StiOi- V Gorici, v soboto dne 15. decembra 1906. Iibaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto bi! uri popoldne tor stane po poŠti prejpmana tn t Gorici na dom poSiljana: 41 ,sa leto.......13 K 20 ., ali Rld. *00 pol leta........« .«0 . . . 3-30 Strt leto.......».•*» V- • W0 posamične številke stanejo VQ vin. '¦.—;vj««. iv„ S O CA" ima naslcanjo izredne prilogo: Ob no-.m je"« ..Kaiipot po Goriškem in Gradiščanskein" in Cillpot po mAJjani in kranjskih mestih", dalje -dva-vrfviehi „Vozni red železnic, parnikov in postnih m« tor mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". 1 Varočnino sprejema apravništvo vt Gosposki ulici , * '7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« "a. GabrščelT «a naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se racunijo po Petit-vrstah če tlsiano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka *ta Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklanif in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za bliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo- i ulici St. 7 v Gorici v I. nad,tr Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praEnikihodS.dol2. dopoludne. UpravniStvo ae nahaja, v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. • Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljaio le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schvvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekali fi&a Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališči ulici,!. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski v Korenski ulici st. 22; v Trstu v tobakarni LavrenoiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Reorganizacija „narodm>-napredne stranke** na Goriškem. i. Po razkolu leta 1899. so si stali nasproti »Sočani« in »Goricam«. Posegali so tudi v volilni boj za deželni in i državni zbor, in »Sočani« so dosegli tudi uspehe. Dne •>• marcija leta 1900. pa se je ,-rSil zaupni shod narodno - napredke stranko v Gorici, ki je bil jako dobro obiskan. Takrat je bil sprejet tak-le strankin program: 1. Vsestranski svobodni razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru. 2. Vsem stanovom se priznavajo enake pravice pa tudi enake dolžnosti; zato se izključuje imdvladje kateregakoli stanu. ;t. V verska in cerkvena vprašanja se >?rarka kratkonimalo ne vtika, obsoja pa pro-!,>.n,rijo in zlorabo vere in cerkve v politiSke -srh«-. 1. Svobodna šola in svobodno učitolj-t-M) kut.TiMuu je zagotoviti po državi in de* Mi staiiii jirmierno gmotno podlago, da more akrtir-tf zii potrebni ugled in vsestransko daljno i/olr;|/fV:i!!J(V .">. oii/ulo\ati je dosedanje popolno za-n»'!narj«'iij" »u>ega posestnika od strani vseh wkli-ui[ih uniteljev, zahtevati nujno povzdigo nviium>jt> in mlekarstva, vinarstva in sadjarstva, (iclovati na intenzivneje gospodarstvo in G-iproti domačim pridelkom stalen in Ugodni tr.-. »'• Vsled posebnih politiških razmer v iivcli .-(¦ pokazuje Čimdalje večja važno&t w^r;k<-ii in obrtnega stanu za boljšo bodoč-. *->i v.-e^i našega prebivalstva; zato treba r '/.;vpti'j temu stani: največjo pozornost. Iz-: t ,^ujf ju so zadruge, ki služijo politiškim \ --.;V!i N-.Sošne klerikalne organizacije. >. Pozdravljamo gibanje dela\>tvn, že- nvs krepke organizacije, katero hočemo S. a) Zahtevamo popolno enakopravnost slovenske narodnosti in jezika v vseh državnih in avtonomnih uradih, v cerkvi, v šoli in sploh v vsem javnem življenju. b) V deželnem in državnem zboru ter v trgovinsko - obrtnijski zbornici mora biti slovenska 7a-ska večina primerno zastopana. Izvede naj se splošna volilna pravica za trgovinsko in obrtnijsko zbornico in V. kurija za deželni zbor. c) Državna uprava mora obrniti veliko več pozornosti na našo pokrajino ob italijan- ! ski meji, skrbeti za dobre prometne zveze po . vsej deželi, za potrebne ceste in železnice, ki i zvežejo mejo z osrčjem države, za uravnavo rek in hudournikov, za ureditev zdravstvenih razmer, v obče več brigati se za moralno in materijalno povzdigo slovenskega ljudstva. 9. Narodno-napredna stranka na Goriškem bo iskala vedno najožjo dotiko z narodnimi strankami na Slovenskem, ne pustivši nikdar izpred očij vzajemnosti z vsemi slovanskimi narodi. 10. Stranka stoji na stališču narodne samouprave. V koliko so so razmere od takrat daljo spremenile, je znano Čitateljem. Izvršile so se spremembe, med njimi je kak nevesol pojav za posameznika, no pa za celoto, aH seme, katero jo bilo zasejano iz narodno-napredne stranke, klijo in se razvija v sad. Mase, široke mase, katere sta od takrat duševno vodila »Soča« in »Primorec« in katere so našle vedno vso zaslombo in potrebna navodila na naši strani, te mase so dobre, te imponujejo, s temi se smemo ponašati in se zanašati na njo. Nekaj pa je nodostajaio. Premalo narodnih delavcev je bilo v središču: mož ni bilo, ki bi stali na čelu in veri'* Počasi pa se je obrnilo v tem pogledu na bolje, in dandanašnji imamo celo vrsto za narodno delo unetih mož v srediSču in tudi na deželi. Mlade, sveže moči so med njimi, in čas je, da se stopi krepko na dan v politično borbo. Novi časi nastajajo, volilna reforma preobrazi politično življenje v marsičem, trenotek je tu, ko treba začeti novo delo, vstrajno, trajno, stalno, v vedni dotiki središča z deželo. Potrebna je reorganizacija na-rodno-napredne stranke na Goriškem. Goriški klerikalci in osrednji odbor za Gregorčičev spomenik. »Slovenski Narod" je priobčil iz Gorice pod gorenjim naslovom ta le članek: »Kakor znano, se je osnoval v Gorici osrednji odbor za Gregorčičev spomenik, ki sestoji iz 10 članov, „ne glede na dotičnikov politične nazore", kakor piše profesor Ilerbuč ljubljanskemu županu. V petek so priobčili slovenski listi poziv tega odbora za nabiranje prispevkov Gregorčičevemu spomeniku v prid. To se čuje v javnosti vse lepo in prav, ali kjerkoli se lotijo klerikalci kake reči, pa če ima biti Še tako sveta in celokupno, je vedno kaj vmes, kar ni lopo in prav. Tako tudi pri snovanju osrednjega odbora za Gregorčičev spomenik. V l;ubljani izlivajo klerikalci svojo podlost proti tam od napredne strani zasnova-emu odboru za Gregorčičev spomenik v Škofovo korito, ki se imenuje »Slovenec", v Gorici pa so kazali svoje lepe duše pri snovanju gori omenjenega odbora na drug način. Takoj ko je zatisnil svoje trudne oči v Gorici veliki naš lirik Simon Gregorčič, se je začelo misliti na dostojen spomenik, ki naj se postavi njemu, ki je proslavil Slovenijo pred svetom s svojo nebeško poezijo. Več pozivov smo culi. Slednjič se je osnoval v Gorici osrednji odbor za Gregorčičev spomenik. Da so se v Gorici lotili tega dela v prvi vrsti klerikalci, je čisto naravno, saj so mu stali blizu v zadnjih letih in s pogrebom njegovim so tudi imeli opraviti. Pričakovalo pa se je, da napravijo vse taktno, da se izvrši vse na nevtralnem stališču, ker spomenik pesniku ima postaviti celokupni narod, in če kaj preostane, naj se porabi tako, da ne pride v hasek le eni stranki. Pričakovalo se je, da se osnuj* odbor iz obeh strank, ker poziv za prispevke je pisan pač za vse in ne le za klerikalce. Toda ne. Izbrali so odbor, v katerem ni niti enega izmed predstnviteljev narodno-napredne stranke. V odboru je res tudi par gospodov, ki niso klerikalci, ali nimamo pravice, prištevati jih med pristaše narodno napredne stranke. Po pismu profesorja Berbuča pa se mora soditi, da se je postopalo pri snovanju osrednjega odbora povsem objektivno, povem pravilno, obstoječim razmeram primerno. Storili so pa zLano preziranje kljub temu, da so videli, da so naprednjaki v zadnjih dneh poslali precejšnje svote za »Šoiski Dom" v počaščenje spomina Simona Gregorčiča. In vendar stoji neizpodbitno, da je »Šolski Dom« politična postojanka klerikalcev, ki ga neusmiljeno izrabljajo v svoje politične namene. Naprednjaki so pač predobri ljudje, ki le prerodi sedajo na