52, štev. V Kranju, dne 30. decembra 1905. VI. leto.
GORENJEC
: Političen in gospodarski list -
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in 11 prh ailtfO se nahaja v hiši št. 106 nasproti zupne
leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. —  Upravništv. naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročhe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne or.nn. — Za oznanila sa I    oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati.   - Rokopisi se ne vračajo.
Vabilo na naročbo.
Letnik šesti našega lista gre h koncu in zato se obračamo do vseh svojih dosedanjih naročnikov s prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Obenem pa posebno prosimo svoje prijatelje, da store tudi v tem oziru svojo dolžnost, da po možnosti razširjajo naš list. Saj »Gorenjec* gotovo zasluži, da se rodoljubi po Gorenjskem zavzamejo zanj in mu pri 'obe čim največ naročnikov, in sicer plačujočih naročnikov. Kajti, kaj nam pomaga, ako imamo tisoče naročnikov, ki čitajo list, naročnino pa ostanejo dolžni, ali pa se čutijo morda užaljene, če jih opozorimo, naj bi se naročili na list. Obenem pa se nam celo vzbuja sumnja, da takim naročnikom ni bogvekaj za list in njegovo stremljenje, kajti, kdor se zanima za list, imel bo toliko ponosa v sebi, da bo tudi plačal list.
«Gorenjec» bo tudi po novem letu imel ravnotako obliko, kakor letos, le prazen rob papirja se bo zaradi tehničnih ovir nekoliko zožil. Tudi v bodočem letu bode najodloč-nejše zagovarjal pravice slovenskega naroda; bil je in hoče ostati branik Slovenstva na najskrajnejši in najnevarnejši meji: na Jesenicah, v Tržiču in v Domžalah. Na Vas pa, prijatelji našega lista, je ležeče, da nam pomagate vršiti našo težavno in odgovorno dolžnosti Z obilno gmotno podporo, z velikim številom naročnikov in pa s podpornim, hitrim, jedrnatim poročanjem bodele poma-
PODLISTEK.
V Bohinj In k bohinjskemu Jezerul
Potopisi in zgodovinski utrinki.   Piše Pranju P—c. M Dalja.
Sedlo čei Bačo.
Jugovzhodno nad globoko bohinjsko dolino v ravni črti nad Bistrico čez Ravne, na skrajnih izrastkih Jelovice in Črne prsti, oziroma Črne gore, ugledaš iz Bistrice sedaj po električnih drogih zaznamovano, starodavno znano sedlo čez Bačo.
Baško sedlo, 1723 metrov visoko, na-zivljejo nekateri zemljevidi za «Rindloch», kar je pa po mojem in mnenju domačinov napačno, ker «RindIoch» se nahaja na planini «Možicu» ter ni druzega nego siedi vrha planine podolgovata, pa globoka
gali listu do vedno lepšega razvoja, da bo list s svojo bogato raznovrstno j vsebino potem gotovo ustrezal vsakomur. Torej na delo!
Naročnina ostane kakor dosedaj namreč 4 K za celo leto, 2 K pa za pol leta.
Končno želimo vsem cenjenim sotrudni-kom, naročnikom, prijateljem in somišljenikom veselo in srečno novo leto! Uredništvo in upravništvo »Gorenjca*.
Kmetski pogovori.
V boja za obstanek.
VI.
V izgled si postavimo znanega milijonarja Čekonija, ki sicer ni naš rojak, vendar si je večino svojih milijonov pridobil na slovenski zemlji.
Rojen je Italijan. Kakor premnogo njegovih rojakov, je prišel tudi on k nam iskat kruha. Kot navaden delavec je vstopil v Trstu k podjetju, ki je zasipalo morje. Hranil je vsak krajcar. Njegovi sovrstniki so odhajali jeseni s prisluženim denarjenPcfomov v Italijo, on pa je ostal v Trstu in posečal obrtno šolo. Tako je delal več let zaporedoma. Ko-rajža velja! reklo bi se lahko tukaj. — Razpisano je bilo delo za nov pomol in zasip. S prihranjenimi goldinarji je položil kavcijo in se udeležil dražbe. Podjetniki so gledali pisano in se norčevali iz njega, češ, kaj boš ti, uboga italijanska baraba. Ponosno je stal slavni Italijan v svoji delavski obleki, ne
«prepadna>, v katero je baje strmoglavilo že mnogo goved in je ta »prepadna* od tod dobila svoje ime «Rindloch». Sploh pa opozarjam vse hribolazce, ki se zlasti v vzhodnih izrastkih julijskih planin preveč zanašajo na v več krajih popolnoma pokvedrana, spačena imena posameznih gorskih vršacev, naj se glede krajevnih imen raje informirajo po za-, nesljivih okoličanih, sicer se jim zna tako goditi, kakor se je že marsikomu in tudi meni, ko sem svoj Ča3 to pogorje osvojil markacij-skemu odseku kranjske podružnice slov. plan, društva. Pa da bi vam to danes ob našem izletu opisal, nikakor ne gre, ker je pot na Baško sedlo prezanimiva že samaobsebi. Omenjam le, da bi bilo v interesu kranjske podružnice in v interesu alpinistike, da izda svoj, že leta 1900 nameravani potopis o jugovzhodnem pred- in pogorju julijskih alp. To bi bilo nekaj posebnega, zlasti v dostavek velezanimivemu članku »Naš tujski promet*,
zrnu. se za pušice, ki so letele od vseh strani vanj:' — Kot najnižji ponudnik je dobil delo. Z zadnjim denarjem je kupil — na upanje seveda •- tam v bližini del hriba.
Ne bom več navajal podrobnosti, omenim naj le, da je zaslužil v par mesecih več stotisoč goldinarjev in s temi postavil temelj svetovnoznanemu podjetništvu Cekoni.
Vzemimo si ga za vzgled! Naš delavec je priden in vztrajen, vendar ne zasluži mnogo. Da ima le za sproti, pa je zadovoljen. Da bi pa hranil in izpopolnjeval svoje znanje, do tega mu ni. V temelju neizobražen ne stremi za nadaljno izobrazbo. Tudi nima nikogar, ki bi ga napeljaval do tega. Naši duhovni gospodje ga pa li uče k ponižnosti in jim ni za to, da bi se njemu izročene dušice izobra/.ile, kajti čim manj ti ljudje mislijo s svojimi glavami, tem bolje za vladajočo duhovščino. Blagor ubogim v duhu — --a še večji blagor onim, ki znajo izkoriščati in izrabljati to duševno ubožnost delavčevo.
Ne skrbite, kaj boste jedli in pili, ne kako se boste oblačili —--Ta svetopisemski rek ponavlja se od časa do časa na prižnici in se je kmetu ter delavcu tako vko-reninil, da se v prav obilni meri ravna po njem. — Vprašajte vinjenega delavca, ki je zapil ves svoj zaslužek, kaj bo jutri. Uverjeni bodite, da vam bo rekel: Kaj jutri! P — Jutri zaslužim nov denar! — —
ki ga je priobčil »Gorenjec* pred kratkim in ki je našel prijazen odmev na daleč okrog.
