----- 215 ----- Narodno-zabavno berilo. Kurentovanje v Jaski. Humoreska. Spisal Nr. 11. Hejsasa, hopsasa, pustna nedelja! Narodna. Bilo je na dan »žive brese" — tako pravijo v ne-kterih krajih Gorenskega zadnjemu Četrtku o pustu, drugod je znan sploh pod imenom »debeli četrtek." Sedel sem v narodni kavani Karalovi v Zagrebu ter prebiral praško »Politiko", v kteri naša narodno-opozi-cijonalna stranka včasih hudo zgrablja dvorsko našo kancelarijo, — kar me nekdo po rami potipa. Ozrem se; bil je eden mojih prijateljev. »Blaž — pravi — veš kaj?" Kaj neki? — ga vprašam. »Povabljena sva na Kurentov dan v Jas k o!" Tetenote, si mislim, gotovo nimajo v Jaški zadosti domačih norcev, da si jih naro-čujejo celo iz Zagreba. V saboto je prišel voz po naji. Po obedu se vsedeva na kola, kočijaš dene vojki pod desno nogo, z jezikom zabrlizne in hajd proti Jaški. Da bi se ponašal s tem, da sem točen potopisec, kakoršnih je dosta med starimi in mladimi Slovenci, povedal ne bi samo tega, da je prva pošta na Rakovem potoku, druga pa v Jaški, vsega štiri in pol milje, ampak povedal bi natanko, koliko kamnih kupov leži na desni, in koliko na levi strani ceste; povedal ne bi samo tega, koliko farnih in koliko podfarnih cerkev se vidi iz griča nad Rakovem potoku , ampak povedal bi celo tudi to , kdo je za vsako poedino cerkev zvonove vlil in orgle in turnske ure naredil. To vse sicer ne mika vsacega čitatelja, vendarle bi škoda bilo, da bi se pozabila taka »faits accomplis." Pri Rakovem potoku se zapusti posavsko polje, od todi do Jaške so griči, od Jaške naprej proti Kolpi pa zopet ravno polje , ki je pa mnogo rodovitneje memo posavskega. V mraku bili smo v Jaški. Rad bi povedal, kdo je prvi kočo v Jaški ogradil, ali bil je morebiti sam poglaviti gospodin Jazon, oče bele Ljubljane, ali kdo drug; povedal bi, ali je pod rimsko vlado tukaj pošta bila, kakor je dandanes, ali ne; povedal bi, ali so Tatari, ko jih je osoda na grob-niško polje drvila, lesem na obed ali na večerjo došli. Vse to bi radovednim čitateljem povedal, in še več dru-zega — da bi le sam vedel! Iz praznega soda pa ne dobiš kapljice, nagni ga, kakor ti drago. Ako bi Jaška svojo kroniko imela, kakor jo ima na pr. Radgona, Celje in druga mesta, izpisal bi iz nje drage volje imena in letnice vseh županov in župnikov , ki so tukaj župano-vali od pamtiveka do nas živih; al take kronike Jaška tudi še nima. Morebiti bi mi znal mezinec kaj povedati, pa kaj ko jezika nima. O prošlosti jaskanski tedaj „silentium." Kakor so na Kranjskem Tržičani za to na glasu, da so »vsi glih"; Kranjci, da imajo „vsak pol"; Kra-kovčani da so »podkovanega karfa" vlovili; Višnja-gorci, da imajo »polža priklenjenega", ravno tako slu-jejo tudi na Hrvaškem poedina mesta zavolj kaj posebnega. Varaždin zavolj debelega purana, Krapina zavolj izvinjene pete tamošnjega sodca, Samobor zavolj velikega lonca, Draganic zavolj velikih gumbov itd. O Jaskancih je pravlica, da so banove kobile trombentaši. V srednjem veku so kralji imeli svoje stolanositelje, natakarje, konjušare itd., al da so njih kobile imele posebne trombentaše, tega nam od Herodota počemši še noben zgodovinar sporočil ni. Ako tudi bi v Jaški „Novice" čitali, vem, da bi jih ta šaljiva zgodovinska pritikljina