.263997 LETNIK 2 naša skupnost JULIJ 1976 številka 7 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE V OKVIRU VII. KULTURNEGA V ŠENTVIDU PRI STIČNI JE MILOŠ POLJANŠEK, PREDSEDNIK SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE ODKRIL SPOMENIK V POČASTITEV 100-LETNICE ROJSTVA IVANA CANKARJA. RELIEFNO UPODOBITEV LIKOV IZ CANKARJEVIH DEL JE IZDELAL KIPAR PETER JOVANOVIČ. SPOMENIK JE PREVZELO V VAROVANJE TRGOVSKO PODJETJE TABOR GROSUPLJE. fuuBUUija Foto: A. Fioker ZMAGOSLAVJE VII, KULTURNEGA TEDNA VII. kulturni teden v Šentvidu pri Stični je končan. Končana je še ena izredno uspela prireditev, prireditev, ki je trajala polnih 7 dni in zbližala številne kulturne delavce, pevske zbore iz domovine in zamejstva, številne gledalce in poslušalce, ki jim je slovenska pesem blizu in se zanjo navdušujejo. Slikovita podoba povorke pevcev, godbenikov, praporščakov, narodnih noš, gasilskih in šoferskih uniform zaključnega dne, povorke mladih in starejših, povorke pesmi prijateljstva, je bila prav gotovo za vsakogar enkratno doživetje. Zaradi tega je lahko razumeti zakaj ljubitelji zborovskega petja, tako množično prihajajo v Šentvid. Tabor pevskih zborov je njihov tabor, preizkus glasbenih moči vseh, ki stoje kot branik v borbi za obstoj slovenske pesmi in slovenskega naroda. Letošnji kulturni teden je bil še posebno slavnosten, ker sovpada s 100-letnico rojstva velikana slovenske kulture Ivana Cankarja. Cankarjevo ime ni zapisano samo v naši kulturi, zapisano je tudi v naši revoluciji, ko si je naš narod koval svojo prihodnost, zato je Šentvid še pri srčneje sprejel borce Cankarjeve brigade. Cankarjevo ime je ovekovečeno tudi v Šentvidu v podobi njegovega "Hlapca Jerneja", ki ga je za VII. kulturni teden v mogočno deblo vklesal mojster Jovanovič. Veličastno je iz preko 3300 grl na zaključni prireditvi zadonela pesem Radovana Gobca: V spomin Ivanu Cankarju, ki je bila v Šentvidu prvič predvajana. Prireditve so se poleg pokrovitelja VII. kulturnega tedna tov. Staneta Dolanca, sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, udeležili tudi drugi najvišji predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja v republiki in občini, med njimi predsednik skupščine SRS tov. dr. Marjan Brecelj, predsednik republiške konference SZDL tov. Mitja Ribičič, generalpolkovnik tov. Franc Tavčar, dr. Avguštin Lah, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in drugi. "Naši napori, ko spodbujamo vse ustvarjalne sposobnosti posameznika in družbe na področju kulturnega ustvarjanja in udejstvovanja, so neločljivi del naših prizadevanj, da uresničimo zgodovinsko vizijo socialistične, samoupravne družbe, ki nam odpira perspektivo vse bolj in bolj humanih odnosov in vse svobodnejših oblik človeškega življenja in bogatitve človekove osebnosti". S temi besedami je zaključil svoj govor pokrovitelj VII. kulturnega tedna tov. Stane Dolanc. Vtise s VII. kulturnega tedna so udeleženci ponesli v svoje domove širom naše domovine in v zamejstvo, toplo vabljeni na VIII. kulturni teden. PROTESTNO ZBOROVANJE V GROSUPLJEM Na pobudo osnovne organizacije ZK občinske uprave so se delavci občinske uprave dne 14. julija 1976 zbrali na protestnem zborovanju. Pridružili so se jim tudi delavci občinskega sodišča, občinskega organa za kaznovanje prekrškov, občinskih družbenopolitičnih organizacij, postaje milice in delegacije vseh de- lovnih organizacij iz Grosupljega. Zbor je obsodil postopek in sprejetje zakona o popisu prebivalstva in zakona o narodnostnih skupinah, ki ga je 7. julija 1976 sprejel parlament republike Avstrije, saj pomeni sprejetje teh zakonov izničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe in daje zakonite pogoje za prikrit, a brutalen način izkoreninjene slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. V protestnem pismu so zbrani delavci zahtevali, da SFRJ kot država