Toda vrnimo se na Baško sedlo! Dokler nimamo pristopnejših in zanesljivejših virov o prvotnem postanku Bohinja, sme se reči, da je to sedlo »nosilo* prvega tedanjih Bohinjcev od tam doli preko solnčnih južnih ravanov Tolminskega, Goriškega, Primorskega in Laškega. Brižinski in briksenski Nemci so prišli pozneje za temi. Da ta moja hipoteza ni is trte izvita, o tem so se naši sopotniki morali že prepričati, ko smo spočetka našega izleta omenjali prometnih zvez okoli in okoli z gorskimi velikani zaprtega Bohinja z ostalim svetom. Najbolj pa ji pritrjujejo sedaj živeči Bohinjci sami s svojimi raznolikimi tujimi imeni. Prav težko ; ajdeš pristnega Bohinjca z našim kranjskim imenom. Naj jih omenjam le nekaj najbolj znanih: Mencinger (po vsem Bohinju najbolj razširjeno rodbinsko ime), Rozman,   Longus,   2van  (Schwan), 2vab
Dopisi.
ll Bore.  (Odgovor dr. Šušteršiču, kateremu se je sodnijsko dokazalo, dn ima od kupčijo z žlindro umazano roke.)  Ta. človek je pred kratkim v državnemu zboru raztegovnl svoj goltanec in zmer-jal našega spoštovanpga župnika g. Berceta z besedo <dunip».   Kaj naj  rrčemo  na tako obnašanje voditelja škofove stranke? Ali naj mu mi tukaj tudi vrnemo besedo «lump»? Tega nam k sreči ni treba, ker mu je neki poslanec rekel v obraz: «Vi dr. Žlindra sto ,pravi lunip'*.   Plačan je tedaj nazaj 1 «lum-pom» in mi potrdimo ta račun. Govoriti pa hočemo še nekaj več o tem. ali more taka žlindrava prikazen žalili poštenega č,r>veka. Menimo, da vsa slovenska javnost ve, da dr. Šušteršič ne more nikomur \7cli in ne dati časti.   Zato pa tuli župniku Bcrcelu ni z lepim katoliškim zmerjanjem zmanjšal ne za las spoštovanja, katerega ima do njega vsak, kdor ga pozna.   Sicer je pa ta dr. Žlindra podoben psu, ki laja za plotom. Tudi on je zmerjal za plotom poslaniške varnosti. Poizkusi naj ta prikazen kje drugje, potem bode pa čutil odmev besede «lump». V naši župniji so se nam sedaj odprle oči na stežaj, da smo izpregledali, kakšni so pravzaprav klerikalci s škofom vred.   Sami strupeni sovražniki vseh poštenih ljudi.   Pri klerikalcih ima veljavo le še kakšen tak poštenjak, kakor je Smovc.  Žalostno, toda resnično. Naša župnija je pri zadnjih državnozborskih in tudi pri deželnozborskih volitvah vsa volila dr. Šušteršiča.   Kaj pa imamo sedaj od njega P Druzega nič, kakor da zmerja našega priljubljenega župnika. O prihodnjih volitvah bodemo pa tistim, ki bodo zopet agitirali za dr. Šušteršiča, rekli, da naj njega volijo »lumpi», mi ga ne maramo.   Kaj neki je Brajec v očeh dr. Šušteršiča? Gotovo že pol svetnika ali pa še več. Kaj pa reče na to naš katoliški škof, in zakaj pusti zmerjati svojega katoliškega duhovnika z «lumpom» ? Vsaj sta z dr. Su-šteišičem debela prijatelja, kako je to, da ga ni naučil še toliko krščanske olik«, da bi ne zmerjal poštenih ljudi z priimkom «lump». Pa saj vemo, kako je.   Kdor ne nosi vedno v škofovo bisago za zavode, kdor se ne peha za testamenti, kdor ne odira ljudi pri cerkvenih opravilih,   ta nima   pri ljubljanskem škofu nič veljave.   Kdor več da, pa več
(Schwab), Markus i. t. d Domačih imen je ie nekaj ^.akor: Podlipnik, Stare, Ravnik in še nekaj druzih, ki so pa večinoma že naseljenci novejše dobe. Na vsak način je torej gotovo, da je bila pot čez Baško sedlo ena prvih občil, ki so omogočile prve prometne zveze v Bohinj in iz Bohinja.
Pot z Bistrice je vseskozi dobro zaznamovana, le tam, kjer se približno pol ure nad Bistrico odcepi od markacije na Črno prst, bi bilo nujno potrebno, da se pot na levo sigurneje zaznamuje kakor je bila do-sedaj, kar je povzročilo že marsikatero kozjo molitvico v izpodbodrilo bohinjskemu odseku slovenskega planinskega društva. Kakor hitro pa se pride čez teh potov zmote in smo v Rovlah, kakor pravi Bohinjec, poti tudi brez markacije skoro ne moreš izgrešiti. Napeljani su skozinskoz drogi, zvezani z električnimi žicami. Smer pod temi drogovi ti kaže z bohinjske strani novi predor pod črno prstjo,
velja. Škof je kriv vsega gorja v Sori. On svoje pastirsko utrjuje z bajoneti, kar je jako žalostno za katoliškega škofa. Dr. Šnšleršiču in škofu pa še to opomnimo, čeprav tako preganjala g. Berceta, mi ga imamo pa vseeno radi in ga iskreno spoštujemo. Da je to res, smo izpričali, ko smo se zanj podpisali nad 1200 glasov. Ti glasovi zavračajo dr. Šuštoršiču vse njegovo zmerjanje. Fej takim katoliškim ljudem!
Iz Šoštanja.  (Nemška časlljivosl.) Kolikokrat so sprdnješlaj-Tski nemčurski listi poročali javnosti  o kakšnih dejanjih naših gospodov duhovnikov javnosti, vedno so se čitali priimki kakor  «far»,   «Pfaf'», «Hetz-pfaf»,   «perhlj.iv far»  i. t. d., vsled česar smo prišli po prepričanja, da ti listi kakor: »Deutsche Wa<-hl», <Grazer TagblatU, <l\t-tauer> in «Murburger Zeitung* ter »Staje rc» nimajo druge ipnštljivo«tt in izraza za na£o duhovščino,   fn glejte varali smo se! Kajti imajo tudi še občutkov spoštljivosti in čast-Ijivosti, samo rabijo isto le redkokdaj, in če jo rabijo, tako mora biti dotični duhovnik sigurno nad vse častljiv, kar je dokazal zadnji članek v «Deutsche Wachti» in <Tage3pošti», ko se je opisovala volitev občinskega zastopa trga Šoštanj.   Župnik Ivan Govedič, kateri je nastopil kot Slovencem sovražni volilec, je dobil tak izraz v spoštovanju, kakor le malokateri velezaslužen duhovnik — tituliran je kot «prečastitljivi župnik». No, mi mu ne zavidamo tega tituliranja, ker iz takih ust ali takih peres, katera vedno pišejo brez potrebe sramotilno o noših duhovnikih in o »proč od Rima*, je za vsacega poštenjaka zgolj za duhovnika le sramota.   Vemo, da si je župnik z njegovimi dejanji s kuharico Ančko in drugimi babnicami zaslužil od nemčurskih pristašev tako spoštovanje, ker ne verjamemo, da bi ga mogel kateri drugi človek doseči — vsled česar mu gre palma spošlljivosti, to je prečastljivost!    Zabiležili smo to dejstvo, da se ne bode ljudstvo razburjalo, ako se sramoti brei potrebe naša častljiva duhovščina, ker, ako bi jih taki listi imenovali «piečastitim», kakor župnika renegata Ivana Govediča — bila bi to žalitev časti in egleda njihovega stanu!