ne vznemirila; toliko bolj se pa tolažim, da še tega ne izvedo ne, ker naših narodnih listov ondi ne bero, odkar je občinski tajnik Petkovic nagle smrti umrl, ki je bil velik štovatelj Slovencev. Lahka mu žemljica! Jaška se zove tudi Jastrebarsko; to drugo ime pa po mojem mnenji pomenja bolj okolico kakor trg. V izbornem redu za sabor trojedne kraljevine je Jaška vvrstena med „povlaštena trgovišta" ter je pravico imela svojega zastopnika v sabor poslati. Zadnja banska kon-ferencija, ki je naš izborni red — nobeden ne ve, čemu? — rešetarila in pristrigla, je Jaški to pravico vzela — nobeden pa ne ve, na kterem pravnem temelji. To je naredilo vročo krv v Jaški, in od tistihmal se bojda bolj pogostoma čuje v Jaški tista pesem o Schmer-lingu in rajhsratu, zavolj ktere so jih že bojda en par za železna rešeta pripeli. Jaskanci so sploh premožni; siromakov, ne vem, ali jih je kaj; domorodci so, da malo takih; najlepša lastnost njihova je pa gostoljubnost. Moja kupa ni smela nikdar „vuha" imeti, to je, morala je zmiraj polna biti do robov, čemur se pa tudi branil nisem kakor kranjska nevesta. Mislim , da me je nos izdal, da pijem ga rad, ker imam rudečo piko na njem. Je pa zares okiška in sveto-anska kapljica „lethe", ki izbriše iz spomina vse brige in težave mršavega življenja, kakor se na pr. izbriše z mokro gobo kreda s črne table. O Jaška, Jaška! ti nisi v dolini solz, ampak v gorici izvrstnih vinskih kapljic. Da sta bila Horac in dr. Pufl v Mariboru kadaj požonec Okičanca posrk-nila, gotovo bi bila tudi o njem ode kovala, kakor sta jih uni o Falerner-u in ta o Luttenberger-u. Le Škoda, da Kranjci, ki so najbolji kupci hrvaških vin, ne čislajo po vrednosti jaskanskih vin , morebiti zato , ker so jim premalo rudeča in premalo rezna. Pravijo, da je Gro-rencu tisto vino najbolj po všeči, ki zobe tako zveze, da zaškripnejo. Gotovo se pa dobijo v Jaški bolja vina in po bolji ceni, kakor v Zagrebu od juda. — Poleg vina slovi Jaška po svetu tudi po svojih dekletih. Nikjer nisem videl na Hrvaškem tako snažnega, taka okusnega sveta tako lepe in krepke postave, kakor v Jaški in njeni okolici. O Jaskanke! vaše oči se lesketajo , kakor rosne kapljici, skoz ktere juterno solnce sije. Da sem samo en dan še v Jaški ostal, pa bi bil brez pameti se v Zagreb povrnil, kakor muha brez glave. Da je na meni, jaz bi Jaški ime Klobasinec dal, ne zato, ker sem jako okusne klobase ondi jedel, ampak zato, ker ima zares stavbo slično jeterni klobasi. Hiše namreč stoje" v dvojni vrsti, ravno kakor palače v Trstu, in te dve vrsti hiš ste na vsakem koncu zašpiljene z velikim drogom, ki se mu pravi „mautna šranga". Predmestij ni, razun ako bi se tiste tri ciganske kolibe in občinska ciglana, ki stoje na tako zvanem ,,Muratovem bregu", ko predmestje smatrati mogle. Kako farna cerkev iznotra izgleda, ne vem povedati, ker sem se z svojim tovaršem napotil v bližnji frančiškanski samostan k maši. Ko na samostansko dvorišče stopiva, naji dva cerberusa s strašnim lajanjem ustavita, in da ni hlapec s korobačem prišel, še v cerkev ne bi bila mogla priti. Psi so za lovca, za mesarja in tistega, ki v samoti prebiva, za — samostan pa nikakor ne. Grrdavš se včasih celo v cerkev priklati. Samostanska cerkev je mala, nizka, vlažna