Posamezni Izvod 30 grolev, mese&ia naročnina t litina? 1 J Roke podali smo sl, ki živimo na zemeljski obli, ki skupno trpimo pod Jarmom nasilja; — ne bomo ugnanl v borbi za pravdo, dokler nam ob strani stojijo milijoni, ki ramo ob rami s kladivom in srpom borijo se z nami L- -I* iV. Celovec, v soboto 5.111. 1949 Štev. 1f/<202) y 8» tnatcc - ptavttik ieM Leto za letom proslavljamo 8. marca mednarodni dan žena, dan prebujenja, rasti in enotnosti demokratičnega ženskega gibanja po vsem svetu. Osmi marec, praznik žene, je zaradi tega dan, ko žene, borke za pravičen in trajen mir, za demokracijo, svobodo in lepšo in srečnejšo bodočnost sebi in svojim otrokom, polagajo račun svojega dela, svojih uspehov in si začrtajo nove smernice, postavijo nove naloge za bodoče delo. V današnjem času, ko sta se v svetu jasno Izkristalizirala dva tabora, tabor miru in demokracije na eni strani in tabor imperialistov in lažidemokracije na drugi strani se tudi pred demokratično žensko gibanje postavljajo odgovarjajoče naloge, ki tudi prazniku žena dajejo odgovarjajočo vsebino. 8. marec praznujejo enakopravne žene Sovjetske zveze, nove Jugoslavije in držav ljudskih demokracij v znamenju udejstvovanja žene na vseh področjih javnega življenja. Žene naše matične domovine Jugoslavije praznujejo 8. marec v zavesti doseženih ogromnih uspehov v obnovi in izgradnji svoje domovine, v zavesti deleža, ki ga doprinašajo za izpolnitev vel. petletnega plana, za izgradnjo socialistične družbene ureditve. Žene Jugoslavije, ki se kot enakopravni faktor vključujejo v proizvodnjo, pomagajo pri izgradnji novih tovarn, soustvarjajo nove elektrarne, železnice, ceste in sodelujejo v celotnem javnem in političnem življenju, se danes v še večji meri zavedajo velikih pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Še bolj kot kdaj prej se zavedajo, da je bila narodnoosvobodilna borba tista, ki je odvrgla jarem ženske neenakopravnosti, odvrgla zastarelo, privzgojeno kapitalistično miselnost o ženski nemoči in nesposobnosti, da bi sodelovala v celokupnem javnem življenju, Zato daje svobodna žena v FLRJ danes svoji domovini tolikšno pomoč v izgradnjo nove, lepše bodočnosti, zato se s tako odločnostjo bori proti vsem, ki bi hoteli povrniti staro, ki netijo novo vojno, ki se borijo proti mednarodnemu sporazumevanju in .sodelovanju. Žene v kapitalističnih državah praznujejo 8. marec v znamenju krepitve revolucionarnih sil, v znamenju popacane borbe proti izkoriščevalcem in sovražnikom delovnega ljudstva. V kolonialnih in polkolonialnih deželah pa se letošnji 8. marec praznuje v ogročeni borbi proti imperialističnemu zatiranju. Žene Kitajske, Grčije, Španije in drugih dežel se vključujejo v narodnoosvobodilna gibama svojih domovin, kd iz dneva v dan majejo stebre imperialističnemu gospodstvu v teh državah in delovnemu ljudstvu prinašajo svobodo. Doprinos žena v tej borbi ie znak njihove politične zrelosti, je dokaz, da se zavedajo, da s svojo borbo krepijo tabor napredka in miru in svojim otrokom ustvarjajo lepšo in srečnejoš bodočnost Tudi žene Slovenske Koroške proslavljamo 8. marec v jeku težke borbe za dosego naših zakonitih zahtev. Letošnji osmi marec proslavljamo v času, ko v Londonu namestniki zunanjih ministrov razpravljajo o avstrijski mirovni pogodbi, ko odločajo o usodi koroških Slovencev. V tej borbi, ki jo vodimo za pravično rešitev koroškega vprašanja, za konec ponemčevanja, zatiranja in preganjanja, za svoboden^ razvoj in enakopravnost, nismo sami. Naše zahteve so zahteve naše domovine in te zahteve podpira Sovjetska zveza, podpira jih ves demokratični svet, kajti samo s priključitvijo Slovenske Koroške ali na temelju novih priucipieinih jugoslovanskih predlogov je mogoče rešiti vprašanje Slovenske Koroške, je mogoče popraviti veliko krivico, ki so nam jo prizadejali, je mogoče picpicčiti n-'dji'cva-njo sedanjega režima poucuLcvau,a m za- Lazi so njihovi argumenti Tiskovna konferenca koroških Slovencev na Dunaju Dunaj, 3. marca 1949. — Ker zastopniki koroških Slovencev niso imeli možnosti, da pred zastopniki zunanjih ministrov v Londonu Izpovejo svoje zahteve in odgovorijo na lažnive trditve avstriiskega zunanjega ministra dr. Gruberja, je bila danes ob 16. uri na Dunaju tiskovna konferenca, ki jo je sklical g’avni urednik Slovenskega vestnika tov. Franjo Ogris. Na konferenco so bili vabljeni novinarji inozemskega in avstrijskega tiska, ki so se povabilu odzvali v velikem števMu. Za konferenco so se zelo zanimali, kar je prišlo do izraza tudi v tem. da so k izvajanjem referenta stavili številna dodatna vprašanja. Sekretar Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško tov. Andrej Haderlao, ki je v svojem referatu informiral novinarje o resničnem položaju koroških Slovencev, je dejal: Odkar so v Londonu spet pričeli raz-pravliatl o mirovni pogodbi za Avstrijo, je vprašanje Slovenske Korošake znova v ospredju javnega Interesa. Glede na dejstvo, da je bila avstrijska vlada, ki je s svojo noto z dne 6. decembra preteklega leta zaprosila št'ri velesile, da spet pričnejo s pogajanji, bi bilo pričakovati, da bo tudi pripravljena, da doprinese svoj del k sporazumu, pravični in demokratični rešitvi še odprtih vprašanj avstrijske mirovne pogodbe. Čim pa so posebni pooblaščenci štirih zunanjih ministrov po pregledu š,c odprtih problemov prišli do konkretnega obravnavanja vprašanja meje, se je kaj kmalu pokazalo, da avstrijska vlada slej ko prej vztraja na stališču, ki ga nikakor ne moremo gledati kot miroljubni doprinos k rešitvi tega za bodočo usodo koroških Slovencev žlv-ljenisko važnega problema. Medtem ko je jugoslovanski zastopnik dr. Bebler po natančnem obektivuem orf-su sedanjih neznosnih političnih, kulturnih in gospodarskih razmer na Slovenskem Koroškem s svojim znanim kompromisnim predlogom, ki unošteva najosnovnejše zahteve koroških Slovencev po nacionalni svobodi in enakopravnosti, jasno izrazil željo in dobro volio Jugoslavije, da je v svojem prizadevaniu za dobre sosedne odnose in za utrditev svetovnega miru pripravljena, da prevzame nase težke žrtve, smo v izvajanjih avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja pogrešali vsako resnično pripravljenost za sporazum in vsak smisel za pravičnost. Na osnovi izkušenj, ki so si jih koroški Slovenci pridobili za časa obstoja nrve avstrijske republike in v štirih letih po zlomu nacifa-šizma, moremo označiti izvajanja dr. Gnt-ber'a samo kot to, kar so v resnici: zavijanje dejstev, ki jih ni mogoče soraviti v sklad z resnico in stvarnostjo in ki imajo za cilj, da pred svetovno javnostjo zakrijejo desetletja tra!aiočo germanizato-rično politiko in maskirajo nadaljnje ger-manizatorične tendence. Čeprav Izvajanja dr. Gruberja niso vsebovala nobenih novih vidikov in so bila več ali manj na liniji znanih obrabljenih starih fraz, katerih se z avstrijske strani vsied pomanjkanja prepričljivih in novih argumentov vedno spet poslužujejo, bi na nekatere njegove trditve kljub temu odgovorili. Slovenska Koroška ni le pojem temveč dejstvo Dr. Gruber je zanikal obstoj strnjeno naseljenega slovenskega ožemi'a in operiral s številkami ljudskih štetij, ki nikakor ne morejo vzdrževati objektivne kritike. Kdor prakso pri uradnih ljudskih štetjih le nekoliko pozna, ve, da je na rezultate teh štetij vplival politični in gospodarski pritisk, ki so ga izvajali, in druge mahinacije. Kakor je znano, so koroški Slovenci 1934. leta vložili pritožbo Pri Zvezi narodov v Ženevi prav proti onemu ljudskemu štetju, na katerega se je skliceval dr. Gruber. V procesu proti znanemu nacističnemu in vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu, ki je fungiral kot strokovnjak in tradicionalni ljudsko-politični svetovalec vseh koroških deželnih vlad pred nacističnim režimom in ki sta ga potem Himmler in koroški gaulajtar poverila z vodstvom ukrepov za iztrebi'cnie koroških Slovencev, je bilo ugotovljeno, da je bilo za deloma izvedeno nasilno izselitev predvidenih skupno 50 001) koroških Slovencev, torej število, ki je še enkrat tako visoko kot je bilo število, ki ie bilo ugotovljeno osem let prej pri urad- nem ljudskem štetju in s katerim se danes dr. Gruber še upa operirati. Celo britanska zasedbena sila, ki jo dr. Gruber kliče kot glavno pričo za svoja izvajanja in ki se je doslej napram koroškim Slovencem izkazala vse prej kot nepristranska, je v tedniku, ki ga izdaja britanska obveščevalna služba v slovenskem jeziku, navedla število Slovencev dvakrat in trikrat tako visoko kot Gruber v Londonu. Da etnična meja v nasprotju s trditvami dr. Gruberja nedvomno obstoja in da označbo Slovenska Koroška utemeljuj dejstvo, da obstoja strnjeno naseljeno s'o-vensko ozemlje, dokazujejo med drugim tudi nacistični nasilni ukrepi proti koroškim Slovencem, ki so obsegali prav to področje. V nekem aktu nacističnega Gau-grenzlandamta štev. 3 G-WA z dne 15. aprila 1941 je b;lo to področje na zapa-du in severu takole obmejeno: Modrima ves, Šmohor, Dobrač, Beljak, Osojske Ture, Celovec, Škofji dvor, Pustrica !n Labud. Ta črta, ki so jo potegnili najhujši sovražniki koroških Slovencev, se dejansko skoraj popolnoma vjema s črto, ki 'oči strnjeno naseljeno slovensko od strnjeno naseljenega avstrijskega ozemlja na Koroškem. Na tem ozemlju so nacisti nabijali na hiše in vrata lepake in napise; »KSrntner sprich deutsch!