limanice klerikalcem, kadar s svetohlinskimi obrazi stopajo pred nje z »dobrim namenom". Celo »trgovsko-obrtno društvo'', ki je samo tako slabo, da mu je moral »Narodni sklad" pomagati podaljšati življenje, izroča sedaj klerikalcem stotake. Toda klerikalci niso vpoštevali čisto nič darežljivosti, ki se je pojavila pri naprednjakih takoj po Gregorčičevi smrti, marveč šli so na delo ter osnovali odbor po svojem okusu, brez pristašev narodno-napredne stranke. Ob vseh takih prilikah zadeva naprednjake le ta dolžnost, da naj dajejo in dajejo denar, klerikalci pa lepo inkasirajo. Pri snovanju osrednjega odbora pa ni bilo niti brez osebne gonje. Ob vsaki priliki je Gabršček tisti, v katerega se zaletavajo. Ko je šlo za to, da naj se povabi Gabrščka na sestanek o suovanju osrednjega odbora, se je vzrepenčil katoliški dohtar Pavletič ter v svetem vznemirjenju rekel: Gabrščka pa ne! Ko se je reklo na to, da mora Gabršček smatrati za preziranje; ako se ga ne povabi, in da to ne more koristiti stvari, je vzrasel zopet katolik dr. Pavletič ter rekel: Naj le poskusi kaj reči, potem pa ga stigmatiziramo za Človeka, kateremu ni nobena reč sveta (ipsissima verba). In ko se je dr. Pavletiču še oporekalo, je zopet vzrasel sveti mož ter Tartarin iz Tarascona. ^Pisal tlphonse Daudel; preuel 3. Hacin. ;Ha!>. <••*»'*'.. Ne!... <»slov nikakor w»-...- ^a 1,a'r<"' i¦>¦ kine veliki Tartarin, ki ga }>ii>{H>-.....* '--• Shva oblije silna rudečica, iG Vrineče pristavi: -Kaki. m mislite, da bi mogle tako ^V-4 iivuij n0!«iti najine velike tovore.-" *'*¦'". * >* nasmehne. , j-To s« motite, moj jasni prijatelj. Al-• •.--*;'. t-el ima kljub temu.daj« videti tako ... f:' '" stahoten. Jako močen hrbet... F.e \*i.;ij^ Arabce. Cujte, kako razlagajo napori gouverneur z veliko palico, s ka-"-^biv irah; &ia*t>; j.j ge hoče osvetiti, bije ¦-viK;;; vojaj. ^ nRSejnjjjaj Iiase3idk bije ."'"'-'"¦^ Arabec bije zamorca, zamorec bije -',!?' '.?" °^° °^a • 'n uk°oi mah" osel. ki ^rV',!iJf?!ir> katero'v- bi bil, mirno drži svoj v*" i:* ^ll'npse vse.* - Vidite torej, da '-*> prenese tudi vaze zaboje." -Weno!A odvrne Tartarin iz Tara--u. >jeci J.P 7(i^ (la h{ QgU k ?unanjosti *"'i:;" kur*vane ne prispevali baš zelo... Želim si kako bolj orijentalsko stvar... Tako na primer, če bi mogla dobiti velbioda..." ..Kolikor jih hočete!" pravi Svitlost, in karavana se napoti na arabski sej m. Sejni s« je vršil nekaj kilometrov proč l na bregu ChclitVa... Tu najdeta kakin pet ali l Sest tisoč razcaianih Arabcev, ki mrgole na ; solnru in med ilovnatimi vrči črnih oliv, med j lonci medu, vrečami dižav in gromadami cigar 1 7. vikom in krikom ponujajo *svoje blago in se ; pogajajo s kupci. Pri velikih ognjih peko na I ražnjih jance. lesketajoče se od maščobe. V ] mesarijah na prostem čisto nagi zamorci, stoječi z nogami v krvi, z majhnimi noži v ru-dečih rokah razkopavajo kozliče, viseče na kolih. V kotu šotora, >krpauega v tisoč barvah, sedi mavriški pinar z veliko knjigo in z očali. V bližini besno kriči gruča ljudij: na obrneni žitni meri igrajo Kabili roulette in se odirajo... Nekoliko dalje se oživa ploskanje, vrisk in smeh : ljudstvo gleda židovskega trgovca, ki se s svojo mulo potaplja v valovih Chelitla... In potem škorpijoni, psi, gavrani in muhe!... Ah, muhe ! Toda velblodov tu ni. Končno vendar najdeta enega, katerega se skušajo znebiti MojabitL To je pravi velblod puščave, klasičen velblad z otožnim pogledom, z dolgo be-duinsko glavo in s svojo grbo, ki je vsled stradanja splahnela in melanholično visi na stran. Tartarinu se zdi tako lep, da hoče, naj | ga zasede cela karavana... Vedno. ta orijen-talska blaznost!.. Žival poklekne, in nalože jej prtljago. Princ sede živali na vrat; Tartarin se da dvigniti, da bi bil veličastnejši, vrh grbe med dva zaboja; ponosen in dobro privezan, pozdravi z plemenito gesto vse sejmarje, ki so se zbrali okoli njega, in da znamenje odhoda... Strela! Če bi ga videli Tarasconci!... Velblod se dvigne, nategne svoje dolge noge in se spusti v tek... O groza! Ze za nekoliko korakov začuti Tartarin, da prebledeva, in junaški fes pride zopet v vse one pozicije, v katere je prišel | na ladijl. Ta vražji velblod se ziblje kakor i kaka fregata. »Princ, princ," zaječi Tartarin, bled ka- ' kor stena, in se krčevito oprijema grbe, »princ, ' stopiva doli!... Jaz čutim... jaz čutim... da ! oskrunim Francyo..." Počakaš nekoliko! Velblod je v svojem j elementu in nič več ga ne more zadržati. Štiri tisoč bosih Arabcev teče za njimi in v j blaznem smehu maha z rokami, in šest sto " tisoč zob se sveii v solnčnih žarkih... Tarasconski velikan se vda v svojo usodo. Žalostno se skloni nad grbo. Fes pride v vse ( pozicije, v katere se mu zijubi... in Francija [ je oskrunjena. V. Večerno Čakanje v Javorikovem gozdu. Kljub slikovitosti svoje nove živali se morata naša preganjalca levov z pzirom na fes vendar odreči ježi. Svojo pot nadaljujeta peš, la&or sta jo pričela, in karavana se v majhnih dnevnih pohodih mirno pomika proti jugu; Tarasconec gre spredaj, Črnogorec zadaj in v sredi velblod, noseč zaboje z orožjem. Ekspedicija traja skorO cel mesec. Iščoč nenajdljive leve, blodi strašni Tartarin tekom tega meseca od sela do sela po brezkončni Cheliffski planoti, po grozni in mnogolični francoski Alžeriji,' kjer se spajajo vonji starega Orijenta z močnim vonjem ab-sinta in vojašnic, kjer si Abraham in Zouzou podajata roke; to je nekaj bajevno krasnega in naivno burlesknega kakor povest iz stare zaveze, ki jo pripoveduje sergent La Ramee ali narednik Pitou... Kako zanimivi prizori za. oči, ki znajo videti!... Divje in gnilo ljudstvo, katero civiliziramo s tem, da ga učimo svojih napak... Grozna In nenadzorovana vlada nadutih paš, ki se važno vsekujejo v svoje velike trakove Častne Legije in za en sam ,da' ali ,ne' določajo svojim ljudem toliko in toliko udarcev na podplate. Brezvestna justica ka-dijev* z velikimi očali, tartufov Korana in zakonov, ki sanjajo o petnajstem avgustu in povišanju pocf palmami' ter predajajo svoje raz- vskliknil: »Gabrščku treba vzeti ugled!" Torej pri snovanju odbora za Gregorčičev spomenik je treba po nazorih katoliškega jurista Pavle-tiča jemati Gabrščku ugled! Ob takih prilikah taka ostudna osebna gonja. Za k«.j takega je sposoben pač le klerikalec! Kolikor poznamo Gabrščeka, ki se nikamor se vsiljuje, bi sine bil storil nič iz tega, tudi ako bi ne bil. povabljen, dasi pristavljamo, takoj, da je bila njihova dolžnost, povabiti ga, ako se reflektuje na doneske od vseh stran; ne, zadovoljili bi se bili, ako bi bilo prišlo v odbor pol pristašev ene stranke, pol druge, in prepričani smo, da bi se Gabršček ne bil prav nič potegoval za izvolitev v osrednji odbor. Tako so snovali goriški klerikalci osrednji odbor za Gregorčičev spomenik. Obveljala je Pivletičeva^nekrščanska gonja; lir kako si zna ta mož pomagati! Gabršček bi moral kar molčati, kadar ukaže gospod dr. Pavletič. Pavletič se je zagnal vanj, Gabršček pa bi ne smel reagirati, in če bi zavrnil klerikalno podlost, pa ga stigmatizira za človeka, kateremu ni nič sveto, tisti svetnik dr. Pavletič, kateremu v resnici ni nič sveto, kar je pač sijajno dokazal ob tej priliki. V takih razmerah živimo v Gorici. Radi takega infamnega postopanja pa osrednji odbor ne more vživ&ii potrebnega zaupanja, in naprednjakom ne preostaja drugega nego to, da dajejo prispevke pododborom, ki so samostojni, da pojde denai v pravi namen ter da ne bomo Živeli v strahu,- da bi se večji preostanki porabili morda celo v podkrepljene klerikalnih političnih pozicij !u Legina šola v Neblem. (Odgovor in pojasnilo.) V „Prim. listu" z dne 29. nov. t. 1. odvrača župnik Uršič »napad" zaradi Legine šole v Neblem, a to na tak način, da bi utegnil kdo, ki bi verjel njegovim besedam, misliti, da se ga po krivici napada, da se napada tudi druge duhovnike in vero 1 Ali misli, da ako kdo ne odobruje njegovih netaktnih nastopov, da potem je že proti veri in drugim duhovnom?