gospoda kaplana so se že obstoječe bratovščine glede njih udov zelo pomnožile in novo vpeljane bratovščine, kakor sv. škapulirja in stanovske bratovščine, kaj lepo napredujejo. Bog daj svojo pomoč vsemu začetejnu napredku v verskem, narodnem in gospodarskem oziru, in tužni kraj spremenil se bode v pozemeljski raj! 1'išečan. Iz Javenine. (l'ozor na otroke!) V ponedeljek dne 30. jnlija se je zopet pokazala žalostna resniea, kako rnalo stariši na svoje otroke pazijo in njih počenjanjo prepomanjkljivo na.lzorujejo. Ob treh popoldne gori iinenovanega dne igrali so na Jareninskem vrhu doma v sobi sami sebi prepuščeni viničarski otroci ter se skušali na različni način kratkoeasiti. Med tem zapazi devetletni fant Jože Brglez na steni visečo, nabasano puško, jo vzame v roke ter igra ž njo, kakor z navadno igračo. Ali malega poredneža se polasti kmaln lovski gon, da tudi malo pomcri, pa — o joj — za cilj izvolil si je nežna prsa nedolžnega še le šestletnega bratca — nesrečna usoda zakrivila mu je prst k pritisku in v trenotku leži mladi revež v krvi na tleh kot nedolžna žrtev nesrečne otroške lahkomišljenosti in nespametne neprevidnosti od strani starišev. Tedaj neprevidnost starišev je zakrivila, da je devetletni fant vstrelil svojega šestletnega brata. Kdo je v tem slučaju nesreee kriv? Seveda ne toliko otrok, kakor pa neprevidni stariši, ki tolikokrat zopet in zopet otroke premalo nadzorujejo in jim tako dajejo priložnost, zabresti v veliko nesrečo. Bodi še omenjeno, da morilec zelo malopridno v šolo hodi in tudi ta dan je po nernarnem doma oslal. Torej, dragi stariši, pozor na svoje otroke, da ne pride prezgodaj maščevanje črez Vas! J. C. Iz Slov. Govic. (Neki vohec) riše v štev. 55. »Mariboržanke« odnekod peka, ter prav po nepotrebnera udriha po č. g. žujTniku pri Mariji Snežni in mladi ondotni posojilnici. Nam je dobro znano ime dopisnika, ki pravi, da se bojda č. g. župnik po onega peka pisali; to je laž, pek ima namreč tamkaj sorodnike, kako bi ga torej še le klicali v pošteno župnijo Marije Snežne! Ali on se je nastavil pri Sv. Ani. No, ako se je pa mimogrede malo oglasil tudi tamkaj, nima radi tega dopisnik pravice blatiti blagega, za vse dobro vnetega g. župnika in jini predpisovati «recept" za — živež. Vendar pa oni pek ni naše gore list, ampak brž nemškutarjev, torej pripada h gardi «Mariboržanke» ; ako je tak, kakor ga je naslikala v svojih umazanih predelih; prav jej bodi, vaš je! Saj »Mariboržanka", »Graška tetka«, »Vahtarica" in take boje časopisi vedno v svet trobijo o neki nemški posesti v zeleni Južnoštajarski. Gredo za časopis, ki ne more v nijedni številki strpeti, da ne udriha po častiti slovenski duhovščini, vender dopisov nima več, kakor dva, tri, dočim jih ima »Slov. (iosp.« v izobilji! No, kakor se nam dozdeva, se že praveati Nemci sramujejo te klepetulje. Kar pa oni dopisnik čveka o novi posojilnici, glede tega rau svetujemo, da je v drugič rairen, naj pomisli, da živi v stanu, ki mora z. duhovščino v prijaznosti živeti, in bodi Slovenec z dušo; in telesom, ne pa psovati na slovensko posojilnico.  k