Cerkljanske novice.
— Občni zbor kmetijskepodruž-nice cerkljanske se je vršil dne 17. dec. v
ki veže bohinjsko železnico s Podbrdom, oziroma Tolminskem i. t. d.
Preko Baškega sedla je vodila moida že tisočletja zgodovinsko znana tovorna pot, ki je vezala Italijo z Bohinjem. Na bohinjski strani vodi od Bistrice čez široki Laz, potem se zavije vzhodno pod Črnim vrhom, dokler ne pride do takozvanih Kaluž, od koder naprej proti vrhu se počasi strne z našo krajšo potjo od Bistrice Čez Ravne. Kakor je ta pot na bohinjski strani še precej dobro vijugasto izpeljana in do meter široka, toliko težavnejša, ponekodi tudi naravnost nevarna pa je nizdol od vrha proti Podbrdu. Tu mislim namreč na pot kot tovorno pot, za izurjene pešce ni nič kaj posebnega tudi ne na tolminsko stran. Na Kalužah se ti nudi diven razgled na raz-orano triglavsko skalovito morje in na ves divje - romantičen Bohinj. Od tod pridemo kmalu na ravniške planote «za malim Vrhom», kjer so svoj čas počivali tovori, prišedši iz
Kernovi gostilni.   Ker je bil v marsikaterem oziru zanimiv, bo prav, če podamo kratko poročilo.   Po otvoritvi in pozdravu naznanja predsednik g. Andrej Kmet, da je v družbeni drevesnici  napravil letošnji zgodnji sneg in pa rovka veliko škodo; kot oskrbnik drevesnice poda'tudi račun o nji. Dalje pravi, naj vsakdo, ki bode rabil društveno stiskalnico, sadni rezač (nekak sadni mlin domačega gorenjskega umotvora) dobro osnaži in umije. Pri poročilu o slamorezalnici, katera se je letošnje leto kupila, vname se daljša debata, posebno o računu, kar se je ž njo zaslužilo. Končno se sklene soglasno na predlog gosp. J. Lapajnela, da se račun, kar se je s slamo-reznieo zaslužilo,  to leto ne odobri, odbor naj ga korenito pregleda ter zahteva od do-tičnika, ki mu je bila v oskrbo izročena, pojasnil in čez mesec dni naj se skliče nov občni zbor ter temu predloži račun v potrditev. Gosp. K. Mahkota dodatno predlaga, naj se natanko uredi in določi plača ter slučajna popravila med odborom in rezcem. Kakor smo slišali iz poročila, ima podružnica več dohodka od žitočistilnika ali trijerja, namreč 25 K, kakor od slamoreznice. To bi bilo lepo gospodarstvo!  Podružnica ima v svoji lasti:  drevesnico, žitočistilnik, dvoje travniških bran, pijug osipovalnik, sadno stiskalnico, stroj za sadje mleti, oziroma raz-rezavati, slamoreznico z gtpelnom. Članov šteje okrog 50.   Podružnični člani prebivajo v vaseh po ravnini županstva Cerklje in v vaseh Vele^ovo in Praprotna polica. K točki razni predlogi predlaga J. Jenko ml.; I. Podružnica si naj ustanovi javno kmetijsko knjižnico, kamor naj spadajo spisi iz raznih kmetijskih strok in zakonodaja.  II. Podružnica   naj  vpelje kmetijska predavanja. Vsako leto naj povabi kakega strokovnjaka ali potovalnega učitelja ob priliki občnega zbora in povabi ljudstvo skupaj z razglasitvijo pred cerkvijo.  Sklene se soglasno in z navdušenjem, naj se priredi javno predavanje o priliki zopetnega (dopolnilnega občnega zbora meseca januarja o koristi mlekarskih zadrug, katero se splošno želi, pri kateri priliki naj se izvoli definitivni, pravi odbor, ki registrira zadrugo. V pripravljalni odbor dotlej so izvoljeni na predlog K. Mahkota: ves podružnični odbor, zraven teh še: Fr. Kepic iz Gerkljan, Fr. Kepic in Jos. Jenko ml., oba iz Zg. Brnikov.   III. predlog se je glasil: Občni zbor kmetijske podružnice naj izvoli
Laškega in kjer so napajali težke tovorne konje. Naprej grede nas kaj mikavno vabi zelena gošča prijetnega gozda. Dober četrt ure pod vrhom, pravijo da smo <na Laškem*, kar se pa seveda ne sme vzeti za resno. Raz sedlo nimaš prej nobenega daljnega razgleda nego, ko smo že na drugi strani, res že na pristni tolminski, oziroma primorski meji, na takozvanih «šancah», od koder se ti nudi res zanimanja vreden, diven razgled po vzhodni kranjski meji in južni Primorski, Goriški; neposredno doli pod teboj Podbrdo, Tolminsko, Soča i. t.d. Toda če hočemo prav v kratkem obiskati še Črno prst in od tod Bohinjsko jezero, treba se nam je podvizati; med potjo pa se lahko pogovorimo o zgodovinski znamenitosti, kako so stari Bohinjci tovorili preko Baškega sedla. Vrnimo se tovej nazaj pruKo Črnega Vrha. Dalje prih.
1. priloga „Gorenjcu" St 52 iz 1.1905.
odsek petih članov, ki naj prouči napravo živinske zavarovalnice podružničnega okrožja za govejo živino in poroča o tem občnem zboru prihodnje leto. K. Mahkota nasvetuje, naj predlagatelj sam to prouči in poroča. Sprejelo. Pri zadnji točki dnevr«»ga reda: »Pobiranje Članarine« se je priglasilo 7 novih članov. Končno se g. predsednik zahvali udeležencem za veliko udeležbo ter zaključi občni zbor.
— Zanimivo je le, da so somišljeniki nasprotnih se strank bili med seboj edini in je znamenje, da kmetje v potrebah za kmetijstvo koristnih lahko v miru zborujejo, če ni vmes kakega samopašneža, ki dela stezo.