«. na tem ozemlju so izvedli nasilno izselitev, tukaj so s silo zatrli slovenske organizacije, iz tega ozemlja so pregnali slovenske duhovnike, na tem ozemlju so se koroški Slovenci kot partizani borili pod vrhovnim poveljstvom maršala Tita proti nemškemu la-šizmu in so za svobodo in enakopravnost slovenskega ljudstva žrtvovali svoja življenja. To so dejstva, ki jih ne mere splaviti s sveta niti avstrijski zunanji minister, niti neka vladna izjava, najmanj pa namestnik deželnega glavarja Koroške s tem, da enostavno negira obstoj strnjenega slovenskega ozemlja. Le malo je znano. da je britanska obveščevalna slu'ba svoječasno izdala album s primernim predgovorom in prvotnim naslovom »Slovenska Koroška v sliki«, ki pa je piišei v javno prodajo šele, ko so izšli izvodi in ko je črtala predgovor in spremenila naslov v »Album Koroške«. Celo v najnovelši avstrijski literaturi, ki vsaj nekoliko objektivno obravnava nacionalne problema Koroške, n. pr. v časniku »Weg und Ziel«» je govora o strnjeno naseljenem s’ovci-skem ozemlju na Koroškem. To je le nekaj primerov, ki postavljajo nasprotne trditve dr. Gruberja v pravo luč. 1920 ni šle za Avstriio marveč za Veliko Nemčijo argumentom dr. Gru- Slovenske Koroške, predvsem južno in d©- K priljubljenim berja proti pravični rešitvi koroškega mejnega in narodnostnega vprašanja spada tudi stereotipno sklicevanje na tako imenovani plebiscit leta 1920, ki baje velja za večne čase. Ne glede na to, da po desetletja trajajočem načrtnem raznarodovanju plebiscit nikoli ne more predstavljati demokratične rešitve, ker more v svojem rezultatu v najboljšem primeru prikazovati že doseženo stopnjo raznarodovanja, je treba poudariti, da je bila ob plebiscitu leta 1920 v precejšnjem deiu tiranja slovenskega naroda na Koroškem. Zato še vnaprej ne bomo popustili v zahtevali, da se koroškim Slovencem omogoči svoboden razvoj. Z druge strani pa bomo še vnaprej dokazovale našo trdno povezanost z demokratičnim gibanjem žena vsega sveta, še v naprej se bomo skupno z ostalimi in nam sosednimi in naprednimi ženskimi gibanji vzttano borile za osnovne demokratične pravice. Zato bo letošnji 8. marec borbena manifestacija slovenskili žena za pravično rešitev vprašanja Slovenske Koroške. Naj-pravičnejša rešitev pa je priVueitev k Titovi Jugoslaviji. Pravico do teh zalite/ smo si slovenske žene priborile že v preteklosti, posebno pa še v narodnoosvobodilni borbi slovenskega ljudstva na Koroškem, v okviru Osvobodilne fronte. Z druge strani pa bo letošnji 8. marec borbena manifestacija za čim tesnejšo povezavo z naprednimi ženami vsega sveta, za cim tesnejšo povezavo z ženami avstrijskega delovnega ljudstva, ki se prav tako kot mi bori za demokratične pravice in socialno svobodo. Skupna borba vseh demokratičnih ženskih gibanj pa bo onemogočila tudi one, ki netijo novo vojno, ki ne želijo miru in skušajo ustvarjali nerazumevanje med narodi. loma tudi severno od Drave, oddana nedvoumna večina glasov za Jugoslavijo, da pa to ozemlje kljub temu ni bilo združeno z Jugoslavijo. To je nedvoumen dokaz da je sedanja meja med Avstrijo in Jiurosia-vijo na vsak način krivična in nasprotuje jasno izraženi volji prebivalstva vsaj tega področja Slovenske Koroške. Iz literatur s. ki je na razpolago, je tudi nedvoumno razvidno, da 1920. leta končno sploh ni šlo za odločitev med Jugoslavijo in samostojno Avstrijo, temveč da je služil plebiscit izrecno imperialističnim velenemškbn ciljem. O tem so izčrpno in nedvoumno spregovorili najvidnejši organizatorji tega plebiscita Maier-Kaibitsch. dr. Hans Stei-naciier, dr. Martin Wutte in drugi. Maier-Kaibitsch je dne 10. julija 1942 v nekem predavanju o rezultatu plebiscita izjavil: »To je bila piva velika nemška zmaga. Ta boj je bilo nemški boj in mi smo vedeli, da smo morali nastopiti za nemški narod in za rajh.« Dr. Hans Steinaclier pa piše v svoji knjigi »Sieg In deutochcr Nacht«: »Ved 10 ml je bila neizpodbitna samoumevnost, da piebescitne boibe ne vodim za priključitev k Avstriji, temveč za velenemško bodoč-(Nadaljevanje na 2. strani) Dr. Bebler ovrgel lažnjive trditve dr. Gruberja I.ondon, 1. marca (Tanjug). Na torkovi seji namestnikov zunanjih ministrov, ki ji je posredoval francoski delegat Bertlie-lot, je pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler odgovoril na včerajšnje navedbe avstrijskega zunanjega ministra dr; Gruberja in dejal: »Gospod predsednik! Na koncu svojega včerajšnjega govora je dr. Gruber Izjavil, da želi njegova vlada skleniti pogodbo in pomiriti duhove v Evropi in pričeti novo dobo prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Ugotoviti pa moram, da nas stališče avstrijske vlade, takšno, kakor izvira iz govora gospoda Gruberja glede vprašanj, ki jih tukaj obravnavamo, ni prepričalo, da ta vlada v resnici želi pomirjenje duhov in prijateljsko sodelovanje z Jugd-slavijo. V navedbah gospoda Gruberja boste zaman iskali dokaze o duhu pomiritve v glavnih vprašanjih, ki nas ločijo, a glavno vprašanje je vprašanje meja. Kako bi bilo trajno prijateljsko sodelovanje mogoče med dvema državama, katenh skupna meja je kričeča krivica, ki globoko žali občutke zatiranega ljudstva? Kako naj bi pomirili duhove, ako neki narod vsak dan posluša obupne krike svojih bratov po krvi in jeziku z druge strani državne meje, kjer sosedni narod po svojih voditeljih pritegnjen v politiko zatiranja neke pomembne manjšine, zasužnjene proti svoji volji in žrtve zgodovinske krivice. Gospod Gruber seveda ne opravičuje krivic in zatiranja. On 'ih zanikuje. Da bi ovrgel slovenski značaj iužne Koroške, se sklicuje na popis prebivalstva iz leta 1034, ki pa je tako grda potvorba, da so ga celo nacisti demantirali. Nacisti so namreč leta 1930 na novo popisali prebivalstvo in zabeležili 20 000 Slovencev več kakor pri popisu prebivalstva leta 1034. Koliko velja popis prebivalstva iz leta 1034, se je ponovno pokazalo po sedanji vojni, ko je izdala nokrajinska vlada z.akon o dvojezičnih šolah. Za ve'iko število vasi, v katerih ni bil leta 1934 zabeležen niti eden slovenski prebivalec (n. nr. Pokrče, Temnica* Mali Št. Vid, Spodnia ves), vasi v katerih ie popis prebivalstva iz leta 1934 zabeležil enega samega s'ovenskega prebivalca (n. nr. Sv. Martin na.Dho'5ci, Ve-tUnje, Podkrnos, Marjeta). Za občino Trum ves, kier je popis odkril samo 7 Slovencev. Ta dekret iz leta 1945 ie določil, da se odnreta celo dve dvojezični šoli. Sicer pa gospod Gruber sam demantira avtentičnost rezultatov tega popisa s tem, da navaja niegove rezultate za okrožje Velikovec ter jih vzporeja z rezultati plebiscita v istem okrožju. Jz teh številk izhaja, da se 70? odstotkov prebivalstva poslužuje nemškega jezika in da ie samo 61,2 odstotkov glasovalo za Avstrlio. Torei sn ob plebiscitu za priključitev k Jugoslavii' glasovali ne samo vsi Slovenci temveč še okrog 15 odstotkov prebivalstva, ki govori nemško. Mimogrede rečeno gospod Gruber je vzel kot okrožje, ki se mu ie zdelo najugodnejše, pe da bi nri tem onvmil ponis nrebiv.d-Stva iz leta 10fO (ki nr^v teko ni natančen) nokazal. da je 7.867 ljudi, ki govore n«m5ko nasproti 25.614, ki govore slovensko. Oosnod Gruber trdi, da se ie Avstrba prav do leta 1033 strogo držala določb svrbe ustave in senžennem-ke pngedbe >n da ne veriame, da bi v Fvrooi bi'a se kakšna mafSina. ki bi uživala tavo široke svoboščine knt slovenska manišma v Avstriji. Kai naj bi rekli ob tei trditvi, kat°re vsaka beseda nnsomtuie resnici? Senžer’1,enska pogodba Je določila pravico man,?in. da u'+'»nav1!n!o svole '^stne Šole. a slovenske šole so bUe na Koroškem zanrte takol no nlobiscitn in nPM-vo premoženie le bi’o zan'en’eno. P°s šele nnd pneisti. toda ali niso v sedanji Avstriji. ni še dolgo od tega, oblasti potrdile to zaplembo? Razen tega je šel gospod Gruber molče mimo konkretnih obtožb proti režimu v južni Koroški. Molče je šel mimo naših ugotovitev, da Slovenci nimak) nobenega političnega predstavništva, nobene slovenske šole, da le prepovedano uporabhatl slovenski jezik v občevanm z oblastmi, da obstoje razlikovalni ukrepi nasproti Slovencem itd. Ta molk si ne moremo razlagati drugače kot priznanie. Kako naj tedaj »verjamemo*, da ni v Evropi manjši" s katerimi se bobe ravna'-1 AH je gospod Gruber pomislil na to, da sedi za to mizo predstavnik Sovjetske zveze, države, katere ustava določa, a praksa uresničuje avtonomijo vseh narodnosti m narodnih manjšin v obliki republik, avtonomnih republik, avtonomnih teritorijev in celo avtonomnih okrajev? Ali je gospodu Gruberju znano, da imajo v Jugoslaviji vsi narodi svoje lastne republike, da uživajo vse narodne manjšine najširše pravice, da imaio svoje šole, svoja politična predstavništva, vse to v zvezni skupščini, v kateri sede poleg Jugoslovanov Madžari, Italijani in Albanci in da ima albanska manjšina svoje avtonomno ozemlje s skupščino in izvršilnim odborom. Gospod Gruber je govoril o značaju avstrijskega premoženja v Jugoslaviji, ki obsega baje več deset milijonov dolarjev. Toda avstrijska vlada je pri naših oblasteh prijavila za registracijo avstrijski delež v kapitalnih jugoslovanskih podjetij (rudarskih, industrijskih in trgovskih) 200 milijonov dinarjev t j. okrog 4 milijone dolarjev. Se več. Naša finančna oblastva so že pri prvem pregledovanju teh številk ugotovila, da je avstrijska vlada prijavila na primer pet milijonov Reichsinark kot nominalni kapital družbe »Energeti-sche Bergung Siidsteiermark«, ki ni bil nikdar plačan; da je prijavila nominalni kapital za vrsto podjetij, ki smo jih našli na koncu vojne porušena, pa celo podjetja, katerih konstrukcije so okupacijske čete odpeljale med vojno in niso sedaj nikjer drugje kot ravno v Avstriji. Po besedah gospoda Gruberja sta v najnovejši zgodovini Avstrije samo dva važna dogodka: Hitlerjev vpad in okupacija po zaveznikih. Med dvema dogodkoma se sploh ni nič pomembnega pripetilo. Avstrijci so sodelovali, kakor bi izglodalo, kot neprizadeti opazovalci računa v veliki vojni, Iz tega naj bi izhajalo, da jim ne more nihče predložiti računa, da niihove meje ne morejo biti sporne, da nikomur ne dolgujejo reparacij itd. Udeležba Avstrije v vojni,, ugotovljena v moskovski deklaraciji, pustešeme in prelivanje krvi v Jugoslavij, ki so jih zakrivili Avstrijci, bi bili po tej ugotovitvi bajka, a okupacija po zaveznikih in trud, da bi se sklenila posebna pogodba glede Avstrije, bi bili nesmisel. Toda početje gospoda Gruberja, da bi zavrnil naše trditve, ni samo po sebi tako, da bi koga skrbelo, niti ni preveč presenetljivo. To, kar povzroča skrbi, je duh, ki izvira iz tegja ravnanja, in to je, da ni niti sledu obžalovanja zaradi trpljenja, ki so ga avstrijske čete povzročile sosednim slovanskim narodom, niti želje, da se ustvari podlaga za dober in trajen sporazum z njimi na podlagi pravične rešitve vprašanja meje, opravičevanja zaradi zatiranj narodne manjšine in groženj, izrečenih proti njim po lokalnih predstavnikih njegove vlade. To, kar nam povzroča skrbi in kar je nov razvoj za naše stališče glede glavnega vprašanja, ki ga moramo tukaj rešiti, je vprašanje usode koroških Slovencev. Da bi bil jasnejši: Ako je bilo sploh treba ponovno prepričevati .tedaj smo zares "0-novno prepričani iz izjav dr. Gruber1*, da bi bila najboljša rešitev koroškega vprašanja, ako bi priključili celotno Slovensko Koroško k Jugoslaviii. To bi bila hkrati edina*popolnotra pravična rešitev. Na koncu se obrača na gospode namestnike, zlasti pa na gosooda Reberia, ki je nedavno postavil nekatera določena vprašanja, in bi rad še enkrat ugotovi!, da srno napravili več, kar bi smeli upravičeno zahtevati od nas kot pomoč vladani štirih sil, da pridemo do sporazuma glede vprašanja, o katerem razpravljamo. Izrazili smo pripravljenost za kompromis, potrebna je samo enaka vol'a treh v’ad, ki se upirajo vsakemu kompromisu. Takoj, ko se bo pokazala ta volja, bo lahko nafti kriterij za razmejitev, za gospodarske oblike reparacij. Res je, da je prav vprašanje meia bistveno vprašalne. Bistvena je, da enkrat odločno priznamo, da je sedanja meia nepravična in da jo je treba spremeniti. Dokler ne bomo tega dosegli, so razgovori vsekakor nemogoči. Napravili smo veliko koncesijo. Besedo ima'o zahodne sile, ki morajo povedati, ali so ali niso pripravljene opustiti svoje