70. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. marca. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MOD. (shaja vsak dan iveter, izirnti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-oge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeu mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vie leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za*-oznanila plačuje se od retiristopue petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bb trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Gospodskih ulicah st. I'J. L) p r a v ii i 61 v u naj se blagovolijo posiljsti naročnin«, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. u. občinstvo uljudun vnbluao na novo naročbo, »tare gospode nnročulke pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in zborske večine in da so bržkone že danes v deželnem zboru v Pragi pokopali, in sicer za vedno, vse stavljene punktacijske predloge. Nemcem to naravno ni po volji in jim tudi biti ne more. Upali so, da bodo iz teh spravnih dogovorov naredili okove ter vanje okovali narod češki, a to mihovo upanje je splavalo po vodi in celo vlada, kateri so se bili baš vsled teb punktacij tako radostno približali in jo požrtvovalno podpirali, taista vlada ostavila jih je že v tej važni zadevi ter 6e udala želji čeških zastopnikov. To Nemcem seveda ni všeč in vsled tega zagnali so strahovit vik in krik. Vladi očitajo, da neče ničesar storiti, da se izvrše punktacije, da neče razpustiti deželnega zbora češkega, akopram bi lahko sestavila drugo, punktacijam bolj naklonjeno večino, a kar Nemce najbolj skeli je to, da vlada neče sodnih okrajev v zmislu punktacij razdeliti kar administrativnim potem. Kako silna jeza je prešinila Nemce, vidi se že iz tega, da hočejo na vsak način dokazati, da je vlada doživela v češkem deželnem zboru prav za prav velik poraz in da pada tega poraza senca Srce materino nesel je v mrežici . . . Pot ga je vedla po strašni temi, po gručah iu ostrih kamenih. Ne strah, marveč neka kruta želja gnala je zlodeja naprej. Nepazno bežal je blazno v gosti temi. Oim bolj je hitel in čim bolj mu je nedostajalo sape, tem čefiče se je spodtaknil in padel. Ali bežal je, bežal . . . hitel besno . . . dalje . . . dalje . . . naprej . . . Tu se oglasi materino srce v mrežici, trdo stisnjeni v sinovi merilni roki. Glas ta je zvenel ljubeznivo, skrbno in boleatuo. „Sinček moj dragi", oglasi se srce materino, „ne pehaj se in ne hiti tako, s podtakniti bi se utegnil in se poškodovati!" In materino srce je zopet molčalo, sin pa je dospel nepoškodovan k cilju. Glej, to je misel geuijalnega romana, nekoliko globokih besed, katerih pomen odvesi gotovo marsikak težek zvezek, vržen v sklad literarni. Podal Bem francoski motiv le kar tako ! — # Na beloruski zemlji posetil sem pred nekoliko leti staro gubernsko mesto. Zgodovina njegova je vredna več, nego sočasna znamenitost. Bogastva ni tam nikakega; požari so uničili tekom časa slavna tudi na krono, ki se je o raznih prilikah izrekla za punktacije in jih imenovala celo državno potrebo. Levičarski listi, kateri te dni ne pišejo o ničemur drugem, kakor o spravi in nje nezgodi, dopovedati bi radi svojim čitateljem, da bi se iz vladnega poraza v deželnem zboru češkem moral roditi konflikt, ker je večina odklonila ravno to, kar je vlada tirjala, a to^ so le pr^ne besede, važno je le še to, kakšno Vode odslej razmerje mej vlado in posamnimi strankami. Staročehi in veleposestniki podpirali bodo t adi še v bodoče ministerstvo, in sicer še z večjo nnudu-šenostjo, kakor doslej; Mladočehi ostanejo tudi nadalje še v opoziciji, kajti principijelno nasprotstvo mej njimi in grofom Tanfteom se, vsaj sedaj, še ne da premostiti. A nemški liberalci? O Božiču pokazal je grof Taaffe nemškim liberalcem, da mu je njih podpora draga in mila, in v dokaz tega mišljenja poklical v ministerstvo uemško-liberalnega zaupnega moža. grofa Kuenburga, a sedaj pred Velikonočjo zatajil je zopet svoje zaveznike. To je uzrok nemški srd tosti. Je li grof Kueuhurg, zaupni mož nemških liberalcev, vedel, kako izjavo misli v imenu vlade storiti namestnik češki, in ako jo je poznal, je li bil ž njo zadovoljen — to sta upra-šanji, kateri je čuti povsod in vsi nemški listi zagotavljajo, da treba preciznega odgovora, oziroma da mora nemško-liberalna stranka izvajati vse kon-sekvencije vladne izjave in vsled tega izpreraenje-nega političnega položaja. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja, dne 24 marca 1892. leta.) (Konec.) Posl. Šuklje ugovarja predlogu finančnega odseka, ki sicer ne odklauja prošnje a limine in pušča v drugem oddelku vsaj nekaj Bimpatije, ki je seveda le akademičua in obstaja bolj v lepih besedah. Govori o sedanjem tarifu, ki je pretirano visok in tudi za deželne dohodke škodljiv, ker se vsled tega vozi primemo manj. Take mostniue se sploh ne strinjajo z dejanskimi potrebami prometa v sedanjem času. Francozi odpravljali so jih že pred 86 leti. Z uarodno-goBpodarskega Btalifiča neso poslopja zgodovinska, a kar je še ostalo, niti podobno ni več prvotnemu. To se časih že tako zgodi, da se preminjajo kraljeve rezidence v uradne prostore ali v državne zapore. Tam v tem gubern-skem mestu bilo je prav tako. Prijazni sprevodnik mi je pokazoval mesta, kjer se je kdaj kaj znamenitega zgodilo ... ali tudi s takimi praznimi mesti in zračnimi prostori bila sva hitro v kraji — O vBein tem je bilo bolje razpravljati doma pri čaji, nego potikati se po grudastih ulicah mej umazano množico zvedavih zidov. Sicer pa me ni mučil dolgčas niti na tej oddaljeni postaji slovanskih obhodov. Prav o tem času vršila se je pri tamošnjem sodišči tako senzačna obravnava, da se nisem pomišljal prestopiti prag, katerega bo sicer izogibljem zelo skrbno. Gledati iz obličja v obličje razbojnikom, lopovom in zverinam pokolenja človeškega, poslušati njihove izpovedi in delati o njih osobite sodbe, to ni sicer nikaka prijetna zabava, ali . . . kdor se zanima resno za življenje, tudi takih mest se ne sme ogibati. To stane seve malo zatajevanja, človek si nehote skali jasen trenutek — ali prav z mest, kjer se sodi odkrito zločinstvo, spoznava se življenje, katero je sicr zakrito človeškemu očesu. (Dalje prib.) nikakor utemeljene take pristojbine. Kaj bi se reklo, če bi se taka mostnina za pešce botela pobirati pri državnih moatovih, na pr. v Litiji ali v Kranji? Nastala hi opravičena razburjenost. Krški most je jako važen in potreben akcesorij k cesti, ki veže Dolenjsko z železniško postajo na Vidmu. Zatorej stavlja dodatni predlog: 1. ) Svota 10 000 gld., katero dolguje Savski most pri Krškem deželnemu zakladu, se odpiše. 2. ) Pešci se, počenši s 1. aprilom leta 1892. oproste mostnine na istem mostu. Poslanec baron Schvvegel se principijelno strinja z nazori predgovornika in je nasprotnik vseh tacih pristojbin. A delati je treba razloček mej koncesijami, katere more delati drŽava, ali pa dežela, ki nema tacih sredstev. Treba bode postopati polagano. Posl. Pfeifer razklada v daljšem govoru važnost mostu za promet in velika bremena, katera ima prebivalstvo vsled sedanjega visocega tarifa. Navaja več statističnih dat in pride do sklepa, da bi dobiček bil še vedno dosti velik, če se tudi odpravi mostarina za pešce. Za slučaj, da ne bi bil vsprejet predlog Šukljejev, stavi nastopni dodatni predlog: Sedanja dvojna mostov ina za jednovprežen voz po 17 kr., oziroma 12 kr., in za dvoupreženi voz po 84 kr., oziroma 24 kr., se odpravi ter zniža za jednouprežen voz na 10 kr., za dvouprežen voz pa na 20 kr. Pri glasovanji bila sta odklonjena oba predloga, Šukljejev in Pfeiferjev. Posl. M urnik dostavlja samo toliko, da se mu zdita predloga prenagljena, ker se zdaj še ne ve, s kako številko imamo opraviti. V principu se pač strinja s predlagateljema, ker mitnice ovirajo promet, vender bode glasoval za fin odseka predlog. Po kratkem ugovoru posl. Šukljeja in poročevalca K r s n i k a vsprejme se predlog finančnega odseka nespremenjen. Posl. Klun poroča o prošnji sirot Ane in Marije Lušiu za podaljšanje, oziroma zvišanje miloščine. Finančni odsek predlaga: 1. ) Sirotama pokojnega deželnega ingrosista Janeza Lušina, Marici in Anici Lušin, se miloščina za tri letu, to je 1893, 1894 in 1895 podaljša in pričenši s 1. januvarjem 1893 od letnih 25 gld. povikša na 40 gld. za vsako. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da njima podeljeno sirotinsko ustanovo štev. 39 v znesku 50 gld., katere užitek 28. januvarja 1893 poteče, podaljša dotlej, da Anica Lušin spolni 15. leto. — Se vsprejme. Posl. baron Schvvegel poroča v imenu finančnega odseka o prošnji Jerneja Pečnika za podporo v namen preiskavanja gorenjskega in notranjskega dela naše dežele v arheologičnem oziru. Razpravlja predmet ua široko in govori obširno o bodoči uravnavi preiskovalni! del. Dež. odboru naj se naroči, da v tem oziru predloži v bodočem zase-sedanji načrt zakona, s katerim se bode uvedlo zabeleževauje vseh znamenitih najdeb v katastralne karte in sploh uredilo vse delovanje glede arheolo-giških preiskavanj po novem deželnem zakonu. Dalje se pooblasti deželni odbor, da prosilcu Jerneju Pečniku dovoli pod jednakimi pogoji, kakor 1. 1891 tudi za 1. 1892 remuneraciio za storjena dela. Pnčetje arbeologiških preiskavanj na Gorenj-Bkem in Notranjskem pa se odgodi, dokler se ne sklene novi zakon. Posl Luckman poroča o prošnji bivšega paznika deželne prisilne delarnice Jožefa Tomazina za dovoljenje provizije oziroma podpore. Prošnja se izroči dež. odboru z nalogom, da preišče, je li ima prosilec pravico do uorroalne provizije, če bi pa te ne imel, sme deželni odbor rodbini prosilca podeliti miloščiuo letnih 100 gld. za prihodnja tri leta iz zaklada posilne delavnice. Posl. baron Schvvegel poroča glede dovoljenja kredita za deželni arhiv in knjižuico v Hu-doliinumu za pokrivanje raznih potrebščin. Gospodu Kob 1 ar j u dovuli se z ozirom na mnoga dela, ki jih ima pri izvrševanji arhivarskega poBla, za 1. 