— Najzanimivejše je šele, da sedanja naša duhovščina nima niti enega zastopnika, ki bi bil član podružnice. Pa kako radi pravijo, da so prijatelji kmetov. »Ježev* Zane bi rekel: <Nej na gteja*. Kdo bi to verjel, ko dejanja vse drugače govoie. Sveto pismo pravi nekje: Ne sodite jib po besedi temveč po dejanju; in evangelij: Ne listi, ki pravi: »Gospod, gospod!* pojde v nebeško kraljestvo, temveč oni, ki izpolnijo voljo nebeškega rčeta. To se razume: Ne oni, ki samo pravi, mi smo za kmeta, mu pomagamo i. t. d., pri tem pa roke drže križem, temveč mora dejanski pokazali z delom, da je za stvar res vnet, za kateio govori in s? poteguje.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Smovčev «voča» se bahajo okrog: •No, zdaj pa bodo \olitve, bomo mi zmagali, potom bom pa zopet ostal pri stari veljavi. Nobeden drug ne bode župan, kakor jaz.* Tako pravijo »voča* Smovc in tudi Poma-rančar v Preski tišči le njega. Nekateri klerikalni volilci pa so tudi že siti Smovca, zato pravijo, da bi bil bolj i za županu Zaje ali pa Golar. Kapelan Brajec pa pravi, da bi bil boljši za župana krojač Kokalj iz Rakovnika, ki je poic^no hud, če mu kdo reče: žlobudra. Take može imajo klerikalci v mislih za župana medvodske občine. Mi pa smo mnenja, da imajo klerikalci prav slabe ljudi v mislih, zakaj vsi ti so prave ničle proti Smovcu, ki nosi krono med župani, kar se tiče zapilij in kazni. Pomislite, Smovc je bil že 16krat kaznovan, kdo bi mu mogel biti vreden naslednik I
— Kakšne račune je imel Smovc pri občini, to pa nobeden ne ve. Lahko se pa reče, da je Smovc delal čudne reči z občinskim denarjem. Pri javni seji je dne 17. decembra rekel, da je dal za šolske potrebe v Sori podnačelniku krajnega šolskega sveta Franci tu Lušini iz Gosteč 600 K. To pa ni ies. Smovc se je zlagal, ker jih Lušina ni prejel.
— Kje pa je tistih 600 K, poštenjak Smovc? Pojasnila hočemo od Smovca, drugače lahko rečemo, da jih je vtaknil v svoj žep. Ko bi bili zadnji občinski odborniki kakšni možje, rekli bi Smovcu: Štoričke dosekanih in ukradenih smrek si pokrival z mahom, ne boš pa nam pokrival, kam si dal 600 K. Pa kaj se hoče, ker v občinskem svetu ima tudi poleg Smovca glavno komando preški Pomarančar, ki pa tudi s tujim denarjem ne dela tako. kakor delajo pošteni ljudje.
— Tudi ta človek, ki je krščen za Janeza in se piše jza Brenccta, kaj čudno dela s cerkvenim denarjem.
— Cerkvi v Preski je dne 2. julija 1899. leta umrla Marija Peterman zapustila 2539-54 K. Teb 2539 K 54 vin. pa ni nikjer in cerkveni ključarji v Preski nič ne vedo o tem denarju. Hoj, Brence, kje pa je ta denar? Ali je izuril v farško bisago, kakor že dosti drugega cenarja? Sorodniki umrle Marije Peterman vprašujejo, kaj je z denarjem, Brence in ključarji pc se nič ne zmenijo. Tako izgine denar, ki ga ljudje zapusle za cerkvene namene. Ako je Brence kakšen pošten človek, naj nam pojasni, kam je dejal ta denar, drugače sta on in Smovc dvojčka glede tega. Ljudje pa lahko izprevidijo iz tega, kakšni poštenjaki so ti ljudje, ki uče druge poštenosti. Smovc se tudi baha, da vsako leto dene v hranilnico en tisočak. Seveda ga lahko, ko kar tako izgine 600 K občinskega denarja. Brence pa lahko daje delavcem za cigare in žganje, ko tako izgine cerkveni denar. Ce bi liberalci tako sleparili Ijt.di, to bi vriščali klerikalci. Zato pa, če jc komu mar, da bi Smovca izgnali I županskega stola in od občinske blagajne, naj ga nikar ne voli. Taki ljudje, ki kradejo smreke, niso za župane; taki ljudje, ki s cerkvenim denarjem tako delajo, kakor Brence, tudi niso za odbornike!
— V Sori so na dan sv. Štefana daro vali v cerkvi ljudje ravno polovico manj, kakor druga leta.
— Klerikalci, ali veste, kaj je vzrok temu? Berceta, katerera so ljudje imeli radi, ni več v sorski cerkvi, zato pa tudi niso hoteli njt*govi prijatelji darovati, klerikalci pa tako ne dajo radi, k večjemu kakšen knof.
— Na pustni torek bode pobirala kapelanica Pustotarjov?» — bero. Kapelan Brajec bode nosi) bero v žaklju na rami za njo, krojač Žlobudra iz Rakovnika bode pa za njo govoril. Ljudje božji, le veliko bere pripravite za kapel,inico!
j službenimi razmerami, ki nadvladajo ves grosupeljski kolodvor že od začetka vseh začetkov. Za danes odložimo še podrobneji komentar tem opravičenim pritožbam, ker, kakor znano, imamo še tudi popolnoma v drugih zadevah spregovoriti tudi glede drugih kolodvorov resno besedo z železniškim ravnateljstvom v Beljaku. Opozarjamo pa svoje cenjene bralce, da so previdni, kadar se vozijo na tej progi, zlasti na postaji Grosuplje, kjer se opušča predpisano klicanje in aviziranje potnikov na odhajajoče vlake.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor se skliče zopet dne 23. januarja. Prva naloga bo odobritev trgovinskih pogodb, potem pa rekrulni kontingent
Na Ruskem je zopet tekla kri. V Moskvi je začela oborožena uslaja. Ustaši so napravili mnogo barikad, katere je vojaštvo razdejalo. Boj je bil tako hud, da je vojaštvo streljalo iz topov. Listi pišejo, da je okrog 2000 mrtvecev.
Witte in roški car. »Daily Telegiaph» poroča, da je predložila ruska prekucijska stranka carju pismo, v katerem dokazuje, da je car le še po imenu vladar. Ko je našel car na svoji mizi dopis, je očital Witteju, da je ponesrečil s svojo politiko. Med obema so padale 03tre besede in Wille je baje rekel: Veličanstvo, ne morem več rešiti vladarske rodbine. Bojim se, da se ljudstvo tudi ne more več rešiti, nakar je hitro zapustil carjevo sobo.
Novičar.
Dolenjske novice.
