vprašanje če te zgodbe današnje' mu povprečnemu bralcu p®v*f1 dovolj, čeprav govore o zvesti lj®j bežni do groba, o zveličavnos ljubezni in če je malce robatosti, poltenosti dovolj za oznako kval*' tete take izdaje. Čeprav grC. 1 delo svetovne t-niitevnosti z One®’ ta. za ,več kot tisoč let stare zg®® be. ki imaio svoje moralno je®1’ se vendarle postavlja vprašan) o današnji nriniernosti take daie. Zlasti ko tožimo o založni škili in knjigotrških težavah n* domačem kniižnem trgu. D® Pf gre za pomembno (ne pa najnuj' nejše) kulturno dejanje ni dvom*-
>r$ki
PRED 50 LETI JE PRIŠEL V NEMČIJI NA OBLAST HITLER j DROBNA, A VELIKA PRIČEVANJA IZ NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V NAŠIH KRAJIH
Plameni nad Reichstagom Fašistično divjanje v Trstu februarja 1943
$o najavili svetovni požar
Med številnimi svetlimi obletnicami, ki potekajo v letu 1983, je prav, da se spomnimo tudi nekaterih mračnih, ki pa so pomembne za razumevanje dogodkov, ki so jim sledili
Pred mesecem dni, 30. januarja, je minilo 50 ***■ odkar je bil Hitler imenovan za predsednika nemške vlade. Ta datum je pomenil začetek kratkega, a tragičnega nacističnega obdobja v nemški zgodovini. Točno deset let pozneje se je pri Sta-«'‘gradu vdala nemška armada, kar je pomenilo konec nacističnega osvojevalnega pohoda in začetek konca nacizma.
Kmalu po Hitlerjevem prihodu na oblast se je egodil še en važen dogodek, katerega obletnica Poteka te dni in ki bj ga lahko tudi označili za nejnik pravega začetka nacistične oblasti. Ta dogodek je požig Reichslaga, stavbe državnega zbo-ra - parlamenta. Požig je dal Hitlerju povod in izgovor, da je izkoristil začetno parlamentarno oblast ln s posebnimi ukrepi strnil v svojih rokah mno-Po večjo oblast, ki mu je dala popoln politični tiadzor nad Nemčijo.
Danes bi lahko temu požigu rekli «prikriti dr-*avn udar*, saj nam je poznejša zgodovina dala ,e veliko podobnih uspelih in neuspelih poskusov 1,1 P°žig, ki so ga organizirali nacisti sami, je pred zgodovino popolnoma razkrita poteza. A takrat ni "tlo lahko razbrali skritega smisla dogodkov, kot m lahko še danes za aktualne probleme.
Ob Hitlerjevem prevzemu oblasti, 30. januarja 1033, je zvečer velika množica manifestirala po berlinskih ulicah: nosili so bakle in vzklikali Hi-llerju\ spretnemu Gebbelsu je uspelo po neposrednem radijskem prenosu posredovati to navdu-eenje vsej Nemčiji. Tisto noč pa ni manifestiral ves Berlin ampak le polovica in ta polovica je v bistvu manifestirala proti drugi polovici, ki je mirno stala ob strani in gledala napoved svojega kon-co- Nitj najvidnejši predstavniki opozicije niso slu-"h< kakšne namene ima Hitler.
Hitler je te namene razodel teden dni po pri-bodu na položaj vladnega predsednika na sestan-bn izbranih častnikov. Dejal jim je, da je njegov cd) osvojiti oblast, ki bo «morda» potrebna za o-*?°jitev novega življenjskega prostora na Vzhodu. A tadi njim nj razodel, kakšnih sredstev se misli Posluževati v ta namen. Ljudstvu pa se je še Prikazoval kot razumen in spravljiv politik. V njegovi vladi so nacisti predstavljali manjšino, zato "dler ni govoril še o »nacionalsocialistični revo-bciji*. ampak le o «narodnem preporodu* in ni v Ospredje; osrednjo vlogo je prepuščal sta-emu predsedniku republike, feldmaršalu Hinden-ur0u. To obnašanje je bilo slepilo, ki naj bi mu Mogočih naskok na popolno oblast.
, Y začetku februarja je razpustil parlament m .klical nove volitve za 5. marec. Na teh volitvah P- moral doseči tako večino, da bi ga opraviče-bla pri večjem osredotočenju oblasti v njegove roke Na prejšnjih volitvah, novembra 1932, je nam-eč nacistična stranka prvič po petih letih zapornih uspehov, nazadovala. Treba je bilo torej Rilcem »pomagati*, da podprejo Hitlerjeve načrte. Pe SA in SS so bile stalno na delu,- a kljub so se nacistični voditelji bali, da se njiho-hpt ne bodo izpolnili. Volitve so potrebovale biotično in psihološko 'ipomoč*.
. 'beden dni pred volitvami, 27. februarja 1933, v zaporel Reichstag. Zaradi predvolilnega vzdušja le bila večina strankarskih voditeljev razkropljeni po državi, le Hitler, Gbring in Gebbels so bili b° naključju* v Berlinu. Nekaj minut po požar-jfbi alarmu je Goring vzkliknil: »To je začetek bbUfnistične vstaje!* in Hitler je nič manj bli-kpvilo ukazal, naj se že tisto noč začnejo areta-De «sovražnikov države*. Seznami njegovih naj euarneiših nasprotnikov so bili ravno tako »po kdključju* že pripravljeni.
V gorečem Reichstagu je bil začasen nizozemski b°tepuh Marinus van der Lubbe, ki je že nekaj Ur Pozneje podpisal preko 50 strani dolg zapisnik lhnufeVan^> V osm‘h lzv°chh, ki so takoj nato iz-
‘Vefcj gasilec je zašel v klet goreče stavbe in "°‘ete/ na skupino oboroženih mož, ki so mu za-• °*ili naj izgine. Mož je o tem obvestil vrhovne-~.a Požarnega poveljnika, ki je medtem ugotovil, loko obsežnega požara ni mogel povzročiti en om neprištevni čudak. Ugotovil je tudi, da je pred-t-hnik državnega zbora (bil je Gbring) ravno za Zal° no^ ohozal, da palače ni treba zastražiti. Mo-a'Qr je bil vržen iz službe in kmalu nato ubit.
Hekaj ur po požaru so v nastalem vzdušju ne-jT^osti prepričali Hindenburga, da je podpisal o-s katerim je ukinjal ustavno življenje v dr-
2owi. Prvi rezultat požiga Reichstaga je bil že tu, imenoval se je «Dekret predsednika Reicha za zaščito ljudstva in države*.
Hitler je s tem odlokom imel že veliko več o-blasti, kot mu jo je dajala Weimarska ustava, na katero je mesec dni prej prisegel. Sedaj je bil ze močneši od večine svobodno izvoljenih demokratič nih predstavnikov, ki so sedeli v parlamentu.
Zakon je izšel že jutro po požaru, veljal naj bi do nadaljnjih ukazov in sprememb; teh ukazov pa ni nikoli bilo do 8. maja 1945. Ustava je bila le galno ukinjena in do konca vojne je bila dejanska nemška ustava obsedno stanje. Policija je lahko aretirala vsakogar brez utemeljitve in ga imela zaprtega za nedoločen čas, mu zaplenila imetje itd Nastala so prva koncentracijska taborišča.
Kliub vsemu temu je petega marca na volitvah NSDAP dobila samo 44 odst. glasov in 288 sedežev v parlamentu, socialdemokrati 120, komunisti 81, klerikalci 73 in liberalci 52. Komunisti so kljub nacističnemu terorju dobili 5 milijonov glasov, a Hitler je njihove mandate razveljavil in 14. marcu je bilo KPN postavljena izven zakona. V koaliciji z liberalci je NSDAP imela večino, ki je bila že gola formalnost.
Hitler je vtis požiga, Hindenburgovega dekreta m neizbežni volilni uspeh izkoristil do konca 23. marca, ko je parlament izglasoval svoj samomor, to je zakon, ki je dajal Hitlerju popolno zakotto dajno oblast V parlamentu je bilo tedaj prisotnih 535 poslancev od 647; ostali so bili že zaprti v taboriščih. Sedaj je nacizem lahko prevzel oblast v najširšem smislu v svoje roke, v vsakem uradu m na vseh področjih.
Maja so bili razpuščeni sindikati in julija je Hitler z zakonom odredil, da je NSDAP edina stran ko v državi. 1. decembra istega leta je bil «izglasovati* zakon za jamstvo enotnosti stranke in države. Nacistična stranka se je zlila z oblastjo; kar je Mussoliniju uspeh v sedmih letih, je Hitlerju uspelo v desetih mesecih.
Izgovor, češ da so požig Reichstaga povzročili komunisti, ki naj bi kovali zaroto za prevzem o-blasti, m bil nikoli dokazan. Niti na procesu, ki se je začel 21. septembra 1933 v Leipzigu. Na za tožni klopi so sedeli poleg Nizozemca še voditelj Nemške komunistične stranke in trije Bolgari: Dimitrov, Tanev in Popov. Samozavestni m pogumni nastop Dimitrova je preprečil, da bi se proces odvijal po zamisli »režiserjev* Le neprisebni in omamljeni Nizozemec ie bil obsojen na smrt kot grešni kozel.
Šele na procesu proti nacističnim zločincem v Nurnbergu je po vojni prišla na dan resnica. Po Gbringovem in Gobbelsovem nalogu je požig izvedla deseterica izbranih mož SA — rjavosrajčnikov. Večina teh je bila pobita v pokolu 30. junija 1934. ko je Hitler zbrisal s prizorišča tekmeca Rohma in njegovo organizacijo. Ob lej priložnosti je’ bilo ubitih nad tisoč pripadnikov Rohmove «rjave vojske*.
Mesec dni zatem je serija Hitlerjevih uspehov doživela premor: njegovi možje so v Avstriji skušali organizirati državni udar, ki m uspel, kljub umoru avstrijskega vladnega predsednika Dolfussa.
Kaže, da so vsi ti pretresi dokončno strli oslabljenega Hindenburga, ki je bil star že 87 let in 1. avgusta 1934. ko je Hindenburg še živel, je Hitler
svojo vlado sklenil, da prevzame predsedniško funkcijo in s tem tudi poveljstvo nad vojsko. Referendum ga je plebiscitarno potrdil.
Sedaj ni bilo več nobene ovire v uresničevanju njegovih načrtov, ki so se zvrstili kot na tekočem traku. Marca 1935 je bila uvedena vojaška obveznost in septembra so bili razglašeni protijudovski zakoni. Marca 36 je bilo zasedeno Porenje in julija je Nemčija nastopila v španski državljanski vojni na Francovi strani Marca '38 je sledila priključitev Avstrije in oktobra so nemške čete vkorakale v Sudete. Marca '39 je Nemčija zasedla ostalo Češko in 1. septembra je napadla Poljsko 6. aprila 1941 so Hitlerjeve brigade vdrle v Jugoslavijo in jo skupno s svojimi italijanskimi, madžarskimi in bolgarskimi zavezniki v nekaj dneh zasedle, niso pa u-ktonile njenih svobodoljubnih narodov.
Po šestih letih «mirnega» nacističnega vladanja se je začelo šest let vojne, v kateri se je nori Hitlerjev načrt zrušil. A za to je moralo umreti 55 milijonov ljudi.
PAVEL STRANJ
Preganjanje tržaških antifašistov je vodil kvestor Ettore Messana s pomočjo svojih agentov in izdajalcev
«Bilo je na dan 14. obletnice konkordata, 11. februarja 1943. Ko sem zvečer prišel domov, si nisem še slekel kapota in trkajo na vrata. Odprem in se mi predstavi fašist, ki me vabi naj grem z njimi na Ul. Caprin, kjer je bil njihov sedež. Moja družina je takrat stanovala skupaj z družino mojega svaka Paola Morgana (ustreljen kot talec na Opčinah 3. apri’a 1944 - op. ur.), ki je bil zaprt že 38. leta. V hiši je bilo pet otrok. Fašist, ki je spregovoril. je bil v kroju (pravili so mu »acgua fresca*) ostali, za njim nisem opazil kako so bili oblečeni. Odšel sem z njimi. 20 korakov od doma, blizu vogala z Ulico Castaldi, so me vprašali za ime, nato mi stavili pištolo v u-sta in ustrelili, še so streljali. Jaz sem kričal. Spet so streljali in me pustili na tleh. Nobenega ni bilo zraven. Zvlekel sem se do doma. Z «guardio medico» so me peljali v glavno bolnico. Ženi so v bo nici rekli, da sem mrtev. Imel sem 7 ran, najhujša v ustih. Zobje, spodaj levo, so ustavili kroglo. V nogi ima kroglo še da nes. V bolnici sem ostal nekaj več kot pet mesecev. Nato, da me »varujejo*, so me zaprli en mesec v Koroneo in nato poslali v Cairo Montenotle*.
Tako je pred nekaj leti pripo vedoval na Odseku za zgodovino sedaj že pokojni Mario Palior od Sv. Jakoba. Povedal je tudi, ka ko so ga od časa do časa klicali v Ul. Caprin in zahtevali najprej.
da si spremeni priimek, na kar ni pristal; potem ,da se vpiše v fašistično stranko in tudi ni pristal. Tik pred napadom na Jugoslavijo so ga internirali v A-brucih. Aktivno je deloval med NOB. se udeležil vstaje v Trstu in toliko drugega.
♦ ♦ ♦
Tistega februarja pred štiridesetimi leti (1943) je bilo za bor ce in aktiviste narodnoosvobodil nega gibanja v Trstu zelo težko Fašisti so divjali od jeze, ker gi banju niso mogli do živega in zlasti kvestor Ettore Messana si je na moč prizadeval, da bi gi banje zatrl z aretacijami, ubija njem in mučenjem ljudi.
9. februarja nekoliko po 20. uri, je agent javne varnosti Salvatore Monaco hotel aretirati enega izmed vodij tržaškega narodnoosvobodilnega gibanja, le ta pa je a-genta v samoobrambi ubil. Razbesneli fašisti in škvadristi so potem, da bi »maščevali* svojega agenta, tri dni lovili in pobijali po Trstu antifašiste in zavedne Slovence. 11. februarja ob 12. uri so v Rojanu škvadristi ali agenti MVSN napadli dva železničarja. Istega dne so v Skednju pri hišni številki 461 ubili Luciana Jurasa. Ob 19.30 so neznanci poklicali Viktorja Kneževiča, stanujočega v Škednjski ulici, naj gre na postajo fašistične milice. Na cesti pa so ga napadli in ranili.
Istega dne je skupina švadristov razbila gostilničarju Vladimiru Su-
uona naaiTOki-u d»i u-iuaiiuai bl»li di trijsts nmz* di iv odloči« « '	;

•
■ec< 32/11 dl |>rot. dlT.nr
•>:-
Tri«•»*» 11,13 ftblrtlo I9C/tXI*> •' OCGETTOlOsloidlo 0*11» prr*oU di LDT!>I BfttM.* O
V-'	'.'"■••• ""	• ’
-----------------...



M.U RUJI* PHETSTTUBž 31 m* R3CIi UDSSTUB* 91
*i' trsno oa cmrro on anuBUiu-ti umi di
•	•*.“ V.-, r.
•	. • • .
TRESTE
THIESTI
TSISSTI
.1 OOlUIDO DHL C^PAGSD DRI <WUB1II5RI RS*L? DI T8TISTJ •
fr« 23,30 clro*,glorttJ 12 oorrtot*,due icoaovclutl.iltlenci •tiasdr!« •tl,reo*tUl ln oni* dl Lutuia urotlio fu Lultf’l dl turni 37,r#rld«n» Iti in rl» 2.$tift«lo,dOiiO (»»tirni »|>»cul«tl y»r «^»ji»i di r.S.,iotiti. f»ao 11	d»l nuSiioniaDto,* no«* Bruno,di »ni dt,oaua(»no di
a»g>>sio,n Mgulrlo fino'»11» apolon* drl CC.BR...
I da* ■coaosciuti.clunt! ln*l»«t »1 Lat*.n Brun,in rln Cillat,»pnm> tUn nontra dl tyi«ato d*l oolpl dl pinto!*,f»r*ndolo grarr^nt* «1 •noto.. •	'•	/	,
'II d*tto d»o»d*f* lungo trflUo »ntr* r*nl»» traaporUto *I lomi* «np*d»l» **angin klena*
Indiga »1.