trdovratno stališče, ki je edina zapreka za sklenitev pogajanj z Avstrijo. Ker dr. Gruber ni imel ničesar pripomniti k današnjim navedbam dr. Beblerja, je izjavil, da bo nanje odgovoril pismeno. škimi pestmi« ter državnim pravdnlkom. V upravnem, varnostnem in pravosodnem aparatu so brezštevilni bivši nacisti in Hitlerjevi oficirji. Policija in žandarmerija terorizirata miroljubno antifašistično prebivalstvo. Več kot 300 neutemeljenih hišnih preiskav pri članih Osvobodilne fronte, obsodbe njenih vodilnih funkcionarjev na več kot 2S0 mesecev ječe in zapora ter visoke denarne kazni v preteklih 3 in pol letih, vse to govori posebno značilno. Do pred tremi dnevi obstoječa »zaporna cona« je služila zgolj za omejitev osebne svobode kretanja slovenskih antifašistov. Daleč preko mirodobnega stanja pomnoženi policijski, žandarmerijski in carins' i aparat na Slovenskem Koroškem spreminja predvsem ozemlje južno od Drave v edinstveno vojaško taborišče. Z novo ustanovljenimi žandarmerijskimi šolami ter ojačanimi policijskimi stražami je bilo stanje varnostnih organov v primeri z letom 1937 povišano za 300 odstotkov. Ob sedanji jugoslovanski meji je gosta mreža carinarnic, v katerih se nahaja armada uniformiranih carinskih uradnikov. Njih število je za najmanj 600 odstotkov višje od leta 1937. V tem ozračju rogovilijo nacistični in neofašistični elementi, povezani v BHS-u, ki kljub svojemu očitno neonacističnemu značaju uživa podporo avstrijskih in britanskih oblasti, s svojimi oboroženimi »Wurfkornandami«, ki pogosto vpričo varnostnih oblasti napadajo slovenske antifašiste in njihove prireditve. Najnovejši takšen primer je napad na slovenskega antifašista Pavleta Zimo v Škofičah dne 28. februarja letos. Na kulturnem področju so koroški Slovenci navezani na samopomoč. Obstoječe takoimenovane dvojezične ljudske šole so slej ko prej središča germanizacij. Velik del učiteliev so bivši nacisti, deloma tudi fašistični DP-ievci. S’ovens*ih šol sploh ni. Zahteve po ureditvi slovenske srednje šole in učiteljišča dosledno odklanjajo. Pri tem dejanskem položaju se morajo številke o udeležbi slovenskega prebivalstva na različnih prireditvah in manifestacijah za nacionalno in socialno osvobi-jenje, navedene na I. kongresu Osvobodilne fronte dne 23. januarja t. 1. v Celovcu, vse višje oceniti. Po tem so leta 1948 zajele izrazito politične prireditve Osvobodilne fronte več kot 38 000, one kulturnega značaja več kot 63 000 in prireditve ostalih slovenskih organizacij skoraj 16 tisoč koroških Slovencev. V označenih pogojih stopnjevanega političnega, kulturnega in gospodarskega pritiska, pod katerim so koroški Slovenci še vedno prisiljeni živeti, pomeni akbvizacija blizu 120.060 ljudi v teku enega leta brez dvoma upoštevanja vredno dejstvo, ki prikazuje nesmiselnost dr. Gruberjevega igračkanja s številkami v Londonu. Lati so njihovi argumenta (Nadaljevanje s 1. strani) nost. Glasovi za Avstrijo naj bi varovali pričakovanje za vrnitev v rajli. Ker pa zaradi zaveznikov, predvsem Francozov, ki so prežali na »vsenemške spletke«, nismo bili v stanu, da bi klicali »Nemčija«, »Avstrija« klicati nismo hoteli, je postal naš bojni klic »Koroška«. In v Koroški smo videli staro vojvodino rajha (stran 317). V dr. Martin Wuttejevi knjigi »Karnt-ner Freiheitskampf« pa lahko beremo: »Korošci v letih 1918 — 1920 so ... ohranili svojo tisočletno obmejno deželo nemško, dokler njene meje niso postale tudi meje velenemškega rajha našega firerja Adolfa Hitlerja.« Že iz teh malo primerov je jasno razvidno, da leta 1920 nikakor ni šlo za Avstrijo, temveč za veleiiemški rajh in da je bila parola »Karnten frei und ungeteilt« samo krinka za velenemške In imperialistične cilje, zaradi česar je bila pozneje sprejeta tudi v besedni zaklad nacističnega režima in je služila kot opravioi'o za protislovenske teroristične ukrepe. Današnji poborniki ta-iste veienemško-naci-stlčne parole se torej razkrinkujejo kot zvesti nasledniki in duševni sorodniki svojih velenemško-imperialističnih prednikov. Ko*oski Slovenci »Ha bili nikdar enakopravni Kar se tiče trditev dr. Gruberja o baje vzorni manjšinski zaščiti v Avstriji, ki naj bi bila v avstrijski ustavi popolnoma zajamčena, in natančnega izvajanja določb ustave in senžermenske pogodbe, moramo ugotoviti, da so v izrazitem nasprotju z dejstvi. V prvi avstrijski republiki koroški Slovenci nikdar niso bili dejansko enakopravni. Na Slovenskem Koroškem ni bilo niti slovenskih ljudskih šol, o slovenskih sredniih šolali, učiteljiščih, kmetijskih in drugih strokovnih šolah pa sploh ni govora. Napisi na javnih poslopjih *n uradih so bili sarno nemški. Prav tako uradni jezik v javni upravi, v varnostnih uradih, v občinski upravi in celo pri sodiščih. Isto velia za vodstvo javnih matrik. Vlog v slovenskem jeziku niso reševali, temveč jih zavračali. Ali hoče dr. Gruber vzorno manjšinsko zaščito videti v tem, da je moralo po letu 1920 52 slovenskih učiteljev, 30 slovenskih duhovnikov in zadnji slovenski uradniki zapustiti deželo, ker za nje kljub določbam v ustavi in v senžermenski po- godbi ni bilo eksistenčnih pogojev. Zgodovinsko je dokazano, da manjšinske zaščite, ki je zasidrana v avstrijski ustavi, načelno nikdar niso držali in je tudi danes ne držijo. Na tem tudi zlagane izjave avstrijskega zunaniega ministra ničesar ne morejo spremeniti. Dr. Gruber jc zanikal, da bi bilo prebivalstvo Slovenske Koroške tlačeno in je trdil, da je Avstrijo vedno vodilo načeio »živeti in živeti pustiti«. Neko poročilo deželnega šolskega sveta za Koroško na ministrstvo za pouk na Dunaju februaria 1947, ki nikakor ni bilo namen'eno za javnost, govori nedvomno drugače. V njem se glasi: »Od leta 1890 so v jezikovno mešanem ozemlju vodili politiko nacionalne nespravljivosti. Žal so se uč:te!ji pustili v to zelo pogosto zlorabbati. Že na učiteljiščih so jih v nacionalnih btiršovskih organizacijah vzgajali h takemu zadržanju in v nestrpnosti do Slovencev, dolarji z jez.ikovno mešanega ožemi'a so bili pod takim pritiskom, da so se bali slovenski jezik navesti kot svoj materinski jezik«. Izvajanja dr. Beblerja o današnje,n položaju na S »venskem Kurat kem mPovmKJo dni ni resna! O razvoju položaj na S'ovenskcm Koroškem po letu 1945 in o dosedanjih razmerah pod avstrijsko upravo je dr. Gruber premišljeno molčal. Niti ni skušal ovreči resničnih izvajanj dr. Beblerja o ponovni brezpravnosti in zatiranju koroških Slovencev po vojni, temveč je hotel z njim opraviti s tem, da je naglasil, da niso v soglasju z dejstvi ter za to klical za glavne priče »mnoge desettisoče opazovalcev« iz vrst »avstrijske pristojne zasedbene sile«. Zastopniki koroških Slovencev so na tem mestu že večkrat osvetlili dejanski politični, kulturni in gospodarski položaj na Slovenskem Koroškem. V kratkih potezah ponovljeno izglcda to takole: Politična predstavnica koroških Slovencev Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško, ki jc nastala leta 1942 v oboroženi narodnoosvobodilni borbi proti fašizmu, pri avstrijskih oblasteh še do danes ni našla javnopravnega priznanja in jo slej ko prej diskriminirajo kot ilegalno organizacijo. Šele pred desetimi dnevi je bivši Hitlerjev »oberstlajtnant« in sedanji varnostni direktor za Koroško Stossier sporazumno z notranjim ministrstvom s popolnoma protizakonitimi utemeljitvami odklonil legalizacijo Osvobodilne fronte. Koroški Slovenci niso zastopani ne v koroški deželni vladi, ne v koroškem deželnem zboru, niti ne v občinskih odborih. Protizakoniti ukrepi proti slovenskim ar-ganizacijam so na dnevnem redu. Vidni avstrijski predstavniki, kakor bivši minister Schurny, državni tajnik Graf, deželni glavar Wedenig, deželni svetnik dr. Ka-risch, imajo Slovencem sovražne govore in koroškim SLveucem grozijo s »koto- k i&n& ipt mahne-i Ob bližajočem se menarodnem dnevu 'žena je izdala »Zveza demokratičnih žena Avstrije« proglas, ki ga tukaj prinašamo in v katerem med drugim zahteva, da je treba napraviti konec z vojnami in ustvariti temelje za trajen mir. Pred štirimi leti — je nadalje rečeno v proglasu — smo se žene in matere oddahnile. Stoječ med razvalinami naših mest smo se oklenile svojih otrok, ki so nam ostali in se nadobudne ozrle v jasno nebo. Nikoli več smrti iz zraka, nikoli več bomb nad nas in naše družine, nad naše domove, nad naše šole! Nikoli več! Danes, samo štiri leta pozneje, to nebo spet zastrinjajo temni oblaki vojne propagande. Žene in matere! Ali poznate bilanco pretekle vojne? Na eni strani je zapisano: 32 milijonov padlih vojakov, 20 milijonov mrtvih civilistov, 26 milijonov pomorjenih po koncentracijskih taboriščih in ječah, 30 milijonov pohabljenih. Na drugi strani pa je zapisano: 53 milijard vojnih dobičkov za ameriške vojne fabrikante. Vojni dobičkarji gojijo spet poželenje in jih mika, da bi se ponovilo to dobičkano-sno podjetje. Za nje je atomska bomba samo — blago. Človeško življenje ničesar drugega kot blago. . Krvava vojna — dobičkanosna kupčija. Me žene prisegamo svojemu ljudstvu: Do tega ne sme več priti: Me bomo čuvale in branile naše in vseh otroke. Nikakor ne smejo krvaveti in umirati za tujo gospodo. Uvrščamo se med narode, ki se trudijo za mir; me smo na strani sovjetskih narodov, ki hočejo ohraniti mir, ker vojne ne potrebujejo zaradi tega, ker v socialistični državi vojna ne prinaša nikomur dobičkov. Me žene podpiramo predloge Sovjetske zveze: »Za splošno razorožitev in uničenje atomskega orožja.