matičnega naroda slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji in sopodpisnica državne pogodbe v sporazumu z obema prizadetima manjšinama stori vse, da bodo izpolnjene določbe 7. člena avstrijske državne pogodbe. IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE NOVA VIŠINA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je bil doslej uveden le V naseljih Grosuplje j Ivančna gorica in Višnja gora. Višina prispevka je bila določena ze leta 1967 in se ni spreminjala. Na pobudo delegacij KSj ki so se očitno zavedale, da so KS tiste, ki so dolžne skrbeti za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v KS in da so za realizacijo programov in planov razvoja KS dolžne združevati tudi lastna sredstva, je izvršni svet skupščine občine predložil zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela v obravnavo predlog novega odloka o uporabi mestnega zemljišča. Ta razširja uvedbo prispevka za uporabo mestnega zemljišča na naselja Stična, Šentvid pri Stični, Krko, Zagradec na Dolenjskem-Fužine, Videm-Predstruge in Šmarje-Sap. Izvršni svet je predlagal tudi novo višino prispevka in sicer 0,25 za m2 tlorisne površine stanovanjskih prostorov in garaž v lasti občanov, 0,50 din za poslovne in druge prostore in 0,15 din za 1 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča mesečno. Predlog IS je bil izglasovan le za naselje Grosuplje, ker je bil skladen tudi s predlogom te KS. Za ostala naselja, na katera odlok razširja prispevek za mestno zemljišče, pa so delegati obeh zborov izglasovali višino prispevka 0,15 din, 0,30 din in 0,10 din za 1 m2 površin, po prejšnjem zaporedju. SREDSTVA KRAJEVNIM SKUPNOSTIM PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU 0 ZDRUŽEVANJU SREDSTEV Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov KS je pričel z delom. Na prvi seji je za svojega predsednika izvolil tov. Struna Andreja, delegata občinskega sveta zveze sindikatov v zboru podpisnikov. Obravnaval je tudi programe dela KS za leto 1976 in sklepal o razdelitvi sredstev posameznih KS po začasnem ključu. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je 300.000 din iz združenih sredstev po samoupravnem sporazumu namenil za solidarnostno financiranje tistih KS3 ki jih ze več let tarejo žgoči problemi^ pa jih zaradi pomanjkanja sredstev niso mogle rešiti. Zbor KS je ta sredstva razdelil: - KS Ambrus - KS Dob - KS Ilova gora - KS Mlačevo - KS Metnaj - KS Staro apno - KS Stična - KS Šentvid pri - KS Temenica - KS Višnja gora - KS Žalna 10.000 din za komunalno ureditev zemljišč 20. 000 din za ureditev prostora krajevne skupnosti 20.000 din za ureditev cest 20.000 din za načrte trafo postaje 20.000 din za dograditev doma občanov in cest 50.000 din za dograditev vodovoda^ položitev zaporne plasti na cesti in ureditev poti 30.000 din za položitev zaporne plasti na občinski cesti Stični 40.000 din za ureditev krajevnih poti in izgradnjo vodovoda 20.000 din za ureditev krajevnih poti3 vodovoda in napelja- vo elektrike 30.000 din za ureditev kopališča in okolice 20.000 din za načrte trafo postaje S tako razdelitvijo so bili soglasni tudi predsedniki svetov vseh KS. Doslej je po samoupravnem sporazumu zbranih 820.000 din. Odbor podpisnikov je 520.000 din razdelil posameznim KS po začasnem ključu3 glede na število zaposlenih. Dokončno razdelitev zbranih sredstev po samoupravnem sporazum o združevanju sredstev za financiranje KS za leto 1976 bosta potrjevala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Odbor je zadolžil pristojno strokovno službo3 naj za prihodnjo sejo pripravi pregled po samoupravnem sporazumu vplačanih sredstev po delovnih organiza-cijah3 vse krajevne skupnosti pa morajo zboru takoj posredovati seznam zaposlenih delavcev. Do konca leta bo odbor izdelal model solidarnostnega financiranja KS na podlagi dogovorjenih meril in kriterijev. VOLITVE