.j' • . '• v;
Objavljeni dokument, ki ga hrani muzej za zgodovino NOB v Ljubljani, se nanaša na enega od tolik!h krvavih dogodkov na tržaških ulicah v letu 1943, točneje, v februarju tega leta. Odgovorni katabinjer-ski oficir poroča svojemu poveljstvu, da «sta 12. tega meseca (febiur-ja 1943) približno ob 20.30 dva neznanca, najbrž škvadrista, vstopila v hišo Marcela Lutmana, pokojnega Alojza, starega 37 let, stanujočega v Ul. R. Sanzio. Potem ko sta se predstavila kot agenta PS (Pubblica sicurezza) sta pozvala brata imenovanega, Bruna, starega 41 let, trgovskega pomočnika, da j ma sledi na postajo karabinjerjev. Ko sta neznanca prišla skupno z Brunom Lutmanom v Ulico Cilino, sta streljala nanj s samokresom in ga hudo ranila v glavo. Omenjeni je podlegel med prevozom v bolnico »Kraljice Jelene*
'(MiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitititiiiifiniiiiiiiiHiuiifiiiiinHtiitiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiitiiittiiiiiiititiiiviiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiBiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiilUTiiiiifiiiiiiiiiiiMiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiifiimii
^ Lokah pri Kromberku je bil pred 40 leti (14. 2.) Ustanovljen pokrajinski plenum OF za Primorsko
v Rjasti za zimske mesece 1942/43
iiln 0Vens'<em Primoriu ie zna' v~}* močna plima narodnoosvo-y lln«ga gibanja, ki je potekala ja znamenju nenehnih naporov f®zširitev narodnoosvobodilne-^ja in za utrditev enotnosti Gorskega ljudstva.
Edvard
Kardelj je v pismu po-
**iinskemu komiteju KPS že 20. M ambra 1942 opozarjal, da je tak s a' a*' b°d° uspeli zgraditi Da t Osvobodilno fronto, ki bi Dihterenu in v vodstvenih orga-„ Združila demokratične in do-črtJU, . s'le. hkrati pa potegniti l°čnico med OF in belo gar-n.j ler njenim mihailovičevskim lltti *d °m, odvisno, ali bo Sloven-Dei Pr'm°rie postalo ena najmoč-jJsih postojank slovenskega osvo-^uinega gibanja ali pa ne.
J^u namenu je služila konfe-delu8 ki so jo pripravili v ne-Dri v februarja 1943, v Lokah dr *\romberku. Udeležili so se je: Aleš Bebler, Branko Babič, jn, Velušček, dr. France Škerl, MiV ®trukelj - Karol iz Solkana, SimA' *P®eapan - Savo, Benedikt Ivan Matic iz Goriških Brd, r n Golja s Kanalskega. Ivan H-.uenčič Filozof iz Vipavske Franc Mezgec in Vladimir iz Trsta ter Ugo kot za-^PJhk italijankih protifašistov. "•vzoči so se razglasili za Po-
JOSIP MEZGEC • ki je skupaj z Vladimirom Žvabom zastopal Trst na konferenci PNOO v Lokah. Umrl je v nacističnem taborišču v Buchenwaldu 14. aprila 1945
krajinski plenum OF za Primorsko in sprejeli resolucijo, v kateri so ugotovili, da program OF, ki
ga izražajo njene temeljne točke, in politika izvršnega odbora OF v celoti ustrezata težnjam in željam primorskega ljudstva. Jugoslovanski begunski vladi v Londonu so odrekli pravico zastopati primorske Slovence pred svetom in poudarili, da je za prihodnost slovenskega naroda odločilna moč njegove partizanske vojske, da so napredne in svobodoljubne sile italijanskega naroda naravne zaveznice slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in jih je zato treba krepiti. Ta, zdaj stalni pokrajinski plenum, je dal tudi zgled pravilnega odnosa do Italijanov, saj je v svojo sestavo sprejel tudi predstavnika italijanske manjšine. Izvolili so še tajništvo plenuma. ki so ga sestavljali tajnik Branko Babič in člana Ludvik Slokar in dr. France Škerl.
Pomen prvega primorskega Pokrajinskega plenuma OF je dr. Aleš Bebler - Primož ocenil v članku «Edina pot k osvobojenju Primorske* (Primorski poročevalec 25. februarja 1943), kjer pravi, da je konferenca OF pravilno izrazila potrebo in željo ljudstva, ko je politiko meščanskih voditeljev »zavrgla kot pogubno in potrdila, da je tudi za nas Primorce edina rešitev narodna politika — politika OF. V tem, da .je konferenca ugotovila gornja dejstva in v imenu vsega primorskega ljud-
VLADIMIR ŽVAB ki je skupno z Josipom Mezgecem zastopal Trst na konferenci PNOO v Lokah. Žvab je umrl marca 1945 v nacističnem taborišču Mauthausen
stva izpričala svojo zvestobo novemu narodnemu vodstvu — Izvršnemu odboru OF, je prva velika
pomembnost pokrajinske konference.
Druga pomembnost februarske pokrajinske konference je v tem, da se je konstituirala v stalen organ, v primorski Pokrajinski plenum Osvobodilne fronte. ..
Tretja pomembnost konference pa je v tem, da je sama dala vzgled novih odnosov do naših najbližjih zaveznikov — do ita lijanskih protifašistov. Med delegati je bil tudi delegat italijanskih protifašističnih organizacij med primorskimi Italijani, to je tistih organizacij, ki podpirajo naš osvobodilni boj in posebno naše primorske partizane. Ta delegat je bil rprejet v plenum kot pred stavnik italijanske narodne manj šine na Slovenskem Primorskem...*
Spomladi 1943 je na Primorskem delovalo 12 okrožnih odborov in prav toliko okrožij: tolminsko, baško. briško, kanalsko, idrijsko, go-riško. ajdovsko, kraško. pivško, br kinsko, istrsko in tržaško okrožje.
Ustanovitev Pokrajinskega plenuma OF za Primorsko in istočasno formiranje dveh močnih partizanskih odredov — Severnoprimorskega in Južnoprimorskega — je zgovoren dokaz, da je v Slovenskem Primorju nastopilo novo obdobje narodnoosvobodilnega boja.
Priredil JOŽE OBLAK
banu v Ul. Guardiella štev. 1400 vso opremo. 12. februarja ob 21. uri sta dva neznanca povabila »slavofila*. stanujočega v Ul. Pon-zianino štev. 4, na cesto in ga z revolverskimi streli hudo ranila. Ob 21.30 istega dne je bil na e-nak način hudo ranjen delavec Mateo Čermi iz Ul. Molino a Ven-to štev. 5.
Tj podatki, ki jih je leta 1952 objavila revija »Borec*, so vzeti iz originalnih italijanskih aktov «Legione Territoriale dei Carabi-nieri Reali di Trieste*, ki jih je takrat hranil muzej NOB v Ljubljani.
Elio Apih omenja v svoji knjigi »Dal regime alla resistenza* grozodejstva fašistov v tej dobi. Piše. da sta bila ubita v Trstu Lu-ciano Jeras in Mattia Germi, na Opčinah Francesco Žiberna in Ferdinando Lachi, v Trstu so poskusili umoriti Paola Tempesto in Carla Bernettija. ranjen je bil kapetan Gino Marovich (imena so prepisana poitalijančena, kakor so v tekstu).
To pa še zdaleč ni vse. Pri Sv. Jak( bu se je takrat govorilo, da so samo v tej četrti fašisti napadli 22 ljudi, da so enega ubili v Ul, San Marco. da so po mestu razbili na desetine trgovin, ki so bile last Judov, med temi eno v Ul. G. Gallina, kjer so prodajali lonce.
Naši ljudje od Sv. Jakoba pa vedo povedati še, da so tistega 13. februarja napadli gostilno pri Jadranu in razbili vse, kar so dosegli.
♦ ♦ ♦
Istega dne so se predstavili v gostilni na vogalu med Ul. S. Marco in Ul. Vespucci pri Sv. Jakobu, ki jo je imel v najemu Slavko Abram. Zastopnici Odse ka za zgodovino je njegova snaha pripovedovala takole: 13. fe bruarja 1943 je bilo v gostilni mirno. Čistili so matavilc za ve čerjo. Bila je ura 14.30. ko so fašisti vdrli v gostilno in z revol verjem Slavka ubili. Mogoče se je sin postavil kaj proti in fa šistična škvadra je vrgla bom bo, ki je hudo ranila sina Stelia v glavo, ženo Štefanijo, takrat že vdovo, pa v nogo. Zdraviti sta se morala dalj časa v bolnici. Drugi sin Edi. ki je delal kot železničar v Viterbu, je slučajno istega dne prišel dofnov. Videl ni ničesar. Na kamniti koloni v gostilni je bomba pustila sled.
Albina Bavčar je povedala, da je Slavko delal z njenim možem pri Lloydu. Oba so leta 192? odpustili z dela, ker se nista hotela
VENCESLAV ABRAM gostilničar pri Sv. Jakobu v Trstu v Ul. S. Marco, kjer so ga fašisti umorili 13. februarja 1943
vpisati v fašistično stranko. Sna ha in tudi drugi pa so povedali, da je bil Slavko aretiran že ob napadu na Jugoslavijo in za nekaj mesecev interniran v Abrueih.
10. februarja 1943 so ga fašisti prišli iskat, ga peljali do Monte bella in streljali nanj. Verjetno so ga hoteli samo ustrahovati, ker se mu tokrat ni zgodilo nič hujšega. Tistega večera so ljudje, ki so bili v gostilni, spravili na varno zaslužek dneva, zaprli lokal in peljali otroka domov. Snaha Slavka Abrama je povedala, da so ji vse to pripovedovali drugi. ker se je ona poročila leta 1952. Po vojni je bil proces proti nekemu človeku, ki ga tašča ni prepoznala kot atentatorja.
Ranjenemu Slavkovemu sinu pravijo pri Sv. Jakobu »Scheggia*. In tudi o tem bi lahko napisali še in še.
♦ ♦ ♦
Meseca februarja je iz Trsta odpotovala, seveda ločeno zaradi varnosti, delegacija na prvo pokrajinsko konferenco Osvobodilne fronte (o tem objavljamo ločen članek, op. ur.). Prisotni so bili delegati iz vse Primorske. Primorski dnevnik je objavil 27.4. 1948 spomine Jožeta Medveda -Marka na ta dogodek. «Dne 14. februarja je bil pokrajinski ple-rium OF za Primorsko, katerega jsem se udeležil kot zastopnik tržaških delavcev. Z menoj je odpotoval tudi Vlado Žvab, ki je pozneje umrl v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Na plenumu je bilo zbranih vsega skupaj 18 tovarišev, med njimi tudi Bebler, Matevž, Branko Babič, dva
Drobni kamenčki velikega mozaika
Pričujoča stran je prva v seriji, ki se bo nadaljevala vse leto v počastitev štiridesetletnice zgodovinskih dogodkov na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in na širšem primorskem območju med narodnoosvobodilnim bojem.
Leto 1943 je bilo prelomno v vojnih letih 1941 - 1945, bilo je odločilno za končni obračun z nacističnimi in fašističnimi okupator ji slovenske zemlje, za končni obračun z njihovimi slovenskimi hlapci belogardisti, domobranci in četniki, ki so se postavili na okupatorjevo stran in z orožjem, ki so jim ga velikodušno dajali okupatorji ter pod njihovim direktnim poveljstvom, vodili bratomorno vojno proti borcem za narodno in socialno svobodo svojega naroda.
Primorska, razen redkih in v veliki meri uvoženih izjem, izdajstva med NOB ni poznala. Vsa Primorska je bila ena sama fronta v boju za svobodo. Mi, ki smo tod partizanih vemo, kako je bilo, kako je bila vsaka hiša naš dom, vsak človek od otroka do žene in moža naš zaveznik na terenu, kako ljubeče so nas sprejemali ko smo se utrujeni, prezebli in sestradani ustavljali na naših pohodih po primorskih vaseh in zaselkih, kako so skrbeli za nas, za ranjence, bolnike, za vse.
Vemo tudi kako je bilo v mestih, Trstu, Gorici in drugih. Vemo kako so delovali odbori Osvobodilne fronte, kako so aktivisti izpostavljali vsak dan, vsako uro svoja življenja ne samo za idejo svobode, marveč tudi za konkretno delo zanjo. Vemo kako so po mestnih ulicah pod streli fašistov, škvadristov in drugih izdajalcev padali najboljši in kako so na njihova mesta stopali drugi z enako predanostjo na žrtve, z enako bojevitostjo, z enakim zaupanjem v vodstvo narodnoosvobodilnega boja.
Leto 1943 je bilo prelomno v skupnem boju zaveznikov proti na-cifašistični koaliciji in njenim kvizlingom. Pri Stalingradu se je začel preobrat v svetovnem merilu. Pri nas se je zrušil fašizem in je kapitulirala fašistična Italija. Doživeli smo prvo in drugo vstajo slavno »gorlško fronto* in »kobariško republiko*, še pred njima nepozabni pohod prvih dveh primorskih brigad, Gradnikove in Gregorčičeve, v Beneško Slovenijo, doživeli smo ustanovitev prvih dveh partizanskih divizij in nastanek IX. korpusa, udarne pesti primorskega ljudstva. V cerkljanskih hribih se je rodil Partizanski dnevnik, edini dnevni glasnik svobode v okupirani Evropi. Ob vojaški se je utrdila politična struktura nove ljudske oblasti, utrdil in razširil se je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor. Ob slovenskih so nastale prve partizanske formacije antifašistov in borcev italijanske narodnosti, ki so se borile pod poveljstvom IX. korpusa v skupni odločenosti vseh demokratičnih sil premagati fašizem in odpreti novo, lepše poglavje v zgodovini človeštva.
Še in še bi lahko našlevali, koliko vsega tega je bilo v tistem zgodovinskem času pred štiridesetimi leti. Zadali smo si nalogo, da v letošnjem letu kot direktni naslednik Partizanskega dnevnika, obeležimo lo štiridesetletnico z vrsto pobud, med kalerimi je prva ta, da s spominskimi članki in dokumenti obudimo v spominu velike in še zlasti drobne, male dogodke, osebna doživetja in spomine, ki so kol kamenčki v mozaiku te naše slavne preteklosti. Morda bomo odkrili kaj novega, saj še zdaleč ni bilo zapisano in povedano vse, kar se je takrat dogajalo. Premnogo stvari, dogodkov, premnogo anonimnih junakov je utonilo v pozabi, pa so to vendarle bili dogodki in ljudje, ko so ustvarjali zgodovino.
Naj bodo te besede obenem tudi vabilo vsem, ki še hranijo svoje spomine, dokumente, pisane ali fotografske, morda celo kakšne predmete iz tistih časov. Oglasite se, tudi samo po telefonu. Prišli bomo do vas, se pogovorili, zapisali vašo pripoved in jo objavili. Zberimo, kar se še zbrati da. Zapišimo to našo preteklost, ki je naš ponos, naša neizčrpna zakladnica velikih zgledov predanosti in zvestobe idealom, na katerih gradijo novi rodovi tudi danes svoj sedanji In prihodnji čas.
JOŽE KOREN
Italijana iz Gorice in drugi. Nastanjeni smo bili v neki kmečki hiši v okolici Šempasa. Okrog poldneva smo bili obveščeni, da se nam približuje 30 vojakov. U-maknili smo se na obronke za hišo. Vojaki so se za dobro uro u-stavili pred hišo, nato pa nadaljevali pot. Takrat smo bili vsi oboroženi ter bi v primeru izdajstva, za drago ceno branili naša življenja.
Drugi dan sva se z Žvabom vrnila v Trst, kjer sva morala podat; poročilo. Sestanek smo imeli v njegovem stanovanju, kamor bi moral priti tudi aktivist Bidovec, ki je ušel iz italijanske internacije. Ker ga do poldne se ni bilo, smo sumili, da nekaj ni v redu. Kot najboljšemu poznavalcu hiše, kjer je Bidovec prebival, so mi dali nalogo, da se prepričam, kaj je bilo na stvari. Nekaj časa sem opazoval okrog hiše, nato pa sem vstopil. Niso se še dobro odprla vrata, ko mi je že zarenčal v o-braz neki južnak: »roke kvišku*.