-! Sam naj prizna to, kar je zakrivil in v tem smislu naj popravlja. Kaj pa tira po predalih „Pr. 1." Gabrščeka in »umazano" „SočoB, ki nimata v tej zadevi nič opraviti, rajše naj bolj spretno suka pero, kadar piše kak dopis. (In „umazana »Soča", takega trivijalnega izraza bi pač ne bilo pričakovati od duhovnika, ki bi moral biti pač dostojno izobražen!) Sploh njemu je vse „umazano", brez-versko i. t. d., samo on je Mčist". Torej ad rem. V Legino šolo v Neblem prihaja 27 otrok. Ti otroci so razven tivh vsi furlanski. Ti trije slovenski otroci spa^jo pod cerkveno občino Fojano, ostali pa razven majhne izjeme pod Rutaije. Lansko šol. leto je podučeval kolikor toliko veronauk na Legini šoli vikanj iz Butarjev Quaglia. Priznal je, da hodi radi tega v Legino šolo, ker otroci mu. niso hoteli hoditi, oziroma so ho- dili neredno, v Rutarskb cerkev in pred tem se par let niso poučevali v veronauku. Župnik Uršič ga je zaradi tega večkrat napadel, osebno ali proti drugim, češ, kaj se ima on (Quaglia) vmešavati v njegovo cerkveno okrožje, tudi na, ordinaryat se je pritožil tozadevno. Potem se je pa nekako zadovoljno po-bahal: „mu že jaz pokažem podpirati Lego". Tu bodi pripomnjeno, da je bil vikar Quaglia odločno proti temu, da se zida šolo ravno v Neblem, češ, da ne doseže namena. — Torej tako nastopanje župnika Uršiča je vsem do-padlo. Vsi smo bili uverjeni, da hoče na tak način delati na to, da Legina šola propade. Namreč, ko bi stariši furlanskih otrok videli, da se v Legi ne podučuje veronauka, bi za-branili otrokom pohod v to šolo, pošiljali bi jih v Rutarje in Dolenje, kamor so bili prej všolani. S takim postopanjem bi Legi ostalo le pičlo številce otrok in posledica bi bila, da bi zaprli šolo. To postopanje župnika Uršiča pa je imelo drugo smer, vleklo je k svitlim kroni-cam. Smilila se mu je plača, ki jo je dobival vikar Quaglia, češ, ali bi ne bilo bolje, da bi jih jaz potegoval, saj jih bom morda znal porabiti! Zato torej tisto zasledovanje pohodov vikarja Quaglia v Legino šolo. »Vsakikrat, kadar pride, zapomnite si in povejte mi", je naročeval sosedom. V začetku jeseni t. 1. so se vršile duhovne spremembe in tudi Quaglia je bil premeščen. Po kratkem presledku je nastopil nov vikarij. V tem .času pa je župniku Uršiču ponujal službo veroučitelja na Leg. šoli iz razprave proti »svedrovcem" znani Crnigoj. Ta-le možak je nekak pooblaščenec osrednjega Le-ginega odbora. Župnik Uršič ni brezstidnega vsiljivca nagnal, ampak vnel se je razgovor in župnik mu je stavil »visoke" pogoje (letno plačo v znesku 520 K). S tem je bil naroden greh započei. Gotovo bi se bila glede plače zmenila (narazen sta pila samo za 40 K), ali v tem času se je zvedelo to grdo nakano, ljudstvo je postalo ogorčeno: »češ, mi trdimo in branimo narodnost, ali sedaj nas hoče župnik še ob to pripraviti: Kak slab zgled nam daje!" Slišala se je marsikatera pikra tupatam, izrazi nejevolje i. t. d. In res se je bilo zgražati nad tem, da bi slovenski duhovnik podpiral Lego. Kje se je kaj takega slišalo? — Če hočejo stariši furlanskih otrok, da se podučujejo njih otroci v veronauku, naj jih pošiljajo pristojnim dahovnijam. Tako bi bil moral odgovoriti in nagnati Črnigoja; toliko narodnega ponosa bi vendar bilo od njega pričakovati! Ovirati razvoj Lege, ne pa podpirati jo! — Ali bi pok. župnik Grgolet naredil kaj takega? Ne! Imel je narodno srce. Zgražal bi se, ko bi vedel, da ima takega naslednika. Konečno, ko je videl žup. Uršič, dane bode imel prijetnih dni, ako bito sprejel — je odnehal. Vršila so se posvetovanja na ordinarijatu v Gorici in dekreti-ran za to mesto je bil novodošli vikarij iz Rutarjev. Torej s tem je zadeva rešena. AH za nas ne, uplivati hočemo na ljudstvo, da bo še bolj zavedno, in da Lega uvidi, da so ji tla tukaj prevroča, da se število otrok v tej šoli skrči, in končno ta šola zapre. D C P I SI. Iz Gorice. — (Simon Gregorčič na Gradišču.) Mnogo so že pisali razni slovenski časopisi, kakšen mučenik. je bil veliki pesnik Gregorčič, listina je, da ni nič pretiranega bilo, kar je tudi »Soča" že večkrat pisala o blagopokojnem Simonu, koliko je moral pretrpeti za časa bivanja na Gradišču. In tt> ne radi kraja, ker isti mu je zelo ugajal, sosebno dober zrak j« dobro uplival na njegove občutne živce. Kupil si je tudi raditega majhno posestvo ita lepem gričku, od kjer je opazoval krasne gore in planine, a sosebno mu je bil Krn pri srca. Da bi Še lepše videl Visoke gore v solnčnem svitu, je hotel napraviti na strehi novozidane hiše teraso, toda, žal, da se mu to ni posrečilo, ker je dež vsakikrat premočil in kvaril s tem stanovanje; radi tega je moral teraso odstraniti. Hotel je torej imeti sive gore in lepe doline prav pred očmi, kajti bil je sin planin. Tudi ljudstvo ga je ljubilo. Ko je po preteku več let zopet prevzel službo na Gradišču, so bili fludje tega zelo veseli in v znamenje veselja in hvaležnosti so tri dni pritr-kovali v zvoniku in streljali s topiči. Simon pa je jokal od ginjenosti. Po kratkem službovanji pa je stopil v stalen pokoj" in še le tedaj so mu odmerili majhno pokojnino. Bili so torej le drugi faktorji, ki so mu grenili življenje in kojim je bil trn v peti; niso jim šle k srcu njegove pesni, dasi so bile tako nedolžne, da jih sme citati vsak šolski otrok. Zaničevali so ga, dokler je živel, a zdaj ga hvalijo, kakor da bi mu bili prvi prijatelji. Marsikomu sili vprašanje v glavo, čemu so poslali na Gradišče drugega duhovnika, ko so njega brezplačno vpokojili, v tako majhno vas. Saj je bilo že takrat pomanjkanje duhovnikov ? — Trpel je mnogo ubogi Simon od strani takratnega ordinarijata in z novodošlim vikarjem Žnidarčičem mu je bil križ še povečan. Ta ga je črtil iz cele duše, videl je v tej blagi duši samega satana. Gregorčič se ga j«» pa v resnici tudi ogibal. Začel ga je preganjati in celo v hiši božji ni miroval pioti njemu, samo da bi verno in njemu naklonjeno ljudstvo odvrnil hoditi k njegovi maši, češ njegova maša ni nič vredna, je neplodonosna! Sam on, katoliški duhovnik, zapiral je ljudstvu vrata pred nosom, da bi ne bili deležni maše, katero je čital blagi Simon. Ljudstvo pa, ki je čislalo Gregorčiča, ne toliko kot pesnika, pač pa kot duhovnika, je hodilo kljub prepovedim Žnidarčiča k njegovi maši pred zaprta vrata, kajti uverjoni so bili, da je Simonova sv. maša Bogu bolj dopadljiva kot pa novodošlega vikanja. In kako tudi ne? Saj so slišali iz g«, monovih ust prekrasno razlago sv. Evangelij katera ljudstvu nikoli rie izgine iz spomina' On ni psoval v cerkvi, temveč on je p0U{'| ljudi, kako noj živijo, da bodo srečni tu i na dragem svetu. In res njegovi zlati nauki ostanejo ljudem v trajnam spominu, kajti iz razili so se sami, da takih pridig, kakor jih-je imel Gregorčič, niso slišali prej in Uq potem Kakor je ravnal z odrastlira ljudstvom ni{ manj prijazno ni ravnal z otroki. Odrastli'm]a denči in mladenke se spominjajo z veseljem šolskih let, srečnih ur, katere so preživeli kot učenci pod veroučiteljem Gregorčičem. Kak je on ljubil mladino in kako je on isto vz*0. jeval v verskem duhu, to naj se vpraša one ki so k njemu pohajali v šolo. Da je yj r ' dober učitelj, je dokaz tudi to, da mu ;e bil pred leti poveril c. kr. okrajni j^ svet v Gorici službo pomožnega učitelja na Gradišču, česar pa ni mogel sprejeti vsled bolehnosti. Torej je bil gotovo tudi dober metodik. — Ir; takemu človeku se je upal katoliški duhovnik zapirati vrata v cerkvi! Pozneje w mu je vendar milostno dovolilo, da je smel brati sv. mašo pri odprtih vratih, a zato je, rnoral ob praznikih in nedeljah citati glasno evangelij med svojo sv. mašo, dasi ni irael nikake plače. Celo cerkovnika si je moral sam pk-čevati in sicer 14 gld. vsaki mesec. Dalo bi se še mnogo navesti, koliko je trpel blagi Simon od tega duhovnika za časa njegovega službovanja na Gradišču, toda ko je dovolj mučil ubogega Simona, poklical je Žnidarčiča k sebi ter mu odmeril zasluženo plačilo. — Drugi duhovniki, službujoči na Gradišču, so bili pa vsi naklonjeni Gregorčiču, kajti videli so v njem ne le vzornega duhovnika, temveč tudi velikega pesnika, ter so si šteli v veliko čast, da so zamogli ž njim občevati. Domače in razne nouice. Pevsko In glasbeno društvo v Goric! priredi v soboto dne 15. decembra 1906. svoj redni IX. koncert v dvorani »Trgovskega Doma". Vspored: 1. Vitezslav Novak: „NešCasn:' vojna", polni zbor s spremljevanjem orkestru. 