in zaduhla, samostan pa visok prostran in zračen; kdor ne verjame, naj pride pa pogleda. To bi se še v marsikterem drugem kraji našlo, da je žup-nikovo stanovanje lepše kakor Božje. Pri levem stranskem žrtveniku je sveto mašo služil star sivoglav frančiškan častitljivega obraza; al knjiga, iz ktere je ------ 216 ----- sv. evangelij čital, je bila gotovo še veliko stareja kakor on, morebiti iz časov Habdeliča, ko se je tukaj v „slo« venskem orsagu" še ,,slovensko" pisalo. Na cerkvenih stenah so naliskani na četirih voglih štirje evangelisti, ktere samo zato omenjavam, ker imajo tako strašne obraze, da se človek prepade, ako jih nagloma pogleda. To so podobe za „bau-baue" pa ne za svetnike! Po končani službi Božji sva se namenila iti na kolodvor, pa predaleč se nama je zdelo, in zato sva se raje v premilo nama Jasko povrnila. Železniško društvo je na hrvaškem kolodvore skoro povsod postavilo daleč proč od mest in vasi sred polja, da so bolj „marofom" podobni kakor temu, kar so. Bog ve zakaj? Jaz že ne vidim pametnega razloga v takem ravnanji! Se to moram povedati, da tudi Jaška svojega Rotschilda ima, in sicer rojenega Ribničana. Ali ne bi hotel ta slovenske korenine bogataš" kakošen kebarček naši „Matici" darovati? Kaj? — V ostalem je Jaška, kakor vsi enaki trgi, obludjena z ljudmi obojnega spola. Lastovice, kakor drugod, tudi tukaj v jeseni odidejo, da se spomladi zopet povrnejo, in mačke tudi tukaj kakor drugod miši love\ Povedal bora tedaj raje, kako sem živel, in kaj sem doživel. (Kouec prihodnjič.) ------ 224 ------ Narodno-zabavno berilo. Kurentovanje v Jaski. Humoreska. Spisal Nr. 11. Hejsasa, hopsasa, pustna nedelja! Narodna. (Konec.) Obeda ne bom popisaval, a tudi napitnic ne; teh so dandanes vsi časniki do grla polni. V kratkem samo to povem, da jedli smo kakor Homerovi junaci, ki so bojda samo za predpodnico kar po sto volov poklali; pili pa, kakor je pil blagega spomina nekdaj Kraljevid Marko ,,sve po dvanaest oka!" Znan gršk modrijan je Boga hvalil za tri reči: prvič, da je človek in ne živina; drugič, daje mož in ne baba, in tretjič, daje Grk in ne barbar. Jaz sem pa bil vesel prvič zato, da se nisem že pred dve tisoč leti rodil v Sparti, kjer bojda dan na dan niso druzega jedli, kakor neko prežgano juho, ki se je za ljudstvo kuhala na ,,rotovžu." Drugič sem bil vesel zato, da nisem tam doma, kjer se mesto trte hmelj ovija po kolinji, in da nisem tiste vere, ktere spoznatelji le ,,šerbet" ločejo in ne poznajo pusta. Tretjič pa sem bil vesel, da imam zdrav želodec, ki za me brižno skrbi, da le jaz njega ne zabim v njegovih revah in nadlogah. Moj želodec in pa jaz, to sva dva tiča, ki drug za drugim letiva, kakor vran za vrano, kadar pirujeta. Rada se imava, to je gotovo; al brez vsega prepira vendar le ni medjusobno najino občenje. Po obedu se odpeljemo v Domagovice na pir (že-nitovanje). Hladni zrak je kaj dobro del našim obrazom, Eod kterimi je oče Kurent strašno zakuril. Precej dolgo ivam že na Hrvaškem; al na kmečki svatbi še nisem bil do letos. Domagovice so vas dobro uro od Jaške. V vasi ste bojda samo dve rodbini: Borkoviči in No-vakoviči. Ženin je bil vnuk „selskoga sudca" starine Borkovica, ki nas je lepo pričakal pred svojim hramom; kar z obema rokama nas