Odpeljali so me v karabinjersko vojašnico v Ul. Rossini. Tam so bili že oče pokojnega Pina Tomažiča in štiri tovarišice, ki jih je v isti hiši aretiral marešal policije Viro Bidovca sem videl šele po dveh mesecih na dvorišču Coronea.» Žvab Vladimir - Nikolaj je umrl v Mauthausnu marca 1945; v tržaški delegaciji je bil še Josip Mezgec - Franc - Jurij, ki je umrl v Buchenvvaldu 16. a-prila 1945.
V »Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja* iz leta 1960 navaja Tone Ferenc imena navzočih na omenjeni konferenci, ki mu jih je posredoval dr. France Škerl. Med navedenimi je Vincenzo Gigante - Ugo. kot zastopnik italijanskih protifašistov. Giorgio Jak-setich pa zagotavlja, da je v tistem času Vincenzo Gigante bil z njim v koncentracijskem taborišču Renicci in da je izključeno, da bi takrat bil v Trstu oziroma na omenjeni konferenci.
O isti dobi piše Branko Babič v svoji knjigi »Primorska ni klonila* naslednje: »Na anagrafskem uradu goriške občine je bi) v službi Bruno Borghese - Ugo. ki je bil partijsko povezan z nami *
Iz teh nedvomno verodostojnih virov lahko sklepamo, da je prišlo do pomote glede ilegalnega i-mena Ugo. Bruno Borghese . U-go iz Gorice je umrl po vojni, Vincenzo Gigante - Ugo pa je končal v tržaški Rižarni.
Sredi februarja 1943 je po u-kazu komandanta XI. armadnega korpusa italijanske okupacijske vojske z dne 9. februarja 1943, bil ustreljen pri Vrhniki slovenski pesnik in humorist Ivan Rob. Rojen je bil 17. avgusta 1908 v Trstu v sedanji Ulici Vidali. Ko so ga okupatorji aretirali, jim je zabrusil: «Chi per la patria muor vis-suto e assai*. (Kdor za domovino umre, živel je veliko).
Februarja je potekla tudi 40 letnica smrti narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Bila je živa legenda, pri kateri je igrala svojo vlogo tudi primorska fantazija.
Konec februarja je prišel v Trst Jaka Platiše - Franc, ki je nadomestil padlega sekretarja mestnega komiteja KPS Jožka Udoviča -Nina. Cez slaba dva meseca je padel v Ulici Tigor tudi on.
V knjigi »Trst v boju za demokracijo* piše, da so se v tistem času pojavili po mestu napisi, ki so slavili zmago v Stalingradu (zdaj Volgograd). 2. februarja je tam kapitulirala 6. Hitlerjeva armada generala von Paulusa. Koledar ZKJ 1969 piše. da se je s tem zmaga v drugi svetovni vojni začela premikati na stran zaveznikov.
«Draga sestra, sporočam ti, da sem zdrav in enako upam o vas vseh. Jaz sem vedno v tistem kraju in je vedno enako. Ko ti bo le mogoče, pridi me obiskat in pojdi tudi na moj dom. Pridi kakor zadnjič. Za enkrat te prisrčno pozdravljam, tvoj bral Hrovatin Franc.*
To je poštna dopisnica. Naslov: Ljudmila Suban, Ul. Baiamonti 17 Skedenj - Trst. Datum: 20. februarja 1943. Pisal jo je iz pomožnega zapora v Zdravščini (carcerl sussidiarie Poggio III Armata) jetnik, ki so ga premestili iz Gorice, ker so bili tam zapori prenatrpani. Original hrani odsek za zgodovino pri NŠK. Pisan je seveda v italijanščini, ker je bil to edini dovoljenj jezik. Od takrat je minilo 40 let. Koliko takih pričevanj in dokumentov je še po naših domovih? Dobro bi bilo. ko bi vsak, ki jih ima, poiskal pisma iz zaporov in vsako drugo stvar iz tiste dobe. Kolikor toliko vemo o velikih dogodkih, kar je prav, a vse premalo vemo o takratnem vsakdanjem življenju naših ljudL Po arhivskem gradivu napisala
MIRA RIJAVEC - IVAŠIč
PrmSnETSSSvShe s
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
27. februarja 1983
Nedelja, 27. februarja 1983
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Pred 200 milijoni let
10.30	Želja po glasbi U.00 Maša
12.15	Zeleni pas oziroma kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK 1
13.30	DNEVNIK 1 — Vesti
14.00	19.50 Tekom nedelje:
14.20, 15.50 in 16.50 športne vesti
14.55	in 15.55 Discoring
17.05	Sheilina vrnitev — TV film
13.00	Ital. nogometno prvenstvo
18.30	90. minuta
20.00	DNEVNIK
20.00	škrlatno in črno — film, igra Gregory Pečk
21.55	Športna nedelja
22.40	DNEVNIK
22.45	športna nedelja — 2. del
23.05	Piergiorgio Farina na kun certu
23.35	DNEVNIK 1 — Zadnje vesti — Vremenska napoved Druqi kanal
9.25 Smučanje 10.2-0 Bolj zdravi in lepši
10.40	Chopin: Osem spevov
11.15	Dnevi Evrope
11.45	Marco Polo — TV film
12.15	Opoldanski program
13.30	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Dinastija oblasti — 12. del 15.20 Blitz — popoldanski variete
16.45	Rezultati polčasov nogomet nili tekem
17.30	Hit Parade
18.50	DNEVNIK 2 - Gol Flash
19.00	Ital. nogometno prvenstvo
19.50	DNEVNIK 2 - Vesti
20.00	DNEVNIK 2 - Športna nedelja
20.30	Mislili bomo v ponedeljek
21.35	I professicnals — TV film 22.25 DNEVNIK 2 — Večerne vesti
22.35	Micromega
23 25 Otroška literatura
23.55	DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
12.30	NedeUa v glasbi
13.40	- 17.15 Neposredni šport
17.15	BJues Suede Shoes
18.33 Nove dogodivščine Olivera Tivista
19.00	DNEVNIK 3 19.13 Deželni šport
19.35	Koncert
20.30	šport tretje mreže
21.30 Osebnosti, argumenti, besede današnjih dni
22.00 DNEVNIK 3 22 20 Sto italijanskih mest 22.30 Nogometno prvenstvo A lise
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.30 Poročila 8.35 Živ žav
9.25 Slalom za moške, prenos 1. teka
10.45 Človek in pol — nadaljevanje in konec
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	625 Oddaja iz cikla gledalci
13.25 Slalom
14.55	Poročila
15.00	Prisluhnimo tišini
15.35	Dama s kamelijami — film
17.05 Naš kraj: Podkum
17.20 Športna poročila
17.35	SS 1923 - 1945 - dokumentarec
Danes si bomo ogledali do kumentarni film o zgodovini zloglasne, zločinske organizacije Hitlerjeve nacistične Nemčije, ki jo po vsem svetu poznamo navadno le z dvema grozljivima črkama: SS. SS gotovo vsakomur po ve, da gre za eno najbolj zločinskih formacij: kot es esovske metode označujemo danes najbolj zločinsko ravnanje vojaških in policijskih okupatorjev. Gotovo pa so le redki, ki se zavedajo, da tiči za to kratico prav nc dolžna nemška opredelitev •»Schulz Staffel*. kar bi lahko prevedli bodisi kot začitni vod ali varnostni oddelek. Kako pa je iz majhnega jedra, ki je skrbelo za telesno varnost strankinega šefa. pozneje nastal morilski aparat z o koli milijonsko bando, o tem bo spregovorila oddaja, ki jo je pripravil zgodovinar Andrevv Mollo.
18.55	Ne prezrite
19.10 Risanka
19.24 Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
20.00	Kiklop - TV 'ladalj.
21 00 Športni pregled
21.30	PotopPena ognjišča
22.00	PoročTa
Koper
17.00	Z nami pred kamero
17.05	Smučanje
18.40 Inšpektor Bluey — TV film 19.30 Stičišče
20.15 0‘rcci nas gledajo — film 21.35 Sedem dni
21.50 Glasbeni nokturno: W. A. Mozart in F. Chopin
Zagreb
13.00	Zrmanja — izobraževalna oddaja
H.30 Kruh skozi sto'etja
15.05	Freske v Jugoslaviji
17.00	V nedeljo . . .
20.00	Kiklop - TV nadalj.
Ponedeljek, 28. februarja 1983
škrlatno
TRST A
8.00,	13.00. 14.00, 19.00 Poročila:
8 30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša: 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste: 10.30 Mladinski eder: »Dvojne počitnice*; 11.00 Sestanek z ...: 11.15 Nabožna glasba: 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po že Ijah: 14.10 Netliški zvon:	14.40
šport in glasba; 14.40 Beneški kabaret; 15.15 Predstavitev kn.ige Zore Tavčar »Veter v laseh*: 16,00 Šport; 17.45 Oddaja o občini Dolina.
KOPER
(SlovfciiSk trogram)
8.00.	14.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Veselo v nedeljsko dopoldne: 7.30 Za zdravje; 8.10 Spored slovenskih ljudskih pesmi; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 13.00 Sosednji kraji in ljudje;
13.30	Glasbeni notes: 13.45	15.04)
Glasba po željah; 15.00 Radio Ko :er na obisku; 15.13 Poje Tereza vesovija; 13.30 Domača rock scela; 16.09 Primorski dnevnik: 16.30 šepozabne narodne; 17.00 Za vsa-togar nekaj.
KOPER
(Italllansk’ program)
7.30. 12.30, 18.30 Radijske vesti; .0.30, 13.30 Poročila; 6.00 Dobro utro v glasbi; 7.15 Horoskop;
1.30	Popevka tedna; 8.32 Country nusic; 9.30 P srna Lucianu; 10.00 Jlasbeno-govorni spored; 10.32 jlasbe ij prostor; 10.40 Mozaik; .1.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Gia ibena medigra; 11.30 Kirn: 12.00
+7; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Jičice na i; 12.50 Nazdravimo;
14.30	Kaj je novega?; 13.13 Stisk •oke - oddaja iz Furlanije; 13.30 >ash; 16.00 Popevke tedna; 16.30 Vrtiljak jug. motivov: 17.00 Lestvica LP: 17.45 Glasbeni slovar; ;8.30 Športna nedelja.
RADIO 1
8.00. 10.12, 13.00. 17.02. 19.00 Poročila; 6.00 - 7.00 Glasba za
praznični dan; 8.50 Naša zemlja: 10.15 Moj glas ža tvojo nedeljo; 11.00 Radijski pogovor z- Ivano-Mcnti in Greste jem Lioncllom; 12.30 Pisani spored: 13.15 Glasba; 15.50 Ves nogomet minuto za minuto; 18.30 Košarka: 20.00 Fran cesea da Rimini - radijska igra; 22.45 Glasbena medigra; 23.10 Telefonski pogovor.
RADIO 2
6.30. 7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30. 13.30, 19.30 Poročila; 6.00	8.00
Radijski variete; 8.15 Danes je ne delja: 9.35 Odgovori na pričeva n;a današnjega življenja; 11.00 Kaj nam poveš o Zahodu?; 12.15 Tisoč in ena popevka; 13.41 Sound-Track: 14.30 V nedeljo z nami; 19.50 Glasbeni trenutki; 22.10 Dra ga glasba: 22.50 Lahko ntč, Ev ropa.
LJUBLJANA
6.00. 8.00, 9.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila: 5.00	8.00
Jutranji program glasba: 7.30 Zdravo, tovariši vojaki: 8.07 Vese li tobogan; 9.05 še pomnile, tova riši?; 10.03 Nedeljska matineja.
11.00	Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega te dna — M. Popovski: Humoreska; 14.43 Z majhnimi ansambli: 13 10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori: Koroški part. zbor; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.03 Priljubljene operne melodije: 17.50 Peter Kratiš: Gospodične za Diora; 18.43 Na zgornji polici:
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 La hko noč, otroci!; 19.45 Glasbene
.razglednice; 20.00 V nedeljo zve čer: 22.20 Glasbena tribuna mla dih — Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno — Pero Zubac: Kališčanske samotnice; 23.15 Di sco. disco; 00.05 - 4.30 Nočni pro gram — glasba.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Knjižne novosti
13.25	Vremenska napoved
13.30	DNEVNIK
14.09	Scarlatto e nero in rdeče — film
15.30	Šola in vzgoja;
Severno morje in Baltik
16.00	športni ponedeljek
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	DNEVNIK 1 — Flash 17.05 Neposredni prenos . . .
17.10	Remi — risanka
17.30	Vsi za enega
18.00	Prijatelj Gipsy
18.20	Osmi dan 18.50 Stanlio in Ollio
19.00	Italia sera
19.45	Almanah in Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.30	II pistolero — film 22 00 DNEVNIK
22.10	Srečanje s kinematografijo
22.20	Posebra oddaja Dnevnika 1
23.10	DNEVNIK 1 — Zadnje vesti — Vremenska napoved — Danes v parlamentu
Druai kanal
12 30 DNEVNIK 2 — Tedenska oddaja o zdravstvu
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Šola in vzgoja: ponedeljkovo srečanje
16.00 Tandem V studiu
in 14.40 Paroliamo in 15.40 Doraemon - risanka
14.55	Blondie — TV film
1.5.35	Po mojem . . .
15.55	Jutri
1G.00 Šo'a in vzgoja
18.30	Planet
'7.30 DNEVNIK 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Stereo
t3.25 Progi ami pristopanja
18.40	DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Cuore e batticuore — TV
film
19.43 DNEVNIK 2 - Vesti
20.30	Povratek v Brideshead — roman, 7. del
21.25	Denar, denar — 2. del 22 25 DNEVNIK 2 - Vesti
22.35	Pasil e Sybil — TV film 2-3.00 Protestantizem
23.25	Otrokovo zdravje — 4. del
23.55	DNEVNiK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.00	Kolesarstvo
16.45	Nogometno prvenstvo A in B lige
19.00	DNEVNIK 3
14.00
14.05
14.20
14.30
»Mostro* TV film
8.35
19.30	Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja:
Živeti v glasbi
20.30	Roger Corman basso costo —
21.15 DNEVNIK 3 21.50 šola in vzgoja 22.20 Ponedeljkov proces o šport nih dogodkih
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
in 10.35 TV v šoli:
Pogovor s književnikom. So dobna afriška književnost. Tri basni, Djura Jakšič, Ledeniki spreminjajo obliko zemlje, Šola, Na konicah prstov
17.25	Poročila
17.30	Mali oder:	otroška nani-
zanka
18.00	človekovo telo:
Biološki način mišljenja
18.25	Obzornik
18.45 Podium, Željko Vukmirica
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
20.00	Smetnjaki ali vreče — TV drama
20.55 Spoznano, neznano — odda ja o znanosti 21.50 V znamenju
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
17.00	Z nami pred kamero
17.05 TVD novice
V okviru oddaje »Odprta meja* bodo danes na sporedu tudi nasledil je vesti:
PROSEK — Antifašistična manifestacija
TRST — Občinski svet GORICA — Občni zbor Slovenskega planinskega društva GORICA — Padiotekma »Spoznavajmo svet in domovino«
TR/TČ — Nova bolnišnica PALMANOVA — Nov avtocestni objekt
Ob koncu pa še pregled zamejske športne dejavnosti.
17.10	TV šola
18.00	Film
19.30 TVD Stičišče 29.15 Serijski film 20.45 Italija z neba 21.23 Turistični vodič
Zagreb
18 00 Igračkanja
18.25 Kronika občine Sisak
20.00	Delovni dan sestre Marje, — TV drama
21.10	Svet dar.es
21.40 En avtor en film:
M. Popovič: Siaro Užiee
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, .L2.QlUi9.Utt. Potočila;.. 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: človek v sodobni družbi; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S konce.tne-ga in opernega repertoarja: 11.30 -
14.00	Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Tržaški pisatelj Vladimir Bartol ob 80-letnici rojstva; 13.20 Gospodarska problematika: 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivanka Hergold: »Nož in jabolko*; 14.30 Glasbene skice: 14.55 Naš jezik;
15.00	Veselo športno popoldne;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Od Milj do Devina; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slove ist program)
6.00.	6.30, 13.00. 14.00 Poročita;
6.00	Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja k onika: 7.15 Val 202;
13.00	Glasbena zavesa; 14.10 Zapojmo pesem; 13.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik:	16.15
Glasba, objave: 16.30 V podaljšku . pregled športnih dogodkov.