1892. izredna remuoeracija 100 gld. Dež. odboru se nalaga, da skrbi primerno za potrebe službe v arhivu in v knjižnici muzeja. Sistemizovalo se bode pri reorganizaciji muzeja. Prošnja slepega Henrika Kršeta v Ljubljani (poročevalec posl. M urnik) izroči se dež. odboru v rešitev. Posl. Lenarčič poroča v imenu upravnega odseka o letnem poročilu dež. odbora: §. 6. Občila. Po splošnih statističnih opazkah poroča o posamičnih marginalnih Številkah, katere spadajo sem in ki se večinoma vsprejme brez ugovora in vzamejo na znanje. Posl. Hribar oglasi se glede gospodarstva pri cestnih odborih. Nadzorstvo ima dež. odbor, ki naj pazi na to, da bi se ne dogajale zlorabe. Znan mu je neki cestni odbor, ki ga neče imenovati, kjer se ne gospodari tako, kakor bi se moralo. Deželni odbor naj bi pazil na to, da se to ne godi. Iz aktov je razvidno, da odborniki sami prevzamejo dela, kar je protipoBtavno. Za cestne oglede troši se premnogo. Pri nekem cestnem odboru godile so se nerednosti, katere je dež. odbor ostro grajal. Marg. štev. do 27. vzemo se na znanje, zadevajoče cestne okraje: postojinski, škof|eloški, brdski, bistriški, kočevski, velikolaški, krški in idrijski. Pri marg. št. 28. Cestni okraj kranjski oglasi se posl. Hribar in poudarja potrebo, da bi se vožnja iz Velikega in Malega Bernika do Mengiša skrajšala s tem, da se neka že obstoječa eeotica razširi, kar bi olajšalo tamošnjim prebivalcem vožnjo v Ljubljano. Želi, da bi se stvar ne zavlekla in da bi dež. odbor predložil dotični načrt. Dalnje marg. štev. do 98 se vzemo na znanje, zadevajoče cestne okraje: Kranjska gora, Lož, kostanjevimi, litijski, logaški, metliški, mokronoški, tržiški, vrhniški radeŠki, radovljiški, ribniški, novomeški, žužemperški, senožeški, zatišk, kamniški in trebanjski. Pri marg. štev. 98. se oglasi posl. Draguš ter izreka željo, uaj se pošlje deželni inžener, da izdela načrt ceste čez Kumat. Dalnje marg. štev. do 116 se vzemo na znanje brez ugovora, zadevajoče cestni okraj: vipavski in razne podpore za poprave cest in mostov in napravo novih cest in mostov v raznih cestnih okrajih. Ob \./2. uri sklene deželni glavar sejo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. marca. Ur. HeroUl in Gane. V zadnji seji deželnega zbora češkega prišlo je skoro do Škandala. Dr. Herold, govoreč o žalostnih razmerah učiteljstva, končal je svoj govor tako-le : „Kako bi pa moglo biti drugače, ko stoji na čelu naučne uprave mož, ki se je predrznil osramotiti največjega pedagoga sveta. Kako bi moglo biti drugače, ko se najdejo drobni epigoni, ki stezajo roke svoje proti heroom naroda, misleč, da bodo zatemnili luč in ustavili napredek, ako s predrznostjo pritlikavcev blatijo čast onih mož, katere čisla ves izobraženi svet. Predrzno to roko pa bodemo odbili, narod češki ne bo trpel, da se sramoti spomin njega velikih mož. Drugod bi takšen minister ne ostal niti 24 ur na svoiem mestu. Samo pri nas v Avstriji, kjer je tekla zibel Komenskega, je mogoče, da se takšen par ven u sme dvigniti proti njemu." Volitve v H u kovini. Volilna agitacija narasla je do viška. Rumuni postavili so skoro v vseh volilnih okrajih svoje kandidate in te stranke agitatorji potujejo po vsi deželi ter obdelujejo volilce v svojem zmislu. Zlasti Maloruse zvabili bi radi Rumuni na svojo stran in ker ne štedijo denarjev, utegnilo bi se jim tu ali tam posrečiti. Splošno se sodi, da bodo Rumuni pri volitvah propali, a da tudi deželnemu predsedniku grofu Pacetu ne bo v Črnovcih obstanka, ampak da bode kmalu premeščen kam drugam. Ogerski državni zbor. Velika adresna debata je končana in ogerski državni zbor vsprejel je z veliko večino načrt liberalne stranke. Nasprotstva, ki so se pri tej dolgi debati pojavi'a, so tako velika in ostra, da se ni nadejati uspešnega delovanja, kajti opozicija postopala bode pri vsakem važnem uprašanji po tisti taktiki, kakor prej. Prilik zato ne bode manjkalo, kajti že v sredo se začne razprava o državnem proračunu. Generalna debata bode trajala vsaj do Velike noči in nadejati se je ostrih kontroverz. V nanje di/avc. Milan Obrenovie. Deklaracija glede odstopa Milanovega še ni zakonito uveljavljena in že se čuje o novih nakanah tega človeka. V Belemgradu se splošno misli, da bo Milan postal ruski državljan ter se kot tak vrnil v Srbijo, kjer bi mu kot ruskemu podaniku ne mogli tako strogo na prste gledati, kakor sicer. Sodi se, da hoče Milan, čim bode kralj