« Niso še zaceljene rane zadnje vojne. Vdove, matere, sirote vojnih žrtev živijo v največji bedi. Premnogo otrok prebiva' pod razpadlo streho, vedno v strahu, da se ne bi zrušila nanje. Njih okolica so po-drtine in revščina, zaman prožijo svo‘e shujšane ročice po dobrotah, ki se kopičijo v izložbah, toda samo za bogataše in v posmeh revežem. In oni, ki v štirih letih niso bili zmožni odstraniti sledove zadnje vojne, ki delajo amerikanske dobičke na naš račun, govorijo spet o možnosti nove vojne, ženejo strupeno gonjo proti sosednim narodom in za to sovražno propagando se skriva vojna pošast. Me žene in matere zahtevamo, da se končno zacelijo rane pretekle vojne. Potrebujemo več in boljših stanovanj, da se zaščitijo naši otroci pred jetiko. Zahtevamo izdatne rente za vdove, matere in sirote vojnih žrtev. Hočemo konec navijanja cen in veriženia! Potrebujemo zvišanje plač in mazd, da bomo v stanu naše otroke dostojno prehraniti. Nočemo hujskanja narodov v službi ameriških vojnih fabrikantov, odklanjamo uvoz slabih konzerv in narodnega sovraštva. Hočemo prijateljsko politikom vsemi, posebno z našimi sosednimi narodi, hočemo dokazati, da želimo z njimi v miru živeti. Svarimo vojne hujskače! Ne bomo dopustile, da bi okužili s sovraštvom možgane in srca naše mladine in ljudstva in vzbujaili pri drugih narodih nezaupanje v nas. Ne bomo mirovale in počivale, dokler ne bo hujskanje na vojno proglašeno za zločin in prepovedano. To je naša obljuba k našemu velikemu dnevu, dnevu žena in mater vsega sveta. Naj živi mednarodni dan žena v marcu 1949! Naj živi svetovna zveza demokratičnih žena, mednarodna borbena organizacija žena za mir! ..ega 3987 žena. Naglasiti je treba, da so začele na naše univerze že prihajati prve žene delavke. V skupini 25 delavk, ki so se vpisale na razne fakultete, so tudi tri žene študentke visoke tehnične šole. Te -so 1946. leta šle kot najboljše delavke v šolo za splošno izobrazbo, katero so uspešno dovršile, na to pa prestopile na univerzo, kjer bodo dosegle visoko strokovno izobrazbo. Položaj žene delavke se je temeljito spremenil. Za enako delo je delavka enako plačana kakor moški, še bolj pomembno pa je, da so ji dane vse možnosti za strokovno izpopolnjevanje in da zavzema ista delovna mesta kakor moški, v kolikor to ne škoduje njenemu zdravju in materinstvu. Število žena v raznih panogah Industrije narašča od dne do dne. Tako je odstotek žena, zaposlenih v industriji, zrasel 1948. leta za 60.9 odstotkov nasproti Življenje žena v novi Jugoslavi ji Ljudska revolucija je zmagala, delovne množice z delavskim razredom na čelu m pod vodstvom KPJ so prevzele oblast in ustvarjena je bila Federativna ljudska republika Jugoslavija, v kateri je odpravjje-no vsakršno izkoriščanje človeka po človeku, v kateri gradijo socialistično družbo, to je: boljše življenje delovnih množic. Popolna in resnična enakopravnost žene se more in se je mogla ustvariti samo tam, kjer je ta borba povezana z borbo vseh Izkoriščanih ljudi, kjer se odpravlja vsakršno zatiranje, kjer prevzemajo delovne množice oblast v svoje roke. Tako je tudi revolucionarna borba narodov Jugoslavije, ki jo je vodila KPJ in Je bila usmerjena proti izkoriščanju, za boljše in pravičnejše življenje, proti zasuž-njevanju, za svobodo in neodvisnost, vključevala borbo za svobodo in resnično enakopravnost žene. V novi Jugoslaviji se vključujejo žene v politično življenje države in se okoriščajo s svojo enakopravnostjo kot orodjem za utrjevanje ljudske oblasti, da bi ohranili in razvijali pridobitve naše ljudske revolucije, ki nam je edino poroštvo lepše prihodnosti. Tako se je 88 odstotkov žena udeležilo volitev v ustavodajno skupščino, pri volitvah v skupščine ljudskih republik pa je volilo 98 odstotkov žena. Ostanke neenakosti dosledno odpravlja naša Ustava, ki pravi: >Žene so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družabno-poli-tičnega življenja. Za enako delo imajo žene pravico do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem razmerju. Država zlasti varuje koristi matere la letu 1939. Možnosti vključevanja žena ▼ vse panoge industrije pa so šc dosti večje. Od skupnega števila udarnikov je 32 odstotkov žena. V bivši Jugoslaviji je ženo naipogosteie naganjala k delu sirom jšč'na in potrebi. Danes pa delaio žene za to, da bi si izboljšale gospodarski položaj in se gospo darsko osamosvojile, kako-- tudi zato, 3a bi pomagale graditi socializem, ker vedo, da z graditvijo socializma dcln'o zase, za lepšo prihodnjost svojih otrok. Zato store, kar morejo, nesebično se prizadevajo za izpolnitev vseh planov — osva'a'o nova delovna mesta, postajajo mojstri pri svojem delu. Žene se danes bore za boljšo in večjo proizvodnjo, za nove načine dela. proti malomarnemu odnosu do budskega premoženja in proti vsem škodljivcem. Položaj žene kmetice. — Velika je razlika med življenjem današnje kmetice 'n kmetice v stari Jugoslaviji. Od davna docela brezpravna žena postaja nova žena, ki ima pravico odločati ne le o lastnem življenju, marveč tudi o življenju družine, vasi, zadruge in svoje države. Ona se mora danes boriti in se bori proti zaostalosti, uči se in se mora še bolj učiti, da bi zboljšala svoje gospodinjstvo, da bi pravilneje in bolje negovala svoje otroke, da bi bolje obdelovala zemljo. (Iz »8. marec«) otrok z ustanavljanjem porodnišnic, deč-jih domov in zavetišč, ter s pravico mater na plačan dopust pred porodom in po porodu.« (24. čl. ustave.) 23. člen Ustave pravi: »Vsi državljani, ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili 18. leto, imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe državne oblasti.« Tako je v zvezni skupščini 22 žena ljudskih poslancev, v republiških skupščinah pa je 46 žena ljudskih poslancev. Zlasti veliko je število žena, ki so člani okraj-in krajevnih ljudskih odborov. V krajevnih ljudskih odborih je danes 6D7 žena, v okrajnih in mestnih (rajonskih) odborih jih je 1881, v izvršnih odborih teh organov pa je 720 žena. Postopno in bolj in bolj se vključujejo žene v vse panoge državnega, družabnega in gospodarskega življenja. Danes že imamo v Jugoslaviji žene ravnatelje podjetij, veliko je število ravnateljic gimnazij, upravnic zdravstvenih ustanov itd. Najdemo jih tudi v najvišjih znanstvenih ustanovah in sicer je ha treh univerzah že 60 žena asistentov, 3 docenti in vseučeliški profesorji. Danes je 46 žena sodnikov in 6012 sodnikov prisednikov. Ženi Jugoslavije je omogočeno z vrsto strokovnih, srednjih in visokih šol, kamor ima svoboden pristop, doseči potrebno znanje, od osnovnega do najvišjega. Danes najdemo žensko mladino v vseh strokovnih šolah; postavimo: v Industrijskih šolah je 59 odstotkov žena, v kmetijskih 16.1 odstotkov, v tehničnih srednjih šolah 14.9 odstotkov itd. Vedno večje število žena prihaja na visoke šole In univerze. Tako je bilo na primer 1947. leta na univerzah 13.840 žena, medtem ko je bilo 1939. leta vpisanih V Sovjetski zvezi uživajo žeae iste pravice kot moški V Sovjetski zvezi uživajo žene v vseh področjih državnega, javnega, ekonomskega in kulturnega življenja iste pravice kot moški. Sovjetska žena predstavlja veliko silo v socialistični industriji in prometu. Milijoni delavk zavedno delajo v podjetjih, na železnici, neutrudno izpopolnjujejo svojo spretnost in so mojstri vseh poklicev in strok. Desettisoči žena vodijo in nadzirajo delo v tovarnah in obratih. Številne jene zavzemajo mesta ravnateljev v tovarnah, nad 250 tisoč žensk-inže-nirjev in strokovnih delavk je zaposlenih samo v industriji. Sovjetska žena ima važno vlogo v vseh panogah socialističnega poljedelstva. Kol-hoznice in delavke na sovhozih nesebično delajo na poljih in kmetijah. Nad 350.000 naprednih žena vodi živinorejske kmetije. Tisoči žena zavzemajo mesta sekretarjev v kolhozniških odborih. 254 000 žena, ki so se naučile moderne kmetijske tehnike, na-čeljuje sedaj traktoristom In vozačem žetvenih kombajnov. Sovjetske žene aktivno sodelujejo tudi pri razvoju znanosti v državi. Na deset-tisoče žena je zaposlenih pri znanstvenem delu v raziskovalnih institutih in laboratorijih. Doprinesle so važen delež k razvoju sovjetske znanosti. Mnoge izmed njih uživajo vseljudski sloves kot ugledni znanstveniki. Za odločilno delo v znanosti, tehnologiji, umetnosti in književnosti je bilo 116 ženam podeljeno Stalinovo odlikovanje. Žene sovjetske države se plodonosno udejstvujejo na kulturnem polju. 750003 učiteljic se je posvetilo vzgoji. Na deset-tisoče žena zavzema mesta šolskih ravnateljev, nadzornikov prosvetnih odsekov in druga vodilna mesta v prosvetnih ustanovah. Okoli 100.000 žensk-zdravnikov ja zaposlenih v zdravstvenih ustanovah. Edino sovjetski sistem je mogel dvigniti ustvarjalno iniciativo milijonov žena, vzgojiti žene-stahanovke v industriji, prometu in poljedelstvu, ■'zene-heroje Sovjetske zveze in heroje socialističnega dela, žene s Stalinovo nagrado in voditeljice vlade. V nobeni drugi deželi žena-mati ni deležna takega spoštovanja kot v Sovjetski zvezi. Sovjetska vlada posveča že-nam-materam posebno pozornost. Nad 750.000 mater je bilo odlikovanih z redom materinske slave in z materinskimi medaljami. Častni naslov Mati-junakinja jo bil podeljen 5850 sovjetskim ženam. Država ustanavlja velike fonde v pomoč materam in otrokom. V preteklem letu so samo matere velikih družin in posamezne matere prejele od vlade dve milijardi rubljev podpore. Sovjetska žena častno izpolnjuje svojo plemenito in odgovorno dolžnost pri vzgoji bodoče generacije. Žene-rnatere kot sovjetske patriotke vzgajajo svoje otroke v duhu nesebična vdanosti domovini. Velika domovinska vojna je pokazala vsemu svetu, da so junaško generacijo sovjetskega ljudstva vzgojile žene-rnatere. Sovjetske znanstvenice »Ker pri nas žene h katedri naših univerz nimajo dostopa, najsi bodo njihove sposobnosti ali znanje še tako velike, pomeni, da tudi za gospo Kovaljevsko ni nobenega mesta v domovini« — to so bile besede, s katerimi je konec XIX. stoletja predsednik Akademije znanosti v carski Rusiji obvestil Sonjo Kovaljevsko, znano ženo znanstvenico, da ne more sodelovati na znanstvenem in pedagoškem področju Rusije. Sonja Kovaljevska je polna volje, energije in ljubezni do dela in znanosti zapustila svojo deželo, v kateri ni bilo zanjo nobenega mesta; odpotovala je v Inozemstvo. To se je dogodilo 1868. leta, ko je bilo Sortji šele osemnajst let. Težko je bilo v inozemstvu — v Heidelbergu med nemškimi profesorji, ki so jo začudeno gledali, ko je zahtevala od njih, da bi ji dovolili študirati na univerzi. Težka je bila pot borbe, ki jo je narekovala želja za znanostjo in delom. Po silnih naporih in borbah ji je uspelo, da so jo sprejeli na univerzo, čeprav samo kot izredno slušateljico. Ko pa je pri svojih delih dosegla odlične uspehe in si pridobila spoštovanje vseh profesorjev, jo je univerza oprostila obveznih izpitov in javnega zagovora dizertacije ter ji dodelila doktorsko diplomo. Sonja Kovaljevska, velika znanstvenica na področju matematike, sc je 1874. leta vrnila v domovino; pa tudi tokrat ni bilo mesta, niti dela zanjo, temveč se je začela pečati s književnim delom. Potem pa so Sonjo poklicali v Stockholm, da bi na tamkajšnji univerzi predavala matematiko in se proslavila na tujem kot velika znanstvenica. V nekem svojem pismu, ko odgovarja na ponujeno mesto, pravi: »Rada bi predavala na univerzi samo zato, da bi na ta način odprla ženam pot na univerzo, ki se jim do danes dovoljuje samo v izjemnih primerih, kakor po neki posebni milosti.« To se je dogajalo davno — v carski Rusiji. Velika Oktobrska revolucija pa je skupno s carskimi samodržci vred odvrg‘a tudi takšna pojmovanja o ženi. Danes lahko rečemo, da je Sovjetska zveza edina dežela, v kateri so dani vsi pravni in materialni pogoji za široko sodelovanje žena v znanosti. Da je temu tako, nam povedo naslednji podatki: med ženami znanstvenicami jih je v Akadem ji 57 doseglo stopnjo doktorja znanosti, 546 pa so kandidatinje znanosti. Eno izmed teh žena so izbrali za stalno članico Akademije znanosti Sovjetske zveze, 9 pa za dopisne članice. Celokupno število žena-ztranstvenic na Akademiji znaša 1793. Število znanstvenic vsako leto narašča. Posebno prijetno je poudariti, da se med znanstven'ki nahaja veliko število pr^nJnlkov njiad-Nadaljcvanje ua 4. strani Nekaj zgodovinskih podatkov o 8. MARCU Na drus^i mednarodni konferenci socialističnih žena v Kodanju 1910. leta je bil na predlog Klare Zettkin ustanovljen mednarodni ženski dan z namenom mobilizacije širokih množic proti buržujski oboisti.