2. Josip Prochazka: a) „Moč ljubezni", b1 »Pomlad", možka zbora. 3 Josip Prochazka: »Ljubezen", polni zbor. 4. Emil AilaiiuV: „Franica", možki zbor. 5. Peter Čajkovskij: „Kantata", polni zbor s sopran in bariton šolo, pojeta gospica Klementina Hrovatinova in gospod Ivan Bevk. — Pevovodja gosp. Josip Michl. Orkester c. kr. pešp. štev. 4/. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnice se prodajajo v prodajalnici gosp. A. Gabrščeka v „Trgovskem Domu" in gosp. A. .leretifo, Semeniška uiica, na dan koncerta od .\ i» pol naprej pri blagajni. Cene sedežev v parterju : I.-II. vrste 3 krone, I1I.-V. vrste 2 kroni, VI.-IK. vrste 1 K 50 vin., na galeriji prve vrste 3 krone, druge vrste 2 kroni, (Dalje u prilogi.) sodbe kakor Ezav svoje prvenstvo za skledo leče ali sladkega kuskusa. Razuzdani in pijani kadiji, ki so prej cedili čevlje kakemu generalu Jusufu, se v družbi mohamedanskih peric opijajo s šampanjcem ic prirejajo pojedine pečenih jancev, dočim pred njihovimi šotori celi rodovi umirajo lakote in še trgajo s hrti za ostanke gospodovih pojedin. In potem vsenaokoli neobdelana planota, suha trava, golo grmovje in kaktovi štorovi — žitnica Francije L. Žitnica, prazna, Jcar se tiče žita, in Žalibog bogata sakaljev in stenic. Zapuščeni dvorci, propadli rodovi, ki — ne vedč, kam — beže pred lakoto in puščajo za seboj ob cesti mrtva trupla, Tuin-tam francoska vas, z razpadlimi hišami, z neobdelanimi polji, z besnimi kobilicami, ki snedo vse do zaves pri oknih, in z naselniki po kavarnah, kjer pijejo absint ter razpravljajo projekte o reformi in ustavi. Vse to bi Tartarin lahko videl, da se briga za to; toda ta človek iz Tarascona, popolnoma udan svoji levji strasti, gre naravnost naprej, ne oziraje se niti na desno, niti na. levo, neprestano iščoč z očmi pošastij, ki se nikdar ne prikažejo. Ker si je šotor vbil v glavo, da se ne odpre, in tablice pemikana, da se ne stope, se mora karavana zjutraj in zvečer vstavljati pri domačih rodovih. Vsled čepice princa Gregorja sprejmejo naša lovca povsodi z odprtimi rokami. Prenočujeta pri agah v čudovitih palačah, velikih belih dvorcih brez oken, kjer je najti zmes narghilejev in mahagonijevih omar, smirnskih preprog in svetilk zrno- deratorjem, cedrovih skrinj, polnih turških srebrnikov, in ur v slogu Ludovika Filipa... Povsodi prirejajo Tartarinu sijajne slavnosti... Njemu na čast streljajo in kažejo na solncu krasoto svojih burnusov. Ko je postreljenega dovolj smodnika, pride dobri aga in pokaže svoj račun... To je ono, kar se imenuje arabska gostoljubnost. In še vedno nikakih levov! Prav nič več kakor na pariškem Pont-Neiifu! j Kljub temu Tarasconec ne obupa. Hrabro prodirajo proti jugu, tolče po dnevi po grmovju, suje med tem skupine pritličnih palm s ( cevjo svoje puške in pred vsako goščo dela: „Frrr... frrr... Potem vsak večer, predno gresta spat, stoji na straži dve ali tri ure... Izgubljen trud! Lev se ne prikaže. „ Nekega večera proti Šesti uri, ko gre karavana skozi gozdič, v katerem skačejo sem-tertja po travi velike prepelice, omamljene od ! vročine, pa se Tartarinu vendar zazdi, da sliši — ne sicer leva, ampak čisto nedoločno v vetru ono čudovito rjovenje katero je slišal tolikokrat v Tarasconu za Mitainovo barako. V začetku misli junak, da sanja... Toda za trenotek se rjovenje prične znova, sicer še vedno v daljavi, a že razločnejše; in to pot se z vseh stranij horiconta začuje lajanje psov po dvorcih, in velblodu se strahu strese grba, da zaropočejo konserve in orožje v zabojih. Nobenega dvoma več. To je lev... Hitro, hitro na stražo! Kiti minuta se ne sme Čisto blizu leži star marabout (svetni-kova gomila) z belo kupolo, z velikimi, rumenimi čevlji pokojnikovimi, postavljenimi v izdolbino nad vrati; zmes čudnih predmetov, posvečenih svetniku, kakor n. pr. velik kos burnusa, zlate niti, rdeči lasje itd. visi po zidu... Tartarin iz Tarascona pusti tukaj princa in velbloda ter gre sam čakat leva. Princ Gregor hoče iti ž njim, toda Tartarin to ponudbo odkloni, hote stati proti levu čisto sam. Vendar naroči Njegovi Svitlosti, naj se ne oddalji, in mu iz previdnosti poveri svojo listnico, veliko listnico, polno vrednostnih papirjev in bankovcev, boječ se, da bi mu jih ne raztrgal lev s svojimi kremplji. Ko *«? to zgodi, gre junak iskat svoje mesto. Kakih sto korakov pred maraboutom trepeta v somraku na bregu skoro izsušene reke majhen lavorikov gozdič. Tu se Tartarin skrije, poklekne na eno koleno, kakor je predpisano, s puško v roki. in zasadi svoj veliki lovski nož trdno pred se v obrežni pesek. Noč napoči. Rožnata barva narave preide v vijoličasto in potem v temnomodro... Doli med kamenjem v strugi se lesketa kakor zrcalo v roki majhna luža čiste vode. Tja pač hodijo zveri pit. Na pobočju drugega brega je videti belo stezo, ki so jo naredile med grmovjem s svojimi velikimi tacami. Tartarina pri pogledu na to tajnostno stran obide mraz. K temu pripojite še nedoločno mrgolenje afriških nočij, lomljenje vej, plazeče korake po-tepajočih se živalij, zategneno lajanje Sakaljev J in gori pod nebom, sto ali dvesto metrov visoko, velike tolpe žrjavov, ki lete mimo m kriče kakor otroci, ki jih kdo davi, -¦- in sami priznate, da ima človek vzrok, da j" nemiren. In Tartarin je nemiren da, celo j;iko nemiren. Zobje mu Šklepetajo, revežu! In na -ofaju njegovega lovskega noža, zasajenega v tla. žv^nketa cev njegove risamce kakor par ka-stanjet. Kaj hočete! So večeri, ko človek m čisto sam svoj gospodar; in kje bi bile poleg tega zasluge, če bi junaki nikdar ne vmh kaj je strah... Torej Tartarin se boji, in to ves &• Vendar vzdrži celo uro, dve uri; to*1 tu junaštvo ima svoje meje... Pred seboj >* i»u" šeni stn^i Tarasconec naenkrat zasliši &um korakov in kamnov, valečih si po P0"0lJ '. To pot ga strah dvigne, s tal. Slepo vstreu d\rtkrat v temo in se spusti, kar ga neso noge» v tek proti maraboutu, popustivši svoj lov&: nož v pesku k.-"»c-r križ, postavljen v^poin« na največji strtib, ki ga je kdaj čutila tlasl krotilca hiuer. „K meni, princ!... Lev !... Lev!...' Molk. „Princ, princ, ali ste tukaj?" Princa ni tu. Samo dobri velblod m^ v mesečnem svitu na beli zid m&ra ° čudno senco svoje grbe... Princ Gregor jo J popihal in odnesel s seboj listnico in bankovc.» Njegova Svitlost je že mesec dnij čakal priložnosti... (Dalje pride.) Priloga „Sota" *t. IDI, z dne 15. decembra HflB. tretje vrste 1 K 50 vin. Stojišča 1 K, dijaki, vojaki, nečaatniki in Člani slovenskih pevskih društev 50 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Opazka: Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. Š8 nikoli nI Bil. spored, koncerta našega Pevskega in glasbe^gV'dru&v^ in izr»ža po skrbno in srečno kakor sedaj. Po prejšnjih koncertih se je včasih tuintam slišalo mnenje, da Pevsko društvo previsoko sega, in v spored sprejema kompozicije, ki so težko umevne. Kdor ni sam glasbenik,, tega ne-zadovolji tak koncert. Nasprotne nazore pa imajo v glasbi izobraženi krogi, ki želijo imeti izreden umetniški užitek, kakoršnega nudi le nenavadna prilika. Spored, ki se bo izvajal danes v soboto 15. t. m., vpošteva te razmere n? obe strani enakomerno. — Kdo ne pozna narodne pesmi! Preprosto čustvovanje naroda je v njej izraženo v preprosti poetiški