KOPER
(Itoliionei" urugrom)
6.30. 7.30. 12.30. 16.30, 18.30 Radijske vesti: 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30. 15.30. 17.30 Poročil:
6.00	Glasba za dobro jutro: 7.15 Horoskop; 8.32 Popevka tedna; 9.15 Ti. kdo si?: 9.32 Pisma Lucianu: 10.00 Glasba in besedilo:
10.10	Otroški kotiček: 10.32 Glasbeni prostor: 10.40 Mozaik; 11.00 Kim: 11.32 Popevka tedna: 11.33 Tisoč popevk: 12.00 Na prvi stra ni: 12.05 Glasba po željah; 15.20 Glasbena medigra; 15.32 Crash: 16 00 Conntry mušic; 16.55 Pjsmo iz; 17.00 V spomin na opereto: Johann Strauss; 17.32 Juke box;
18.00	Komorna glasba; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00.	8.00. 11.00. 12.00. 13.00. 15.00,
19.00	Poročila: 6.00 - 8.45 Glasbeno jutro; 9.02 Radio ancldio; 10.30
Postori) skozi čas; 11.34 Življenje genija: Leonardo da Vinci; 12.03 Viav„Asiagp Tunela; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Mastar; 15.03 Ticket;
16.00	11 paginone: 18.05 Mali koncert: 19.25 Jazz: 21.30 Folklorna glasba: 21.54 Objektiv Evropa;
25.10	Telefonski pogovor.
RADIO 2
6.30. 7.30. 8.30, 9.30. 11.30, 12.30. 15.30, 16.30. 17.30. 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 - 8.45 Dnevi; 8.45 Co-rinna in Adolfo; 10.13 Govoreča plošča; 12.48 Glasbeni efekt; 13.41 Sound-Track; 15.00 »Demoni* - l adij. priredba; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival!: 17.32 Glasbene ure; 18.32 Okoli sonca; 20.40 Ciondolino; 21.00 Glasba; 21.30 Potovanje proti noči.
LJUBLJANA
6.00, 8.00. 9.00. 10.00. 11.00. 12.00. lt.U) Poročila: 4.3U - 8.00 Jutra nji program - glasba; 6.45, 7.35 Prometne informacije: 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? Opero »Idomeneo* A. Mozarta: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji:
12.10	Revijski orkestri; 12.30 Kme
tijski nasveti; 12.40 Pihalne god be; 13.00 Danes do 13.00;	13.30
Od melodije do melodije: 14.05 Pri zborih jug. radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15 00 Do godki in odmevi; 15.50 Radio da nes. radio jutri; 16.00 Vrtiljak:
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo: 18.25 Zvočni signali;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Fantje treh dolin: 20.00 Kulturni globus: 20.10 Prisluhnite, izberite; 21.05 Alban Berg: Tri skladbe za orkester, op. 6; 22.00 Našim rojakom po svetu: 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Iz našega arhiva: 23.05 Literarni nok tmno - Rudi Miškot: Pesmi; 23.15 Ob domačem ognjišču; 00.05 - 4.30 Nočni program.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 1. marca LJUBLJANA
9.05. 10.35 TV v šoli: 16.30 Šol-ka TV; 17.35 ZVerifiice iz Rezije;
7.55	Slovenski ljudski plesi; 18.25 lamniško Domžalski obzornik; 8.40 Pisani svet; 19.15 Risanka; 9.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zr-o do zrna; 19.30 TV dnevnik;
9.55	Vreme: 20.00 Mladost Karla !arxa; 21.00 Aktualno: V prime-u birokracije: 22.00 V znamenju.
KOPER
13.30. 16.00 Odprta meja; 16.30 nami pred kamero; 16.35 TV D lovice; 16.40 Košarka: Novi Sad; inale pokala Jugoslavije; 18.10 Jladi policaji serijski film; 19.00 Jbzor ja: 19.30 TV D - Stičišče; 0.15 Šolo čelov, film; 21.40 Tu-istični vodič; 21.50 TV 2.05 Inšpektor Bluey ihn.
SREDA, 2. marca LJUBLJANA
9.25. 10.35 TV v šoli; 17.35 Poučila; 17.40 Ciciban, dober dan;
D danes; - serijski
17.55 Ko se junak na boj odpravlja - glasbena oddaja; 18.23 Obalno - kraški obzornik: 18.40 Mo-stoV-i; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme: 20.00 Šahista . indijski film; 21.55 Se med seboj dovolj poznamo?
KOPER
13.30. 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero: 17.05 TV D novice; 17.10 TV šola; 18.00 Film ponovitev: 19.30 TV D - Stičišče; 20.15 Turistični vodič; 20.25 Nogo met; 22.13 Serijski film.
ČETRTEK, 3. marca LJUBLJANA
9.05. 10.35, 16.20 TV v šoli; 17.20 Poročila: 17.25 Vesolje: Življenje zvezd; 18.25 Podravski obzornik: Čas, ki živi: 19.24 TV in ra nocoj; 19.26 Zrno do zrna; TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik: 21.00 Zvoki godal; 21.35 S poti po Indiji - dokumentarna serija.
18.40
dio
19.30
KOPER
13.30, 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV D novice; 17.10 TV šola; 18.00 The Collaborators - serijski film: 19.00 Eurogol: 19.30 TV D . Stičišče; 19.45 Lepotna kirurgija: 20.15 Vi šoki pritisk - glasbena oddaja; 21.15 Turistični vodič: 21.50 Kdo pozna umetnost.
PETEK. 4. marca LJUBLJANA
8.55 in 10.35 TV v šoli; 17.25 Poročila: 17.30 Jazz na ekranu: 17.55 Arabela, otroš. nad.; 18.23 Obzornik; 18.40 Pred izbiro poklica: 19.10 Risanka: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 20.00 Novi Sad: Izbor jugoslovanske popevke za veliko na gralo cvrovizije: 21.30 Zrcalo tedna; 21.50 Canov konec, film.
KOPER
13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.10 TV šola: 18.00 Visoki pritisk; 19.00 Aktualna tema: 2015 Srečanje s
slovenskim filmom: «Rdeče klas je»; 21.40 TV D danes; 21.55 Glas_ ba iz mednarodnega centra «Ca’ del liseio*.
SOBOTA, 5. marca LJUBLJANA
8.05 Zverinice iz Rezije; 8.40 Mali odred, otroška nadaljevanka; 9.40 Pisani svet; 10.15 Vesolje: Življenje zvezd; 11.15 Varnost v letalskem prometu; 11.45 Naši o-limpijci; 12.33 Kulturne diagonale; 13.20 Poročila; 14.55 Nogomet: Vojvodina - Olimpia: 16.45 Risanka; 16.55 Poročila; 17.00 Košarka:
19.15	Risanka; 19.24 TV in radio nocoj: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Naše 22. srečanje; 21.30 Nočni kino: Molk. film: 22.40 Poročila.
KOPER
17.15 Z nami pred kamero; 17.20 TV D novice: 17.25 Nogomet: Novi Sad: Vojvodina - Olimpija; 19.00 Serijski film; 19.30 TV D . Stičišče; 20.15 Mladi policaji, film;
21.15	TV D danes; 21.30 Volkovi -TV drama.
NA 11. REDNEM OBČNEM ZBORU JADRALNEGA KLUBA ČUPA
Novi pomoli pomembna pridobitev za društvo
Objekte so dogradili v kratkem času s pomočjo vseh članov in brez večjih stroškov ■ Predstavitev načrta za ureditev sesljanske obale
V petek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani 11. redni občni zbor Jadralnega kluba Čupa. Ob lepem številu udeležencev (prisotnih je bilo kakih štirideset članov kluba in nekaj gostov), je predsednik Čupe odprl občni zbor. ki je imel nekoliko neobičajen dnevni red. Prva točka dnevnega reda je bila namreč sprememba besedila prvega člena statuta društva. Notar je prebral novo spremenjeno besedilo, iz katerega izhaja, da bodo člani JK Čupa v prihodnosti lahko prirejali razne tečaje in organizirali pomorske šole, izgradili nove pomole in vzdrževali objekte ter upravljali bar ali restavracijo ter priredili plese, praznike in razne družabnosti.
Nato je bilo na sporedu predsedniško poročilo. Predsednik čupe Niko Kosmina je izrazil zadovoljstvo za izgradnjo novih pomolov in poudaril. da so jih zgradili v zelo kratkem času s skupnim prizadevanjem vseh članov in z omejeno potrošnjo sredstev. Po mnenju Kosmi-
Predsednik Čupe Niko Kosmina
ne je to bil najvažnejši dosežek v pretekli sezoni in zato se je toplo zahvalil vsem tistim, ki so na katerikoli način pripomogli k izgradnji novih pomolov.
V nadaljevanju je predsednik še izjavil, da se bo JK Čupa udeležil
kvalifikacij za SP z jadrnico »Midva*.
Ob koncu svojega poročila je Kosmina še seznanil prisotne z novim načrtom za ureditev sesljanske marine. ki jo misli Čupa izvesti v sodelovanju s tržaškim jadralnim klubom Pietas Julia. Predsednik je dejal. da so načrt že predstavili luški kapitaniji in da so luške oblasti načrt sicer odklonile, obenem je tudi izjavil, da bi bila zadeva uresničljiva ob pomoči določenih političnih forumov.
Tajnik kluba Ivo Magajna je v svojem poročilu spomnil na lanski izredni občni zbor, v katerem so se dogovorili za spremembo statuta in za izgradnjo novih pomolov. Nadalje je Magajna povedal, da je pri Čupi trenutno 62 aktivnih članov (v tem številu niso všteti ostali družinski člani in tečajniki) ter podal pregled delovanja kluba v pretekli sezoni in navedel vsa tekmovanja, na katerih so nastopili predstavniki JK Čupa.
Sledili sta še tajniško poročilo. H katerega izhaja, da je letošnji obračun kluba kljub izdatkom za zgradbo pomolov pozitiven ter poseg S0-spodarja. ki je navedel vso opremo, s katero razpolaga Čupa.
V imenu nadzornega odbora Je spregovoril Marino Košuta, ki je poudaril. da sedaj sodi čupa med b' sta športna društva, ki so zgradita neko nepremičnino, ter spomnil prisotne, da so člani Čupe doslej dosegli vse z lastnimi silami, bre* vsak-šne zunanje pomoči. Nadalj® se je Košuta še zahvalil članom odbora za opravljeno delo in izraz(1. zadovoljstvo, da so uspeli realizira11 pomole v zelo kratkem času.
Občni zbor je nato dal razrešnio*, glavnem odboru.
...................mili,.........................................................................................................................................................IIIIIIIIIIIIII......IIIIIIIIO
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Triestina proti nevarni Vicenzi
Tržačani bodo igrali brez kaznovanega Ascagnija in poškodovanega Zaninija
Prvenstvo C-l lige prehaja, vsaj za Triestino, v svoj sklepni del. V nekaj tednih se bodo namreč Tržačani spoprijeli na domačem igrišču (izjema je Carrarese) z vsemi tekmeci za napredovanje. Prva na vrsti je Vicenza. to je ekipa, ki je bila pred začetkom prvenstva označena za glavnega favorita za napredovanje. Ekipa iz Vicenze razpolaga namreč z nekaterimi igralci, kj imajo za sabo ali pred sabo blestečo kariero. Omenili bi samo eno ime: Alberto Bigon. dolgoletni igralec in kapetan Milana in Lazia.
V resnici pa Vicenza se doslej ni ravno izkazala. Imela pa je tudi zvrhano mero smole, saj so jo celo prvenstvo pestile poškodbe. Ne smemo pa niti pozabiti na psihološki udarec, ki ga je povzročila v ekipj nenadna, nerazumljiva in skoraj bi rekli absurdna smrt nogometaša Enza Scainija, ki je bil steber tega moštva. To je vplivalo tudi na rezultate, da ima Vicenza pet točk zaostanka za Tržačani. Na dlani je. da v primeru paraza igralci Vicenze tvegajo predčasno izločitev iz boja za napredovanje.
Za Triestino pa se današnje sre čan;e ni začelo ravno najboljše. V sredo je disciplinska komisija povsem nepričakovano kaznovali Ascagnija z izključitvijo za dve koli (včeraj pa so mu znižali kazen na eno kolo), v petek pa se je med treningom resneje poškodoval Za-nini. Upati je, da se bodo tudi tokrat rezervni igralci (posebno Ma-
riani) izkazali.
Tekma je v mestu zelo občutena, kot dokazuje dejstvo, da so že prodali dosti vstopnic. Pričakovati je torej, da si bo današnjo tekmo ogledalo veliko število gledalcev.
Težko je izreči napoved o končnem rezultatu tega srečanja. Vseeno pa menimo, da bi neodločen izid, konec koncev, najbolj ustrezal obema. (I. P.)
DANAŠNJI SPORED (15.00)
Mestre - Brescia, Sanremese -F<-rti, Triestina - Vicenza, Carra-re'e - Parma. Modena - Pro Patria, Padova - Rimini. Piacenza - Rondi-netla, Spal - Trento. Fano - Treviso.
1. ITALIJANSKA LIGA
V središču pozornosti današnjega 21. kola prvoligaškega prvenstva si a tekmi Napoti - Inter in Juven-tus - Udinese. V primeru tudi del-
nega spodrsljaja, bi se sanje o osvojitvi državnega naslova za Inter in Juventus dokončno razblinile. Roma bo namreč gostovala v Ceseni, proti ekipi, ki se v letošnjem prvenstvu ni še najboljše izkazala. Verona pa se bo na domačem igrišču spoprijela s Piso DANAŠNJI SPORED (ob 15.00) Ascoli - Catanzaro, Cagliari -Genoa. Cesena - Roma, Fiorenti-na - AveTino, Juventus Udinese, Napoli - In er, Sampdoria - Torino. Verona - Piša.
2. ITALIJANSKA LIGA
DANAŠNJI SPORED (ob 15.00) Atalanta - Arezzo, Cremonese -Como. Foggia - Monza. Lazio - Sam-benedettese. Lecce - Bari. Milan -Campobasso, Palermo - Bologna, Perugia - Pistoiese. Reggiana - Ca-tania. Varese - Cavese.
Občni zbor Čupe so nato pozdravili še predstavnik TPK Sirena *•'
Nov odbor JK - YC Čup*
Dario Bensi, Alfred Cibie, Edi Germani. Niko Kosmina, Darko Malalan. Boris Samec, Bruno Volpi, Adrijan Zavadlal, Ivo Magajna in Marino Košuta.
Nadzorni odbor: Pavel Milič. Carlo Rolich in Sandi Žgur-
lipčič. predstavnik Jadralne }stl Slovenije in Sergio Antoni v im®1 novoustanovljene slovenske zasebn radijske postaje Radio Opčine.
Sledila je živahna diskusija, v k*' teri je prišlo do predlogov za n0' delovanje kluba in tudi do_ kriti8 odboru s strani nekaterih član®'' ki so obžalovali, da je sedež klu
poletnih mesecih večkrat zaP1?' Marino Košuta je še dejal, da J.
treba v beroče oboriti ostale na prisotnost Čupe v Sesljanu ustreznimi slovenskimi napisi.
Po diskusiji so bile na vrsti vfl®
ve novega odbora, nato pa je
na sporedu nagrajevanje društven prvakov. V razredu optimist je oSV. jila prvo mesto mlada Sara Ben
Društveni prvak Čupe je bil sk■ bar, na drugo mesto se je uvrS:j[ Kosmina. tretje mesto pa je osvoj
Grilanc. Ob koncu občnega z bora
■•iitliiitiilifiiliiHiiilinuttiiMiiilliiiiiiimmmiiiiiiiiitiiillliiiiimiiiiiiiiiiiilimiHliliilitiiiiiiiiiliitiiiilllliiiiimiliifilllllllltMHiMiiiilHiMlliiHiuiliMllIi1*'1
kapitan Bruno Volpi podaril pi?r sedniku kluba Kosmini sliko AtuV Kralja kot priznanje za trud in P.. zadevanje, ki jih je vložil v preteč sezoni. (Igor Canciani)
min""
tu 11111111111 um*milil n n mini 11111111111111111111 mi n •»•
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 28. tega meseca, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevu! red: 1. deželni občni zbor Fipav; 2. pokrajinski občni zbor Fipav; 3. turnir prijateljstva: 4. interliga. 5. mladinska dejavnost.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 1. marca.
ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seia košarkarske komisije. Dnevni red: volitve na E1P in razno.
ZSŠDI
obvešča, da jutri, 28. februarja, odpade plavalni tečaj v Lipici zaradi okvare.
V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST
Razpis «17. zimskih športnih iger*
Tekmovanje je veljavno za 3. Slovensko zamejsko prvenstvo v veleslalomu.