Aleksander polnoleten, začeti svojo borbo proti srbskim radi-kalcem. Koliko je resnice na tem, se pač ne da povedati; v Belemgradu verujejo to popolnoma. Ako bi res začel Milan kako akcijo proti radikalcem, utegnilo bi to postati za dinastijo srbsko skrajno nevarno. Francoski tlinamitardi. Francoski policiji se je posrečilo dobiti v roke vse anarhiste, ki so zadnji čas izdelovali in metali bombe z dinamitom, samo najnevarnejši, neki Ra-vachol, je utekel. Glava in duševni vodja te družbe je bil neki Chaumartin, isboren mehanik. Le-ta je bil pri svojem delodajalcu zelo obljubljen in je zaslužil na dan 13 frankov, tako da je razmerno v dobrih odnošajih živel. On jo izdelal bombe, katere so metali anarhisti. Njega in sokrivo njegovo ženo so Že zaprli. Vseh vkupe je sedaj v policijski oblasti 22 anarhistov. Konec nemški krizi. V Berolinu niso z izidom nemške krize nič kaj zadovoljni, zlasti ker se splošno sodi, da grof Eulenburg s svojim delokrogom, ki je jako omejen, ne bode zadovoljen ter se trudil priti do večjega upliva, kakor mu pristoja. Jedina vidna posledica minule krize bode ta, da umakne vlada načrt za reformo ljudskega šolstva. Vlada je bržkone v današnji seji storila dotično izjavo. Naučnim ministrom namestu odstopivšega grofa Zedlitza imenovan je dr. Bosse, konservativen ali jako zmeren in sposoben ter vsem strankam jednako obljubljen mož. — Mej krizo govorilo se je v političnih krogih tudi mnogo o eventuelni povrnitvi kneza Bismarcka, kar pa je glasilo njegovo proglasilo kot neresnično, ker je Bittmarck toliko zrel in izkušen politik, da bi nikdar ne delal na to, da pride na prejšnje svoje mesto. Dopisi. Iz učiteljskih krogov. 22. marcija [Izv. dop ] Mnogo se je Že pisalo o naših plačah, a da govorim tudi jaz o njih, mi daje povod prošnja deželne učiteljske konferencije in nasvet nje stalnega odbora, da naj bi blagovolil slavni deželni zbor % prvih treh plačilnih razredov toliko povišati, da pridejo vsi nadučitelji na čveteio in nekaj na trorazrednicah v I. plačilni razred in ostali nadučitelji in drugi učitelji čveterorazrednic v 11. plačilni razred. V tretji pa vsi drugi učitelji na tro in tretji na čveterorazrednicab. Na jednorazrednice pa naj bi odpadle drobtine, katere bi ostale drugim. Ravno to je, da se ue moremo strinjati z onim nasvetom. Velika krivica zgodila se je kranjskim učiteljem že laoi radi njihovih plač zategadelj, ker so se povišale tistim, ki so bili že precej dobro plačani in kateri za zboljšanje, dejal bi, niti prosili neso in to so nadučitelji večrazrednic in učiteljice. Ako se je hotelo izogniti vednim prošnjam, oziralo naj bi se bilo na učitelje in to v prvi vrsti na jednorazreduičarje. Stalni odbor pa ni pomislil, kake posledice bi nastale, da po njegovem nasvetu jednorazrednice ostanejo še nadalje v najslabšem plačilnem razredu. Vzrok temu bode, da se bodo učitelji še bolj pogosto prestavljali kot sedaj in dobro je znano gospodom, da ni vse jedno, ako je kaka večrazredna šola brez jednega učitelja nekaj časa, kakor pa Če se to zgodi na jednorazreduici, kajti tam lahko poučujejo drugi, a tu preneha pouk za več mesecev popolnoma. Kako težavno je spraviti potem šolo zopet n% pravi tir, ve le tisti, ki je izkusil. Na Kranjskem je nad 200 jednorazrednic in ua teli službujejo večinoma stareji, oženjeni učitelji, ki so gotovo boljše plače potrebni, kot mlajši tovariši večrazrednic. A reklo se bode, saj se plače zboljšujejo le radi težavnejših služb in radi draginje. Dobro! A pomisliti bi se moralo, da služiti na jeduorazred-nicah je najtežavueje (tu pride ua učitelja povprečno 111 otrok, ua čvetero- in trorazrednicah le 72, oziroma 91 učencev) in da mora ondi pecati se vedno z dvema oddelkoma, česar tu ni treba vselej. Glavni uzrok, pravijo, je draginja. Ni dolgo tega, da je bila zbrana družba. Pogovor nanese! je tudi na draginjo, o kateri bo tožili navzoči meščanje in vsak je zdihoval, kako težko je shajati. Tu povzame besedo duhovnik z gorske vasi in dokaže, da ima on in učitelj mnogo večjo draginjo kot v mestu, kajti tuji pridelki so v prodajalnici pri ky 2—4 kr. dražji kot v mestu; mesa ni dobiti doma, a če ga dobi iz mesta, mora plačati še voznine najmanj 10 kr. Domače pridelke kmet raje pelje v mesto, četudi jih tam ceneje proda. Čuditi se moramo, kako je mogoče potisniti jeduorazrednice v najslabši plačilni razred brez vsaeega povoda. Ozrimo se na soBedno Štajersko, ni li tam jednorazredničar plačan tako kot nadučitelj? Io na Koroškem, ni li gorf deželni zbor, ko je tudi te Sole postavil v četrti plačilni razred, takoj spoznal napako in jo popravil v drugem zasedanji s tem, da je onim učiteljem odločil posebne doklade? Ker jednorazrednice pri gospodih, voljenih v stalni odbor učiteljske konferencije, niso našle milosti, prosimo, naj bodo gospodje