« Izpočetka je bila teine'jna vsebina tega dne agitacija za žensko voldno pravico in vključevanje zaostalih plasti delavk in delovnih žena v splošno borbo proletariata za socializem. Medanordni ženski dan so prvikrat praznovali 1911. leta v Nemčiji, Avstriji, Danski in Švici. V Nemčiji so se ta dan ude'ežili tisoči delavk demonstracij proti buržoazni oblasti in so delavke stopale v delavske organizacije. Leta 1912 so skušali nemški social-dc-mokrati zmanjšati pomen Mednarodnega ženskega dne, izločiti delavke iz splošne borbe delavskega razreda in usmeriti žene na pot ločene borbe za volilno pravico. Počenšl od 1913. leta praznujejo Mednarodni ženski dan 8. meča. Proslava 8. marca 1914. leta je v nem-čiji spremenila v protestno demonstracij proti aretaciji Roze Luxenburg, ki je odkrito nastopala proti oboroževanju in im-peralistiČni vojni, katero je pripravljala buržoazija. 1915. leta so praznovali 8. marec samo v nekaterih nevtralnih državah, v Nemčiji z geslom »vojna voini« in v Švici. To leto so se v Bernu zbrale napredne žene iz večine vojskujočih se držav in so razpravljale b skupni borbi proti vojni. V Rusiii so Menarodni ženski dan 8. marec prvikrat praznovali 1913. leta. Boli-ševiki so 8. marca 1913. leta organizirali proslavo ilegalno s tem, da so svoje prireditve imenovali »znanstvene matinje o ženskih vprašanjih.« Na proslavi v Petrogradu se je zbralo oko’i 3000 delavk, ki so nastopile proti izkoriščanju delavstva :n carskemu samodržtvu, Ob pričetku 1913. leta je bolševiško glasilo »Pravda« uvedlo posebno stran z naslovom »Ženski dan in delavke«, 8. marca 1914. leta pa je izšla prva številka ženskega glasila »Delavka«. 1914. leta je bil mednarodni ženski dan obeležen z mitingi in demostracrami ne le v Petrogradu in Moskvi, marveč tudi v Saratovu, Ivanovo - Vozrfezenskem in v Kijevu. Sleherno leto so v Rusiii praznovali 8. marec v z nam e mu revolucionarne borbe proti samodržtvu. Zlasti 1917. leta so bile demonstracije sila obsežene. To je bil eden izmed pomembnih dni v zgodovini februarske revolucije: »Na mednarodni dan delavske žene — 23. februarja (8. mama) •— so šle na poziv Petrograjskega boTše-viškega komiteja delavke na ulico demonstrirat proti lakoti, vojni, carizmu. Demonstracijo delavk so podprli delavci s splošno stavkovno akcijo po vsem Petrogradu. Politična stavka Je začela preraščati v sološno demonstracij proti carskemu sistemu.« (Zgodovina VKP/b). Po veliki oktobrski revoluciji praznujejo narodi Sovjetske zveze 8. marec, dan žena, kot splošni praznik delovnih ljudi v znamenju sprejemanja novih nalog, ki jih na področju vsestranskega dviganja žena ta dan postavlja prednje Bolševiška partija. Na ta dan svečano odpirajo nove usta- nove, namenjene otrokom in materam v Svojetski zvezi, nagra’uje’o in sprejemajo v Partijo najboljše delavke in kmetice — kolhoznice. 1936. Ha je Centralni komite VKPT) proglasil Ženski mednarodni komunistični dan za lmdski prazmk v Svojetski z.vezi. Prebuiene po oktobrski revoluciji so pričele tudi delovne žene Vzhoda praznovati 8. marec v znamenju borbe proti kaoita-list'čnem jarmu in ostankom fevdalnega reda. Žene Jugoslavije so praznovale 8. marec že pred vojno. Kihih preganianhi policije in nasi'iu takratnih oblastnikov so mednarodni ženski '■"•aznik oraznovali tudi v najtežjih okoliščinah. Z demonstracijami po zaoorih, ilegalo v razmh obHah so Dan žena praznovali v znamenht združevanja žen za borbo nroti neljudskim režimom, proti fašizaciii države in protisovjetski nolitiki, za cakooravnost in svobodo žene, za oovečanje mezd — se nravi: z zahtevami, ki so Ml mah b;le zahteve delovnih množic zatiramh narodov. Proslava 8. marca je bila ena iznmd legalnih oblik, no kateri je Partija vnlivala na žene in jih mobilizirala za borbo, da bi izpolnile tiste naloge, ki so tečas čakale Partijo in ljudstvo. PartHsko glasilo »Pro-leter« kakor tudi ostali partijski tisk — so s članki o S.marcu kot mednarodnem borbenem dnevu delovnih žena opravili veliko vlogo pri vzgoji žene v duhu hiter-nacionalizma. Mednarodni ženski dan so praznovali tudi v dobi vse narodnoosvoobdilne borbe v znamenht čimbolj množičnega zbiranje žena okoli Narodnoosvobodilne fronte. Ta dan so žene prevzemale nove obveznosti in črpale novo moč za junaška dejanja, za osvoboditev države in za pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju in fronti, za zmago ljudske revolucije. Tudi me žene Slovenske Koroške smo že v času oborožene bodre skupno z našimi sestrami v Jugoslaviji in skupno z avstrijskimi antifašistkami praznovale naš praznik — Mednarodni dan žena. prav tako pa bomo šene Slovenske Koroške, povezane v naši organizaciji AFŽ, skupno z vsemi ženami demokratičnega sveta tudi letos obhajale 8. marec v znamenju borbe proti vojnim fuiiskačem, v znamenju borbe za pravice vseh zatiianih narodov, za enakopravnost žena. 8. marec v lefih narodnoosvobodilnega boja Med Gorenjkami Na dan 8. marca je bilo. Nič nisem mogla delati tisti dan, zakaj inrla sem vsemogočih drugih opravkov toliko, da se res nisem mogla muditi s čim drugim. Kar zjutraj sem se že zaprla v sobo in prav marljivo šivala našo drago slovensko zastavo, ki je pri nas na Gorenjskem še ne smemo lavno razobesiti. In veste, kai mi je dalo še riič koliko truda? Da sem izrezala res peterokrako zvezdo, ki sem jo prišTu na našo zastavo. Komaj jem vse to skončala do mraka. V sobi sta me že čakali dve drugi tovarišici, obe dobro oboroženi za naš skupni nočni pohod. Vsaka je prenašala ogromno butaro suhega dračja in steklenico petroleja. No. laz sem Donosno nosila zastavo, ki ni bila nič manj kot tri metre dolga. Šle smo na pot. Naše drage planine, ki že tri dolga leta jočem nad našo grozno Slišnostjo in se vendar vsako jutro znova prebude v novem uoanhi, da m'adi dan prinese ljubljeno svobodo, so pravkar ponovno tonile k počitku. Kar milo nam je bilo pri srcu, ko smo jih gledale. Pri tem pa smo bolj po vseh štirih lezle kot pa hodile po neki rebri na daleč okrog viden vrh. Naša vztrajnost ni popusti'a. Ko smo upehane prilezle na tisti zažslieni vrli, so nam vsem sijale oči. Iskale smo največje drevo, da bi nanj obesile našo zastavo, ki se mora videti prav v postojanko. Kot veverica sem med pritajenim dihanjem obeh tovarišic, prilezla prav do konice nalbolj visoke smreke. Še danes se čudim sama sebi, da sem se kaj takega upala. No, takrat je bil pač 8. marec! Preden sem opravila svoj posel na drevesu, je nekoliko v stran zaplapolal velik kres. Malo smo še postale, da smo si mogle bolj živo pred- stavljati, kako vidijo ta ogenj in morda v njegovi luči celo nemirno plahutamo slovenske zastve prav t>a doli, kjer se pijani gestapovci odpravljal spat. Vse to pa se mi je zdelo še premalo za proslavo našega največiega praznika. Še nekaj sem morala storiti. In veste kaj? Vse polno literature sem si naložila za obleko in jo razdelila prav po vseh hišah v naši okolici, kamor vem, da zahajajo slovenski gestapovci. In po poti sem na vsa vidna mesta, posebno pa tja, kjer se sprehajajo gestapovci, nalepila lepake o 8. marcu. Pod noč pa sem na drog, ki stoji pred uradno hišo gestapa, nalepila sliko našega dragega Tita, da bodo gestapovci, ko se prebude, še boli kot prejšnje jutro, pihali od jeze. Joj, meni se kar samo smeji, če pomislim na vse to. Naše Belokranjce . . . Leto 1944., predzadnje leto v vojni. V bivšem okraju Suhor v Beli Krajini se žene že več tednov pripravljajo na osmi marec, praznik žena. Same so napisale igro-kaz in se tudi same izvežbale in igrale. Igra je predstavljala patizansko družino, ki ima očeta pri partizanih, ter je zaradi tega pregamatia od okupatorja in bele garde. Kmečke žene so iz svojega resničnega življenja spisale ta igrokaz. Prav tako so same spisale pesmi in recitacije. Voditeljica vsega te7a je bila tov. Rezika Jelenič, kmečka žena iz Suhorja. Pomagale so ji še tov. Južna Marija iz Dragomlje vesi, ki je izgubila moža iti sina pri partizanih. Neža Krašovec iz Buši-nje vasi, mati štirih padlih patizanov, Ešte Marija iz Bereče vasi in Dregovan Marija. Pred osmim marcotn pa so tekmovale v nabiranju prostovoljnih prispevkov za AFŽ, v zbiranju hrane za vojsko, pri- boljškov za ranjence in v pomoči revnim partizanskim družinam in otrokom. Na sam dan 8. marca je bilo dvorana polna, žene so navdušeno poslušale referat partizanske matere Neže Kraševec, ko je govorila o ljubezni do trpinčene domovine, o borcih, ki se bore znnjo, ter o svojih štirih padlih sinovih. »Če bi ime'a ?e še katerega, bi ga dala, svo:e živ'jen’e sem ^pripravljena žrtvovati domovini. Tovarišice, pripravljene moramo hiti na to, da bo treba dati tudi zadnji košček kruha naši vojski.« Potern so govorile še ostale, sodelovala je tudi mladina z nagovori in recitacijami. Po uspešni predstavi so žene obdarile ranjence, naše vojake in druge najpotrebnejše. Na ta način so žene v bivšem Su- * horskem okraju vsako leto praznovale osmi marec. Tudi v Slavini vasi so tisto leto s prireditvijo praznovale osmi marec. Doma so spekle priboljške in jih nesle ran len :m partizanom v bolnišnico v Žužemberk, lia, kjer se je takrat nahajala partizanska vojna bolnišnica za Slovence iu Hrvate. Tako so slovenske žene obdarile tudi hrvaške borce, kakor so hrvaške žene obdarile naše ranjence. Tovarišica Marička Alenc iz S'avine vasi je pripovedovala: Šle smo z dva!se-tirni jerbasi raznih dobrot za naše ranjene borce. V bolnišnici smo prišle tudi do postelje ranjenega partizana Rusa !z Sovjetske zveze, tovariša Nikolaja. Star in prekaljen borec je imel solzne oči, ko je sprejemal darilo iz rok Slovenke. »Nikoli vas ne bomo pozabili. Ko bomo prišli nazaj v domovino, bomo pripovedovali o junaških požrtvovalnih ženah v SlovenML kako z ljubeznijo strežejo borcu Slovencu, Hrvatu in Rusu.« Priljubljeni ruski pirti-zan je pripovedoval ženam o svojih borbah in o življenju v Sovjetski zvezi.' (Naša žena) SOVJETSKE ZNANSTVENCE (Nadaljevanje s 3. strani.) nosti, ki so jih v carski Rusiji zatirali. V Akademiji znanosti Sovjetske zvve deti 16 žena različnih narodnosti, med kate-i« mi so Jermenke, Kazakstanke, Tatarke, Gruzinke in Ttirkmenke. Med sovjetskimi znanstvenicami jih ‘e mnogo, ki so s svojimi znanstvenimi deli dosegle svetovno slavo. 