— Na Grosupljem je vlak ušel. Naše ožigosanje glede škandaloznih dogodlja-jev na grosupeljskem kolodvoru, kjer se sistematično opušča klicanje potnikov na posamezne na dve razni progi odhajajoče vlake, je koristilo komaj dva meseca. Na praznik sv. Štefana pa bi se potnikom večernega vlaka iz Ljubljane na Doitujsko 'stotako godilo, kakor onim zastopnikom, ki so svojčas morali ostati na grosupeljski postaji ter celo noč čakati na prihodnji vlak druzega dne dopoldan. Kakor takrat, tako se je tudi sedaj potnikom reklo, da ima vlak 12 minut odmora, in kakor takrat, tako jo je odpihal tudi sedaj že po 8 minutah brez potnikov, ki so bili tačas v restavraciji. In kakor takrat, tako tudi sedaj ni nihče aviziral odhoda vlakov, nihče ni klical ne na peronu, gotovo pa ne v kolodvorski restavraciji. Ko je kacih 10 Novomeščanov hotelo stopiti nazaj v svoje kupeje, so imeli čast gledati — za vlakom. Kaj korajžno, kar sicer ni njegova navada, jo je «pihal» proti Novem mestu. Kar ie bilo zaostalih potnikov, se je spustilo v divjem begu za vlakom. In glejte — ujeli so ga! Vlak se je ustavil in bil celo tako prijazen, da je počakal vseh zaostalih potnikov, ki so seveda še sedaj kar očarani nad vzornimi
Slovenci, ganite se! Minuli četrtek bi se imela vsed poziva okrajnega glavarstva v Radovljici vršiti volitev novega krajnega šolskega sveta na Sav: pri Jesenicah, h kateri sta bila povabljena občinska odbora na Koroški Beli in na Jesenicah. Pa občinski odbor koroškobelski, ki je bil polnoštevilno zbran, ni hotel voliti, ravno tako so tudi narodni odborniki jeseniški po svojem zastopniku izjavili, da ne bodo volili novega Krajnega šolskega sveta za Savo. Seja občinskega odbora na Jesenicah ni bila sklepčna, ker se je udeležilo taiste le 10 odbornikov. Vkljub temu je navzoči okrajni gla.ar radovljiški Delela odredil vsled ukaza Lukmana volitev. Videli smo to pot, kako je sicer mehki okrajni glavar, ki se pusti v vseh stvareh voditi po mogočnem nemško-klerikalnem komisarčku Žitniku, rohnel nad zbranimi koroško-belskimi kmeti, pa je naletel na hud odpor. Govorimo odkrito, da je pravi škandal, kako očividno se je naša vlado vdinjala v službo Lukmanu in nemštvu. Prihodnjič hočemo o tem dejstvu, ko dobimo natančnejša poročila, govoriti obširneje in poročati o tej velezanimivi seji. Na eno pa opozarjamo že danes, da bo tudi slovenska, sicer mirna kri, po takem nečuvenem postopanju vladinovcev in njih mamelukov resnično prikipela do vrhunca. Slovenec si bode moral poiskati pravico, ako se mu bode teptala na ta način, sam že na kak način.
Nobenih novoletnih darili Tudi letos so trgovci v Kranju sklenili, da se popolnoma ustavijo običajna novoletna in vsa pod kakim diugim naslovom dana darila, ki pre-
sezajo vrednost 20 vin., bodisi v blagu, gotovini ali tako zvanem konsutnnein popustu, zato pa hočejo darovati primerno svoto v dobrodelne namene.
Ljudska predavanja v Kranju. Četrto ljudsko predavanje •« vrši v četrtek dne 4> januarja 1900 ob 7. uri zvečer v fizikalni dvorani tukajšnje gimnazije. Predava g. prof. dr. Vladimir H orle: O kemiji. Dolžnost zavodnrga občinstva je, da se predavanja udel< ti v obilnem številu.
Opozarjamo na jutrišnjo Sil vest rovo veselico tukajšnje narodne čitalnice v Kranju.
Veselice. Društvo »Triglav* v Radovljici priredi dne 81. decembra 1906 v pritličnih prostorih (desna stran) radovljiške graščine Silvestrov obenem A. Linhartov večer. — Zabavni večer priredi telov, društvo «Sokol» v Kranjski gori dne BI. decembra t. 1. v prostorih UoUvla »Razor*. — Silvestrov večer priredi telov. dru&vo «Sokol» na Jesenicah v nedeljo dno 81. decembra 1,1, v sokolski telovadnici.
Občni zbor gasilnega društva v Kranja.
Dne 26. t. m. ob pol 11. uri dopoldne je imelo tukajšnje gasilno društvo svoj občni zbor, kojega se je udeležilo lepo število članov. G. načelnik Sajovic otvori ob določeni uri občni zbor ter pozdravi navzočega gosp. župana Karola Šavnika. Spominja se umrlih članov, in pozove navzoče, da se v znak so-žalja dvignejo raz sedežev. Iz poročila tajnika povzamemo, da je gasilno društvo v letošnjem letu večkrat pomagalo uspešno pri požarih in da je tudi skrbelo za izobrazbo moštva s tem, da jc prirejalo večkrat vaje. Poročilo blagajnika nam je podalo podatke, iz katerih je posneti, da je stanje blagajne kljub temu, da se je nabavilo več novega orodja, zelo povoljno. Nato se je vršila nadomestna volitev podnačelnika, kojim je bil soglasno izvoljen g. Edmund Rooss, ter tajnika, kojim je bil izvoljen gosp. Mak s o Nitsch. Končno se je ob splošnem navdušenju izvršil za tukajšnje gasilno društvo pre-zasluženi župan Karel Šavnik častnim članom, na kar je gosp. načelnik s trikratnimi »Zivio»-klici na cesarja zaključil občni zbor. Zvečer je bila v gostilni g. Šu-mija pogostitev moštva.