in glasbeni obliki. Narodna pesem prihaja iz srca in sega v 8rce. Nikdo se njenemu vplivu ne more od-teguiti — ne preprosti sin naroda, ne najbolj razvajeni meščan. Pesniki in glasbeniki poznajo čarobno moč narodne pesmi. Najboljši pesniki se skušajo, da bi posnemali prisrčno govorico narodne pesmi, in mojsterski glasbeniki radi sledijo načinu, kako preprosti narod svoja čustva izliva v nape ve. Bila je zatorej srečna misel, da se je sestavil za koncert našega Pevskega društva spored, ki ga vsega preveva slovanska narodna pesem. Spored, ki nudi slovansko narodno pesem v umetniški obliki in moderni kompoziciji, je najlepši, ki se more sestaviti, ker nudi užitek in naslajajanje enakomerno vsem slojem občinstva. — Izmed slovenskih točk sporeda opozarjamo na krasno romanco: „F ranica", ki je po narodnem motivu zložena in s pivo častno nagrado Glasbene Matice odlikovana skladba mladega nadebudnega in plodovjtega E, Adamiča. Ljubezen in pa pomlad sta oni dve čarobni, večni, zmagoslavni sili, ki sta najpogostejše snov našim narodnim pesniškim stvaritvam. Ne čudimo se torej, da zveni ta snov ne le v „Franiciu, nego tudi še v treh kratkih pesmih, ki so na sporedu. To so: našega slavnega Simona Jenka „Močljubezni" in pa narodno dušo globoko umevajočega Majstra „Pomlad" in „Ljubezen". Na tem širnem polju čustvovanja se v mnogoterih oblikah menjata žalost in veselje, in zatorej se ni bati, du se pod sorodnima naslovoma dveh pesmi ponavlja isto. Vse tri pesmi je uglasbil J. Prohazka, ne le na Slovenskem nego tudi na Češkem pripoznani odlični skladatelj. Skladba »Ljubezen" je s prvo častno nagrado Glasbene Matice odlikovana. — Ni brez povoda postavljena narodna balada „ Nesrečna vojna" na prvo mesto sporeda. Češko besedilo nas opozarja, da je pesem češka (in sicer moravska), pripovedovanje v njej pa je tako sorodno slovenskim narodnim baladam, da nas preseneča soglasno zvenenje narodne duše tuintam, Uglasbil je to krasno pesem v pristnem češkem duhu V. Novak, najslavnejši izmed novejših glasbenikov onega naroda, ki nam je podaril Dvoraka in Smetano. — Veličastno se zaključuje spored koncerta s kantato: »Maskva", ki jo je ob venčanju carja Aleksandra III. spesnil v ruskonarodnem duhu A. Majkov, uglasbil pa slavni IJjič Čajkovskij. V Kantata „ Maskva". Kantata »Maskva" Pjotra Iljiča Čžjkov-^ega, kojo priredi pevsko in glasbeno društvo drevi v dvorani Trgovskega doma, je veAl"e glasbeno delo posebne umetniške vredni. Tudi za slog Čajkovskega je jako karakteristična, t. j. kaže absolutno vstvarjanje 12 notranjega čustvovanja, podaja po drugi strani zvočnost ruskega narodnega speva in je Programatičua v modernem smislu, da vsak inštrument samostojno prednaša besede programa. Iz inštrumentov samih, ki zaključujejo a»* slede" spevu, se uprav zasliši govor in ^koj po končanem prvem polnem zboru iz mštrumentov samih tožeče zveni »tjomna noč iežlt nepragljadnaja!..." „tj6mna noč ležit aepragljddnajat..." Kar se opaža na prvi sluh, je svežest jn pristnost tonov, polifouost (mnogozvočnost) »n samostojnost inštrumentov in speva. Po c«U skladbi je kakor razlita svetla, jasna wa? ne da bi jemala slovesnosti in zanosa, katera hoče skladba izražati. Skladba je ob enem za količkaj glasbeno izobraženega člo-k Jahk° unalJiva in prikupljiva brez posebnih partiturnih študij. Izborno pa služi be- besedilu se nam predočuje slovesni prizor ob venčanju prednika sedanjega carja. Ruski narod se spominja nesrečne davne ^inolosti in zaupajoč v moč države pozdravlja carja-samo-držca in se mu klanja, kakor se mu morebiti ne bo nikoli več! Kompozicija je čudovito lepa glasbena slika besedila do podrobnosti. svoje to, kar pravijo besede. Kdor ima besedilo pred seboj in posluša izvajanje, ne more se prečuditi nad tem, kako je ume! Čajkovskij dogodke in čute izraziti s sredstvi petja in orkestra. Brez besedila, so moderne skladbe težko umljive/Doslej se ta velikanska skladba menda ni izvajala izven Rusije še nikjer. Prepričani smo, da naše Pevsko društvo, ki se je pogumno lotilo tolike naloge v svesti si svojih dosedanjih uspehov, s tem koncertom na novo pokaže, da ume s svojo in svojega pevovodje krepko voljo stiemiti za visokimi cilji, in na novo proslavi slovansko pesem! Vspored koncerta je zložen iz točk, katere se niso tioslej v Gorici še proizvajale, in kar se tiče Čajkovskega kantate „Maskva", smo prepričani, da ni v Gorici človeka, ki bi bil to skladbo slišal že kje drugod. To kantato je komponiral slavni ruski mojster k venčanju carja Alexandra III, in pri tej priliki se je tudi prvič izvajala. To je torej delo, ki ima svojo zanimivo zgodovino. Pravijo sicer, da delo, ki je zloženo za eno ali drugo priliko, nima stalne vrednosti, toda to mnenje ne velja o Čajkovskega kantati. Car Aleksander III. je umrl, umri je tudi mojster Čajkovskij -— toda ni umrlo njegovo delo: živi — in bo živelo še dolgo — dolgo, polno nežnosti, moči, slave, krasa in poezije. — To je delo, ki je s svojo vsebino, značajem in formo unikum v celi glasbeni literaturi. Naravnost idealna je njegova glasbena arhitektonika: Kantata je razdeljena na dva samostojno zaokrožena dela, ki si stojita nasproti kakor dva zvonika. Oba dela pa sta enako razvrščena na tri tipične oddelke: »Maskva". L del: a) Hor; b) Arioso; O Hor. -— II. del: d) Monolog i hor; e) Arioso; f) Finale. Ni mogoče predstaviti si krasnejše arhi-tektonike; za to tudi po vsej pravici je stavljena „Maskva" za vzor kantate. Toda ne samo forma je dovršena: še krasnejše so ideje, ki jih je veliki poet-glasbenik vlil v formo. Žalibog ni mogoče na tem mestu opisati vse lepote posameznih odstavkov, toda uverjeni smo, da je koncert »Pevskega in glasb, društva" tudi takrat vreden, da se ga sliši, če bi se ne proizvajalo nič drugega, nego to krasno delo ruskega glasbenega velikana. Beset'l0 h koncertu je to pot pevsko društvo s hvalevredno obzirnostjo preskrbelo posebno prikladno. Označen je namreč vseskozi tik zraven besedila tempo skladbe, označeni so tudi nastopi posameznih in različno združenih glasov in celega zbora, ravnotako ponovitve. Zatorej je možno z besedilom v roki natančno slediti izvajanju in si bistveno olajšati umevanje ter zyekšati užitek. Besedilo pesmi »Nesrečna vojna" je natisnjeno v češkem izvirniku, kakor se bo pelo. Manje umljivim besedam je pristavljen slovenski prevod. Glede" kantate glej podlistek! — Pevsko društvo se ni dalo oplašiti vsled zdatno povekšanih tis- sedilo posebno, ako se istega pred proizvajanjem pazljivo premisli.*) Uvod skladbe obstaja iz kratkega kvarteta čelo, (ker orkester pešpolka št. 47. ne premore štirih čelistov, nadomeščata višje glasove vijoli) v andante religioso t. j. v mirnem pobožnem ritmu. Upliva na čustvo, kakor iskrena molitev. Sledi „pin mosso" živahneje polni zbor z geslom: »Kakor iz malega vrelca poraste reks, tako je nastala iz malega velika ^Maskva." Recitativ, pripovedovaje slika zbor zabave ruskih knjezov po gozdovih, ki so nekedaj staii tam, kjer daues stoji Maskva. To je edino mesto v skladbi, Id je — prav na ruski način — preveč zategnjeno. Sledi druga zgodovinska slika, poje jo moaki zbor: Navalili so Tatarji na Rusj (Rusijo) žgo po deželi, more" ljudstvo, gonijo jetnike; in ženski zbor, ki predstavlja plenjene, *) Pevsko in glasbeno društvo jo s precejšnjimi stroški priredilo besedilo (stane skoro 100 kron) ter ga prodaja po 80 vin. Besedilo je v ruskem originalu, slovenski transkripciji in v prostem prevodu. Pregledati je prevod, da so original razume, prečitati par-kmt transkripcijo, kedor ruskega ne ume. *» sledilo se bo skladbi s pravim užitkom in razumelo skladbo, ki je vendar le programatičua. na podlagi pristno rusko snovi. kovnih stroškov, da ustreže vsem željam občinstva, pričakujoč, da se p. n. občinstvo po-služi udobnosti in si za mal strošek bistveno poglobi užitek koncerta. Besedilo se prodaja obenem z