je objemal. Z njim vred nas je pričakovala cela truma njegovih sinov in vnukov, hčeri in vnukinj , zetov in sneh in svekrv , in kakor koli se zovejo vsa ta rodbinska pokoiena in pokolenčeki. Borkoviceva hiša je lesena, zvan ognjišča in peči. Sploh se po Hrvaškem nahaja le malo zidanih kmečkih hiš. Stari Slovani so vse raje po lesenih kolibah stanovali, kakor mi njihovi zanjimci. Pa se zares človek bolj domačega čuti v lesčnem zidanji kakor v zidanem. Prej ti les srce ogreje kakor kamen. Raznih hišnih predalov ne bom popisoval, kako lež6, ali proti jugu , ali proti severju, koliko sežnjev so dolgi in koliko široki; ali ima streha dimnik, ali se morebiti dim le po dilah okoli krač in plečet plazi ter išče špranj. Le to naj povem, česar še drugod videl nisem. Ognjišče, najimenitneja stvar vsake hiše, je veliko, — toliko, da bi lahko štirje pari po njem plesali; zraven tega pa je nizko, komaj do kolena ti segne, gotovo zato, ker ženske skoz raje čepe kakor stoje. Soba, v ktero nas je „kuce-gazda" peljal, je bila precej prostorna, ter po stenah s prtenino dosta okusno okinčana. Najbolj sem se pa čudil peči. Razun plavšev na Gorenskem nisem nikjer veče peči videl. Ako kadaj začne lesa zmanjkovati — in mislim, da že zel6 pojema — bodo gotovo tudi peči v veličini pojemale. Ko se po „mladenčih" (zaročencih) ogledujem in poprašavam, kje da so, mi odgovorijo, da je danes pir ----- 225 ----- na nevestinem domu, in da bo še le drugi dan tukaj na ženinovem domu gostovanje. Zato je pa tudi vsaka ženska na obedve roki imela dosti posla. Kuce-gazda nas je, kakor je spodobno, po starosti okoli mize raz-mestil, vsakega za kositernast krožnik, na kterem je ležal lep platnen obrisač, okoli pa žlica, vilice in nož, ravno kakor pri Mokarji v Ljubljani. Ko enekrat na „Bog živi!" trknemo, nas pozove sneha, da naj gremo „kornoro" gledat, ki je za mladenče pripravljena. He, si mislim drage volje, to je za „jungksela" kaj , pa grem. Tu ste stali dve pološeni (politirani) omari, dve pološeni postelji s svilnatima, umetno presitima odejama in cele bale vezenih maram (m a ram a je to na Hrvaškem, kar je pri nas peča, toda maramo samo žene nositi smejo, dekleta hodijo pa sploh gologlave), pred-prtov, plaht itd. Na steni^ste viseli podobi (fotografiji) kuče-gazde in gazdarice. Skoda, da nisem imel kakega „zimmergelehrterja" iz velike Nemčije pri sebi, da bi mu bil mogel „per argumentum adhominem" dokazati, da Hrvati niso tako črni, kakor so namazani po zgodovinskih nemških knjigah; po takih švabskih knjigah soditi, bi človek res mislil, da so Hrvati sami Botokudi. Po ogledu tudi drugih komor nas pelje starina Bor-kovič na nevestin dom, ki ni bil daleč odtod. Hiša je bila polna otrok, malo da ne iz vse vasi, ki so skozi okna špegali v sobo, iz ktere so se cule „gusle i bajs." To se mora reči, da pri enakih slovesnostih naš slovenski narod dosta več šuma in truša dela, kakor hrvaški. To je pa zato, ker v hrvaških društvih vlada bolj „disciplina" in „parlamentarnost", nad ktero„pervota ma-jora" izvoljeni „stola-ravnitelj" ostro čuje; naša društva so pa večidel le anarhični rumpfparlamenti. Soba, v kteri je bilo gostovanje, bila je prepolna. Kdor ni prostora našel, da bi bil sedel, je stal. Mi smo se komaj skoz