Silvestrovo veselico priredi čitalnica v Škofji Loki v lastnih prostorih svojim članom in njih rodbinam. Spored: 1. E. Ademič: V gozdu, mešan zbor. 2. Dramatična slika s petjem in godbo. 3. Dr. Ipavic: Planinska roža, moški zbor. 4. O. Dev: a) Po zimi pa rožice ne cveto, b) Kako t' bom ljubila, c) Jaz sem Lončičev Jurij, narodna, mešan zbor. 5. A. Kubišta: Gorenjska, loški šramelji. 6. O. Dev: a) Furmanska, b) Oj, tam za goro, narodna, mešan zbor. 7. Radikalno ozdravljenje, burka v enem dejanju. 8. Valček, loški šramelji. 9. 0. Dev: a) Vinska zdra-vica, b) Kaj sem prislužil, narodna, mešan zbor. 10. H. Vogrič: Lahko noč, moški zbor. 11. Živa podoba. 12. Ples. — Med posameznimi točkami šaljiva tombola in šaljiva tombola in šaljiva pošta. — Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina prosta. Vstop dovoljen članom, rodbinam, po njih vpeljanim gostom ter vabljenim. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Darila za naravoslovni kabinet tukajšnje gimnazije. G. Ivan Novak, gostilničar in posestnik v Kranju, je daroval naravoslovnemu kabinetu   lep   eksemlar   planinskega orla
(aqiula ihrviieloi), ki ga je bil sam ustrelil na svojem lovu pri Ribnici. Ker jo žal ta kraljeva ptica v naših krajih skoraj popolnoma izginila, jo ta tem večje večje vrednosti. - Istotako jo podaril g. Dolenc iz Škofje Loko obsežno zbirko hribovin, ki so se izkopalo pri gnidnji predora pri Hrušici, In ki so karakteristične za razne geološke plasti tega predora; v zbirki .se nahajajo tudi na oni strani brušeni kamni raznih vrst, ki so se rabili za predorov obok. —
Umrl je v Tržiču dne 27. decembra ob treh zjutraj po dolgi in mučni bolezni on<lotni nadučitelj gospod Josip Krngl. Pokojni je bil rojen v Tolminu na Primorskem. Po dokončanih gimnazijskih študijah se je posvetil uči-teljstvu. Prva njeg-na služba je bila v VVald-hcrrjevem zavodu, kjer je učitcjjeval pel let. Leta 1S78. jc bil poklican v Kočevje, leto pozneje pa v Tržič. Tu je kot učitelj in nato kot voditelj šlirirazredne deške in sliriiazredne dekliško šole služboval, torej 27 let. Bil je vnet učitelj in kolegijalon tovariš, zato ga je ludi učiteljsko kranjskega okraja ponovno izbralo svojim zastopnikom v okrajni šolski svet. L. 1894. jo b'! imenovan od vlade c. kr. nadzornikom za kranjski in radovljiški okraj, toda tega mesta ni vsprejel. Kot učitelj stare šole sicer ni bil naš pristaš, ker tudi politično sploh ni bil delaven, a bil je zlasti kot zastopnik učiteljslva topel in odločen zagovornik učitelj -kini težnjam. — Včeraj ga je spremil k zadnjemu počitku skoro ves Tržič. Pred šolo mu je zapelo žalostinko tržfcko izobraževalno društvo, ob grobu pa se je pevski zbor bralnega društva, pomnožen z nekaterimi učitelji, poslovil od njega s prelepo nagrobnico »Mrtvaški bledi angelj>. Blag mu bodi spomin!
Ofer za škofove zavode se jc obnesel na Marijin praznik v Kranju tako slabo, da bi ga klerikalni odiialci, če bi se le dalo, najraje popolnoma zamolčali. So pač verniki v tem oziru pametnejši kakor pa njih župnik. Lepe vabilne besede kranjskega dekana so imele tako malo privlačne moči, da da je moral iti cerkovnik na komando ljudi po cerkvi priganjat, naj vendar polože vsaj mal dar škofovim zavodom na oltar. Pri naših malkotenlnili klerikalcih pa je že mogoče, da bodo hoteli tudi to, za nje tako sramotilno dejstvo, utajiti. Klerikalni profesorji govore v zadnjem sobotnem »Slovencu« nekaj o logiki in oprti na to svojo logiko iščejo pisca onih vrst med analfabetnimi vajenci. Nam se nikakor ne zdi njih postopanje logično, da delajo z vsakim svojim korakom proti napredku mesta, v katerem imajo svojo službo, še manj logično pa je, da delajo v Kranju na čelu prononsiranih klerikalcev za škofove zavode, med tem ko nazaduje število dijakov one gimnazije, kjer so nekateri še provizorično. drugi pa v največjo škodo mesta že definitivno nastavljeni. Logika pa taka!
V Kranjski gori je pograbila smrtna kosa vrlega narodnjaka g. Frana Budineka.
„Naš tujski promet". Zadnja številka »Planinskega Vestnika* doslovno ponatisnila naš, pod tem zaglavjem priobčeni članek. Ostali slovenski listi bi bili tudi lahko ponatisnili ta članek; težko, da bi bilo kaj škodovalo.
Telovadno društvo „Tržiški Sokol" sklicuje svoj tretji občni zbor v soboto dne G. prosinca 190G ob tretji uri popoldan v gostilniških prostorih g. Pernotove.
X. redni občni zbor »Gorenjskega Sokola* se vrši v petek dne 6. januarja v gostilni g. P. Mayrja.   Več prihodnjič.
Podpore gasilnim društvom na Gorenjskem za leto 1906 je podelil deželni odbor tako, da dobo po 200 K: Gameljni, Šmartno. Tacen, Ljub.io, Hibno, Vodice, Begunje, Rateče, Bohinjsk,- Bistrica, Škofja Loka, Bled, Moravče, Motnik, Stražišče, Kranjska gora; po 175 K: Pirniče, Stara Loka, Bohinjska Bela, Koroška Bela, Trata-Gorenja va=, Jezica, Kropa, Mojstrana; po 150 K: Brezmca, Domžale, Srednja vas v Bohinju, Mošnje, Vižmarje, Komenda, Šenčur pri Kranju; po 100 K: Št. Vid pri Ljubljani, Dovje, Spodnja Šiška, Kamna gorica, Gorje, Železniki, Dob in Voglje.
Književnost.
Razpis častnih nagrad družbe sv. Mohorja. Odbor družbe sv. Mohorja naznanja, da jo obrok za dopošiljnnje rokopisov na razpis od dne 17. grudna 1904 podaljšal do dne 30. aprila 1906.
Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za I. I90G je te dni izšel. Posvečen je tako rekoč pesniku dr. Fr. Prešernu. Družbeni predsednik je objavil: Dva Prešernova rokopisa. Izmed drobnosti o Prešernu, je zanimiv spis: Igra »Prešernin*. Pisatelj nam podaja kratko vsebino to zanimive igro, ki se je našla v zapuščini pok. pisateljice Lujize Pcsjakovc. — Vestnik pa podaja natančno poročilo o delovanju te družbe, o skupščini v Št. Jurju ob juž. žel. in organizaciji te družbe, ki ima 161 podružnic. Žal, da so le nekatere med njimi delavne, če bi pa vse storile svojo narodno dolžnost, bi bila družba sv. Cirila in Metoda na trdnih nogah.
Žepni koledar za slovenske delavce za 1. 1906. Izdali in založili »Naši zapiski* v Ljubljani. V platno vezan stano 72 vin, po pošti 10 vin. več.
Družba sv. Mohorja. Leta 1905 je štela družba 83.572 udov, 1026 manj nego prejšnje leto. V številu udov so napredovale: ljubljanska škofija za 535 udov, Amerika za 245 udov, Afrika za 57 udov, in 4 druge škofije za 122 udov. - Nazadovale pa so: goriška škofija za 257 udov, krška za 33 udov, la-vantinska za 1277 udov, tržaško-kopiska za 259 udov, sekovska za 44 udov, somboteljska za 67 udov, zagrebška za 15 udov, videmska za 8 udov in razni kraji za 125 udov. — Koncem leta 1905 so razposlali med ude ogromno število 501.43 2 k nj i g. V vseh letih svojega obstanka pa je družba razdelila med člane 10,309.060 knjig (deset milijonov, tristoindevettisoč in šestdeset knjig.)
Za leto 1906 izda družba te-lc knjige:
1. Zgodbe sv. pisma, H, del. Zgodbe novega zakona. Spisuje dr. Janez Ev. Krek. 13, snopič.
2. Cerkveni molitvenik.
S. Pri severnih Slovanih. Potopi«. Spisal Jožef Lavtižar.
4. Lešniki. Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar. Knjiga bo obsegala: pesmice, igrokaze, živalske pogovore, povest Pavle in spomine iz mladega življenja pisatelja samega in njegovega prijatelja in rojaka, znanega pisatelja Franceta Levstika. Marsikaj zanimivega bo izvedela naša mladina iz mladeniških in dijaških let naših dveh slavnih in zaslužnih rojakov.