7nam Ho?of Lina Štern je potom niza fizioloških prob’e-mov našla nove metode zdravljenja šoka. Nino Kljuievo, avtorico 18 znanstvenih del s področja mikrobiologije, kjer razlskue vzroke in zdravljenje raka, z nestrpnost’« zasleduje ves svet. Nova metoda f)1 te Poclvisockaje na polju zdravljenja noric ja našla pot v prakso sovjetske medicine. Ana Pankratova je znana po svojih dehh iz zgodovine Sovjetske zveze iz koti-a XIX. in začetka XX. veka. Napisa’a .8 tudi veliko znanstveno delo »Zgodovina diplomacije«. Ime Pelagije Poltibarinove* Ktičine se nahaja med slavnimi imeni znanstvenikov na polju fizike in matematike. Lahko bi navedli še na desetine znanih znanstvenih delavk, ki s svojimi znanstvenimi deli, raziskovanji in praktični « delovanjem pospešujejo in upešno rešuje o vse naloge nove Stalinske petletke, s te « pospešujejo tudi napredek, znanost in kulturo sovjetske dežele. Ivan Cankar HLAPEC JERNEJ f n njegova PRAVICA Če ti je natovorila kra-dež, si kradel z obema rokama! Ta reci, da si »edo’žen, pa reci, da nisi ubijal, nisi kradel — joj po tebi! Zmerom je bol:še, da prideneš kar na lepem še par ubojev iu kradežev. zakaj pokazal boš ponižno in skesano dušo. Pravici pa so prikupne take duše, pa če so vse ciganske in z grehi obložene; zakrknjenih src ne mara, po nedolžnosti me vpraša. Mene poslušaj, po meni se ravnaj. Jaz izhajam z njo prav pošteno; kakor soseda sva, ki se časih malo sporečeta, drugače pa živita, kakor je Bog ukazai. Danes me ukani ona, jutri ,io ukanim jaz, pa sva obadva zadovoljna. Kadar me zaloti po nekrivem, se ne cmerim^ in ne delam pustih obrazov, temveč grešim takoj in natanko v toliki meri, da je stvar roravnana. Tako izhajamo s pravico mi učenjaki in modrijani. Ne prerekaj se z njo, posebno če si nedolžen, se nikar ne prerekajj - Razloži mi svojo pravdo, da ti priskočim s koristnim naukom!« Jernej mu je razM'il svoio pravdo, po-tcpuli pa se je Smejal, da je bit ves sol- zen. Strmel je v Jerneja z debelimi očmi kakor v zamorca na semnju ziba) in se je tolkel z dlanmi po kolenih. »Kadar te izpuste, Jernej, kar z menoj! Razkazoval te boni po svetu, po sejmih te bom vodil, po žegnanjili bova hodila, pred cerkvijo te bom kazal. In dobro se nama bo godilo. Jernej! Morda se nama še pripeti, da srečava pravico, tisto, ki jo zalezuješ; tudi jaz bi jo rad videl. In kadar jo srečava, pojde z nama, na semenj in na žegnanje. Koinediantje bodo razdejali šotore, Talijan pojde z opico v tuje dežele, kamela bo osramočena, medved zaničevan. Ali mi trije, ti, Jernej, tvoja pravica in Jaz učenjak, mi trije si bomo nabrali cekinov, da bomo živel bolj veselo, kakor je živel sam Kurent!« Jernej pa je gledal mrko in žalostno, nobena guba se ni zganila na njegovih licih. »Ne izkušaj Boga!« je rekel. »Hudo breme ti je naložil, da je tvoje srce omagalo in da govori bogokletno v svou malodušnosti. Krivico si izkusil, nič p»uvice: in praviš, da ni pravice na svetu; kamen so ti dali namesto kruha: in praviš, da ni kruha na svetn. Bog je ustanovil postavo; božja beseda pa ni. kakor dežnica, ki io do večera popije suha prst; živa je, kakor je bila prvi dan in, če je zaupanje v tebi, jo boš slišal in boš obilno poplačan za vse trpljenje!« Potepuh se ni več smejal, pogledal je Jerneja z začudenimi očmi. »Ne bil bi rad v tvoji družbi, sosed; še ponoči se bom obrnil v steno, zakaj popotnik sem in vidim v temi. Tolažbe ni veliko v tvojih krščanskih besedah, pač pa — ali veš sosed, kaj bi storil, če bi te tako poslušal in bi se tista tvoja vera ;z-lila vame? Šel bi in bi najprej ubil sodnika in njegove pomočnike, nato še nekaj drugih ljudi, zakaj vsi so moji hudobni sodniki že od rojstva; naposled bi zažgal še to hišo, pa bi rekel: Glejte, Bog je poklal pravico na svet, jaz sem slišal njegovo besedo pa sem napravil po njegovi zapovedi! — Tako bi rekel in tako bi storil, če bi bila tista vera v meni, kakor je v tebi. Ampak Bog me ni ustvaril za apo-steljna, zato sem rajši berač. Pravica me tepe, jaz se ji smejem, pa je vse v redu. Lahko noč!« jTudi tebe se bo še usmilil Bog, tudi ti boš še klečal in jokal!« je rekel Jernej. »Zakaj bolj mirno je srce v joku nego v smehu; in solze umijejo ves greh in vso krivico!« Tako sta se pogovarjala potepuh in Jernej; in znočilo se je, obadva sta utllm''.t; potepuh je bil nejevoljen m se je obrnil v steno, Jernej je klečal pred posteljo in ,ia molil dolgo molitev. Truden je bil, breme ga je potisnilo nizko k tlom, vere njegove pa ni omajalo. XIV Komaj se je Jernej zbudil, so že prišli in so ga gnali dalje, sam ni vedel kam. »Udari, aposteij, udari!« je zaklical potepuh za njim, ko so se zapirale duri. Jernej ga ni slišal, molčal je, povesil je glavo ter je šel, kamor so ukazali. »Kam me ženete? To povejte!« Molčali so vsi in so gledali mrko, kakor črni čuvarji Kristusovi. Jerneja ni bilo strah, ampak nemirno lit hudih misli polno je bilo njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo, kakor da na vidi več dobro in ne sliši več natanko; i« kakor da je čez noč oslabela njegova pamet. Spoznati ni mogel, kaj je storil tujim razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri; premisliti ni mogel, kod ga vlačijo tako molče in in strahotno, ni mogel uganiti, kaj nameravajo z njim, prav1’ '-'j- Provokacije so jim najljubši posel O BELEM FRANCE SLOKAN KRUH Lansko leto je bila dne 25. 7. veselica v gostilni Lausseger v Slovenjem Plajber-ku, ki se je je udeležil tudi tovariš Srečko Wieser iz Slovenjega Plajberka. Ob tej priložnosti je prišlo do nekega spora med tovarišem Srečkotom in znanim sovražnikom Slovencev Jožetom Laussegerjem. Lausseger je med sporom psoval tovariša Srečkota z banditom, morilcem in podobnimi psovkami, ki jih je zmožen samo zakrknjen nacist. Slučaj je prišel pred sodnijo in je okrajno sodišče v Borovljah pod težo dokazov moralo obsoditi Lausseger-ja. ki je brez vsakega vzroka žalil tovariša Srečkota. Do sem bi bila stvar v redu, toda Laus-segerju nikakor ni šlo v glavo, da bi bil kaznovan, ko pa je psoval >samo« enega Slovenca, ki je član Osvobodilne fronte in bil partizan od leta 194-4. Vložil je priziv in si najel odvetnika, ki naj bi ga opral vsake krivde. Prišlo je do ponovne razprave dne 3. t. m., zdaj pred deželnim sodiščem v Celovcu. Lausseger se je temeljito pripravil za to razpravo in bil je že trdno prepričan, da bo oproščen kazni. Zato je tudi zaničljivo govoril, da zdaj bo pokazal Srečkotu, kdo da je. Da bi pa svojo nedolžnost še lažje dokazal, je privedel svojo ženo, ki Otok Po dolgem času se tudi iz Otoka spet enkrat oglašamo v našem listu. Poročamo žalostno novico, da nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš tovariš Šašu Pavl iz Dol. V sredo dne 2. marca smo pokojnega ob veliki udeležbi iz vse okolice spremljali k zadnjemu počitku. Šele 63 let star je moral na posledicah poškodb, ki jih je dobil pri izvrševanju svojega težkega poklica kot tesar, mnogo pretrpeti. Vse njegovo življenje je bilo napolnjeno z delom in skrbjo za svojo družino, kateri je s trudom svojih rok, kljub preoblikovala in prerodila. Borimo se, da bo povojni svet tak, kakor je zapisal veliki znanstvenik in iznajditelj, Nikola Tesla: Iz te vojne, največje kar jih pozna zgodovina, se mora roditi nov svet, ki bo opravičil žrtve, ki jih daje človeštvo. Ta novi svet mora biti tak, da v njem močni ne bo izkoriščal slabega, hudobni ne dobrega, svet v katerem bogati in močni ne bo poniževal siromaka, svet v katerem bodo dela uma, znanosti, umetnosti služila celoti za olepšanje in olajšanje življenja, ne pa posameznikom za pridobivanje bogastva. Novi svet ne sme biti svet teptanih in ponižanih, ampak svet svobodoljubnih ljudi in narodov, enakih po dostojanstvu in spoštovanju človeka. naj bi pred sodiščem pričala proti tovarišu Srečkotu. In tako je tudi bilo, bila je tako dosledna, da je celo sodnik pri utemeljitvi obsodbe poudaril, da ni nastopala dovolj prepričljivo. Posebno pa še je pri razpravi izkazal obtožencev zagovornik dr. Lausseger, ki je smatral za najbolj potrebno, da je vprašal tovariša Srečkota, 'če je član Osvobodilne fronte in če je priča, ki jo je navedel tov. Srečko, tudi član OF. Iz tega je očitno sklepal, da mora biti obtoženec oproščen, kajti na dolgo in široko je skušal dokazovati, da priče, ki jih je navedel tov. Srečko, niso izpovedale resnice, ker so pač obremenjevale sovražnika Slovencev. Ob taki provokaciji se nam vsiljuje mnenje, da je za dr. Laus-segerja član OF človek, ki ga lahko vsak psuje in izziva z najpodlejšimi psovkami. S svojim nastopom je ponovno pokazal, kaj lahko pričakujemo od današnjih koroških in avstrijskih uradnikov. Čeprav je bilo sodišče prisiljeno ponovno obsoditi Laussegerja, nam je dal njegov zagovornik s svojim provokatorienun zagovoroirj spet pobudo za nadaljnje izzivanje zavednih koroških Slovencev in antifašistov, in prepričani smo, 1a s takimi dejanji ne bo ustvarjenega mirnega sožitja med dvema narodoma. vsemu izkoriščanju s strani kapitalistične družbe, postavil lastni dom. Najbolj pa bomo v občini Otok pogrešali tovariša Pavleja Slovenci, katerim je kot predsednik občinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško bil do svoje zadnje ure vzor borca za pravice narodno in socialno zatiranega ljudstva. Neomajna zvestoba svojemu narodu in delavskertiu razredu mu je pridobila zaupanje ljudstva daljnje okolice. Dejstvo, da na tako izpostavljenem mestu kot je Otok ni klonil dolgoletnemu pritisku vsestranske germanizacije, so upoštevali celo nasprotniki. Na domu in ob odprtem grobu sta se od zvestega tovariša poslovi’a združena pevska zbora iz Škofič in Hodiš. Ko je zadonela pesem »Vigred se povT-ne«, je podpredsednik Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, tovariš Gašper položil venec zvestemu sodelavcu na grob. Tovariš Pavlej je umrl v prepričanju, da vsa njegova borba in žrtve niso bile zaman, da se bo tudi za slovenski narod na Koroškem vrtina vigred in lepše življenje, če bomo po njegovem vzgledu vztrajno nadaljevali našo borbo za osvoboditev. Naj mu bo lahka slovenska zemlja,-zaostali ženi in otrokom pa izrekamo naše iskreno sožalje! Mi ftapce\ Malodušnost je slabost starih in bolehnih ljudi. Nikakor vedno bolehnih na telesu, ampak senilnih po duhu. Samo svobodomiseln duh more prebivati v svobodnem telesu. Stari so ljudje od včeraj, vedno rniadi pa so ljudje od jutri. Duh, ki je prožen, bo vedno zmožen korakati z napredkom. Vsaka revolucija je ljudi in njiliova mnenja delila med stare in mlade. Vedno so bili ljudje, ki so se krčevito držali starih, okostenelih nazorov in idej. Spomnimo samo na francosko revolucijo. Svit delne svobode, enakosti in bratstva je bil na obzorju. Ali, del naroda se je krčevito oprijemal starega, fevdalnega, aristokratskega reda. Toda mlada ideja napredka, social, enakopravnosti je ostala in pronicala v svet. Utirala si je pot med narode. Šlo je počasi, ker tedaj je bila šolska izobrazba le privilegij aristokracije, preprosti narod pa je taval v duševni revščini. V stari cesarski