poslanci bolj milostni in naj se ravnajo po nasvetu nekega štajerskega deželnega poslanca, ki pravi („Popotnik" št 4., 1392), da naj bodo šolski voditelji jedno- in večrazrednic najboljše moči in zato, da bodo v pustih, gorkih krajih raje vstraj-di, naj dobe posebne doklade, katere naj bodo spojene s krajem in ne z osebo. Mlajši učitelji služili naj bi na večrazrednicah pod vodstvom izkušeuih voditeljev. Ako bodo pa hoteli pozneje služiti na jednorazred-nici, dobili jo bodo lahko, saj je vedno in jih borte tudi dosti praznih. Iz tega je razvidno, naj se procenti III plačilnega razreda povišajo tako, da pridejo jednorazrednice vanj, a v IV. plačilnem razredu naj bodo 3. in 4. mesta čvetero, potem 2. in 3. mesta trorazrednic in konec bode nadležnih prošenj, kajti kakor rečeno, komur se ne bo ljubilo služiti radi majhne plače na večrazrednici, dobil bo labko jednorazrednico, če tudi v pustih, gorskih rovtah. Iz Novega .IIoMlii 25. marca. [Izv. dop.] Čas za prihodnje volitve v naš mestni zbor se vedno bolj bliža in to so tudi opazuje pri tistih naših „purgarjih", kateri imajo našo oboroženo gardo za „jedino rešitev" mesta. Ti možakarji že razne stvari ugibajo in ukrepajo za bodoče volitve, ko se naša nurodna stranka prav nič ne gane. Vedeti je treba vsakomur, da je tem našim „purgarjem" narodna stvar deveta briga in so ti danes uemškutarji, jutri liberalci, pojutranjim pa klerikalci, z jedno besedo: kar hočeš, z vsakemur se zvežejo, da le oni veliki zvonec nosijo. Sedaj tem našim ljudem ni prav. da je občinski odbor sklenil, da naj se živina doma v hlevih napaja in da naj ne bodo po javnih trgih in ulicah vozovi noč in dan razpostavljeni, zopet drugim ni prav, da je odbor potrosil nekaj denarja v napravo drevoreda in da kakor bi bil mestni zastop kriv, da se na jcdnem delu zemlja ruši in Še mnogo takib zadev. Za mestne očete bi imeli radi nekateri naši „originalni purgarji" le sebi vredne priBtaše. Sami bi radi bili mestni očetje in sebi narejali, kar bi njim prav bilo; s sosedi bi se po postavi ravnalo, oui bi bili pa bela vrana — izjema. Naša narodna društva so jim vsa trn v peti, pravih „volilnih purgarjev* ne našteješ toliko pri vseh naših društvih, kolikor imaš prstov ua roki, zabavljajo pa kaj radi čez nje. Toda hvala Bogu, da številu njih ni preveliko in se tudi nanje ozir jemlje; odločilni sicer niso, toda intrigujejo radi povsodi, ali intrig smo po našem mestu privajeni, ker se vsaka beseda ali dejanje devetkrat zasukue. Našim narodnim in trezno mislečim meščanom pa le kličemo: pričnite kmalu delovati ua prihodnje mestuozboruke volitve, ne držite rok križem, ker naše mesto potrebuje v bodoče, posebno ako železnica pride, o d I oč u o in delavne može. V mestni zastoj) spraviti nam je može, kateri bi se dela resno lotili in vender jedenkrat tudi skrbeli, da dolenjska metropola dobi svojo posojilnico; ker za vsakih 50 gld., ako jih pri nas v mestu ali okolici kak posestnik potrebuje (in to se jako velikokrat zgodi), treba je polije v Kočevje, Metliko ali Črnomelj; da, na sramoto našo, celo Žužemperk ima posojilnico, ko je metropola nema. Vse te navedene posojilnice dobro poslujejo in imajo vsako leto lep promet. Še jedenkrat: narodni meščani in uradniki, mislite precej ua volitve in ne dopustite, da v občinski odbor pridejo elementi in ljudje, katerim je naša narodnost tako malo pri src, kakor lanski sneg! Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri ob 10. uri zjutraj svojo IX. sejo. Na dnevnem redu je rešitev raznih peticij, poročilo o §. 1. in 2. Po-trjenje zakouovih načrtov in davki iz letnega poročila dež. odbora ; računski sklep dež. zaklada za 1. 1890, razdelitev podpor, dovoljenih od države in dežele za stradajoče I. 1890. itd. — (Slovensko gledališče.) Včeranja gledališka predstava preverila nas je, da naše igralne moči, kadar resno hote, zamorejo zadoščati tudi strožjim zahtevam kritike, ki v naših razmerah nema baš zavidljivega stališča. Da bi ne sodili povsem objektivno in se glede raznih zakulisnih govoric in klepetanj ne držali prislovice: „Non| guarda e passa avantiu („ne oziraj se in hodi svojo pot") že zdavnaj položili bi biti pero iz rok. Ker nam je pa ■ tvar pri srca, brez ozira na osobe, grajali bodemo tudi za naprej, kar je graje vredno, ne brigajoč se, je li to ljubo ali neljubo komu, a radi pohvalili, kar je hvale vredno, čas je zato, da iz mej domišljavega diletantizma stopimo na polje resnične umetnosti. Po tem kratkem uvodu, ki se nam je zdel potreben, spregovorimo na kratko o včeranji predstavi. Ko se je prikazala pred nekaterimi leti na nemških odrih Ibsenova „Nora", vzbudila je veliko pozornost. Znameniti norveški pesnik hodi v svojih dramatičnih proizvodih povsem svojo, originalno jiot, ki se nikjer ne naslanja na tradicijo-neino šablono nemških niti francoskih dramatičnih del, iz njega del veje temveč čisto nov zdrav realistični duh, katerega se je seveda še le privaditi, kajti globokomišljeue njegove fiiozotične razprave, katere polaga v usta svojim po življenji posnetim osebam se na prvi hip zde morila čudne marsikomu iz poslušalcev. Ibsen rodil se je I. 1828 v norveškem mestu Skien in dobil po dovršenih študijah mesto dramaturga pri narodnem gledališču v Bergenu, 1.1857 pa se je preselil kot dramaturg v Ki istijanijo. Izmej mnogih njegovih dramatičnih del našlo jih je več pot na nemška gledališča. Posebno v novejih delih, mej katere spada tudi »Nora" (pisana 1. 