Kraj in datum tekmovanja
Nedelja, 6. marca v Ravasclet-tu, ob 10.30 na progi PASCUT. Proge
Tekmovanje se bo odvijalo na treh progah: na moški, na ženski ter na progi za kategorijo ba-by - sprint (slednja bo nekoliko krajša).
Tekmovanje predvideva samo en spust.
Tekmovalne kategorije
Nagrade
Vsak prvouvrščeni v posamezni kategoriji bo prejel zlato kolajno, drugi srebrno, tretji pa bronasto. V kategoriji baby-sprint bodo nagrajeni s spominsko značko od 4. mesi a dalje vsi tekmovalci, tudi diskvalificirani. Pivih 5 uvrščenih društev na lestvici bo prejelo pokal. Pokal bodo prejeli tudi prvi 3 uvrščeni tekmovalci-ke v absolutni lestvici veleslaloma, v moški in v ženski konkurenci.
do 20.00. Ob dvigu številk bodo morali predstavniki društev Pečati kavcijo, ki bo znašala 10.00° lir. Za vsako nevrnjeno številko bo organizator obdržal kavcijo.
Prizivi
Morebitne prizive bo sprejemala komisija do 15 minut po razglasitvi neuradnih rezultatov. Prizivu je treba prišteti 10.000 lir. Vsoto bo komisija vrnila, če bo pr*' ziv sprejet.
Baby-sprint (M-Ž)	1. 1974 in mlajši
Miški-ke	1. 1972-73
Medvedlu-ke	1. 1971
Cieibani-ke	1.1969-70
Pionirji-ke	1. 1967 68
Mladinci-ke	1.1964-65-66
Člani-ce	1.1951 63
Amater ji-ke	1. 1943-50
Veterani-Dame	1. 1942 in starejši
Vpisovanje
Vpisovanje bo na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20'TII) v sredo. 2. marca od 19.00 do 21.00. Tekmovalce vpišejo samo predstavniki društev.
Startnina
Za vsakega tekmovalca startnina 3.000 lir.
znaša
Točkovanje Po tabeli T3
pravilnika FISI.
Startne številke
Startne številke bodo dvignili predstavniki društev v petek, 4. marca na sedežu društva, od 18.00
Nagrajevanje
Nagrajevanje bo 30 minut P° razglasitvi uradnih rezultatov.
Pravilnik
Velja pravilnik 3. Slovenskega zamejskega prvenstva v veleslalomu. Za kar le ta ne predvideva, velja pravilnik RTI' - FISI.
Spremembe
Organizator si pridržuje pravico, da razpis po uvidevnosti spremeni. Morebitne spremembe bo
nemudoma naznanil nim društvom.
zainteresira-
SPDT
....................................••••••.■•••.......................mm..........mmmm.mmm...
II«#*
POGOVOR Z VADITELJICO OTROŠKE TELOVADBE PRI ŠD BREG
Katja Čuk:«Otrokom primanjkuje gibanje
Vključitev najmlajših v športni režim življenja je za naše osnovne organizacije, ki se ukvarjajo s telesno kulturo, že osvojen pojem. Z zadovoljstvom opažamo, da skoraj vsa naša športna društva so razumela pomen zgodnjega telesno-kulturnega udejstvovanja. Po zgledu Športne šole so se podobne organizacije ustanovile tudi v okoliških občinah. Tako smo se za današnjo številko dnevnika podali v dolinsko občino, kjer vadi skupina najrnlajših pod strokovnim vodstvom Katje čuk. Prijazna in zgovorna Katja nam je pripovedovala o svoji skupini takole.
»Po poklicu sem vzgojiteljica v vrtcu, tako da me zanima vse, kar je v zvezi z našim naraščajem. Profesorji, s katerimi sem v dnevnem stiku, so me prepričali, da grem v Mozirje na izobraževalni tečaj. In tako po opravljenem te čaju sem sklenila teorijo uresničiti v praksi. Prav poklic, kot rečeno delam v vrtcu, me je privedel do spoznanja, da otrokom manjka gibanja. Pravimo, da so si vaški in mestni otroci različni. Otroci, ki živijo na podeželju naj bi bili gibč-nejši, vendar lahko rečem, da danes ni več tako. Kajti oboji so preobremenjeni z drugimi aktivnostmi in zato nimajo priložnosti, da bi se razgibali. Tudi celodnevna šola pripomore k temu, da otroci aku-
Katja Čuk s svojimi mladimi varovanci
mutirajo toliko energije in nimajo priložnosti, da bi jo sproščali. To opažem prav pri mojih vadbenih urah tu v občinski telovadnici. Večkrat jih prav težko brzdim, kajti so polni življenja in prav vidi se, kako jim manjka aktivnosti, primerne za njihovo starost. Seveda, zavedam se, da bi bilo lažje delati s starejšo skupino, vendar ker še najbolje poznam prav področje od treh do šestih let, sem sklenila,
da se bom tu ukvarjala prav z najmlajšimi.
Skupina, ki jo vadim, je sestavljena iz osnovnošolskih otrok. Le nekaj posameznih primerov je predšolskih otrok. Ko smo začeli s telovadbo za najmlajše, je bilo mišljeno, da bi imeli dve skupini: eno predšolskih otrok, drugo pa malo starejših. Vendar se nam to ni posrečilo. Na začetku je se šlo. Tisti, ki ao bili starejši ali pa mlajši pa
io se med potjo izgubili, tudi ^ > ker niso znali navezovati prij*“jU stva z ostalimi, kar je pri teb tih zelo važno, saj je to pi-vl ^ ment. ko vključuješ mladega v 0 ganizirano družbo.*
Tak način vadbe, s ponosom 'aj' ko rečemo, da je lasten samo n šim slovenskim športnim organi cijam.
»Upam, da so starši razumeli ^ men takega načina vadbe in d0 tudi naše osnovne organizacije u\g dele važnost te dejavnosti in ; ■ bodo še v naprej podpirale to «v . le vredno pobudo. Prav gotovo ■ se starši zavedali, kako pomaga j lesna kultura našim najmlajšim tu • pri rasti in razvijanju značajno8 • Poudarila bi, da je vadba pose° važna, kajti naši najmlajši so PU
obremenjeni z drugimi dejavnosti^ Je pač tako, da imajo starsi tok načrtov za svoje otroke m se zavedajo, da moramo dovoliti oti kom, da tudi sami izbirajo. ^ ^ vomno je moč opaziti, kako J . primanjkuje prav tista drobna u f ca za razvedrilo in za sprostitev-
to-
športnemu društvu Breg gre .(g rej vsa [»hvala, ker se je P°^a že razvejane aktivnosti podalo 1 j delo še z najmlajšimi, s tistimi' . bodo jutri častno zastopali b8*.. društva in branili ugled naše n rodnostne skupnosti. (M. susters*
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
NA VELESLALOMU V GALLIVARU
Že 72. Stenmarkova zmaga Jugoslovani tokrat odlični
Med prvo deseterico so bili Strel, Franko in Benedik
GaLLIVARE (švedska) - Sten-“r* se je včeraj takoj oddolžil za •'uspeh, ki ga je v sredo doživel slalomu v domačem Tornabyju. pa se je na zanj najbolj 7*olen način, z zmago in s tem, sebif nasPr°tnike pustil daleč za
l^° Prvem spustu ni nič kazalo, da v. 0 Jugoslovani dosegli tako doti« 3»° uvrstitev, čeprav je Bo-(jbtrel s šestim najboljšim časom da se vrača v najboljšo ®drezal se je tudi Grega uedik, ki je bil deveti. Izredno je h!? Presenetil Jure Franko, ki j^uti po prvem SpUSt;U šele 0sem-ajseti, v drugem pa je opravil , vt podvig; dosegel je drugi naj-J?1..cas' saj je za Stenmarkom, ki j. J? , najhitrejši v obeh spustih, j tal za sami dve stotinki sekun-f uudoknadil kar enaindvajset ln, tako pripomogel, da je Ju-®aiwJv-a 150 Val biseru dosegla moštveni uspeh v velesla-
je bil, čeprav je vozil brez Drntr ’ 2,e^° Počasen, saj mu položne D, l® očitno ne ležijo, in je pristal . Končnem 44. mestu, Cerkovnik , i!: * dve mesti niže, medtem ko
^'Kuralt devetnajsti.
CioS,- i ?i med Italijani je bil Alex tv®1, ® je zasedel 16. mesto.
«5S* •” v
, vrstni red
2 fcfk (šve.)
• “ml Mahre (ZDA) 4 Sf,ulen (Švi.)
s:	(šve-}
(Jug.)
7	(Švi.)
quist (šve.)
12	(s
»: is* «f»j
Gallivaru na vrsti
2’29”11
2’30”83 2’30”88 2'31”04 2’31”08 2’31”27 2’31”43 2’31 ”47 2’31”53 2’31”69 2’31”93 2’31”84
2’32”18
2’32”23
u. C* <J“«>
Soerl,
14 gtass (Av.)
' fu-en (švi.) le i}. Jacobsson (Šve.)
Gtorgi (It}
lestviCA za sp
l tal Mahre (ZDA) 218 točk; (Li^1^ (šve.) 192; 3. Wenzel 161-	164; 4. Zurbriggen (Švi.)
rardefi- ^uscher (Švi.) 160; 6. Gi-l23- o (Luks-) 129; 7. Miiller (Švi.) ratLVKrižaj (Jug.) 103; 9. Wei-Av-^ K®; 10. Raeber (Švi.) Mahi1, ,Strand (šve.) 97; 12. Steve (ZDA) in Luthy (Švi.) 95. m^TVICA VELESLALOMA ZA SP
(Švi.) 83- 3. Stenmark (Šve.) 79; 4.1 tinski pred Čehoslovakom Holovo in Enn (Av.) 74; 5. Phil Mahre (ZDA) Foltanom.
48; 6. Franko (Jug.) 47.
Bic v gosteh San Bencdetto doma
Tržaški prvoligaš Bic bo drevi go stoval v Mestrah, kjer bo skušal pospraviti dragoceni točki v borbi za obstanek. Goriški San Benedetto bo igral pred domačim občinstvom proti zadnjeuvrščeni Binovi. Osred nje srečanje kola bo v Pesaru, kjer se bosta pomerila Scavolini in Ber-loni.
DANAŠNJI SPORED Scavolini - Berloni; Billy - Cid neo Bancoroma - Honky; S. Benedetto - Binova; Peroni - Cagiva; Sinudyne - Latte Sole; Ford - Car-rera; Lebole - Bic.
A-2 LIGA
Farrow's — Sav 90:86 (45:38)
ZIMSKE UNIVERZITETNE IGRE
Popangelovu zlato
SOFIJA — Na včerajšnjem slalomu na zimskih univerzitetnih igrah je zmagal Bolgar Peter Popange-lov pred Francozom Gaidetom in Sovjetom Melnikovom. Jugoslovan Igor Podboj je bil četrti. Najboljši Italijan je bil Carlo Gerson, ki je zasedel 6. mesto. Gaidet pa je o-svojil zlato odličje v kombinaciji.
V biatlonu (10 km) je Sovjetska zveza dosegla popolno zmagoslavje, zmagal je namreč Taras Dolnij pred rojaki Novikovom, Nepeinom, Ga-vrilovičem in Gudkinom.
Italijana Isabella Micheli in Roberto Pelizzola pa sta osvojila bronasto kolajno v plesnih parih. Zmagala sta Sovjeta Anenkova - Sre-
NAMIZNI TENIS
SINOČI V PRVI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
Krasovkam ni uspel veliki podvig
Izgubile so proti Fiatu iz Barija - Veliko število gledalcev - Fiat državni prvak
KRAS — FIAT BARI 2:5
Doljak - Ursich 2:1 (17, —16, 16); Milič - Fercnev 0:2 (—14, —11); Cergol . Bevilacqua 1:2 (—20), 18, —17); Doljak - Ferency 0:2 (13, —16); Cergol - Ursich 2:0 (16, 9); Milič - Bevilacqua 1:2 (19, —18, —12); Cergol - Ferency 0:2 (—9, —14).
Končalo se je, kot je bilo prede-stinirano: Fiat Bari je ponovno segel po državnem ekipnem naslovu,
Kras pa se mora ponovno z nekoliko grenkobe zadovoljiti z drugim mestom.
Sinočnja tekma v Repnu je bila res pravo športno doživetje na najvišji možni ravni, tako glede spektakularnosti prikazane igre kot razpleta dogodkov za zeleno mizo. Bil je to res vrhunski prikaz namiznoteniške umetnosti in prisotni so lahko sami doživeli, kako privlačna je ta, včasih preveč podcenjevana športna panoga.
Z moralnega vidika je bil Kras zmagovalec še pred začetkom tekme, saj se je tokrat zbralo na nabito polnih tribunah repenske telovadnice preko 300 gledalcev, ki so vseskozi toplo in predvsem korekt-
aiiiiiiiiimiiiiimiiiiinmmmiiiimiitmiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiMtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiittiiimiiiiuimiiiimiiiiiiiiuiiiiiiituiimiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiia
KOŠARKA
SINOČI V PRVENSTVU C-l LIGE
Dragocen uspeh Jadrana v Centu
Marko Ban (23 točk) in Boris Vitez (22) najboljša strelca
CENTO - JADRAN 74:78 (37:39)
CENTO: Castaldlni 11, Bernagozzi 2, Cortese 15, Citello 6, Zugarel-li 22, Tinti 18, Borsari, Galassi, Biccaglia, Sacco.
JADRAN: Žerjal 2, Klavdij Starc 9, Sosič 7, Ivo Starc 2, Vitez 22, Ban 23, Daneu 13, Gulič, Kraus, Rauber.
Jadranovci so sinoči v prvenstvu C-l lige v Centu izbojevali izredno pomembno zmago.
Naši niso pričeli najbolje (0:4), tedaj pa je nastala okvara na elektronski uri, kar je nemalo oviralo vse prisotne.
Jadranovci so si nato kaj kmalu vwia ^ tehmi zadovoljstvo veliko, opomogli m povedk za 7 točk, do- CQ- cfo K;k
Odtlej pa so naši košarkarji v glavnem ohranjevali prednost in domačemu moštvu ni uspelo presenetiti goste, niti ko sta zaradi petih osebnih napak zapustila igrišče Daneu in Vitez.
V Jadranovem taboru je bilo se-
i1, Zurbi
"“"‘"'■o.
mačini pa niso popustili in s točnimi meti od daleč celo povedli na 23:22, sicer prvič in zadnjič na sinočnji tekmi.
V nadaljevanju so bili naši košarkarji bolj agresivni in povedli s 6 točkami razlike, nakar so domačini zopet reagirali. Do odločilnega preobrata je prišlo v 32. min., ko je Jadran pqyedel z desetimi točka-•frip*»ra-4jadrsmovce-so tedaj
'riggen (švi.)'90; 2.'Juten I dosegali koše Ban, Vitez In Sosič.
saj sta bili osvojeni točki izredno pomembni v boju za uvrstitev v «play - offs». (S. R.)
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Olimpija praznik rok
Jugoplastika - Olimpia 103:91 (43:48)
OLIMPIJA >Httijačič 23, Polanec 18, Blaznik 12, “Hauptman 14, Šan-
telj 9, Todorovič 4. Mičunovič 11.
V zadnjem, 22. kolu regularnega dela prvenstva je ljubljanska Olimpija nastopila brez Vilfana, poleg tega je že po petih minutah drugega polčasa Polanec zaradi 5 osebnih napak moral z igrišča, tako da sta točki ostali v Splitu.
Za končni vrstni red pred «play-offs* bo odločilna današnja tekma med Zadrom in Bosno, saj je sedaj gotovo le to. da je šibenka prva, Partizan drugi. Olimpija je sedma, Jugoplastika osma.
OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI Šibenka - Kvamer 127:113; Bu-dučnost - Cibona 85:89; Crvena zvezda - Borac 107:84; Partizan - Rad-nički 112:95.
Dražji Totocalcio
RIM — Kot poroča včerajšnji italijanski Uradni list. bodo do 12. marca povišali, stavni listek Totocalcio s sedanjih- 500 na 600 lir.
no navijali, obenem pa dokazali visoko kulturno stopnjo, saj nismo na-primer ob predstavitvi Romunke Fe-rency, slišali niti enega žvižga ali opazke. Med občinstvom smo opazili tudi številne goste, med katerimi naj omenimo zgoniškega župana Jožeta Guština, predsednika SKGZ Borisa Raceta, predsednika ZSŠDI Oda Kalana in delegacije občinske zveze za telesno kulturo iz Nove Gorice z Jožetom Bratužem na čelu.