IN IMENOVANJA Zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju dne 7/7-1976 sprejeli sklep o izvolitvi sodnikov sodišča združenega dela v Ljubljani z lastnostjo delavca v združenem delu in izvolili: - Ano DEISINGER3 roj. 3/8-1943 v Ljubljani3 dipl. pravnico s pravosodnim iz-pitom3 stanujočo v Ljubljani3 Cilenškova 16 - Liljano FRIEDL3 roj. 17/3-1935 v Ljubljani3 dipl. pravnico s pravosodnim izpitom3 stanujočo v Ljubljani3 Linhartova 1 IZ DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ŠOLA V NARAVI Od 5.6. do 26.6.1976 sta občinska izobraževalna in občinska telesno-kultur-na skupnost organizirali na Debelem Rtiču Solo v naravi - plavalne tečaje, za vse učence 4. razredov osnovnih šol in učence 5. in 6. razredov posebnih osnovnih šol. S finančno pomočjo staršev in osnovnih šol & je šole v naravi udeležilo 446 učencev, katere je spremljalo 39 učiteljev razrednega pouka in učiteljev telesne vzgoje. Iz napravljenih zaključnih poročil je razvidno, da je večina učencev druge in tretje izmene uspešno končalo plavalne tečaje, da pa je rezultat prve izmene slabši, saj jim je deževno vreme onemogočilo realiziranje plavalnega programa. SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS Delegati skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti s področja izobraževanja, telesne kulture, otroškega varstva, socialnega skrbstva in socialnega varstva so pozdravili pobudo koordinacijskega odbora za spremljanje skupne porabe v občini za ustanovitev skupnih strokovnih služb SIS. Vse navedene interesne skupnosti so na sejah svojih skupščin v mesecu juliju pristopile tudi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS. Le izvršni odbor kulturne skupnosti ni upošteval skupnega dogovora in samoupravnega sporazuma svoji skupščini ni predložil v obravnavo. Tudi občinska raziskovalna skupnost ni odločala o pristopu k sporazumu, ker se njena skupščina v juliju ni sestala. Skupna strokovna služba SIS bo za interesne skupnosti, ki so pristopile ali bodo še pristopile k samoupravnemu sporazumu o njeni ustanovitvi, opravljala vsa strokovna, finančna in administrativna opravila. Za 8 interesnih skupnosti je predvidenih 8-9 delovnih mest. Služba bo organizirana tako, da bo zagotavljala strokovno in učinkovito delo za posamezne interesne skupnosti oz. njene organe, vsklajeno in poglobljeno sodelovanje z delegacijami, med interesnimi skupnostmi in občinsko skupščino. Glede na ze delno rešena prostorska in kadrovska vprašanja so izgledi, da bo ta služba lahko pričela delovati s 1. septembrom kot predvideva tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi službe. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V dneh od 2. do 6. julija so se sestale skupščine občinskih interesnih skupnosti s področja izobraževanja3 kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, otroškega varstva in socialnega varstva. Obravnavale in sprejele so: - Dogovor o temeljih srednjeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1976 - 1980 - Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za gradnjo šolskih objektov v občini - Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti skupščine občine Grosuplje - "Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest skupne strokovne službe - Družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja ter minimalnih standardih za zivlje-nske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana - Analizo samoupravnih odnosov v interesnih skupnostih ŠPORT ZAKLJUČENO JE SINDIKALNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU V LETU 1976 Komisija za šport pri OSS in telesnokulturna skupnost Grosuplje sta v letošnjem letu prvič organizirala ligo v malem nogometu v okviru delavskih športnih iger za leto 1976. V ligi, katera je trajala skoraj 3 mesece, odigranih pa je bilo 9 kol, je sodelovalo 10 sindikalnih organizacij. Najuspešnejša