vstopnicami po 30 v komad. Volitve v predstojnico In v razsodišče delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo ~f Trstu. — Po ini-cijativi polit, društva „Edinosti" se je . v Trstu osnoval odbor, kateri naj sporazumno z jednakim ljubljanskim odborom vodi akcijo za soglasen, energičen nastop Slovencev, in Hrvatov v naših pokrajinah pri letošnjih volitvah v predstojništvo in razsodništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam. Gro za občo narodno stvar Slovencev in Hrvatov na Kranjskem, v Primorju ia v Dalmaciji, za stvar narodne koristi in narodnega ponosa. Letos volijo podjetniki in zavarovanci kategorije III. (kemične industrije itd.), IV. (stavbena obrt in podobne) in V. (tekstilna industrija itd.) za vsako kategorijo po enega člena in enega namestnika v predstojništvo zavoda, in nadalje podjetnici in. zavarovanci vseh šest kategorij skupaj po enega prised-nika in po tri namestnike v razsodišče. Glasovnice za te volitve so že dostavljene členom zavarovalnice. Volitve so določene na dan 29. decembra t. 1. Imenovani odbor prosi torej vse podjetnike, da se z vso naglostjo odzovejo sledečemu vabilu: Glasovnice naj se pošlje pravilno p o d p i s a n e g. dr. Edvardu Slaviku v Trstu, ulica Giorgio Galatti 18, kateri jih izroči tržaškemu odboru za ureditev in oddajo. Ker bo z ureditvijo dokaj dela in ker se glasovnice, ki dospo na dan volitve po 4. uri po-poludne, ne vpoštevajo, se polaga vsem na srce, da vpošljejo glasovnice vsaj par dni pred 29. t. m. Smrtna kOSB. — V Molvnh na Hrvatskem je umrla gospa Ana vdova ŽnideršitS, mati g. Franja Ž n i d e r š i č a, c. kr. profesorja na gimnaziju v Gorici. Naše sožalje! Nadina Slavjanska v Gorici. - Nadina siav-janska pride v Gorico dne 7. januvarija 1907. Da en koncert s popolnoma novim progrumom. '^'aglOliia Je umrla v Gorici gospa Marija Grignaschi, soproga davčnega uradnika v Gorici. Ne V SaO PaOlO! Svari se ljudi pred izseljevanjem v brazilijansko državo S&o Paolo. Tje se vabi ljudi pod pretvezo, da dobijo zemljišče zastonj, pa ni res, ker morajo takoj petino plačati, to je okoli 450 K, ostalo v obrokih. 55a delavce v kavinih plantažah so razmere jako slabe. Naj ljudje nikar ne sedajo na limanice agentom, ki bi jih vabili v Brazilijo ! Ponarejen denar. — Ponarejeni goldinarji, krone in komadi 5 K krožijo tudi po naši deželi. Ti ponarejeni goldinarji so zaznamovani največ z leti 1879. in 1888., krone rr z letom 1900. Ponarejen je denar prav dobro. Narejen je iz britanske kovine, ki obsega srebro ali barva je nekoliko rujavkasta in če se potipa denar, se čuti nekaj mastnega, konture so manj ostre in nekolike lažji je. Kdor bi zasledil ponarejevalca, dobi 1000 K nagrade od c. kr. finančnega ministerstva. K zadnjemu podlistku v »Gorici". — Pišejo nam iz mesta: »Pastuškin, trobentač tajne katere odganjajo Tatarji, prašajo se med seboj, odkod je kateri doma (menjevanje soprana in alta) ter skupno vzemo slovo od rodnega kraja. Polni abor žalno kliče: ali ni pomoči in milosti, o Gospod? Po deželi je beda in spor med knjezi, leži pred nami nepredirna, temna noč! II. Sopran šolo v narioso" zapraša: lej, zasvetila se je luč, dvignil se je maskovskij knjaz?! in živahnejše odgovarja: zapazilo jo je rusko ljudstvo — in tranquillo — pokojno dostavlja: maskovski knjaz pa misli in misli, kaj storiti. III. Polni zbor allegro — veselo zapoje: Prišel je čas rešitve, po Rusi zvone in se vesele. Odbežale so tatarske čete! Zasvetil se je iznad Rusi maskovski kremlj (grad). Vstal je maskonski knjez ter raztrgal tatarske spone in svobodno sedi na prestolu. Ta allegro je ena najlepših glasbenih skupin spevov in inštrumentov, ki se kakor ena celota zapletajo in izpolnujejo. IV. Largo — široko — nastopi bariton šolo. *) To je najtežji del cele skladbe, nje *) V mladem g. Ivanu Bevku je pridobilo pevsko in glasbeno druStvo izborno moč, ki vlada ob-BOŽno partijo od basovega g do baritonskega fis-a. literarne klike, se je dvigal počasi,, liki luna izza gora na ažurno literarno obzorje, a vendar je prehitro dospel do »polne faze" bedarije. V podlistku „Da ne bo več tožil" misli podati »pisatelj" orlginejno sliko tu-kajšnega gimnazija a izpostavlja pri tem vglednega in dobrega profesorja smehu frko-linov, kakoršen je on. Jako duhovito, Pastuš-kin! Za originalnost bi jih zaslužil petindvajset, ako bi bile še v modi. Pri tem je tudi „ Gorica" pokazala, kako v dobrih rokah je, ker .objavlja take buda-losti nezrele butice o uglednem možu. -— Iz tega se lahko sklepa, kako dobrodošla ji je vsaka perfidnost, samo da jo spravi v tisk in da napolni predale". Za Simon Gregoreifiev dom. —Zbirka Simon Gregorčičevih razglednic s primernimi verzi se dobivajo na prodaj od 18. dec. 1906. naprej v odlikovanem fotografskem ateljeju Ant. Jerkiča v Gorici tor stanejo poslane po pošti 6 K 20 v 100 kom. Z a vsakih pro-danih 1000 razglednic plača zala-gatelj 10 K za Simon Gregorčičev dom. Slovenci! Za božične praznike in novo leto ter o vsaki priliki bodi nam ta razglednica najdražja! Razširjajmo jo po celem slovanskem svetu v proslavo našega dičnega pesnika in korist našim ukaželjnim potomcem. V kratkem izide tudi Simon Gregorčičeva povečana slika iz zadnje dobe v formatu 30 X 40 ter bo stala po pošti poslana samo 2 K 40 v. NaroČila se; sprejemajo že zdaj, znesek je treba naprej poslati. Izpustili SO Iz zaporov onega Avgusta Sena iz Sv. Križa, ki je bil na sumu, da je vzroči! požar v okrajni sodniji v Ajdovščini. Za reveže. —¦ Društvo goriških gospa začne z današnjim dnem razdeljevati med reveže moko in drva. To razdeljevanje bo trajalo do lfi. marca 1907. Izpred SOdniJe. - 33 letni Andrej Mlakar s Tolmiuskega je ukradel A. Kendi usnja za 50 K ter ga prodal. Dobil je za to 3 mesece ječe. -- Iz drugega nadstropji Je padli v červinjanu soproga trgovca Siliča ter m nevarno poškodovala. Razglednice boilčne In novoletne so v največji izberi žo na prodaj v obeh naših trgovinah. ¦-'- Letos smo si nabavili slovenske razglednice neštevilnih vrst. — Trgovcem na deželi, tobakarnarjem itd. priporočamo to zalogo. — 100 različnih razglednic po 4 K so že jako lepe. Knjigarna in trgovina A. Gabršček. V Idriji se ustanovi »Mestna hranilnica". Ta sklep občinskega zastopa je deželni odbo^ kranjski že potrdil. Bralno in pt^o društvo *ladlja" v Devinu priredi svoj redil'občni zbo* v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih ter vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora. — Prijatelji društva in petja: dobro došli. Sprejema se tudi nove člane ODBOR. Pod VOZ je prišel v sredo v Gosposki ulici v Gorici 75-letni Štefan Mungerli s Kanalskega. K sreči je le malo poškodovan. Neznani tatovi so vlomili v Skriljah v noči od 11. do 12. t. m. ob l1/« v prodajal-nico g. Antona Vrčona. Tatove so pregnali središče. Izraža prošnjo ruskega ljudstva, da moskovski car postane rešitelj in zjedinitelj Rusi in sklepa z veličastnim rekom: Padla sta dva Rima (t. j. Rim in Carigrad) tretji stoji (t. j. Moskva) in stal „be vedno, kajti četrtega ne bo —". Polni zbor in orkester še veličastnsše ponovita to prorc^tvo. V.' Arioso m andante odgovarja sopran šolo na prošnjo ruskega ljudstva, polno ponižnosti in zaupanja v božjo pomoč, za moskovskega knjaza: Izpolnim nado, ako mi pomore Gospod, ne iščam Časti a Kristovo krono.