Tekma se je dejansko začela z vodstvom Fiata s 3:0, saj je bila po pričakovanju romunska begunka E-va Ferency nedosegljiva. Ta je ena najboljših evropskih igralk in je proti krasovkam dokazala, da je za vsaj razred boljša. Edino le Cergo-lova se ji je v drugem setu nekoliko upirala, ko je nepričakovano povedla z 8:2, ko pa je Romunka prešla v silovit napad je bila neza-držana h tekme je bilo konec.
Tako so se Krasova dekleta znašla v vse prej kot zavidljivi psihološki situaciji, da ne smejo zgrešiti nobenega srečanja. Dobro motivirana Sonja Doljak je odlično začela in osvojila planirano točko, odločilno pa se je zataknilo Marini Cergol, ki je sicer tesno klonila Bevilacqui. Ta igralka iz Milana, ki brani naslov državne prvakinje, je naletela na izreden večer in je zaigrala na najvišji možni ravni. Grešila je zelo malo ali nič. njeni zaključni udarci pa so bili zelo «strupeni» in neu hranljivi. Cergolova je takoj na začetku prvega seta zaostala za 7 točk, nato je nasprotnico dohitela, vendar pa je v končnici zaradi živčnosti zgrešila servis. V drugem setu je Cergolova zanesljivo zmagala, v tretjem pa je vodila vse do stanja 11:7 in 16:14, nato pa je preveč občutila težo odgovornosti in klonila sicer odlični tekmici. Tudi že nekoliko demoralizirana Sonja Milič je morala priznati premoč Bevilacque.
MOŠKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Don Bosco — Kras 5:3
Crasso - Colja 2:0 (15:13); For-nasaro - Bole 1:2 (—12, 20, —23); Grabrovec - Štoka 2:0 (15:18); Crasso - Bole 2:0 (19:19); Gabrovec -Colja 2:0 (12:9); Fornasaro - Štoka 0;2 (—18, —6); Gabrovec - Bole 0:2 (—20, —13): Crasso > Štoka 2i0 ,(19:18). (B.S.)
Izjave po tekmi v Repnu
Krasovkam sinoči ni uspel veliki podvig. Veliko « krivdo* za to ima Romunka Ferencyjeva, ki je bila za razred boljša od ostalih «Kakovostno srečanje . ..* smo namignili Ferencyjevi po tekmi.
«Nedvomno je bilo to dobro in dokaj kakovostno srečanje. Tudi občinstvo je bilo izredno.*
*Kaj menite o Krasovih igralkah?> «To je kakovostno moštvo, v katerem izstopa Marina Cergol. Tako Cergolova kot Sonja Doljak bi lahko še zelo napredovali, ko bi več igrali. Sonja Milič pa je zelo izkušena igralka.*
vKako to, da ste zapustili Romunijo?»
»Oprostite,* se je nasmejala, «bo-lje bi bilo. da bi o tem ne govorili.* Ambrosim je predsednik, mecen Fiata. Z njim smo imeli dokaj razburljiv* razgovor. Ambrosini je sicer pohvalil izredno in športno občinstvo v Repnu. Ko pa smo se dotaknili vprašanja romunske begunke. mu nikakor nismo mogli ver-
jeti, da Ferencyjeva nastopa v I-taliji brezplačno. In to toliko bolj, ker je nato sama Romunka potrdila, da nekaj le dobi. . .
Kljub porazu Sonja Milič ni bila razočarana. Njena dekleta in ona sama so v tem srečanju dala vse od sebe.
«Kaj pa to pomaga, ko veš, da ne smeš 'zgrešiti’ niti ene tekme, kajti tri točke so že vnaprej oddane,* je dejala Miličeva.
«Sicer pa je za zmago Fiata odločilno pripomogla Bevilacqua.»
«Bevilacqua je odlično igrala kot že dolgo ne. Mi smo sicer specifično trenirale, da bi jo premagale. Vse to pa ni bilo dovolj. Mi smo sicer vse taktično zelo dobro igrale, zbrane pa smo morale biti že od vsega začetka, saj smo vedele, koliko lahko odloča Ferencyjeva.»
«Kaj pa občinstvo?»
»Bilo je sijajno! Pričakovali smo, da bo več gledalcev kot običajno, nismo pa pričakovali tolikšnega o-biska.» (bi)
V ATLETSKI LIGI
Številna ude4ežha in dobri * rezultati na «1. raaju» 1
Včeraj popoldne so-se na stadionu «1. maj* zbrali dijaki nižjih srednjih, šol na. atletskem tekmovanju. Za prireditev. >ki jo organizira atletska sekcija Bora. vlada med solarni razen redkih izjem precejšnje zanimanje, tako da je ■ bila udeležba precej visoka. Nastopilo je namreč okrog 120 dijakov. Poleg številčnosti pa seveda niso izostali tehnični rezultati, saj so se v skoku v višino in v metu krogle nekateri tekmovalci posebno izkazali. Prav tako je popolnoma zadovoljila tudi organizacija. Nekoliko se je zataknilo le v skoku v višino, ki je predstavljal nekakšno ozko grlo te prireditve. Dokončnega obračuna ne moremo še narediti, popolne rezultate pa bomo objavil v eni naših prihodnjih številk. (C. D.)
NA SP V BIATLONU
ANTERSELVA (Bočen) — Na svetovnem prvenstvu v biatlonu je na razdalji 10 km sprint člani prvo mesto zasedel Norvežan Eirik Kvalfoss pred zahodnim Nemcem Petrom Angererom in Avstrijcem Alfredom Ederjem. Šesti je bil Italijan Johann Passler.
V štafeti 3x7,5 km pa je bila najhitrejša vzhodnonemška štafeta, na drugo mesto se je uvrstila Sovjetska zveza, tretja je bila Norveška, sedma Italija, osma pa Jugoslavija.
iiiiiiiiiiiiiiaiii««iiii*iiiii«aiiiii«i«iiaiiaiiitmi«iiiit»*iu»H«iifiiii«i«9ii»«iiMiM«i»«M«i>a««>iiv..at«»«iiiiiiiiiKJiitiikiiiiiniait«if iivniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiaiaiiaiiiiiMtvoivvviu**1*
ODBOJKA
V PRVENSTVU B LIGE
Borovkam zlata vredni točki
V Fiume Venetu so zmagale po petih setih napetega boja
* ****	'•	Se +* a y >	v
>	f	ntATrv/TT X T TITI X 7H1%T fl
Itas Fiume Veneto — Bor 2:3 (15:6, 9:15, 15:11, 11:15, 14:16)
BOR: Rauber, Glavina, Klemše, Kus, Maver, Cergol, Debenjak, Fi-čur.
Po dolgi seriji porazov so borovke v sinočnji tekmi izbojevale izredno pomembno zmago. Po dveh urah napete in zelo zagrizene igre so «pla-ve* znale v končnici zadnjega niza ohraniti mirnejše živce in zaključiti tekmo v svojo korist. Tokrat so «plave» zmagale predvsem zaradi odlične obrambe. V igri ob mreži se je nedvomno poznala prisotnost Kusove, ki je dobro blokirala. Ob njej, pa sta se tokrat razigrali Maver jeva in Cergolova, ki sta bili res izredni. Vsekakor pa je vseh osem igralk enako zaslužnih za zmago. Škoda le, da je izredno slab sodnik s svojimi pristranskimi odločitvami skvaril tekmo in deloma vplival na rezultat, saj so naše igralke tehnično boljše od nasprotnic in je njegov prizanesljiv krite-
iimnHiiimimimiimiMiiiimuiiHiinnMliiMliUilllirtlililHililHliimiuii«
• DftlffS V H000METS« AMATBSKIN U0AH •
den natah trenerjev ima ta te-štva ^koliko težav pri sestavi mo-z4 ’. SaJ so mnogi igralci zboleli pa so kako drugače po-Zato bo verjetno v po-taemb pr*^° marsikaterih spre-
J- AMATERSKA liga «/° Fiumicello (27 točk)
V	Sna (15)
Hirtfktaa postava VESNE: Bub-W ' t ca- Acquavita, Somma, Pri-W	Bruno, Sedmak, Lud-
V’ .flpan, Picchieri. taicelfop™ delu: Vesna - Pr0 Fiu-
p2' AMATERSKA liga j mP< Elisi Prisco (22) v*rja («)
taanna Postava ZARJE: Rac-eieh’	Tognetti, Franco, Ben-
D. p/V^mančič, Gatta, E. Fonda.
V	jtata. Sossi, Ražem.
lisi 2-4Vem delu: Zaria - Čampi E-
j:ib«rtas (20)
V	as (22)
ca ^taa postava KRASA: Coroni-Viilalf atl' Gnezda. Punter, Škabar, tali, A,Spataro (Milič). Klun, Fer-Gbvo (Milič), Košuta.
_ * * *
r'morje (23)
Marco (13)
W- Primorja Milan Mikuš je “basnjo tekmo sklical nasled-*..o,
nje igralce: Adamič, S. Husu, Štoka, Angileri. Caharija, Bezin. Same-se, Celea, Zancolich, Zaccaria, Bezin, Antoni, Vidali, Sardoč, W. Per-tot, W. Husu. Šele pred tekmo pa bo trener Mikuš odločil, kdo bo stopil na igrišče..
V	prvem delu: S. Marco - Primorje 0:1.
* * •
Isonzo (22)
Gaja (8)
Verjetna postava GAJE: Kante, M. Rismondo. M. Grgič, Gabrielli. B. Rismondo, Vrše, Kalc, Milič, Salvi. Pečar. B. Grgič. M. Kralj.
V	prvem delu: Gaja - Isonzo 0:3.
3. AMATERSKA LIGA Olimpia (17)
Breg (20)
Verjetna postava BREGA: Panico-ni. Rodella, Grisonich, Paoletti, Pin-zin. Dazzara, Kraljič, Mondo, Albertini, Azzolin. Strnad.
V	prvem delu: Breg - Olimpia 1:1.
(I. P.)
.. " ..
fc *	--■* Ul č.,<
ŠD Breg - smučarski odsek organizira v nedeljo, 6. marca, ob priliki 17. zimskih športnih i-ger, izlet v Ravascletto. Vpisovanje jutri in v torek, od 20. do 21. ure v občinski • telovadnici v Dolini.
ODBOJKA
SINOČI V PRVENSTVU MOŠKE C-2 LIGE
Zgodovinska zmaga Juventine Belca v Trstu
Bor JIK Banko so Goričani premagali s 3:0 - Zelo slaba igra Tržačanov
Bor JIK Banka — Juventina Belca 0:3 (8:15, 9:15, 11:15)
BOR JIK BANKA: Plesničar, Marušič, Bitežnik, Pečenko, Stančič, Batič. Budin, De VValderstein, Zgubili, Korbo, Škabar.
JUVENTINA BELCA: Orel, Plesničar, L. in M. Černič, Pctejan, Jnren, Faganel, Mučič in Lavrenčič.
Smo bili sinoči na «1. maju* priča simbolični predaji vajeti moške zamejske odbojke med Trstom in Gorico? Sodeč po gladki zmagi Juventine Belca v «zgodovinskem derbiju* z Borom JIK Banko utegne biti odgovor pritrdilen.
Manj zanesljiva pa je zgornja misel, če upoštevamo, da so v tem prvem goriško - tržaškem derbiju borovci igrali tako slabo, kot že dolgo ne, da jih kar ni bilo prepoznati. Očitno so «plavi» veliko bolj občutili pomen tekme. Najbrž ne bo tvegana trditev, da Goričani niso imeli kaj izgubiti, medtem ko je pomlajena postava Bora nosila v tem srečanju vso breme dolgoletne bogate tradicije svojega kluba. Drugače si začetniške treme in neverjetne živčnosti, ki je zajela Tržačane, ne znamo razložiti.
Medtem ko so borovci zgrešili celo vrsto sprejemov in napadov, je Juventina Belca pokazala povsem zanesljivo, dasiravno ne blestečo
............i............im...mn................mi.......
DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT
mm
VAM PREDSTAVI
DANES
Nedelja, 27. februarja
nogomet
15 fin1' AMATERSKA LIGA lo . Eiumicellu: Pro Fiumicel-
ISrift2' AMATERSKA LIGA tas 'i/ Trslu. Ul. Flavia: Liber-•horio <as’ 15-°6 na Proseku: Pri-Sočj. . Marco; 15.00 v Špetru ob hiiu- Asonzo ' Gaja; 15.00 pri Do-J ‘ campi Elisi . Zarja
15.00 v Beglianu: Begliano - Sovod-nje; 15.00 v Vermeglianu: Verme-gliano - Juventina
NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo)
10.30 pri Domju: Domio - Breg POKRAJINSKO PRVENSTVO
10.30 na Proseku: Primorje - Cam-panelle
NAJMLAJŠI
10.30	v Bazovici: Zarja - CGS; 12.30 na Opčinah: Opicina - Primorec: 9.45 na Opčinah: Roianese - Vesna
ZAČETNIKI
13.45 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola B - Breg: 11.45 na Opčinah: S. Andrea - Kras
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Repnu: Polet - Stella Az-zurra; 11.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio: CUS - Kontovel
MLADINCI
11.30	v Trstu, «1. maj»: Bor - Polet
KADETI
11.00 v Trstu, Ul. dello Scoglio:
93. AMATERSKA LIGA	--- --------
U.On V^Ul- Piavia: Olimpia - Breg: Scoglietto . Bor A; 15.00 v Trstu. Ul. v Doberdobu: Mladost - Poggio; | Dclla Valle: Barcolana - Bor B
NAMIZNI TENIS
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00	na Opčinah: Opicina - Mladina
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30 v štandrežu: 01ympia Berto-liniVolley Club Tržič -
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, telovadnica Morpur go: Nuova Pallavolo Trst - Kras
1. ŽENSKA DIVIZIJA ’ 11.00 v Trstu, telovadnica Morpur-eo: Gold Fassl - Kontovel Electronic Shop.
Pole! na začasnem tretjem mestu
TRST — Na sedežu Tržaškega ša bovškega društva se bo danes ob 10. uri pričelo zadnje kolo prvega deželnega šahovskega društvenega turnirja Furlanije - Julijske krajine. Po osmih kolih je v vodstvu «Societa scacchistica triestina* z 28,5 točke pred «Circolo scacchisti-co udinese* (26 točk) in openskim Poletom (24,5 točke).
odbojko. Goričani so bili v napadu zelo prodorni, čeprav so servis sprejemali nekoliko slabše kot sicer. Zelo dober je bil tudi blok, a proti sinočnjim borovcem so zadostovali že solidni servisi kapetana Orla.
Orel (Juventina Belca): «Zelo sem zadovoljen zmage, ker je bilo to prvič, da sem v prvenstvu igral proti svojemu bivšemu klubu. Zelo me je presenetila slaba igra borovcev. Mi nismo igrali najbolje, še zlasti smo bili nezanesljivi pri sprejemu. Borovi tolkači niso prišli do pravega izraza, ker je bil njihov sprejem slab.*
Furlanič (trener Bora JIK Banke): «Fantje so igrali zelo slabo, brez izjem. Tekmo smo izgubili že zaradi slabega sprejema servisa.*
Olympia Terpin — Inter 1904 3:1. (15:9, 13:15, 15:4, 15:12)
OLYMPIA: M. in š. Cotič, Černič. Neubauer, Zadnik, Kuštrin, A. in D. Terpin, Dornik, Špacapan.
V prvi tekmi skupine za napredovanje je 01ympia Terpin zanesljivo odpravila Tržačanke z istim izidom kot pred mesecem dni v Trstu. Tudi tokrat je igra bila na dobri tehnični ravni, saj je Inter mlada, a zelo homogena ekipa, ki izvaja moderno in učinkovito odbojko. Proti tako dobrim nasprotnikom so naši fantje zaigrali zelo odločno in takoj povedli v prvem setu. Drugi set je za las pripadel nasprotnikom, medtem ko sta v tretjem in četrtem nizu prišli na dan izkušenost in prodornost naše ekipe. Tokrat se je zlasti izkazala obramba, ki je iz tekme v tekmo boljša. Naj povemo, da se je s to tekmo poslovil od ekipe tolkač Mauro Kuštrin, ki je s svojim nastopom zapustil dokaj prijeten vtis. Upajmo, da ga bomo lahko spet kmalu imeli v svoji sredi. (Mirko Špacapan)
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Gold Fassl	0:3
(8:15, 15:10, 15:6)
BOR:	Krebel, Kralj, Filipčič,
Kalc, Brana. Gombač in Italiano.