je bila ekipa sindikalne organizacije kovinsko lesnega obrata - SGP Grosuplje, ki je z 8 zmagami in 1 nerešenim izidom dosegla 17 točk in zased la 1. mesto. LESTVICA: 1. KLO - SGP Grosuplje 9 8 1 0 57 : 13 17 2. Kovinastroj Grosuplje 9 6 1 2 26 : 13 13 3. Instalacije Grosuplje 9 6 1 2 27 : 16 13 A. Postaja milice Grosuplje 9 A 2 3 3A : 2A 10 5. Elektroservis POZD Grosuplj e 9 A 2 3 25 : 20 10 6. Pekarija Grosuplje 9 A 1 A 2A : 29 9 7. IMP Ivančna gorica 9 2 3 A 26 : 32 7 8. Motvoz in platno Grosuplje 9 2 1 6 22 : 28 5 9. Osnovna šola Dobrepolje 9 1 2 6 23 : AA A 10. SOb Grosuplje 9 0 0 9 5 : 52 0 1. uvrščena ekipa prejme prehodni pokal, 2. in 3. pa diplome. Priznanja bodo podeljena na zaključni prireditvi ob praznovanju občinske ga praznika. POMEMBNI DOGODKI Na posnetku je gradnja stanovanjskega bloka v Ivančni gorici. Poleg te zgradbe se istočasno gradi tudi poslopje Ljubljanske banke. Z gradnjo teh dveh objektov in nove trgovine, ki naj bi se v tem predelu začela graditi v letošnjem letu, bo oblikovan center naselja. Foto: A. Fioker NOV "OTROŠKI VRTEC" V ŠENTVIDU PRI STIČNI Po večletnem prizadevanju je Šentvid pri Stični v okviru prireditev Vil. kulturnega tedna pridobil še en pomemben objekt, v katerem je prostora za varstvo 60 predšolskih otrok. Novo zgradbo je gradilo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. I nvestitorji so bi -1i nas 1ednji: Skupnost otroškega varstva Grosuplje, Zveza skupnosti o-troškega varstva SRS, KS Šentvid in Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje. 7 Foto: A. Fiokev VPIS POSOJILA ZA CESTE Po podatkih z dne 15- 7- 1976 je bilo v občini Grosuplje zbranih 8,905.285 din posojila oz. 1AA,06 % od republiškega razreza. Od tega je 3.842 delavcev v DO, TOZD in obratih zbralo 7,920.535 din, 8l6 vpisnikov v krajevnih skupnostih 780.750 din in dva uporabnika družbenih sredstev (obrat Iskra Dobrepolje in Zmaj Šentvid) 276.000 din. V delovnih organizacijah, ki imajo sedež na območju občine, je vpis v glavnem zaključen, prav tako je tudi precej obratov vpis že zaključilo, medtem ko akcija v krajevnih skupnostih nekoliko kasni. Nekatere krajevne skupnosti ( Ambrus, Dob, Ivančna gorica, Mlačevo, Ponikve, Staro apno, Šentvid, Višnja gora, Muljava in Metnaj ) niso poslale še nikakršnih po-roči1 o vpisu. Predvidevamo, ob vključitvi vseh obratov in vseh krajevnih skupnosti, da bo akcija zaključena do 30. septembra 1976 ter da bo vpisanih preko 900 milijonov posojila, kar predstavlja cca 150 % po republiškem razrezu za občino Grosuplje. JAVNA RAZPRAVA 0 OSNUTKU ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU ZAKLJUČENA Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu je zaključena v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela , krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Iz poročil članov občinskega političnega aktiva za vsebinsko usmerjanje in vodenje javne razprave lahko povzamemo, da so v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela izdelali ocene samoupravnih razmer, jih obravnavali na zborih delovnih ljudi - v večjih delovnih organizacijah predhodno v sindikalnih skupinah - ter na podlagi ocen sprejeli ustrezne zaključke in sklepe. V razpravi o vsebini osnutka zakona o združenem delu je bilo največ vprašanj s področja dohodkovnih odnosov, vrednotenja minulega dela, vloge in pristojnosti potrošniških svetov v KS, samoupravnem organiziranju združenega dela itd. 27. junija 1976 je 26 mladink in prav toliko mladincev mladinske delovne brigade 11 Jože Kovačič 11 odšlo na tritedensko delovno akcijo " Brkini 76 Vodstvo brigade je nekaj dni pred odhodom prevzela Mirjana Križman, ki je nalogo opravljala s polno odgovornostjo, sposobnostjo in veliko delovno vnemo. Poleg del na trasi, kjer so planirali cesto in utrjevali nabrežine ob njej, so delali tudi na pripravi trase, kjer so podirali