Avstriji je nastopilo leto 1948, pomlad narodov imenovano. Narodi so se dvignili proti absolutizmu črno-žoltega cesarja. Toda tudi reakcija je bila na delu in so narodi, zaradi premalo številčno prebujenih množic, zapadli spet v temni absolutizem. Dolgih desetletij je bilo treba, dela narodnih vidcev, ki so množice vodili korak naprej k napredku. Dolgiii let dela in težkih žrtev je bilo treba, borbe z zastarelimi, okostenelimi nazori, noč in dan so bila odprta ječe vrata, kri je tekla. Velik korak naprej je bila posledica prve svetovne vojne. Vihar revolucije je odnesel habsburškega cesarja z drugimi vred. Množice so vzklikale navdušenja, čutile so se sproščene, upale so v lepši svet. Toda po prvi svetovni vojni se je spet združil stari okosteneli imperialistno-kapi-talistični svet in zatrl med mnogimi narodi napredno, socialno gibanje. Le narodi Sovjetske zveze, z Leninom in Stalinom na čelu, so utrli pot v novo. lepše življenje in vzgojili tip novega človeka, organizirali nov, pravičen, socialen družabni red. Imperialistični svet pa je pripravljal novo krvavo vojno. Mučeniškega trpljenja je bilo treba, neštevilnih krvavih žrtev, da so mnogi narodi, izven Sovjetske zveze, spregledali in se vzdignili v neizprosno, brezkompromisno borbo, za ideale človečanstva, trajnega in pravičnega miru. Ponosni smo v zavesti, da so ravno slovanski narodi, s Sovjetsko zvezo na čeju, nosilci nove ideje, ki rušijo stari krivični, nasilni svet, ustvarjajo nov socialen družabni red in korakajo v veliko slovansko bodočnost. Slovenci na Koroškem smo uvrščeni v ta veliki zgodovinski proces in razvoj v vrstah naprednih narodov. Pretekla vojna in narodno osvobodilna borba je tudi Slovence na Koroškem Ena prvih sprememb pa je, da padejo plotovi med njivami. Zato, da bodo tudi na poljih začeli delati delavci, ki imajo na stotine, na tisoče železnih rok. Med petletko bomo Izdelali že precej kmetijskih strojev. Čez pet let mora zemlja roditi več in boljše sadove. Čez pet let se mora tudi korenito izboljšati življenje našega kmeta. Čez pet let mora biti očitno tudi na naših poljih, da živimo sredi dvajsetega stoletja in da nismo več zaprti med srednjeveškimi plotovi; da nismo več sužnji raznih vidnih in nevidnih sil, starih navad in predsodkov. Ali je bil kmet v predvojni Jugoslaviji lahko zadovoljen? Vrednost njegovega dela, to se pravi pridelkov, je znašala na hektar v letu 1925, ko so bile najugodnejše cene in sorazmerno dobra letina: v Sloveniji 3379, v Srbiji 2407, v Vojvodini 4223, na lirvutskem in Slavoniji 37U!) in v Bosui iii iierUguviili samo 617 d.u. Kmet, ki je imel štiri hektarje zemlje, je torej pridelal v Sloveniji na leto za 13.430 din raznih pridelkov. Všteta je tudi vrednost prirejene živine. Upoštevati je treba, da je večino pridelkov porabil sam. Prodal jih je toliko, kolikor je bil prisiljen, da je lahko plačal davke in kupil, kar je nujno potreboval. Zato ni bilo nič nenavadnega, da tedaj nekatere kmečke družine niso imele niti soli. Ali naj kmet živi vedno tako? Ali naj ostane zaprt za plotom v svoji bedi, .ie-vednosti jn starih zmotah ter v strahu za svojo dušo, če bi pogledal čez plot? Kdo bo zmagal: plot ali traktor? No, o tem ni več dvoma. * Sedmo poglavje Tovarna življenja 1. Največji morilec Največji in najstarejši mori'ec na svetu je človek. Zakaj? Zato, ker sc umije taka iztrebljajo v vojnah? Ne le zaradi tega. Zato, ker uničuje gozdove. Kadar divje ter nepremišljeno uničuje drevje, ne podse-kava le sam sebi življenjskih korenin, temveč je morilec vseh živih bitij. Če ne ve, kaj je gozd, ne ve tudi, kaj je življenje. Ge hočeš razumeti, kaj je gozd, moraš najprej vedeti, kaj je rastlina. Ljudje, živali in rastline smo vsi ena sama velika družina, ki se imenuje življenje. V tei družini ima vsakdo svojo, življenjsko nalogo, če bi ne bilo človeka, bi se življenje ne ustavilo — družina bi še živela, če bi pa v družini umrlo rastlinstvo, bi moralo izumreti tudi živalstvo in z njim človek. Pa tudi rastline bi ne mogle večno živeti čisto same. Tako je n. pr. v zemlji nešteto glivic, ki predelujejo hranilne snovi, da jih. potem rastline lahko vsrkavajo. Te glivice prihajajo v zemljo s hlevskim gnojem. Življenje ni mogoče brez zavezništva ined rastlinstvom in živalstvom. Fdino rastline so na svetu tisti čudovUi stroj, ki spreminja neživo snov v živo: rudnine v snovi, ki so živalska in človeška hrana. To so organske snovi. Rastline spreminjajo anorganske (neorganske) snovi v organske. Brez rastlin bi torej človek in žival ne imela hrane, ker se kamen sam ne spreminja v hrano in ker še ne znamo izdelovati živeža iz neživih rudnin. Kamenja pa res ui mogoče jesti. St. Jakob Na pustno nedeljo je priredilo prosvetno društvo v Št. Jakobu pustno prireditev. Na sporedu je bila igra »Svojeglavček«, ki so jo igrali že na Silvestrov večer. Med dejanji je igrala godba. Udeležba je bila lepa, dvorana nabito polna, zabava je bila prisrčna in navdušenja ni bilo konca. Po igri je bila sprejeta resolucija, ki izraža zahtevo naroda po priključitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Šmihel Poročamo spet nekaj novic Iz našega slovenskega Šmihela. Troje predavanj »Ljudske univerze« smo že imeli. Najprej je predaval živinozdravnik tov. dr. Luka Sienčnik o živlnozdravstvu .potem je govoril tovariš dr. Franci Zwitter o zgodovini slovenskega naroda in kot tretii je govoril tovariš dr. France Petek ml. o zdravstvu. Slovenska prosvetna zveza je imela posrečeno idejo, da je organizirala Ljudske univerze. V Šmihelu so ljudje številno prihajali k predavanjem in z zanimanjem sledili izvajanjem referentov. Na pustno nedeljo nas je domače prosvetno društvo prijetno presenetilo z dvema poučnima in zabavnima igrama >Nc kliči vraga* in »Kmet Herod«. Vsakdo, ki je predstavo obiskal, je izjavil, da se že dolgo ni tako dobro zabaval in iz srca nasmejal. Vmes so igrali domači tamburaši, ki so pokazali, da so v kratkem času zelo napredovali in sicer po zaslugi tovariša Mišica, ki uči že peti tairiburaški zbor v Šmihelu. Po igri se ie razvila v Šercarjevi gostilni prosta zah i-va. Razveseljiva prosvetna razgibanost V Šmihelu je predvsem zasluga tovarišev Lojzeta in Stankota. V ponedeljek nato pa je bil v Šmihelu gospodarski tečaj, ki sta ga vodila tovariša Mirko Kumer in inž. Marko Polcer. Oba sta povedala mnogo poučnega in Koristnega. SPZ naznanja: Opozorilo! Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku naznanja, da bo za v 'ude'jo, dne 6. marca 4949 v telovadnici meščanske šole javljena prireditev z igro »Lepa Vida« iz tehničnih razlogov premžei a na nedeljo, dne 13. marca 1949. Ljudske univerze: Dne 5. marca 1949, ob 18. uri v Št. Vidu v Podjuni. Predavanje: Naše zadružništvo. V soboto, dne 5. marca 1949 ob 19. url pri Krznarju v Svečah. Predavanje: Naše zadružništvo. V torek, dne ,8. marca 1949 ob 19. url Šercarju v Šmihelu. Predavanje: Kako si ohranimo zdravje. V sredo, dne 9. marca 1949 ob 19. url pri Šmonku v Dolah nri Rožeku Pieda-vanje: Naše zadružništvo. V četrtek, dne 10. marca 1949 ob 19. uri pri Krznarju v Svečah. Predavanie: Naši veliki pesniki in pisatelji. V petek, dne 11. marca t949 ob 19. ud pri Šmonu v Št. Gandolfu. Predavanje: Naši veliki pesniki in pisatelji. Strokovni tečaji Kmečke zveze: V naslednjem tednu se vršijo strokovni tečaji: 7. marca 1949 v Škofičah v Narodnem domu; 8. marcu 1949 v Št. Jakobu v Rožu v Narodnem domu; 9. marca 1949 v Sp. Borovljah pri Le-' denicah, gostilna Ravš; 11. marca 1949 na Radišah pri Mežnarju. Pričetek povsod ob 9. uri zjutraj Kmečka zveza za Slovensko Koroško ra se bo vse to lahko izvedlo in da bo vsak udeleženec imel od tečaia korist, velja pri teh tečajih pravilo, da se bo teoretično predavanje v sobi omejilo le na prve dopoldanske ure in na Izrecno de-ževanje. Glavni del tečaja se bo vršil zu-nai v naravi in v sadovmakih. Tečaj bo v dveh skupinah. Dočim bo prva skupina razpravljala ob njivah in travnikih o vprašanjih poljedelsta, bo druga skupina sodelovala pri prlkazovaniu iz sadjarstva. Potem bosta skupini menjali. Tečaji, katerih točni datum bomo sproti tedensko objavili v našem listu in ki smo ga odborom Kmečke zveze že sporočili, bomo priredili v Škofičah, Št. Jakobu v Rožu, Ledenicah, Ločah pri Št. Uju, Po- dravljah, Gozdanjah, Radišah, Št GasdoL fu pri Kotmari vesi, Slovenjem Piajberku, Pogrčah pri Št. Vidu v Podjuni, Pribli vesi pri Dobrli vesi, Železni Kapli in v Šmartnem pri Važenberku. Kjerkoli drugod bi pa takšne tečaje še želeli, naj jih nam prijavijo in bomo po možnosti željam ustregli. Zaključno pa še tole: Nahajamo se v času, ko nam ni samo delavnik dragocen, temveč moramo tudi že šiling nekajkrat obrniti in dobro premisliti, za kaj ga izdamo. Zato moramo danes tem bolj gledati, da nam bo naše gospodarstvo do- uašalo čim več, da bomo draga umetna gnojila čim bolj izkoristili, da bomo škodljivce na polju in na sadiu tem bolj zatrli, da bomo zmanjšali izdatke za tuje, nedonosno seme in da nam bo vsako drevo obilo obrodilo. Zato je pa potrebno znanje in Izmenjavanje izkušenj. Strokovni tečaji imajo nalogo, da doprinesejo svoj delež k poglobitvi znanja in izkušenj. Zato gospodarji in kmečka m'a-dina: Vsi na strokovne tečaje vaše bližnje okolice! Iz sekretariata Kmečke zveze. Električna ograja za menjainc pašnike V novejšem času ko je. ko je zamisel o menjalnih pašnikih za živino prodrla tudi v naše vasi, povzroča vsako leto poprava in vzdrževanje plotov, bodisi te ali one oblike, mnogo dela. To je za gospodarstvo velik nedostatek, ker so v sedanjem času de’ovne moči zelo drage, odnosno iih tenko dobimo. Za lesene plotove rabimo tudi mnogo materiala, ki ga kmet nima vedno zadosti na razpolago. V uporabi je tudi ograja Iz bodeče žice. Z bodečo žico se vzdrževalni stroški sicer zmanjšajo, vsekakor je pa takšna žica v sedanjih razmerah zelo draga: končno se živina na njej rani in poškoduje kožo. Oba omenjena plotova prideta v poštev, kjer se držijo stalnih pašnikov. Izkušnje modernega živinorejca pa učjo. da pridejo stalni pašniki v poštev samo za planinske kmete, dočim pride‘o po dolinah v poštev le menjalni pašniki in sicer pašniki, katerih ograjo lahko vsak čas in z čim manjšimi stroški menjamo. Moderna tehnika je za to že pred leti konstruiral naoravo, ki odvzame mnogo dela — električni plot — katerega uporabljajo po modernih živinorejskih krajih uspešno že mnogo let. Anarat za električno ograjo je majhna škatla, 25 cm dolga in 35 cm visoka s težo 15 kg. Izdelana je tako, da ga lahko ob vsakem vremenu pustimo zunaj, ne da bi pri tem utrpela škodo. Za pogon mu služi šestvoltni akumulator, Novo napolnjeni Daimo zeml jo v preizkušnjo O praktičnem pomenu preizkušnje zemlje smo v našem listu že enkrat pisali. Na željo nekaterih kmetov hočemo to še enkrat na kratko ponoviti in opozoriti, kaj vse moramo upoštevati, da bo nani preizkušnja dala pravo sliko naše zemlje. Preizkušnja zemlje nam je podlaga, da vemo, kako In s čim moramo gnojiti. To je danes važno tem bolj, ker so umetna gnojila draga In ker moramo izbiti iz naše zemlje čim večjo donosnost. IDO kg umetnega gnoja kmalu potrosimo na napačno zemljo in smo s tem vrgli 25 šilingov, pri apnenem solitru celo 70 šilingov stran. Preizkušnja zemljišča, ki ga hočemo gnojiti, pa nas stane največ 10 šilingov. Zato pa zvemo, kakšne snovi zemlji manjka in kako ter koliko moramo gnojiti, da bo pridelek res zadovoljiv. Preizkušnja zemlje nam pove: a) če je zemlja kisla ali lužnata — če je potrebno, da trosimo apno ali ne; b) ali je potrebno gnojenje s superfos-fatom ali tomaževo žlindro; c) ali je potrebno gnojiti s kalijevimi gnojili in koliko je potrebno. Vsa domnevanja o potrebi gnojenja, ki jih postavimo le na presojo rasti in zemlje, nas varajo. Točno potrebo gnojenja nam da samo analiza — preizkušnja zemlje. Takšne preizkušnje dela kmetijski preizkusni zavod v Celovcu (Landw. Versuchs-anstalt Karnten, Klagenfurt, Heupiatz 2) proti odškodnini 3 — 10 šilingov. Pri odvzemanju zemlje za preizkušnjo je treba točno upoštevati: L Od vsake njive, travnika ali pašnika moramo napraviti posebno preizkušnjo. 