Borovci niso zadovoljili. Še posebej slab je bil sprejem, razočarali pa so tudi v obrambi. Gostje niso upravičili drugega mesta na prvenstveni lestvici, kljub temu pa jih «plavi» niso znali premagati. Zmagala je torej ekipa, ki je naredila najmanj napak. (D.K.)
Mki Olympic Kosič pokrajinski prvaki
Olympia Kosič — Torriana 3:2 (15:1,	3:15,	5:15,	15:13,
15:5)
Dečki 01ympie Kosič so z zmago proti Torriani izbojevali naslov pokrajinskega prvaka, kar je vsekakor lep uspeh za vso slovensko mladinsko odbojko v zamejstvu.
Danes 8. Trnovski smučarski maraton
ČRNI VRH (Idrija) - Trnovski gozd in črnovrška planota bosta danes že osmič prizorišče Trnovskega maratona, množične športno-politične manifestacije smučarjev tekačev iz Jugoslavije in zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije. Letošnja prireditev je v počastitev 40-letnice ustanovitve IX. korpusa NOV in POJ.
Eksplozija rudarske mine bo ob
9.30 pred hotelom Bor v črnem vrhu nad Idrijo simbolično označila start okrog 3 tisoč udeležencev.
Silvo Kovač
rij oškodoval predvsem borovke. Sinočnja zmaga je borovkam prinesla prvi par točk, ki so zelo važne v borbi za obstanek, pomembna pa je predvsem za moralo «plaivih». U-pati je le, da bodo znale tudi v naslednjih tekmah igrati tako zagrizeno. (N.R.)
ŽENSKA C-1 LIGA International Monselice — Sloga 3:0 (15:5, 15:11, 15:9)
^ SLOGA: M., M. in N. Grgič, Hrovatin, Kalan, L., M. .T. Križman-čič, Malalan.
, Sloga je sinoči sicer izgubila, vendar razlika med ekipama ni bila taka, kot bi se dalo sklepati iz rezultata. Njeno igro je namreč jx>vsem skvaril in onesposobil izredno pristranski sodnik, ki je našim igralkam praktično onemogočil, da bi igrale, medtem ko je bilo domačinkam vse dovoljeno. V takih pogojih je bilo nemogoče igrati in poraz je bil neizbežen. (INKA)
t : S'' V. g:-«!/:
ŽENSKA C-2 LIGA boifatello - Breg	1:3
(15:12, 9:15, 13:15, 3:15)
BREG: Trenta, Olenik, Canziani. F. in K. Slavec, Sancin, Kocjančič in Stepančič.
Dolinčanke so na najboljši način pričele drugi del prvenstva. Začetek tekme ni obetal nič dobrega. Brežanke se niso znžle upirati močnim servisom domačink. Ko so u-redile sprejem pa niso imele več nobenih težav in so zlahka strle odpor Donatella, ki razen dobrih servisov ni pokazal nič drugega. (Sab)
Bor — Martignacco 0:3 (7:15, 13:15, 11:15)
BOR: Furlanič, Montanari. Jazbec, Ukmar, Godina, Jevnikar, čač in Vigini.
V prvi tekmi drugega dela so bo-
gnacca. Porazu je v glavnem botroval zelo slab sprejem servisa. Nekoliko boljše so «plave» igrale v drugem in tretjem setu, a vendar še vedno preslabo, da bi lahko iztrgale zmago. (G.F.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA La Talpa — Breg B 2:3 (9:15, 15:5, 15:12, 12:15, 8:15)
BREG B: L. in E. Žerjal. Pertot, Velikonja. Maranzina, Taučer, Sancin.
Proti izkušeni ekipi La Talpe so mlade Jurkičeve varovanke dosegle
Zmaga Ljubljančanov
V včerajšnji prijateljski tekmi na Opčinah v rugbyju na Opčinah je RK Ljubljana Koloys premagal mo- rovke v dolinski telovadnici izgubile štvo Rugby Trieste z 22:6 (12:6).	| proti povprečni šesterici iz Marti-
uilimiiiiiimluiiliiiimiiiiitiiMitiimiimiinimnniinntiiiimiiiiii«|iiiiimii»i|,ii"i||ii,||,|mm»|"|mi|li
<2. športni mesec» na Vrhu
športni odsek kulturnega društva Danica z Vrha, ki je v zadnjem obdobju bil pobudnik nekaterih zanimivih in nspelib prireditev, bo organiziral «2. športni mesec*, ki se bo pričel jutri zvečer.
Ob 19.30 bo startala nočna štafeta, ki bo pretekla najzanimivejše kraje vasi na Krasu in se končala pred spomenikom padlih v NOB. Tu bodo predstavniki društva orisali potek športnega meseca, v kulturnem sporedu pa bo nastopil moški zbor Danica.
Tekmovanja pa se bodo vrstila po naslednjem sporedu:
3. marec: tekmovanje v briškoli; 6. marec: tekma v igri «raed dvema ognjema* v ženski in moški konkurenci; 10. marec: tekmovanje v šahu; 13. marec: nogometno srečanje; 17. marec: srečanja v namiznem tenisu; 19. marec: otroška telovadba; 23. marec: moška in ženska odbojka; 27. marec: vleka vrvi v moški in ženski konkurenci; 31. marca: sklepna prireditev z žensko in moško štafeto
VČERAJ NA TRBIŽU
SK Snežnik osvojil «Pokal treh dežel*
Včeraj je bilo na Trbižu drugo tekmovanje za prehodni »Pokal treh dežel*. Proga, ki jo je pripravila smučarska šola s Trbiža, je bila res zelo lepo urejena in dolga. Uspehu je seveda botrovalo tudi lepo sončno vreme.
Kmalu po tekmovanju je hilo nagrajevanje tekmovalcev in društev. Tokrat je največ točk zbralo društvo SK Snežnik, kateremu je 'lanski zmagovalec, društvo iz Kranjske gore, moralo odstopiti prehodni pokal. Podrobnejše poročilo o včerajšnjem tekmovanju pa bomo objavili v eni naših prihodnjih številk. (K.Š.)
res lep uspeh. Zmago bi si lahko priborile že v tretjem setu, ko so vodile z 12:6, a so ga nerodno izgubile. V četrtem in petem setu pa so popolnoma nadigrale nasprotnice in zasluženo zmagale. (Sab)
Cassannelli še v komi
PALERMO — Zdravstveno stanje boksarja težke kategorije Claudia Cassannellija, ki so ga po dvoboju zn državni naslov s prvakom La-ghijem' nezavestnega prepeljali v bolnišnico, je še naprej zelo resno. Cassannelli je v komi pete stopnje.
Gorizia zmagala
V anticipirani tekmi italijanske nogometne C-2 lige je Gorizia včeraj z 2:0 premagala Rhodense.
Gamba predaval v Trstu
Trener italijanske košarkarske državne reprezentance Alessandro Gamba je sinoči na sedežu Ginna-stice Triestine predaval o svojem nedavnem potovanju v ZDA in o tem, kar je tam novega videl na košarkarskem področju.
.................................................
mHi	V PROMOCIJSKI LICI Nfl GORIŠKEM IN NA TRŽAŠKEM
Dom in Bor Radenska uspešna za dve točki
Race 8, Vatovec 22
°DOM sBUffeD	(2:2)' Kneipp 11 (3:7)’ ZobeC
DOM: Sancin. Dornik 10, Coretti n.im
16, Cej 10, Ciani 4, Ugo Dornik 6, •
(0:2), Čok 6 21
Semolič 6, Prič 2.
Po izredno izenačeni in trdi tekmi so domovci z izredno srčno in borbeno igro premagali tržiško ekipo Buffetti.
Prvi polčas je bil vseskozi izenačen in nobena od dveh ekip si ni izbojevala več kot dve točki prednosti. Bistvene važnosti je bila v d.p. menjava obrambe, ko so naši iz cone prešli na mož moža. Šest sekund pred koncem so Bergočevi varovanci imeli dve točki prednosti in gostje so imeli na razpolago prosta meta. Na srečo so oba zgrešili. Za to zmago moramo pohvaliti vse igralce, še posebej Corettija. ki je bil odločilen pod obema košema.
(S. L.)
Bor Radenska — Saba 82:80 (40:40)
BOR RADENSKA: Trevisan, Leo Koren 8, Franko Koren 6, Furlan,
Sinoči na »Prvem maju* bi kmalu prišlo do velikega presenečenja. Borovci so namreč premagali zadnje-uvrščeno Sabo le z dvema točkama razlike in to predvsem zaradi boljše telesne priprave in nekoliko tudi zaradi nemalo sreče. (Š. P.)
KADETI
Sokol — Ferroviario A 50:68
(22:32)
SOKOL: N. Pertot 4, Stanissa, Ušaj 8, Bogateč, Martinis, Gruden 4, Busan 2, Devetak 8, Sedmak 12, Pahor 12.
Že od vsega začetka so naši igrali zagrizeno, večkrat pa so zagrešili nekaj osnovnih potez v obrambi.
V drugem polčasu se je igra nekoliko zaostrila, predvsem zaradi a-gresivnejše obrambe gostov, proti kateri pa so se Nabrežinci znašli v težavah. Tokrat so naši igrah požrtvovalno, toda za zmago bi mo-
rali biti bolj zbrani. Omembe vredna je igra Sedmaka. (Andrej P.)
Libertas — Kontovel n.o.
V prvenstvu kadetov niso odigrali tekme med Libertasom in Kontove-lom zaradi odsotnosti sodnikov. Tekmo so preložili na kasnejši datum.
(H. L.)
Dom Gorica — Ardita 40:61 (23:28)
DOM: Grusovin 18, Košuta. Koršič 6. Kocjančič 9, Orzan 7, Poberaj. Kodermac. Makuc.
Začetek tekme je bil še kar izenačen, saj so domovci v obrambi zaustavili višje nasprotnike, v napadu pa so se z lepimi akcijami u-činkovito odkrivali pod košem.
Povsem drugače pa je bilo v dru gem delu tekme, ko so sprejeli visok ritem nasprotnikov in tako zgubili glavo. V glavnem pa je bil nastop domovcev pozitiven, saj moramo upoštevati, da so igrali proti eni najboljših ekip prvenstva. (S.L.)
DEČKI
GMT — Bor 102:100 ( 46:64) Kontovel — SGT	n.o.
PROPAGANDA Don Bosco — Bor 131:17 (69:6)
SGT — Polet	n.o.
PRVENSTVO «Z&R»
Ente Porto — Bor 18:54 GMT - Sokol 34:28 (21:8) ZAOSTALA TEKMA Bor — Saba	50:52
(po prostih metih)
RADIO
«Veseio športno popoldne*
V jutrišnji oddaji »Veselo športno popoldne*, ki je na sporedu od 15. do 17. ure bo poleg običajnih rubrik tudi razgovor o šolski telesni vzgoji in o zamejskem športu nasploh. Gost oddaje bo prof. Erika .Škrlj. , ...	____ ..	^ ____;
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 tnfiil 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po forma«, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir besea Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije ■ ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih ae
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10
v Italiji pri SPI.
27. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
.	član Italijanske|
IZTT	zveze časopisnih
|Trst založnikov AEG
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
RAZPIS NATEČAJEV
S spodaj navedenimi dekreti predsednika deželnega odbora, objavljenimi v uradnem deželnem vestniku št. 17 dne 19. februarja 1983, je deželna uprava razpisala sledeče natečaje:
D.P.G.R. št. 888/Pers. z dne 27. decembra 1982
Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto na preizkušnjo, plača kot predvideva VI. stopnja, s specializacijo na gozdnem področju (ispettore del Corpo forestale - nadzornik Gozdarske enote) za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo univerzitetno diplomo iz agronomije ali gozdarstva ali prirodoslovnih ved ali gradbenega inženirstva ali geologije.
Izpit sestoji iz dveh pismenih nalog in enega kolokvija. Pismene naloge bodo v Fagagni (UD) na sedežu ERSA, Centro zonale di Svi-luppo Agricolo S.S. 464 Videm - Dignano in sicer dne 18. in 19. aprila 1983 z začetkom ob 9. uri.
D.P.G.R. št. 889/Pers. z dne 27. decembra 1982
Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto na preizkušnjo, plača kot predvideva VI. stopnja, s specializacijo v agronomiji za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo univerzitetno diplomo iz agronomije ali gozdarstva ali prirodoslovnih ved ali kemije ali biologije ali diplome živinozdravnika.
Izpit sestoji iz dveh pismenih delov in enega kolokvija. Pismene naloge bodo v Fagagni (UD) na sedežu E.R.S.A - Centro Zonale di Sviluppo Agricolo S.S. 464 Videm - Dignano in sicer dne 20. in 21. aprila 1983 z začetkom ob 9. uri.
D.P.G.R. št. 890/Pers. z dne 27. decembra 1982
Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto na preizkušnjo, plača kot predvideva V. stopnja, s specializacijo v knjigovodstvu, za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo diplomo knjigovodje in trgovskega tehnika ali tehnika za organizacijo podjetja in korespondenta tujih jezikov, ali diplomo zavodov merkantilne smeri, ki je enakovredna zgoraj navedeni diplomi, kot predvidevajo državne norme.
Izpit sestoji iz dveh delov, enega kolokvija in fakultativnega dela. Pismeni izpiti bodo v Trstu na sedežu Tehničnega industrijskega zavoda «A. Volta* Ul. Montegrappa št. 1, in sicer dne 17. in 24. aprila z začetkom ob 9. uri.
D.P.G.R. št. 891/Pers. z dne 27. decembra 1982
Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto na preizkušnjo, plača kot predvideva VI. stopnja, s finančno-knjigovodsko - ekonomsko specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji -Julijski krajini.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo univerzitetno diplomo iz: prava ali političnih družboslovnih ved ali ekonomije ali ekonomskih in bančnih ved ali statistike ali ekonomskih in matematičnih ved.
Izpit sestoji iz dveh pismenih delov, enega kolokvija in fakultativnega dela. Pismeni izpiti bodo v Trstu pri Centro regionale di Formazione Profesionale - Settore commerciale e servizi (Deželnem centru za poslovno izobraževanje - Oddelek za trgovino in storitve) - Ul. Rossini št. 4, in sicer dne 20. in 21. aprila 1983 z začetkom ob 9. uri.
D.P.G.R. št. 8/Pers. z dne 5. januarja 1983
Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto na preizkušnjo, plača kot predvideva V. stopnja, specializiranega stenografa . strojepisca za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so dokončali klasični ali znanstveni licej, ali učiteljišče ali imajo diplomo knjigovodje in trgovskega tehnika ali tehnika za organizacijo podjetja in korespondenta tujih jezikov, oziroma diplomo, ki je enakovredna zgoraj navedenim naslovom, kot predvidevajo državne norme.
Izpit sestoji iz dveh pismenih delov in enega kolokvija. Prvi pismeni del izpita bo v Trstu pri Trgovskem tehničnem zavodu «L. da Vinci* Ul. P. Veronese št. 3 dne 8. maja 1983 z začetkom ob 9. uri.
Drugi del pismenega izpita bo na sedežu istega zavoda dne 9. maja 1983 z začetkom ob 15. uri in se bo nadaljeval v naslednjih dneh po pogojih, ki jih bo določila izpitna komisija, upoštevajoč število kandidatov, pripuščenih k natečaju.
D.P.G.R. št. 9/Pers. z dne 5. januarja 1983
Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto na preizkušnjo, plača kot predvideva V. stopnja, s specializacijo v agronomiji, za sprejem v službo pri deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo diplomo agrarnega tehnika. Izpit sestoji iz dveh pismenih delov in enega kolokvija. Pismeni izpit bo v Fagagni (UD) pri E.R.S.A. Centro Zonale di Sviluppo Agricolo S.S. 464 Videm - Dignano, in sicer 2. in 3. maja 1983 z začetkom ob 9. uri.
D.P.G.R. št. 10/Pers. z dne 5. januarja 1983
Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto na preizkušnjo, plača kot predvideva IV. stopnja, s specializacijo v gozdarstvu (guardia del Corpo forestale regionale - stražar gozdarske enote) za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji . Julijski krajini.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo diplomo srednje šole I. stopnje.
Izpit sestoji iz pismenega in ustnega dela. Pismeni del izpita bo v Vidmu pri Tehničnem industrijskem zavodu »A. Malignani* Drevored L. da Vinci št. 10, dne 12. septembra 1983 z začetkom ob 9. uri.