5. Uporniki. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Lah. (Slovenskih večernic 58. zvezek.
6. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1907.
Knjige, katere namerava izdati družba za prihodnje leto, bodo gotovo ugajale preprostemu ljudstvu in naši mladini. Zato pa je dolžnost vsakega našega narodnega rojaka, da pristopi k tej velekoristni družbi.
Glede knjig bi omenili samo eno. Naša misel je ta, da bi na leto zadostovala po ena nabožna knjiga. Dokler izhajajo zgodbe, naj bi izostali molitveniki.
Družbin odbor ima najboljšo voljo. Dobro bi pa bilo, ako bi se v odbor privzelo tudi nekaj odbornikov iz drugih slovonskih dežel. Več oči več vidi. Družba bi s tem le pridobila, ustrezala bi lažje potrebam posameznih krajev in to bi gotovo zelo pomnožilo število njenih članov.
Darila.
Upravništvo našega lista je prejelo:
Na korist tukajšnje dijaške kuhinje sta se odkupila novoletnih voščil gospod in go?pa Greiser na Primskovem z zneskom 20 K. Znesek izročimo blagajniku dijaške kuhinje.
Novoletno odkupnino so plačale p. n. drtiUve-nice-dame ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju: Batagelj Alojzija, Bloudek Eliška, Bučar Nika, Chrobat Marija, Česen Marjeta, Dokler Ana, Engelman Marija, Florian Terezija, 61obocn<k Marija, Golob Katarina, Golob Maja, Hubad Ivana, Jezeršek Marija, Jugovič Ana, Jugovič Kranja, Jurman Emilija, Kalan Antonija, Kiriič Marij , Killer Mar ml. Kušar Marija, Kokalj IvaaVa, Komatar Tinca, Kone Tt režija, Korošec Marija, Kovač A., Krenner Leopoldina, Krenner Franja, Krisper Josipina, Kummer Ana, Lampe Marija, Larnpret Zora, Levičnik Marija, Likozar Mici, L'(far Ivanka, Majdič Matilda, Mayr Ana, Mayr Anica, Mayer Mici, Marenčič Marija, Matijašič Lcopoldina, Mi-klavčič Janja, Omersa Ana, Omersa Ivanka, Orehek Kornelija, Pavšlar Helena, Pavšlar Mariji, Pavšler Josipina, Pezdič Amalija, Pire Katarina, Pire Minka, Pire Mirni, Pire Olga, Pirnat Anica, Polak Marija, Pollak Marija, Prešeren Terezija, Prevc Marija, Punik Jo?.. Puppo Josipina, Rakove Marija, Rani Magda, Rooss Marija, Rebolj Ivana, Sajovic Anuša, Sajovic Ivana, Sajovic Karla, Suttner Pavla, Savnik Leopoldina, Sav-nik Marija, Šavnik Olga, Šinkovec Jerica, Šlempihar Ana, Šumi Marija, Ullrich Kadivojka, Valenčič Hermina, Varšek Katinka, Zupan Ana.
Novoletnih voščil so se odkupili na korist družbe sv. Cirila in Metoda naslednji člani kranjske moške podružnice gg.: Bloudek Bolča, Hu'ar Josip, Chrobat Fran, Dokler Anton, Fabiani Karol, Florian Karol, Globočnik dr. Edvard, 8rafcnaucr L, Heile dr. Vladi mir, Hlebs Ferdinand, Jane Ivan, Jarc Evgen, Jeršiuo-vie Anton, Kokalj Rudolf, Korošec Anton, Kovači-'-Janko, Krenner Josip, Kušar dr. Josip, Larnpret Ivan, Likozar Josip, Logar Josip, Majdič Janko, Mnjdič Vinko, Mayr Mavrilij, Mayr Peter, Omersa Fran slar., Omersa Fran ml., Omersa Viktor, Oiehek Anton, Pavšlar Tomo, Peterlin Anton, Pezdič Ivan, Pire Ciril, Pirnat Makao, Polak Ferdinand, Pogačnik Ivan, Pučnik Konrad, Puppo Karol, Rakove Ivan, Roosi Kdmund, Rooss Rudoif, Rozman Janko, Sajovic Janko, Sriiškar Alojzij. Šavnik Fran, Šavnik dr. Edvard, Šavnik Karol, Slamberger Anton, Štempihar dr. Valentin, Valenčič Ivan, Vindišar Kard ml.
Listnica uredništva.
Več dopisov smo morali odložiti za prihodnjič, Prosimo potrpljenja!
Gospodarstvo.
Tedennki sejem v Kranju da« 87. i. m.
Prignalo se je 100 glav goveje živine, 5 telet, G6 prašičev, — koz, — ovac, — buš, 50 kg pšenice K 9'—, prosa K 850, rž, K 7-50,- ovsa K 825, ajde K 7-50, fižol, rib-ničan K 13-—, koks K 14-—.
Loterijska sredka dne 23. decembra 1.1.
Trst :       3       7       16      45 (50
Današnji številki «Kmetovalca».
jc  priložena priloga
želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem. Tudi zanaprej najtopleje priporočam si. občinstvu svoj
moderni zdravstveni brivski salon.
Izdelujem tudi vsakovrstne izdelke iz las, kakor: kite, frizure i. t. d. Tudi se priporočam za maskiranje pri gledaliških igrah. — Kupujem lase na drobno in debelo.
Za mnogobrojni obisk in natočila se priporoča z velespoštovanjem
222-1 Anton Ebner
brivec in lasničar v Kranju.
KoVainica
z Vodno silo
sredi desetih vasi
se da v najem. 216~2
Mnogo zaslužka si pridobi konjski kovač, vešč v izdelovanju in popravi kmetskega orodja. Valed vodne tile Je pripravna tudi za večje podjetje.
Pojasnila daje Josip Primožič, posestnik v Pristavi, pOšta Tržič (Gorenjsko).
Poslano.*)
Mojo začasno odsotnost so porabili nekateri moji »dobri prijatelji* tako, da so me obrekovali s tem, da sem zapustil vse polno dolgov, pobegnil in jo potegnil čez lužo.
Gola laži
Zopet grem od tod — vsaj je vendar vsakemu dovoljeno iti po svojih opravkih — in bom bival v Paularo pri Vidmu na Laškem. To naznanjam zato, da moje bivališče vnovič ne ho «neznano*.
Od 2. januarja 1906 dalje bom pa stanoval deloma tu. deloma v svoji domovini; od spomladi do jeseni pa na Bledu, oziroma na Jesenicah,
Toliko v pojasnilo onim, ki imajo z menoj kaj opraviti.
Na Bledu, dne 23. decembra 1005.