1880), pokazal se je Ibsen kot jako duhovitega poznavatelja človeške naravi in idealnega pisatelja, ki pa sega v istinito življenje in nam je riše z veliko spretnostjo. Se ve da bi se morda dalo kaj ugovarjati, posebno nepričakovanemu koncu igre in skoro nenaravni hipni spremembi dozdaj otročje Nore v globokomislečo tilo-zidinjo itd. — Predstava „Nore" b»la je na našem slovenskem odru prav srečua in jo smemo prištevati najbolje uspelim. V jako težavni naslovni ulogi, otročje, lahkomišljene in razvajene a plemenito misleče nNoreu pokazala je g. Borštuikova, da imamo v njej res izborno predstavijalko, od katere že smemo kaj zahtevati. Kontrasti v tej ulogi so tako veliki, da je treba res Izredno nadarjene igralke, da jih zmaga Da se je to večinoma posrečilo g. Borštnikovi, to prav radi konstatujemo, posebno srečna bila je v dramatičnih momentih. Vreden drug v igri bit ji je g. Borštuik, ki je ulogo soproga Nore izvedel tako spretno, kakor smemo pričakovati od njega. Ona dva pa imata dober del igrokaza v svojih rokah. A tudi ostali sodelovali so prav pohvalno. G. I)aui lova in gg. Danilo in Sršen podpirali so glavna igralca prav dostojno in smemo reči, da je glede predstavljanja včerajšnjo igro šteti mej najbolje, kakoršnih se nadejamo še mnogo videti na deskah novega našega gledališča. —i. — (Uštevanje let prostovoljne vojaške službe.) Finančno ministerstvo izdalo je važen odlok za jednoletue, oziroma dveletne prostovoljce. Po tem odloku se ušteva službeno jedno oziroma dve leti pri pokojninah, ki se plučujejo iz civilnega etata, ako je doličnik ustopil v civilno državno službo še pred svojim definitivnim izstopom iz vojaške zaveze. Če je pa dotičuik ustopil pozueje, ne morejo se ti leti uštevati normalnim potom nego samo po Najvišji milosti. — (Kleti v Kol i žeji) bode mogoče začasno še nadalje rabiti kot takozvana „trausito-skladišča", vzlic temu, da spada sedaj Kolizej v mestni pomerij. Seveda bodo morali dotični najemniki kleti j plačevati najemninsko in vodovodno naklado, kakor je določena v mestu. Mestni magistrat je s tem ukrepom zelo ustregel mnogim trgovcem, ki imado v Kolizeji svoja skladišsa; zdaj si bodo mogli vsaj v pravem času preskrbeti skladišča, ležeča izven mestnega pomerija. — (Tatica z magnetom.) Včeraj popo-ludne pe 5. uri, ko je bil v stolni cerkvi končan krščanski nauk, ukradla |e tuja tatica neki ženski moštijiček z vsebino 1 gld 62. kr. Ukradena ženska zapazila je tatico in zagnala grozen krik, vsled česar je na stotine občinstva hitelo za tatico, bežečo proti Cesarja Josipa trgu, kjer jo je ustavil detektiv Šober. Pri preiskavi v stražnici se je pokazalo, da je tatica zloglasna, 60 let stara samica Frančiška Dovšau, ki je priznala svoje dejaoje ter tudi izpovedala način, po katerem jo svojim bliž-njikom praznila žepe, namreč s pomočjo magneta, velikega kakor konjska podkev. Tatica nastavljala je magnet in potegnila tako z železom okovane mošnjičke na magnet. Zdaj pa naj še kdo reče, da stari ljudje novih iznajdeb ne vedo ceniti in porabiti. — (Vič izločen iz požarnega okraja Ljubljanskega.) Z Viča se nam piše: „Pred nekaterimi tedni smo uložili prošnjo, naj se izloči Vič iz gasilnega okraja Ljubljanskega, in sicer zato, ker imamo sedaj na Viču svoje lastno gasilno društvo, a vrh tega je tudi gasilno društvo c. kr. tabačne tovarne blizu, tako da v slučaju požara ni treba Ljubljanskim ognjegascem več hoditi na Vič. Ljubljanskemu gasilnemu društvu je to prouzročalo mnogo sitnostij, mestnemu magistratu pa mnogo troškov. Magistrat Ljubljanski rešil je našo prošnjo ugodno." — Vsled tega ukrepa se ogenj na Viču ne ho več naznaujal s strelom raz Grad in gasilci Ljubljanski pojdejo na Vič le na posebno prošnjo v slučaju kake velike nevarnosti. — (Umrl je,) v sv. Križu pri Ajdovščini dne 24. t. m. tamošnji župnik gosp. Jakob Logar v 80. letu svoje starosti. Pokojnik bil je jedini še živeči sošolec nepozabuega Einspilerja in se je udeležil njegove sedemdesetletnice. Pogreb bil je velečasten, in sicer tak, da ga ni sv. Križ še videl. — V Cel|i umrl je po štirimesečni bolezni znani prestidigiter Jožef S u punc (Mister Suppons), rodom