D.P.G.R. št. 11/Pers. z dne 5. januarja 1983
Javni natečaj na podlagi izpitov za 9 mest na preizkušnjo, plača kot predvideva VI. stopnja, z juridično - administrativno - pravno specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julij-siti krajini
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo univerzitetno diplomo iz prava ali političnih in družboslovnih ved ali ekonomije.
Izpit sestoji iz dveh pismenih delov in enega kolokvija. Pismeni izpit bo v Trstu pri Tehničnem industrijskem zavodu «A. Volta* Ul. Monte Grappa št. 1, in sicer dne 9. in 10. aprila 1983 z začetkom ob 9. uri.
D.P.G.R. št. 12/Pers. z dne 5. januarja 1983
Javni natečaj na podlagi izpitov za 2 mesti na preizkušnjo, plača kot predvideva VI. stopnja, s specializacijo v programiranju in statistiki za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo univerzitetno diplomo iz prava ali političnih ved ali ekonomije ali ekonomskih in bančnih ved in statistike ali ekonomskih in matematičnih ved ali sociologije ali kako drugo univerzitetno diplomo enakovredne fakultete, katere študij traja štiri leta.
Izpit sestoji iz dveh pismenih delov in enega kolokvija. Pismeni izpit bo v Trstu pri Centro Regionale di Formazione Professionale Settore Commercio e Servizi (Deželnem centru za poslovno izobraževanje - Oddelek za trgovino in storitve) Ul. Rossini 4, in sicer dne 18. in 19. aprila 1983 z začetkom ob 9. uri.
D.P.G.R. št. 23/Pers. z dne 12. januarja 1983
Javni natečaj na podlagi izpitov in naslovov za 4 mesta na preizkušnjo, plača kot predvideva III. stopnja, s specializacijo šoferja za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo in pa vozniško dovoljenje kategorije C zasebne.
Izpit je tehnično-praktičnega značaja in bo v Trstu pri deželni palači v Ul. Carducci št. 6 dne 2. maja 1983 z začetkom ob 9. uri in se bo nadaljeval v naslednjih dneh po pogojih, ki jih bo določila izpitna komisija, upoštevajoč število kandidatov, pripuščenih k natečaju.
Prošnje za sprejem k natečaju, v skladu z razpisi ter po poenostavljenem obrazcu, ki jim je predložen, bodo morale dospeti v glavno tajništvo predsedništva deželnega odbora za Furlanijo - Julijsko krajino na personalnem oddelku v Ul. Carducci št. 6 v Trstu do 19. ure 21. marca 1983.
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ LONJERJA
V	počastitev spomina bratranca Romana Čoka daruje Vilko Batič z ženo Bianco 20.000 lir.
V	spomin na starše Pino in Andreja Čoka iz Lonjerja daruje hčerka Viktorija 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SAMATORCE
V	počastitev spomina Zofije Kante daruje Zora Rodica 10.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
Ob 28. obletnici smrti Marije Kosmač (Zabrežec) daruje hči Marija 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Lina Che-berja daruje Angel Rebula 5.000 in Alfonza Terčona 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Mirka Mršnika darujeta Marija in Karlo Kalc (Gropada 105) 10.000 lir.
V	spomin na Ernesta Starca darujeta Dušan in Dorica (Križ) 10 tisoč lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku.
V	spomin na Ernesta Starca daruje Mesar Bresciani Antonia (Bri-ščki 26) 5000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku.
V	spomin na Ladija Vodopivca daruje družina Viviani 20.000 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca daruje Gina Kemperle z družino 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Luciana Gustinčiča daruje družina Bizjak 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Ob tretji obletnici smrti drage sestre Adelme daruje Zofija Batič
10.000	lir za moški pevski zbor Vesna.
Gostilna Alda Živca (Aldota) iz Saleža daruje 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob drugi obletnici smrti moža Luciana Gustinčiča daruje žena Jolanda 20.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Rudija Mahniča darujeta hči Majda in žena Kristina
20.000	za KD Valentin Vodnik, 20 tisoč za sekcijo KPI - Dolina in
10.000	lir za Pihalni orkester Breg.
Ob Dnevu slovenske kulture v
Boljuncu daruje Karlo Bersenda 10.000 lir za pevski zbor Fran Ven-
V	spomin na Valeria Vatto darujeta Maria in Slavko Francinovi
10.000	lir za SKD Tabor.
Na izletu na Nevejskem sedlu daruje družba 25.000 lir za ŠD Polet.
Na pustnem plesu darujeta Anica ir, Marčelo Švagelj 50.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Ernesta Starca daruje družina 50.000 za pevski zbor Vasilij Mirk, 50.000 za proseško godbo na pihala. 50.000 za spomenik padlim v NOB s Proseka, 50.000 za Mladinski krožek Prosek, 25.000 za ŠD Primorje in 25 000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Alberta Urdiha darujejo sestre Golob 30.000 lir za KD Slavko Škamperle.
V	spomin na Ernesta Starca daru jeta Mirka in Karel Milič 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Alojza Kralja daruje žena Berta 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine.
V	spomin na Pepija Ugrina darujeta Meri in Drago Ota 20.000 za šolo Simon Gregorčič in 10.000 lir za šolo Fran Venturini.
Po pustovanju daruje N.N. 10.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Marijo Zeriau vd. Čok darujeta Angela in Stanko Čok
15.000	lir za Dijaško matico.
Ob peti obletnici smrti Riccarda Bernetiča daruje žena Grozdana 10 tisoč za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za cerkev na Katinari.
Namesto cvetja na grob strica Ivana Nabergoja daruje Dragica Hrovatin 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Alfonsa Terčona darujeta Sonja in Just Colja 10.000 lir za Dijaško matico.
Franko Mokor daruje 10.000 lir za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca darujeta družini Ferluga in Korado Švab 40.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine.
V	spomin na Guida Contija darujeta Claudia in Lojzka Strain 20.000 lir za osnovno šolo Ivan Grbec -Skedenj.
Ob 6. obletnici smrti nepozabnega sina Edija Briščka darujejo starši
20.000	lir za osnovno šolo F. Bevk -Opčine in 20.000 lir za nižjo srednjo šolo S. Kosovel - Opčine.
Karlo Gojča daruje 10.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Ernesta Starca daruje Sonja Majovvski 6.000
lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Orosteja Škrinjarja daruje Sonja Majovvski
10.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Ob šesti obletnici smrti Edija Briščka darujeta sestrični Barbara in Tiziana 20.000 lir za ŠZ Bor.
Danilo Guštinčič daruje 18.000 in Milica Guštinčič 10.000 lir za Mladinski odsek KD Vesna.
V	počastitev spomina Ladija Vodopivca daruje Albina Martelanc
100.000	lir za TPK Sirena.
V	spomin na Viktorja Legišo daruje družina Perčič (Salež 43) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Marije Berdon - Kuret daruje Olga De-mark 10.000 lir za KD Slavec.
Ob priliki novoletne nabiralne akcije so za ŠK Kras darovali: COL — Marko Lah (št. 55) 10.000, Franc Male (70) 50.000, Roberto Stalio (67)
10.000,	Marija Guštin (44) 2.000, Marija Ravbar (59) 2.000, Štefanija Guštin (30) 2.500, Vera Štok (16) 5.000 in Darjo Grizonič 20.000, REPEN -Justa Purič (št. 36) 2.000, Ivanka Škabar (44) 2.000, Vera Forza (136)
5.000,	Romano Šuc (143) 5.000, Vit-torio Latino (116) 15.000, Meri Re-atti (123) 10.000 in Sonja Tomšič (122) 50.000 lir.
Gostilna Dolenc - Devinsčina daruje 10.000 lir za ŠK Kras.
Za Tržaški partizanski pevsi zbor «Pinko Tomažič* darujejo podporni člani: Maks Ota (Kroglje, 3) 5.000, Ivan Križmančič (Bazovica, 43) 10 tisoč, Boris Pertot (Ul. della Man-dria, 28) 50.000, Angel Kralj (Trebče, 206) 10.000, Viktor Škabar (Vel. Repen, 84) 6.000, Teodoro Ostrouška (Zagradec, 1) 10.000, Olga Ostrouška (Zagradec, 1) 10.000 in Vladimir Milkovič (Gropada, 86) 25.000 lir.
V	spomin na Pepija Ugrina darujeta Dunja in Dušan Pangerc 20.000 lir za ŠD Breg.
V	počastitev spomina Ladija Vodopivca darujeta Vida in Dario 15 tisoč lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	počastitev spomina Franca Da-neva darujejo Dora, Ondina in Tamara 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina Guida Contija darujeta Anita Carapana in Ondina Pavletič 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina Milke U-mek darujeta Edi in Lidija Godnik
10.000	lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina Lojzke Podgornik’'dšr ujeta Edi in Lidija Godnik 10.000 lir za SPDT.
V	spomin na brata kolega Franka Čoceanija darujejo tiskarji in korektorji 95.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob obletnici smrti drage mame Justine Milkovič darujejo hčere 30 tisoč lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Juštka (Prosek) daruje družina Puntar - Vardo 5.000 tir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob šesti obletnici smrti ljube mame Eme Malalan daruje hči Marta možem Pierinom 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	počastitev spomina pok. Neri-ne Rustja in Ernesta Starca darujeta Marta in Pierin Cesar 10.000 lir za popravilo dvorane na Konto-velu.
V	počastitev spomina Ladija Vodopivca daruje družina Jankovič
20.000,	Olga Pangerc 15.000 in Marija Vecchiotti 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob dolgoletnega pevca Ladija Vodopivca daruje barkovljanski cerkveni pevski zbor 50.000 za SKD Barkovlje in 50.000 lir za pevski zbor Marij Kogoj.
V	počastitev spomina Ladija Vodopivca darujejo Sandrino Furlan
10.000,	družina Zorn 10.000, Lidija Vitez 10.000 ter Marija Pertot, Rafaela Tomadin in Stefi Scheimer 30 tisoč lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina Ljudmile Vitez - Umek daruje Anica Furlan
10.000	lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca daruje Vida Martelanc
5.000	lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
Pina Pertot daruje 10.000, Danilo in Majda Gerdol 30.000 in Marija Vecchiotti 10.000 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
V	spomin na pok. Ladija Vodopivca darujeta Olga in Anton Pertot 10.000 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Josipa Bersende in Josipa Ugrina darujeta Sonja in Dino Zobin 15.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na pok. očeta oziroma tasta Maria Oie daruje Narciso Ga-burro 50.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na pok. moža in očeta
URADNI DEŽELNI VESTNIK je v prodaji:
TRSTU v knjigami «1. Svevo*, C.so Italia 9/1 (Pasaža Rossoni);
VIDMU v papirnici «Benedetti», Ul. Mercatovecchio 13;
GORICI v papirnici - knjigami »Centrale*, Ul. XXIV Maggio 3/a;
PORDENONU v knjigarni »Minerva*, Trg XX Settembre.
Razpis bo razobešen:
TRSTU na sedežu deželnega odbora - Ul. Carducci 6;
VIDMU pri deželnem ravnateljstvu za krajevne ustanove - Ul. Sa-vorgnana 11 in na sedežu deželnega predsedstva za kmetijstvo • Ul. Percoto 16;
GORICI na sedežu pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo - deželna palača Ul. Roma 23 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela - C.so Italia 205;
PORDENONU na sedežih pokrajinskih uradov za krajevno upravo ■ Ul. Cavallotti 10 in na sedežih pokrajinskega ravnateljstva za javna dela - C.so Garibaldi 66.
Josipa Ugrina daruje družina 200 tisoč lir za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Josipa Ugrina darujejo Lucija, Ladi in Neva Ota 25.000 Ur za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na sveži grob dragega Valerija Vatovca darujeta Lucija in Seraf 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na strica Valerija daruje Katty z družino 20.000 za SKD Tabor in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Lojzke Krkoč - Podgornik darujeta sestri Bizjak 10.000 Ur za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Alberta Urdiha darujeta sestri Bizjak 10.000 lir za KD Škamperle.
Ob 18. obletnici smrti dragega o-četa daruje Ernesta Ota 10.000 Ur za moški pevski zbor Valentin Vodnik.
Ob smrti matere Lucije Magagna -Štoka daruje sin Luciano 50.000 Ur za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca daruje Gilda 20.000 Ur za Slovensko skupnost.
V	spomin na Alberta Urdiha daruje Anka Barei 10.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na pok. Pepija Ugrina darujejo žena in hčerki 50.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na dragega Zdravka Pregarca ob 13. obletnici smrti darujejo Pregarčevi 10.000 za Dijaško matico, 10.000 za Glasbeno matico in 10.000 Ur za ŠZ Bor.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti)
TRSI
Telefon 77 29 96
ORVISI
bogata Izbiro vsakovrstnih igrač
TRST - UL PONCHIELLI 3
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118
Opčine
tel. 212094
ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU
Maico
Odloči se in odpravi svojo naglušnost na najboljši način. Enkrat za vselej. Danes lahko, ker ti pomaga Maico.
Da se prepričaš, ti je dovolj pol ure.
Takoj boš ves vesel občutil, da slišiš vse in popolnoma, kot drugi.
Ta servis je zastonj.
Izkoristi ga.
v TRSTU	naš urad Ul. Maiolica 1	
	tel. 793-490	vsak petek in soboto
v SESUANU	Lekarna dr. Furigo Narodna ul 43	
	tel. 209 197	v torek, 1. 3.
v BOLJUNCU	Lekarna Val Rosandra	
	tel. 228-124	v sredo, 2. 3.
v ZGONIKU	Lekarna	
(Božje polje)	dr. Budin	
	tel. 225-596	v četrtek, 3. 3.
v MILJAH	Ambulanta dr. Stener Ul. S. Giovannj 1	
	tel. 271 191	v ponedeljek, 28. 2.
v ČEDADU	I-ekarna Le vri ni	
	Ul. Mazzini 10	v torek, 8. 3.
v GORICI	Lekarna dr. Provvidenti Travnik 34	
	tel. 84-972	v četrtek, 10. 3.
URNIK: OD 9.	DO 12. URE	
"2drolamtti
ARTIKLI ZA CVETLIČARJE
® Keramika in vse za kompozicije R Velika izbira trakov
•	Celofan — umetno cvetje
•	Celotne dobave za cvetličarje
TRST — Ulica Rigutti 13
Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143
POPUSTI OD 10 DO 30%
na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi
TRST
Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
Obv. občini 4.11.82
VATOVeC
Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076
BELA TEHNIKA. NAPRAVE ZA OGREVANJE. ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE
•	Ugodne cene, vljudnost, domačnost •	Brezplačno dostava na dom ali			na meji
Ignis	Bosch	Philips	Hoover
Candy	Blaupunkt	Sanyo	Braun
Rex	Grundig	Hitachi	Moullnex
San Giorgio	Telefunken	Inno-Hit	Girmi
Ariston	Metz	Krups	Singer
Želite osebni kompjuter od 16 bit
za manj kot 500.000 lir?
Texas Instruments 99/4A
TRST - Ul. F. Severo 89 - Tel. 57409
ZAVAROVALNA DRUŽBA
UNIPOL
AGENCIJA KMETIJSKE
ZADRUGE
>=^\
Telefon: 274986
Kosmina Sergij
vam nudi najboljše elektrogospodinjske stroje
Pralni stroji:
AEG • IGNIS CAST0R - ARIST0N
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
NEPOSREDNA PRODAJA
od proizvajalca do potrošnika
SVININA IN MESNI IZDELKI
KUHAN PRŠUT PRAGA - PLEČA - POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKATESE - SVEŽA SALAMA - KRANJSKE. DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE -SUROV PRŠUT - SPECK - PREKAJENA REBRCA - PRATA - SVINJSKA MEČA
NOV PRODAJNI CENTER
INDUSTRIJSKA CONA
Strada Monte d’Oro (Dolga krona)
URNIK: 9-13 - 16-19 _ (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 - 40 — PROSTORNO PARKIRIŠČE
DIlIcE
grandi marche
TEL 82-03-34
Sil EDI MOBIL!
.	__. 	TRST Ul. Baiamontl 3 - tel. 82C^»
Zartopnlk Nuhlfli fcfcfr mondUZZD	‘ ■ ™ - mLSIJ*"
TRST Ul. Baiamontl 3 - tel. 82d
UDiVlttork>12-Wl*8J