Viktor Tolaisi
zidarski mojster
*) Za to poslano je nrcdnišlvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva zakon. 220—1
Kduf ljubi ¡.afc'i • In čokolado, toinu l.u.li ;>' i]"
Ivana Hoffo
mi i loli'-b v s'j'il. j i tor.j iihjIh/ii pro-»Viročn n koli MMirtMtl lil j. ob najbnU-Sun o'.n-u irrudno poceni
e.Ut«" tamo z Imanen Iran Hoff
In z levjo varstveno in.juho. /<J
Zavoji po Vikg90 vinarje. l?J . 'A fiO
I) li v«     p iv»>>U.
2     Zavarovalna družba proti ognju.
M Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. <■   Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najviše kon.esi-*a| jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako sli'no domačo zavarovalnico. x*g       Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
^| škoda, povzročena po ognja in streli
]3 na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travni--% Iki in poljski pridelki, dalje relo živina, ki je morda na pasi od itrele zadeta. Zavaro-<Hp valščina je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno če tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. J8       Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
^1 generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218 - 2
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta :
imorita 690 čev!Jev do'?i74 s'rok» UlblilUl 53 glob., nosi 22.250
nosi
Prvl: nUlulInO 53 glob., nosi 22.260 ton,
*»* Kaistrii lopi. Viktoria
g 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz
Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linie
Jr, Seunig, Ejubljana, piuMinsum.
61
6
4
72
tfegdlitv
104-81
Tonnies
lovarna za stroji:, železo in kovino-livnrna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žago   in vse
stroje za obdelovanje lesa. Franci s- turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vralilom. Sesalno-genera-I o r p k i plinski in o t o r i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Najbojje za zobe
lotin H vitkim i K. §tv,ii*<a Kranju.
Šivnlni stroji ii. koles;
Tovarniška zaloga
121 «54
Ivan Jax-a v Ljubljani
IVmafcka nesla 17
|MluorOča svoje BAJMj priznane
Šivalne stroj« in kolesa
■ «uiki s-; doposljejo na zahtevanjc zastonj.
Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih vse kraje sveta!
.r na
Urar in trgovec
H SUTTNER v Kranju
Št 502. Nikelnasta anker-remontoar-Roskopf, trpežno kolesje, gld. 2 45, enaka iz pravega srebra gld. 3 95, ista z dvojnatim tršim sre-briim močnim pokrovom gl. 650 in naprej.
priporoča svojo I zborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ttT, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-mega, Roskopf, UVania i. t. d.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski
i. t. d- najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno Je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
št. 505. Prava srebrna eilin-der-remontoar, trpežno kolesje in močni pokrovi, gld. 4'85, ista z dobrim ankc-r-kolesjem gld. 595 in naprej.
114-25
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom
»MERKUR* Peter Majdič
v Kranju
Zaloga najtrpeinejiih
voznih plaht in pokrival  Prodaja tomaževe žlindre
za komate.
posamezne števce .Gorenju'
prodajajo po 10 vin. v
Škof ji Loki g. M. Žigo n, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hmšici g. Štefan Pod pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek,
trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
MSHBfteocounv moh» cOncour«'
Z0b0- tehnični StCljČ
Oton Jcydl
pri g*, dr. E.aiobočniku
¥ Kranju
Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice št. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih ln kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Islotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-28
Narodna društva, nvedlte »Vseslovenski legltimacijski list", ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda I Naročila in infornaci-je naj se pošiljajo na naslov: Odsek na vseslovenski legltimacijski Ust, Dunaj VIII./1. Alserstrasse 7. II. 17.
Naznanilo,
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoron zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zda t no zvišati, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da sem se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane :aesarije po doni. »Kodelač* v Grabnu.
Nadejaje se, da me bode si. občinstvo še nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal
beležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Wohlgemuth
sedlar, pleskai in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. »72—11
prodaja vina.
imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah.
IVAN PUJMAH 189-10
vinogradnik in trgovec, Vodnjan-Dignano
Istra (c. kr. državne železnice).
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove ulice it.-*.
Stavbeno - umetno Id Icosstrulccilstco ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na niiro-dveru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-78
valj i čn i zastori (Rollbalkeii).
IasaSla je
»Dobra uharica"
%
spisala M i n k a V*asi če va
v založništvu Lavosl. Schwentner-Ja v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 E 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov i Janje najokupripravlsnojsih jedi domače in tuje kuhe, ima 3 flno koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnj;t.<kega sta-liSCa, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, Ana duma zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zarudi njene cene, ker ni nič dražja, nego mane nemške kuharske knjige. 10—61
ajBje^Sp^a|e^|pij^aja*aM> M<N^>»^K^M*^V^'%*'^^V^'%*'t^^V^X^M^^>^^^>^*^^^ ■
Pozor! Citaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj I
Slabemu moč!
Pakraske kapljioe in slavonska mmi, to tU
danes dve najprirjubljenejsl ljudski zdravili med naio dom, ker ta d »-a le k p delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter st» si odprla pot ua vse strani sveta. PakraJke kapljice: Delujejo i zvrst r.- uri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter ojstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjnjo mi žlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo v bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo ptoti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hisi. — Naj vsakdo naroči in nad vi: Peter Jurilii, lekarnar T Pakracu It. 107, Slavonija. — Denar se
121-20
'Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 ateklouičic (1 ducat) 6 K, 24 stekleničic (t ducata) 8 K 60 v, 36 steUeničic (3 ducati) 12 K 40 V, iti stekleničic i4 ducati 16 K, SO stekleničk' (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska sel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlj'1, bolečioam v prsih, zauiolklosti, hripavosu' v gilu. Užkemu dihanju, astmi, proti ho-ilenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vieli, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena jc sledeča (franko ua vsako poHo): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 Vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh stekleni« se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija.
Ip«>yayg^4^>sje%^a^is*a»jsi> a^e^*js^N% > tft^f^0^t^^lf^0^i^00^i/^^t^t^0f^/^0^f^0^/tt^
pošilja naprej ali s polnim povzetjem.
1
O A
Z
•O
r
z
TapetniK in preprojar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad LJubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-66
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln eene priporoča m-26
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
v LJubljani.
M,
Najcenejša in najhitrejša vožnja Je s parnlki
jBevernonemškogfa Uoyda'
iz Bremena »v ]tfew-york
s cesarskimi brzopamiki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pa-nike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVCAR-JU v Kolodvorskih ullcaii it 35
nasproti obč. znano gostilne «Pri starem Tiilerju».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi nasi društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez Gal de* t on. Odhc.l na tej progi iz Hr. mena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele svet', kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—9
Ijaljor: ure, Verižice, zapestnice, brošlje, obesi,*, »bane tudi z brilanitiittii Kamni i. t. i
priporoča po prav nizkih cenah v veliki izberi #<š<š<š<š<š^<š
Cene nižje kakor poisod drugod!
Razpošiljanje blaga na vse dele sveta. Velik nov cenik zastonj in poštnine prosto.
217-8
Ud*)« konsorcij «QortBJct».
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lamprata v Ksaftju.