drevesa. Brigada se je že pred odhodom dobro samoupravno organizirala. Na brigadni konferenci, ki je najvišji organ, so izvolili štab brigade, delegacijo za konferenco naselja in delegate v druge samoupravne organe. Poleg tega so v brigadi uspešno delovale tudi kulturna in športna sekcija ter sekcija za informiranje. V brigadi so imeli tudi aktiv ZK, ki je skrbel zlasti za idejnopolitično izobraževanje. Tak način organiziranja in pa delovna vnema brigadirjev sta omogočila, da so že v prvih sedmih dneh dosegli 1A3 % norme, posamezne čete pa tudi 202 %. V prostem času so radi pomagali domačinom majhnega zaselka, ki ima enako število prebivalcev kot brigada brigadirjev, pri pospravljanju sena in drugih opravi1ih. Ko je 18. julija brigada zaključila delo, je bilo razpoloženje nadvse veselo postala trikrat udar- Foto: M. Marolt in sproščeno. Na tritedenski akciji je brigada " Jože Kovačič na, od 52 mladih brigadirjev - poprečna starost komaj 18 let naziv udarnika. Poleg tako velikih delovnih uspehov, za kar brigadi in njenemu vodstvu čestitamo, pa so se med brigadirji v naselju razpletla nova tovariška poznanstva in marsikateri se je že sedaj odločil, da bo prihodnje leto sped sodeloval v akciji. dobilo Foto: M. Marolt PREJELI SNO POLITIČNI AKTIV V TOVARNI "MOTVOZ IN PLATNO" Politični aktiv tovarne Motvoz in platno je 5. julija 1976 razpravljal o osnutku zakona o združenem delu. Navzoči so bili tudi predstavniki republiškega političnega aktiva za organizacijo in vsebinsko usmerjanje javne razprave o osnutku zakona tov. Slavko Grčar - sekretar republiškega sveta ZSS za organizacijo in tov. Alojz Mežnarič - predsednik medobčinskega sveta ZS ljubljanske regije, od občinskega političnega aktiva pa sekretar OK ZKS tov. Edo Gale in sekretar OK ZSS tov. Vinko Eršte. Razprava je potekala iz analize dosedanjih razmer v delovni organizaciji v odnosu na novosti, ki jih prinaša osnutek zakona. Politični aktiv je opozoril, da daje analiza premalo poudarka novim dohodkovnim odnosom in nekaterim vprašanjem s področja samoupravljanja ter možnosti organiziranja v TOZD in SOZD. Sprejet je bil sklep, da bodo samoupravni organi in strokovne službe v delovni organizaciji do konca septembra podrobno razčlenili vse možnosti prilagajanja novemu zakon in pripravili podrobno analizo vseh področij, ki jih zajema osnutek zakona. V ta namen sta že imenovani strokovni komisiji, ki sta zadolženi proučiti predvsem tiste določbe zakona, ki obravnavajo medsebojna delovna razmerja, delitev dohodka in razdeljevanje osebnih dohodkov. Aktiv je bil soglasen, da je treba že v razpravi o osnutku zakona priti do dokončnih in podrobnih obrisov bodoče organiziranosti samoupravljanja in čim določneje nakazati poslovno politiko delovne organizacije. Hočevar Karol 100 - LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA VIŠNJA GORA V Višnji gori je v dneh od 19- do 20. junija 1976 praznovalo GD Višnja gora 100-letnico obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1875 ter je stoti jubilej doseglo že v lanskem letu, vendar je bila slovesnost zaradi številnih proslav v letu 1975 sporazumno prestavljena na letošnje leto. Na predvečer centralne proslave je društvo priredilo slavnostno akademijo v atriju Dekliškega vzgajal išča, kjer je po nagovoru predsednika GD Franca Dremlja imel slavnostni govor predsednik Sveta krajevne skupnosti Višnja gora Pavel Groznik, nato pa so zbranim domačinom in gostom zapeli pevci KUD-a "Janez Cigler" iz Višnje gore. Na koncu slavnostne akademije so bila podeljena številna gasilska odlikovanja republiškega in občinskega ranga, predsednik Občinske skupščine Grosuplje, ki je bila pokroviteljica proslave, Janez Lesjak, pa je za domače gasilce in številne goste priredil tovariški sprejem. Osrednji jubilejni dan je bila nedelja 20. junija 1976, ko so številni visoki mlaji že od daleč naznanjali, da