Slovenec, ki je bil znan po svojih jiredstavah tudi po slovenskih pokrajinah. Oitavil je udovo in tvoje nepreskrbljenih otrok. — V Novem mestu umrl je profesor na gimnaziji g. Valentin Ambrusch v 45 letu svoje starosti. Služboval je prej na Koroškem in v Koče v j i, kjer je zaradi svojega narodnega mišljenja imel mnogo neprilik in si izprosil, da so ga predstavili v Novo mesto. N. v m. p. — (Nesreča po dinamitu.) V Otočah na Gorenjskem pripetila se je nesreča po eksp'oziji dina-mituega zaporka, iz katere je hotela 18letna dekle Kranja K. izpraskati ne/.nano jej vsehiuo. Dinamit je vsled tega eksplodiral m je dekle ranjeua na obeh rokah preej težko. — (Ponesrečila) je pretekli teden v Domžalah 18 letna gospodična Mežika Obervvalder, svakinja tovarnarja g Ladstaedterja. Našli so jo mrtvo na Bistriškem produ. Bržkone se ji je pri sprehodu spodrsnilo ob bregu Bistrice in je tako našla smrt v vodi. — (Mrtvega našli) so te dni v Trboveljskem potoku rudarja Antona KržišniUa, ki je delal v Trboveljskem rudniku. Kako je ponesrečil, ni še dognano. — (Nemška oholost.) Iz Maribora se nam piše: Tu živi neki mlinar z imenom Franz, kateri je obogatel večinoma od slovenskih grošev, vender pri vsaki priliki kaže svojo nestrpnost proti vsemu kar je slovenskega. Zoper to, pravi, nima nič, če kupuje Slovenec pri njem, a občevati neče z nikomur, kajti so same — barabe. Pri neki priliki se je izrazil jako žaljivo o Slovencih sploh in bi lahko navedli njegove besede, kar j>a opuščamo, saj itak poznamo petje tacih ptičev. In vender ae ta urgrmaue ne sramu je imeti za Kranjsko Slovenca za agenta, kateri vsiljuje Slovencem nemškega gospodarja nemško blago. Tu pač velja geslo: „Svoji k svojim ! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 26. marca. V deželnem zboru prijela sta mladočeška poslanca Herold in Ma-saryk prav ostro naučnega ministra Gauča zaradi prepovedi slavnosti Komenskega. Masarrk prijel je tudi namestnika in izjavil, da na Češkem ne bode prej miru, dokler ne ponehajo take malenkostne šikane. Praga 27. marca. Cesarski namestnik grof Thun je baje pouprašal župana v Liber-cih, kako je stvar z odpravo „pikclhaub" pri tamošnji policiji, o kateri zadevi se je izrazil cesar ob priliki svoje navzočnosti. Beligrad 27. marca. Skupščina vspre-jela jo brez debate novi carinski tarif za države, ki nemaj o trgovinske pogodbe s Srbijo. Dalje je vsprcjela zakon o tujih zavarovalnih družbah. Pariz, 28. marca. Včeranjo eksplozijo v ltue de Clichy prouzročila je škatlja, napolnjena s 3 do 5 kilogramov dinamita. Policija sumi, da je Ravachol prouzročitelj atentata. Pod okni žandarmerijske vojašnice v Jocyu poleg Pariza našli so cev, napolnjeno s snovmi, ki bi prouzročile grozno eksplozijo, da ni ugasnila zažigalna nit prezgodaj. Berolin 28. marca. V poslanski zbornici izjavil ministerski predsednik Eulenburg, da vlaaa odgodi dalnje posvetovanje o šolskem zakonu, ker se glede na ostra nasprotstva, ki so se pokazala, ni nadejati povoljnoga uspeha. Pridržuje si, da se vrne pozueje k temu predmetu. ( „LJUBLJANSKI Z?0H" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Svvpvi iwmwfmv«ii 11 ■ # 111 Zalivala.. Da st:i postali ljudski doli v Dolenjem in Gorenjem Logatcu D Stanovnici društva „Narodna Sohi", uplaćala je slavna posojilnica v Lokate i za nji ustanovnino po 20 ^1(1. Za ta velikodušni dar izrekati najtoplejšo zahvalo tinUlvi ljudNklli šol v Dol. in f*or. Lugntcl. Zahvala. V ponedeljek, dne 21. t. m., nastal je ogenj v gosp. Kendu liiši v Spodnji Idriji. .In/, sem bil tetin j v Idriji in lehko misli si svak, kako me je pretresla vest, da gori v moji vasi — mogoče, moja losa. Iz posebne prijaznosti peljal me jo takoj gosp. Ivan Kavčič (v gosp. Tuječa gostiln ) v Spodnjo Idrijo, bliskoma, tako da sem mogel še hitro svojo reči urediti. Njemu se torej tu prav iskreno zahvalim in priporočam ga sleharniku. Posebno pa se zahvalim vrlim Idrijskim ognjega-scem, ki so prišli takoj, ko so bili obveščeni o ognju, na pomoč. Isto tako tudi slavni rudniški direkciji, ki je poslala jedno hrizgalnico z rudniškimi delavci na pogorišče. Da bi bil potegidl veter proti vasi, kjer stoje moja poslopja, sigurno bi se bila uuela dotična h isu. Torej de jedenkrat tisočera hvala vsem. Bog plati! Spodnja Idrija, dne 95, marca 1892. (886) Herman U^/10,1137-. 1 lan II »o v Mjul»ljaiil: 25. marca: Jožef Lavrin delavčev sin, 1 mesec, Opekarska cesta At. 22, kstar v ere vili. — Elizabetu Kalibar, stotnikova hči, 10 mesecev, Kolodvorske ulice St. 24, tvphus. 26. marca: Bogomil Kersnik, knjigovodjev sin, 1 leto, sv. Petni cesta št. H, jetika. V deželni bolnici: 25. marca: Franc 1'orkar, pisar, 2'J let, pneumo:horase. V vojaški bolnici: 24. marca: Jurij Lamut, vojak, 28 let, jetika. Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje li.'ti'mu »'t ril v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v j mm. j 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 788 2 mm. 788*8 mm. 788*6 mm. 0-4« C 13 4° C 7 2° C si. jzh. si. jzh. si. jzh. jasno obl. obl. 0-00 m. i 1 3 ■ s* 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738T mm. ; 7 2° C 738-1 mm. i 1<> 0« C 737-4 mm. 7 6° C 1 si. zah. si. zah. si. zah. obl. obl. obl. 1 i 100 mm. J soega. Srednja temperaturi uoruialoui. 7-0° in 8*3°, za 16 In 2\V nad ID-uLn-aJslssL "borza, dne 28. marca t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9430 — gld. 94 30 grebrna renta. .... „ 936"» — „ 93 70 *data renta......„ 11075 — „ 11070 5"70 marčna renta ... „ 10270 — „ 102-70 Akcije narodne banke . . „ 98*ž-— — „ 979*— Kreditne akcije .... „ 30950 — , 309*75 London.......„ 118-75 — „ 118*70 Srebro ....... „ —'— — „ —'— Napol........„ 9-43 — „ 9 42 C. kr. cekini.....„ 5 60 — „ 5-61 NemSke marke .... , 58*07 >/, — * 58 05 4 /., državne srečke iz L 1854 . 250 gld. 138 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 181 , - , Ogerska zlata renta 4°/».......107 „ 65 „ Ogerska papirna renta 5°/0......102 „ — , Dunava reg. Brečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 „ — , Zemlj. ob«. avBtr. 4»/t°/o zlati zast. listi . . 115 , 50 „ Kreditne srečke......100 gld. 187 „ 75 , Rndolfove srečke...... 10 „ 23 , — , Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , 148 , 50 „ Tramway-druSt. vel j. 170 gld. a. v..... 239 „ — „ • **#*^ **»»?^ *♦« Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja, katere so nam izrazili sorodniki in prijatelji o priliki smrti našega soproga, oziroma očeta in starega očeta, gospoda FRANA OREŠKA trgovca in li i finega posestnika za častno spremstvo k zadnjemu počitku, za lepe vence in I. slovenskemu pevskemu društvu „Ljubljana" za ginljivo petje izrekamo najsrčnejšo svojo zahvalo. Ljubljana, dne 28. marca 1892. (341) Žalujoča rodbina %.K" '..K* *..K* Dva voza (omnibus) (339-1) dobro ohranjena, h štirimi in Šestimi sedeži, pro-dasta se po nizki ceni na. pošti tt Kaizsr-izil^-ul. Dobri kamnoseki za mramor in granit dobe dober mnlnžek in »talno delo pri I_.ntlo-viltu IVn i«**-u, kamnoseku v Beljaka. (337—1) O*♦♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦ X Na najnovejši in najboljši način £ •J it»*ot.ii«t (228—6) J I sofe© ta zobovja : ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« T O vanja in vse sobne operacije« — odstranuje o O sobne bolečine z usmrtenjem živca £ ; zobozdravnik A. Paichel, l J poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hi5i, I. nadstr. £ ♦♦Hootamooi ! O ♦ I : I : I. OOQXT£.C naravnost s Francoskega pripeljan, najboljše stare vrste, v steklenicah a 3 gld. in v malih steklenicah a 1 gld. 78 kr. Piccoli jeva lekarna „Pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. t'na h. j a narnvila se proti gntvsretju jrt-of«? f«<"/f«» izvršujejo* (59—6) i '♦♦■■♦♦Sna** i ♦ o I o- i "J *>5Scc»Sgcc^oc®oo®cc^co®cx>SaH} FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnosti) in jednostavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe bo v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — TJaorol lakiranja in navod rabi doba v vseh zalogah. I Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, W r*\T A XTTT T TTPirnVT aktkt TT izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega a IVA-NU JjUUJ-LMAJNJN - U. SVetlega laka za tla, PRAUA & BEROLIN. 2. aprila bode . 1. zglas V soboto, na Rakeku drugi letni živinjski in kramarski ssmj. Nadejati se je, da se bode ravno tako dobro izvršil, ko dne 80. janu-v i'kadar se je mnogo živine dognalo in tudi prodalo. Podžupanstvo na Rakeku. (327) V Po umrlem gospodu Josipu \ ailič-u, vinskem in lesnem trgovcu, pripravitelju žganja in posestniku lia KrNkcill, prodajalo se bode iz zapuščine sledeče: Staro gorsko belo in Črno vino ; veliko število dobroukusnih vinskih sodov v velikosti od 1 do 70 veder, vedro cenjeno samo po 15 kr. Nadalje velika, skoraj nova hiša, jako pripravna za obrtnijo ali gostilno, zraven je lep velik vrt; ograja vrta zasajena je z ameriškimi trtami, katere že najžlahtnejše grozdje rode, vse sredi mesta. Hišo zelo pripravno za stanovanje z malim vrtom, zraven župnijske cerkve. Vinograd, kateri je zasajen s samimi ameriškimi trtami in kot vzgledni vinograd pripoznan, z velikim hramom ali zidanico in lepo veliko stiskalnico. Vinograd, „cvika" imenovan, njive in boste. Skladišče ovsa, krompirja, repe itd. Velika zaloga vsakovrstnega lesa, za stavbo, za tesarje in mizarje. Prodajalo se bode tudi veliko drobnin, kakor: podob, oblek, ur, verižic, postelj in posteljne oprave, omar itd. itd. itd., potem veliko gospodarskega blaga, kakor: voz, verig, vrvi, žag itd. Dražba se prične S. url zjutraj u a 14 rš k