množico do mize prerili. Moje oči pa so radovedne v množici iskale „mladenČev." In kmali zapazim m 1 a d o ž e n j a (ženina); sedel je za mizo sred možakov. Ostrmel sem, ko ga zagledam. Mesto krepkega doraščenega mla-denča videl sem fantina, ki za drugo rabo ni, kakor da bi pure pasel. Bil je sicer, kakor so mi povedali, že 18 let star; al za ta leta zel6 šibek. Jaz bi ga bil cenil na 14, 15 let. Kmali na to nam predstavijo nevesto. Pred dvema mesecema je stopila v 15. leto, pa za ta leta je bilo telesno bolj razvita kakor ženin. Vprašam starega Borkoviča: zakaj da dovolijo takim otrokom se ženiti? On mi odgovori: tako so i starci naši delali. Pa verjemite mi, je dodal, da ženitovanje pri nas nima tistega pomena kakor drugod. Preteklo bo eno in tudi dve leti, pa bota še zmirom samca živela. „Credat Judaeus Apella!" Rad bi bil o tem svoje dvombe razodel, pa mislil sem si, bolje je, to „simpliciter" do znanja vzeti in potem molče „ad acta" dati, birokratično govoreč. Skoda, da nisem agent za nabiranje manj znanih narodnih besedi; tu bi jih bil mogel nabrati celo brento. Prej neznane jedi, prej neznana imena! Jaz nisem „gourmand" ali po naše obliznež, pa vendar me je nekako streslo, ko sem čul, da se ena jed zove — horri-bile dictu! — „grintava margata." Starešina je „pleno titulo" napil dobrodošlico nam gostom. Na isti način, kolikor smo mogli, se mu „per longum et latum" zahvaljujemo. To se more reči, Hrvati so res dobri govorniki. Gajdaši zagodejo, dekleta se začno za roke prijemati in v kolu obračati. Fantje so še le pozneje pristopili , ker jih je bojda sram, da bi sami začeli. To se mi je tako zdelo, kakor da bi rekel: bežite fantje, dekleta pridejo! Tudi je tukaj navada, da dekletova rodbina gre fanta snubit, in da nevesta ženina za ven-Lanje (svatbo) od nog do glave novo obleče. Rekli bo--dete: to je narobe svet; jaz pa ne vem, kako bi se mogel svet narobe postaviti, ker je, kakor zvezdo-gledi grdijo, okrogel. Cas je naglo tekel; in ako je že vse pravo na svetu, to saj ni, da vesele ure tako jadrno tek6, žalostnih pa ni ne konca ne kraja. To bi moralo biti narobe. Došla je doba, da smo morali iti domii. Pri odhodu je nevesta vsakemu izmed nas roko podala in vsakega še povrh na usta poljubila. To je saj priklada, ktere je človek vesel. Bogme! ako bi bil jaz Ovidi, bi o tem poljubku celo knjigo spisal; tako pa sem si ga zapisal le v kroniki svoji med predrage, ,,narodne običaje jugoslavenske." Gajdaši in vsa družina nas je do voza spremila. Vsaki je nosil kozarec vina v roci, ki se je popil nam na srečen pot in lahko noč. Bila je res že trda noč, ko dospemo v Jasko. V talijanskih mestih na pustno nedeljo sladorčke drug v druzega meče, tudi v beli Ljubljani se neki ljudje tako spakujejo, — v Jaški so se pa kepali. Vsi smo se za trebuhe držali, da nam jih smeh iz bočnika ni vzdignil. Debarderov je bilo neizmerno, gotovo več kakor v Parizu. Ženske se pač strašno rade v možkega spreoblečejo; ni ne prazna beseda, da rade „hlače nosijo." Zidane volje smo bili — pa poštene; ako bi bil pesnik, zakrožil bi eno. Ni vsaki dan nedelja in vsaka nedelja ni pustna. Kurent tudi ima svojo pravico, — saj ga imamo še celo v pratiki naši z norčavo kapo. In tako Jaška bodi zdrava! *-w m m m -m f «