Višnja gora praznuje, na trgu pod lipo pa je že od jutranjih ur igrala godba na pihala iz Logatca. Po sprejemu gostov je bila ob 9.30 uri v Mestni hiši slavnostna seja, na kateri je član Upravnega odbora Franc Godeša orisal zgodovino gasilstva v Višnji gori, ob 10. uri pa se je začela velika gasilska parada, ko je pred tem poveljnik parade Janez Koricki, sicer poveljnik GD Višnja gora, podal raport pokrovitelju proslave. Po veličastni paradi gasilskih ešalonov in številne motorizacije, so sledili slavnostni govori predsednika GZS prof. Branka Božiča, ki je orisal moč gasilske organizacije na Slovenskem, ter njeno vraščanje v koncept splošne ljudske obrambe in civilne zaščite, navzočim pa je tudi prenesel sklepe pravkar končanega VIII. kongresa GZ Slovenije. Med slavnostnimi govorniki sta bila tudi predsednik SOb Grosuplje Janez Lesjak, ki je opravil tudi krst nove motorne brizgalne in predsednik Občinske gasilske zveze Lojze Ljubič, ki mu gredo posebne zasluge za uspešno izvedeno proslavo 100-letnice gasilstva v Višnji gori. Naj na koncu povemo, da je bilo GD Višnja gora z odločbo Izvršnega odbora GZS odlikovano z odlikovanjem za posebne zasluge. Franc Godeša, dipl.iur. IZ DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPLJE JE SPREJELA SVOJ DELOVNI IN FINANČNI PROGRAM ZA LETO 1976 Zaradi hitrega naraščanja prebivalstva v naselju, se krajevna skupnost Grosuplje srečuje s številnimi problemi ( v 10. letih se je prebivalstvo podvojilo). Naraščajoči promet v naselju terja, da se ob glavnih cestah ( Adamičeva, Taborska c. in Kolodvorska ulica ) zgrade pločniki za večjo varnost pešcev. Za asfaltiranje cest delujeta še dva gradbena odbora in sicer v Brinju in Cestah pod hribom. V predelu Pod gozdom pa je odbor za ureditev javne razsvetljave. Za uresničitev navedenih programov zbirajo gradbeni odbori v posameznih predelih dodatna sredstva ( Brinje 5-000.- din na hišo ). Že dolgo čaka rešitve gradnja kanalizacije za predel Brinja, ki v sedanjem stanju pomeni nevarnost za zdravje občanov: na Ljubljanski cesti in delu Adamičeve ceste tečejo odpadne vode iz neurejenih greznic v odprte jarke. V naselju ni ne kulturnega doma in ne kino dvorane. Želja občanov je, da se čim hitreje dogradi kulturni dom. Svet krajevne skupnosti Grosuplje je zato sprejel kot prednostno nalogo dograditev I. faze kulturnega doma v Grosupljem, izgradnjo I. faze kanalizacije za predel Brinje, ureditev večje prometne varnosti v centru naselja in razširitev pokopališča. Za izvršitev programa je svet krajevne skupnosti sprejel vrsto ukrepov ter predlagal skupščini občine Grosuplje dvig prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki naj bi se uveljavil že s 1. 9- 1976. Za učinkovitejše uresniče- vanje programa dela bo svet krajevne skupnosti Grosuplje sodeloval s Komunalnim skladom občine ter Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Grosuplje in hišnimi sveti. V mesecu septembru in oktobru pripravlja posebna komisija pri krajevni skupnosti akcijo ozelenitve Grosupljega in mesec čistoče. V tej akciji naj bi sodelovali vsi občani, društva in šola. Poleg naštetih nalog so v delovnem programu zajeta tudi ostala redna dela. Posebna pozornost pa bo namenjena izdelavi večletnega programa dela, za njegovo uresničitev pa se bo občanom predlagal samoprispevek ( gradnja otroškega vrtca in šole oz. večnamenskega prostora za športne in ostale prireditve ) . SPREJEM STRANK V KRAJEVNI SKUPNOSTI GROSUPLJE Svet krajevne skupnosti Grosuplje je uvedel za krajane vsako sredo od 16. do 18. ure v posebni sobi Družbenega doma Grosuplje sprejem strank. Ob navedenih urah dežura član sveta krajevne skupnosti Grosuplje ali drug delegat krajevne skupnosti. Redakcija je bila končana 21. 7- 1976. Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. A21-1-72 od 30.9-1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.