2. Za odvzem zemlje za preizkušnjo je pripravna doba po žetvi do naslednjega gnojenja. 3. Da dobimo povprečno stanje zemljišča in vsebino njegovih snovi, moramo za preizkušnjo vzeti zemljo na vsaj dvajsetih različnih mestih zemljišča, katerega hočemo preizkusiti. 4. Če je mesto zemlje, kjer vzamemo preizkus, enako (ene in iste barve), potem vzamemo preizkus za globino brazde. Če hočemo preizkusiti tudi spodnjo plast (na primer za gnojenje lucerni), potem vzamemo zemljo za preizkus ločeno na orno puut ut spodnjo pdUkt. Cc preizkušamo za akumulator vzdrži pri stalni uporabi do 5 tednov. Stroški za napolnitev akumulatorja znašajo 2 šilinga. Aparat je praktično izdelan in ga lahko povsod postavimo ali obesimo neodvisno od tuje električne sile. Za ograjo samo je dobra vsaka žica, ki stoji živinorejcu na razoolago. če je nova ali rujava, debela a’i tanka. Edini pogoj pri postavitvi električne ograje je, da se žica na kolih izolira, da tok ne dobi stik z zemljo. Tudi se ne sme žica dotikati rastlin ali visečih vej. Če je žica zvezana z večjimi konci, moramo na teh mesMh skrbeti za dober kontakt. Za konje in govedo zadostuje ena žica, dočim sta za ovce in svinje potrehni dve žici. Svinie *e po naravi slabo vidiio zato ?e orinornč-Ijivo, da na nekaterih mestih žice razobesimo kakšne cunje a>i kai podobnega. Kole zabijemo v zemlio v razdali! 5 do 10 m. Zato zadostujejo či«to navadni količki, samo da držijo težo žice. Celotna naorava je v tem, da daje aparat vsake pol sekunde močan električni sunek no žici in odvrne žival, ki ie zaš’a v bližino žice. Udarec ni smrtno nevaren mti manjšemu otroku. lzkušnie učim, da žival k! se ie seznanila dva a'i trikrat s 'to žico, ne gre več v bližino. Tok v nanravi se da poljudno regulirati. Vrak anarat ie tudi zaznamovan s posebno številko, tako, da tudi eventiielnega dolgoprstneža kmalu izsledimo, obenem pa je tudi opremlien s posebno ključavnico, ki jo lahko zapremo. Električne nlotove odnosno anirate ima v zalogi električno pocijetie Joško SerHuig v Celovcu, Paradeisergasse 3. telefon 1^-32 in se vsak posamezni lahko praktično prepriča na licu mesta. Janko Pečnik Pomlajevanje v kmečkem gozdu potrebo gnojenja travnikov in pašnikov, potem vzamemo za preizkus zemljo k večjemu do globine 10 cm. 5. Zemlja se ne sme mazati. Z lopato napravimo navpično jamo v velikosti 30 krat 50 cm. Ob teh jamah odvzamemo od orne plasti 5 do '0 cm debele ploskve. Eventuelno rušo odstranimo. Takšne jame napravimo najmanj na dvajsetih mestih zemljišča. 6. Tako zbrane ploskve zemlje zmešamo tnedseboj na kakšnih deskah ali čistih tleh in odvzamemo za povprečni preizkus 1 do 2 kg (za preizkus na apno samo pol kilograma) zmešane zemlje. Če je zemija kamenita, moramo odvzeti dva do tri kg (za preizkus na apno samo 1 do 2 kg). Kamenje moramo pustiti zraven in ga nikakor ne smemo odstraniti. 7. Tako odvzeto zemljo nabašemo v male vrečice ali škatlo. Žaklje od umetnih gnojil nikakor ne smemo uporabiti. K vrečici ali zaboju pritrdimo poseben listek s točnim naslovom in, če pošljemo več preizkusov hkrati, s točno označbo posameznih zemljišč (štev. parcele). Mokro zemljo moramo prej posušiti na sračnem prostoru. Najbolje je, da oddamo zemljo na preskus osebno na preskusni zavod, OBJAVA Zadnji termin za oddajo prošenj za podpore pri popravi hlevov, gnojišč in gnu-jiščnih jam je 15. marec 1949. Po tem datumu okrajne kmečke zbornice prošenj ne bodo več upoštevale. Podrobna pojasnila vam dajejo predsedniki in tajniki občinskih odborov Kmečke zveze ali pa njen sekretariat v Celovcu. Novo določena zemljiška najemnina 25. januarja 1949 so bile na novo določene smernice za najemnino kmetijske in zemljiške posesti. Prav tako obstojajo za najemnino paše na Koroškem posebne smernice. Ker so te smernice zelo dolgovezne, naj se interesenti obrnejo na sekretariat Kmečke zveze v Celovcu, ki daje podrobna pojasnila. Bliža se pomlad in z njo tudi čas pomlajevanja naših gozdov. Ker so kmečki gozdovi v pretekli dobi zaradi stalnih prevelikih oddaj prekomerno izsekani in močno razredčeni, je nujno potrebno, da mislimo in pričnemo z novo zasaditvijo in naravnim pomlajevanjem vseh go'av, posek in redkejših sestojev, da spravimo naš gozd spet v naravno stanje. Pri oddajah so bili najbolj prizadeti mali in srednji kmetie, ki imajo v svojem gozdu komaj toliko lesa, da krijejo domače potrebe. Z vsakoletno oddajo se je normalna zaloga lesa »krčila. Mnogo kmečkega gozda se je uničilo zaradi vojnih razmer in tudi zasedbene oblasti so posekale precej lesa. Pa tudi sp’ošno stanje kmečkih gozdov je slabo. Mnogo je golav. ki več desetletij ne obrastejo, drevje je kratko in vejato, zarast slaba in drevesne vrste neizbrane. Najdemo mnogo ničvrednega grmovja in drugega plevela — maline, ovstroge, praprot itd., ki prerašča koristne iglavce, da se posušijo. V bližnjem gozdu se ta plevel že odstranjuje, v oddaljenih parcelah pa uničuje z vso močjo boljše vrste drevja. Letni prirastek v kmečkem gozdu je malenkosten, komaj tri kubične metre na hektar. Gozd je zlata rezerva, zato moramo njemu posvetiti nekaj poozrnosti, se zanimati za napredek in zboljšanje. S tem bomo največ koristili sami sebi, in tudi od strani vladnih organov ne bo potem povoda za kakšno nasilno akcijo napram kmečki gozdni posesti. Kje dobimo sadike in kako sadimo? Da bomo imeli čimprej pravilno zaraščen gozd, vsa prazna mesta z gozdnim drevjem izpolnjena, se moramo odločiti za sajenje mladih drevesc. S sajenjem pridobimo mnogo let v razvojni dobi našega gozda, drevesca pridejo v enakomerno razdaljo, imajo dovolj prostora za razvoj, so zdrava in rastejo krepko ter so odporna proti vetru, snegu in ivju. če potrebujemo večjo množino sadilk, se moramo obrniti na bližnjo gozdno drevesnico in si tam pravočasno zasigurati drevesca. Za manjše potrebe dobimo sadike v svojem gozdu, posebno tam, kjer je mehka zemlja. Sadike najdemo ob poteh, kjer je veter nanosil lahko setne igiovcev. Tam je seme vzkalilo in se nahaja polno mladih drevesc, katere po potrebi naberemo. Smrekova drevesca za presajanje so okoli 30 cm visoka. Imeti morajo lepe nepoškodovane korenine, ter ne smejo biti starikave, če so drevesca večja ali v slabi zemlji in imajo dolge korenine, tedaj jih presajamo z rušo in zemljo. Drugače bi dolge korenine pri izkopavanju potrgali, pri sajenju bi jih ne mogli pravilna spraviti v zemljo. Sajenje bi bilo brezuspešno. Najmanj se usiplje prst, če jo zemlja nekaj cm zmrznjena. Mlado drevesce dvignemo z rušo na*ta način, da okoli drevesa zasekamo z motiko in ga malo dvignemo in z roko rahlo potegnemo. Tako dobimo mlado drevo nepoškodovano in z njim Izpolnimo prazno mesto. Nikdar ne izrujmo za sajenje potrebne sadike z rokami, brez motike. Najbolj pripravna za presajanje z rušo je smreka, ki ima svoje korenine plitvo v zemlji. V sili preša in mo z iu5o lahko tudi incil leny*ii, sovv-a Sun.j ob dneh. Na novem mestu napravimo ma’o večjo jamo. V jamo postavimo drevesce in ga močno pritisnemo k zemlji, da se iztisne zrak in da ne izhlapi vlaza. Iglastega drevja pri presajanju ne obrezujmo, korenine pa soioh ne smemo poškodovati ali skraišatl. Če presajamo večje listovce, jih moramo obrezati. V večjih golavah in posekah ne pride v poštev sajenje z rušo, ker je preveč zamudno, temveč sajenje po pet let starih sadik v skopane jame. Ob tej pri’iki so hočemo seznaniti s pravilnim delom p:i saienju, da se bodo sadike tudi dobro prijele. Za kopanje jamic potrebujemo posebno vrsto motik, ki so močne in ima>o ravno rezilo. Najboljši čas za sajenje jo spomladi v mesecu aprilu, v višjih legah tudi še v maju. Z delom pa ne smemo odlagati, ker je nevarnost, da bi drevesca, posebno mecesen, prej ne odganjala in bi bil uspeh našega dela nezanesljiv. Jesensko sajenje ne bi priporočali, ker mraz zemljo navzdigne in se v suhih kopnih zimah, ker se korenine nasajenih iglavcev še niso toliko prijele, da bi lahko srkale vlago iz zemlje, lahko zgodi, da sadikam odpadejo igle in se posušijo. Posebno moramo paziti, da bodo sadike ležale vedno zakopane, ker se tenke lasaste korenine hitro posušijo. Vsa mlada drevesca držimo do sajenja zakopana v senci iti vedno v vlažni zemlji. V suši moramo tako zakopana drevesca tudi škropiti z vodo. (Dalje) Kaj moramo š(* vedeti Kje so žrebci? Kmete, ki hočejo letos pripustiti svoje kobile, opozarjamo, da se na Slovenskem Koroškem nahajajo žrebci na sledečih mestih: Pasma »Noriker«: Otoče (Weidmannsdorf) pri Celovcu (rjav, star 8 let); Grabštanj (dva rjava, stara 7 let); škocijan (rjav, star 4 leta); Svetna ves (v gradišču, lisec, 8 let star); Male Goriče, obč. Št. Tomaž (rjav, 7 let star, lastnik Er. Messner). Pasma »Haflinger«: Humberški grad (trije, 1 lisec 8 let star, 1 lisec 7 let star, 1 lisec 14 let star). Lahki (toplokrvni) žrebci: Otoče (Weidmannsdorf) pri Celovcu (angl. polkrvni, rjav, D let star; Grabštanj (3 Hanoveranci, rjav, 9 let star; rjav, 4 let astar; rav, 9 let star). Škocijan (angl. arbski rjav, 8 let). Nadainja tozadevna opozorila sledijo V naslednjih številkah. Sekretariat Kmečke zveze za Slovensko Koroško. .......H.............................................—H Iidanlell, 'aaltnk In 'aioznik lata* Dr. Kranc P®tok, Veilko* vec G»avnl -rednik rraujo ojjria, o» ovoroi uredni« Franco . o.ulnik. oba oam-u-Haa . Utira«as Catovao, VdikoiutMiktei Mr ud« e e vi it* -1. »ouiai »a a| po«tli>ao na iiaator: v.©K>v©t> (Kia*®uiurt), i.. • © •ahiatttaen t7t. liana: *KIr»tna» Vo:ka*#ria^ u. ca. u* u.* (,e'ov c, '» -‘»k o-er-Mran© i