* j VI. Finale. Moderato con moto, poje bariton vzneseno: „Rus vstaja zložno za svojim carjem" — recitativno — »kojega je darovala božja milost". In ljudstvo — polni zbor, v andante con moto, sledi svojemu carju, ter združeno z duetom soprana in baritona — poje v allegro con spirito — 'veselo-nav-dušeno: Slava Carju in njega družirii, da bi pravda bila na Rusi! Slava na vjeki vjekov! Mogočno, izrazito, fugirano ori „slava!" iz mogočnega zbora posebej in orkestra posebej in zopet združeno, ter zapusti globok utis na poslušalcu. *) Sjpransko partijo pojo gospica Klementina Hrovatinova in pride nje zvonek glas do poln« voljave. ?45 ravno ko so hoteli priti v prodajalnico. Sodi se, da so bližnji, ker so imeli neke vile za ulom. Žendarmerija pridno preiskuje; morda da pridejo na sled tem nepridipravom. To je že drugi ulom pri tem trgovcu. V Afeksandrtjf je umrla 19-letna Marija . MozetiC iz RenC. . ViSOka Starost. — V Orehovljah je umrla Katarina udova Kogoj, rojena Pojavnik, stara 99 let. Zopet nesračs s smrtnim izidom na jeseniški že- leznlčni postaji. — 10. t. m. ob 6. uri zvečer je blizu kurilnice, stroj zadel Lovrenca Man-deljca, železniškega delavca, ter ga vrgel ob tla. Prenesli 'so' ga na dom na Jesenice št. 46. Ob 8. uri zveze* je bil mrtev. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker je bila tema, elektrika ni delovala. Mož ni opazil stroja, ki mu je šel nasproti, pa ga je stroj pahnil na tla. Ponesrečenec je bil star 58 let, oženjen. Laški ŠpirltlSf prof. dr. Zitolo ni imel sreče v Gorici. Ko je hotel pri drugi predstavi zopet nekoga hipnotizirati, mu je policija to prepovedala. Zitolo, ki je že odšel v Italijo, je priobčil izjavo, da mu še nikjeri niso ustavili predstave, samo v Gorici V! Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. Ponočna služba i lekarnah. — v času od 16. do 23. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kurner. Oddajo SO I naje« 2 mali in 2 veliki sobi, bodisi meblovane ali brez mobilij. Ponudbe se sprejemajo v trgovini g. J. Drufovka v Gosposki ulici št. 3. Ustnica. — G. dop. v P. — Poslano sprejeli. Priobčimo v prihodnji številki. Socijalne uesti. Pasivna rezlstenca poštnih uradnikov se pripravlja v Avstriji, kakor poročajo dunajski listi, za prihodnje božične praznike. Zahtevam poštnih uradnikov se doslej še ni ugodilo. Društvo slovenskih trgovskih potnikov se snuje v Ljubljani. Dne 8. t. m. se je vršil v Ljubljani pripravljalni razgovor, 10. t. m. pa bo sestanek vseh trgovskih slovenskih potnikov, in sicer tudi v LIjubljani. Štrajkl V Odesi. — Komaj se je polegel štrajk delavcev v luki, že je nastal v Odesi nov štrajk, in sicer so začeli štrajkati Železničarji. Razgled po suetu. Na Francoskem. — Francoska vlada je za-pretila, da vsakemu škofu, M se bo ravnal po upornih navodilih iz Vatikana, odtegne francosko državljanstvo. — Vsi škofje so na vladni ukaz zapustili svoje palače ter se naselili v zasebnih stanovanjih. — Iztirani mons. Montag-nini je dospel v Rim ter bil takoj pri papežu v avdijenci. V nuneijaturi v Parizu je dobila francoska vlada dokazila, da so želeli skcro vsi francoski škofje, naj papež sprejme ponudbo francoske vlade, da se uredi bogoslužje po zborovalni postavi iz leta 1881. ter da so se škofje le neradi udali papeževemu sklepu, da se ne smejo ravnati po tej postavi. — V provincijalnih mestih so izpraznili semenišča. Proti onim duhovnom, ki so po 11. dec. maševali, ne da bi bili v smislu zakona to naznanili oblasti, se je uvedlo policijsko postopanje ter bodo vsi kaznovani. — Vlada predloži zbornici nov zakon, kako urediti I Zbornica bo imela sejo v četrtek. Na dnevnem redu bo volilna reforma. Če se sprejme pluralni sistem, pojde volilna reforma nazaj v poslansko zbornico, vlada pa spravi v gosposko zbornico tačas toliko zanesljivih mož, da bo prihodnjič sprejeta volilna reforma, kakor ju je sprejela poslanska zbornica. Deželni Zbori. — Nižjeavstrijski, zgornje-avstrijski, solnograški, štajerski, koroški, šle-zijski in tržaški so sklicani v zasedanje, na dan 27. dec, češki in moravski 28. dec. Kdaj bosta sklicana istrski in tirolski, o tem se vršijo še pogajanja. Program avstrijske poslanske zbornice do razpusta obsega nastopne točke: proračunski provizorij, pogodba z Llofdom, odredbe v varstvo dalmatinske plovbe, uradniška predloga, novela k tiskovnemu zakonu, pooblastilo za sklepanje trgovinskih pogodeb, lokalne železnice, rekrutni kontingent za 1907r in ko-nečno obrtno novelo, spremenjeno od gosposke zbornice. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je govoril dr. Pitacco glede unanje politike monarhije, rekoč, da je zunanji minister povdarjai v ekspozeju najboljše razmere z Italijo. Ako bi bilo to res, bi moralo vplivati na položaj Lahov v Avstriji; narod v Italiji ne more mirno gledati krivic Lahov v Avstriji. Avstrija se umika z ruske meje, utrjuje pa v Trentinu, Istri, Furlaniji in Dalmaciji; čemu, ako se ima nadaljevati mirovno politiko? V ogrski poslanski zbornici je povedal na-učni minister grof Apponji, da je na Ogrskem 340.000 otrok v starosti C do 11 let, ki ne hodijo v šolo. Treba je 400O novih učiteljskih mest. Spomenik Karolu Velikemu na Dunaju. — #a Dunaju odkrijejo spomenik Karolu Velikemu! To je skrajna brezobzirnost zlasti nasproti Jugoslovanom, ker zgodovina jasno govori, kaj nam je bil ta rimskonemški cesar. Velik katolik pa velik zatiralec Slovanov! Spomenik bo torej naravnost provokacija avstrijskih Slovanov ! Nemiri V KurdiStanU. — V Kurdistanu, kjer vodi upravo tretji sin perzijskega šaha, so nastali nemiri. Ko je ta upravitelj prišel v vasi s svojimi vojaki, da pobere davek, so se vsi uprli, cela vas je Šla nad princa in njegove spremljevalce. Veliko je ubitih, princ je s težavo pobegnil v prestolnico. Prevrnila se Je ladija. — iz Madrida javljajo, da se je vsled nevihte preobrnila pri Bilbau neka ladja v reki. Potopilo se je 16 ljudij. MiSterlJOZna Smrt. — V Budimpešti je umrla mlada žena nekega obrtnika po zaužiti kavi. Služkinjo, ki je kavo pokusila, so morali prinesti v bolnico, ker je nevarno zbolela. Sumi se, da je mlado gospo zastrupila tašča. Gregorčičev večer v Belemgradu. — Klub „ Slovenski Jug" v Belemgradu priredi v spomin pesnika Gregorčiča „Gregorčičev večer". Razni srbsi listi so pisali jako simpatično o pokojnem pesniku. Smodke. — Letos poteče 75 lot, odkar so prišle v prodajo smodke. Poprej so bile moderne pipe. V Selah nad Borovljami na Koroškem so Slovenci pri občinskih volitvah zmagali vkljub vvem naporom Nemcev v vseh treh razredih. Ženin, nevesta in svatje v luknji. — • Neka malovredna ženska Marija Stumpf v Budimpešti se je hotela poročiti z nekim R. Vojcze-kom, ki je bil že opetovano kaznovan, v namen, da bi mogla ostati v Budimpešti, odkoder je bila izgnana. Zbrali so se v hiši nekega mednarodnega tatu, odkoder so šli k poroki. Na poti pa jih je prijela policija ter aretirala celo „ohcet". Zaročen Z moškim. — Iz Vratislave je bil poslan v Pariz neki mlad profesor. Tam se je zaljubil v neko gospodično, ki je rekla, daje hši španskega konzula v Rio de Janeiro Pa-radeda. Zaročila sta se in profesor ju je pripeljal domov. Tu pa so začeli njegovi prijatelji sumiti, ali je ta ljubica profesorjeva res — ženska! Pripravili so ga končno tako daleč, da je sIJenil dati jo preiskati po zdravniku. Predno pa se je to zgodilo, je pila oziroma pil strup in umrl oni moški, ki je zaljubljenca vodil za nos. Tudi se je pokazalo, da ima 35 in ne 22 let. Ta moški je bil sin nekega berolinskega zdravnika. Pravijo, da se more kaj takega zgoditi le kakemu raztresenemu profesorju! Prevažanje mrtvecev je dovoljeno sedaj tudi z osebnimi vlaki. Gimnazij za Žide nameravajo ustanoviti v Budimpešti. Obesil SO je v Ljubljani 59 let stari upokojeni železniški sprevodnik Josip Nagode. Veliko skladišče petroleja je pogorelo 12. t. m. v Szampini na Ogrskem. Obsodbe na smrt. — Poljski listi poročajo, da so sodnije na Rusko-Poljskem obsodile v zadnjih 6 tednih nad 500 oseb ua smrt. Velika nesreča se je zgodila v cementni tovarni v Mojstrani na Gorenjskem. Ponesrečilo je pet delavcev. Čuje se, da je eksplodirala peč, oziroma da je puh iz peči delavce podrl in poškodoval. Trije delavci, Josip Košir, Mihael Kosmač in Ivan Pohar so bili smrtnonevarno ranjeni. Te ponesrečence so poslali v Ljubljano in so bili z rešilnim vozom prepeljani v deželno bolnišnico. Poškodbe so tako težke, da skoro ni »panja, da bi ponesrečenci okrevali. Poldrugi milijon rublje? je poneverii mestni načelnik v Abo v Finlandiji ter pobegnil. V tem denarju je tudi svota 500.000 rubljev, last ruskega Rdečega križa. Osušenje ljubljanskega barja. — Stalo bo to osušenje 4,184.000 K. Kakor se je dogovorilo med vlado in kranjskim deželnim odborom, bodo dotična dela trajala p3t let. Delati se prične leta 190S. Okoli 100 delavcev Je utonilo v Petrogradu, ko so šli iz tovarne po leseni brvi čez Nevo ter se je brv zrušila. Truplo Tole se prepelje v Panteon; tako je sklenil trancoski ministerski svet. Na starost je prišla do sreče v SJuju v Dalmaciji neka beračica, ki je imela dva nezakonska otroka. Eden teh, ki je živel v Ameriki, je pred kratkim umrl, ter jej zapustil 6f1.000 K. Starka ni prej nič vedela zanj. Sveti VOJna V Maroku. — Po vseh tanger-skih mošejah in v okolici oznanjajo mohame-danski duhovniki .nsveto vojno" proti tujcem. Božidar Božič pek i-piva Z! malim kapitalom se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdeluje žganje in likerje mrzlim potom. Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakti) manipulira mu jamčim najboljši vspeh. Kdor se hoče posluževati te izvrstne tvrdke, «..J pošlje svoj natančni naslov na naslov: »Prva tovarniška tvrdka 80400" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj, I., Rotenturmstrasse 9. Zalogo vina in žganja | ima T. pl. MADEYSKI v Solkanu it. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora § V zalogi ima V veliki izberi domača, vipavska, briška, furlanska, ^ istrska ia dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo (g| pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. —- Naročila pošiljam |4 tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. jg| = Postrežba točna in cene smerne. ===== g Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. ra Spoštovanjem % T? pl. Madeyski. | BWV Naslov pismom: T. pl. Madeyski, Gorica IV. poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim -in Bayal i euoletnim jamstvem Batjeiu i Gorici, Via Duema i te v. 3- Prodaja w!i na mesečne obroke. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da snieta od I. avgusta 1»05. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti ...- sprejemati vsa naročila električne luči * * * 0 šB in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z odrom na dolgoletno vežbaoje pri najboljših frrrdkab te stroke (Sehu-ckert, Siemena & Halke) pričakujeta da, bo bode alamo občinstvo ramo tako zaupno obračalo na podpisanea kakor doslej ter xagotav\jata solidno in ceno izvršite? vsakega naročila spadajočega v naSo stroko. Sprejemata eenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem ndana Ivan Potočnik S A. Hiigel Mehanična delavnica. Vpeljavi plina, vode in električne luči VSiriHzivijyiiailn.il m Šivalni stroji za usakoršnokoli rabo SINGER se vdobe izključno le pri nas; isti ne služijo samo v obrtniške svrhe, pač pa za vsako domače šivanje. Pazi naj se, da se , vkupuje le v naših trgovinah. Vse naše trgovine je spoznati po tem-le znamenju. Družba Smger Anonimno društva šivalnih strojev v Gorici na Travniku štev. 5. „Coloaius" koledarji 6^9"* oddaja še za leto 100 7. največja avstrijska tovarna za koledarje J. L. BAiER, KOLIN PRI PRAG Priporočam krepke lit jako korenite v rumeno ribolo, domači refoSk, merlot, glora, gargnnjo In kraški teran cepljene, 50—150 cm dolge mladike. fldolf Gemmrig. Tržič (IKlonfalcone). i ma vni. K Mano tofko potr«bnJ«u F najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za •make, karo, 6aJ, na-mlml podstavki, umetni Icdelkt i Jtdino nadomestilo pravega srebra. Posebni iidelki m hotele, reatarocge k karane, kakor tudi pensijone, gospo- O. kr. dTornl »aložnikl Christofle & C." - Dunaj *• Opernring Ji (Helnrfchshoi). ~ ntutrorm oenlk nt »ahtevanje. — *¦•** meatih zastopano po prekupcih. L*L*•**? trojo UriraoBti imajo naSi fcdelki ^* ^vanBio nuatko ia inu Okriatofle. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in poaatis je kaznjiv. Jedrno pristen je TH!ERRY-iev balzam z znamko zelena nuna. ma ^e in tteprekos^iTO sredstvo proti motenja L!fD'Wt Želodčnim krčem, koliki, katarja, prsnim ""'"uim, inOnenci itd. itd. Cena: 12 malih aii 6 dvoj-Lm. 8teUenic »a l velika posebna steklenica s pa-KI»ov, lamaškom K 5 poštnine prosto. I ^j}IEEUY»jevoCentifoIijno mazilo " wm °* neprekosUlvo sredstvo proti zastarelim rasi K ]»m' P°skodbam, oteklinam vseh vrst. Cona: ne*««- ,. 3'60 P°5tuine prosto se razpošilja proti rs*11 predplačila zneska, lekarnar a. THIERRI SH1 F1 Rogatcn-Slatini. Bioima a tisočerimi sinanuau zahvalami je na razpolago zastonj in _ poštnine prosto, »IrodilnicSj Se Sk0r^ v vsch ,cajih lekarnah to i JOSIP ROVAN I Komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici j Stolni trg št 9 (Piaz.^ del Duomo) v lastni hiši. I w\ 7nlnnn niuo w »1'rve kranjske izvozne pivovarne in tvornice slada na par [ v laiOga piva t. FroMich iz Vrhnike." » * 7nlnnn mnlio iu mlevskih izdelkov valjčnega mlina W. Jochffiann iz » ±| targa ihokb Modeme. I o Zaloga testenin »p^fa^*a t'^SitarBSrf^s-—" *Valeil5i*lz I s Zaloga in prodaja umetnega ledu JJ^hS^-Sffl [ %\ Tanner-ja v Gorici." E \ 7actniicfun »Kniljevo pooblaščene Zagrebačke delniške tvornice likerjev, I .. L,dolU|JoiVU hrvatskih sadnih destilatov, parne rafinerije slivovke in konjaka." ! 2J Zastopstvo „Prye hrvatske tvornice kanditov iz Zagreba." I c Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahtevo i *3 zastonj in franko. j I Zastopsiua za aroualnih zauodou: K NI x i S »PBVE ČEŠKE splošne deln. družbe za zavarovanje NA ŽIVLJENJE V Pragi." i i „CR0ATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti poškodbam po ognju, i L streli, razpoku itd. itd. 1 „PROVIDEN?IAE" splošne zavarovalne družbe na Dunaja za zavarovanje I proti nezgodam itd. itd. I Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zahtevo S poštnine prosto. — Za mojo tvrdko poslujoči potovalci in sotmdniki izkazati s se morajo s potrebnimi pooblastili. S Btfc~ '628*698 *A9)S npwn i\vem izddHo« ifc žamija io n«pi«en)Oc!ji«ega sakDa. Poskusite in priporočite = izdelNe =. mdropetop« hranil f v Pragi VIII. tooniltzastonj. •Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorici na Korou v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance _____________—— in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.-------------------------- Prodaja različna fina vina in likarja na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno posirežbo Wr- pc jako zmernih cenah. "^S 1 Lekarna Cristofoletti v taM na travniku. Trskino (Štokfiževo) jetrno cjje. Posebno sredstvo proti prsnim, boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino Želeinato jetrno olje. Raba tega olja j<- sosebno priporočljiva o'rokom in d«*čkom, ki ho nervozni in iiuZne naravo. f> ozdravijo \ kratkom času r. gotovostjo malokrvnost itd. itd. Trskino jetrno olje se železnim Jodecem. S tom oljem vse kostno Imlezni, žlezni otoki, ;»olše • Cena ene stekleniee je i krono 40 vinarjev. - OPOMBA. Olje. katerega naroCam direktno iz Morveglje, preiiče se vedno v mojem kem. laboratorija nredno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim če. odjemalcem glede cistote m = stalne sposobnosti na zdravljenje. = Cristofoletti jeva pijača Iz kina in železa. najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Delavnice z električno gonilno silo. TELEFON št. 109. KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Cesta Frana Josipa št. 58. ' Livarna i/, deluje z znano natanjčnostjo vsako delo iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, MLINE obrtne zavode, stavbe itd. itd. Vs'ed vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprej* majo dela VSAKE VELIKOSTI, PRIPKOSTA ali POPOLNJENA do 2000 t g teže in višje za vsak komad. |acuni, proračuni in predelava načrtov zastonj. ®f>e\taa cena bvzz l