220. številka. Ljubljana, v sredo 28. septembra. XX. leto, 1887 Icbaja Vi.ak dan ivc^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r i j s ko-o g ersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse ltto 13 gid., /.a četrt leta I gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račana se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za fietrt lita. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiristopne petit-vvste po 6 kr., Ce se oznanilo jeiieukrat tiska, po 6 kr., če so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole froukirati. — Rokopisi ee ne vračajo. Uredništvo in upravniftvo je v Rudolfa KirhiSa hiši, ..Gledališka stolha". DpraviiiStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse udmitiistratvne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo aaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. ,, pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I ,, 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 ,, — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ ^9"" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h km tu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. t Vpravn tetvo ,, H 1 ov. Saro dni* '. Poljaki in Madžari. V starodavnem kraljevem Krakova priredili so Poljaki lepo deželno razstavo. Madžari hoteli so to priliko porabiti sebi v korist in odpravili so se čez Karpate tjakaj, da bi povodom razstave sklenili zvezo s Poljaki in si pridobili nekoliko simpatij, katerih so tako krvavo potrebni. A tega na mena neso dosegli. Dasi je bilo kakih 200 madžarskih romarjev, mej njimi tudi lepo število lepotic, s katerimi Arpadovci zalagajo pomorska in druga mesta, dasi bo se čuli nekateri „eljen" in se je svirala koračnica Rakočijeva, se sme vender o tem romanji v Krakovo trditi, da je bila „der Liehe Mlih' umsonsta. Na članek vodilnega Peštauskegu lista ,Pester Lloydtt, ki je prav očetovski Poljakom na srce polagal, da nikakor ni umestno, da postopajo roko v roki s Ćeli i in da bi bolje bilo, ko bi opusti vgi to LISTEK. Sopernika. Obraz 3 Slovaškega. — Češki spisala Gabrijela PrciBSoViU (Dalje.) Joška Hanaček, novopečeni logar, ki je na-vzdor temu, da se je pomeščanil zahajal mej vaško mladino, nagovoril je Kristino: „Čemu ne greste h godbi? Saj gotovo vaš ljubček na Avstrijskem dobro z Nemkami poplesuje! . „No, kaj se hoče . . dejala je Kristina s prisiljenim usmevom, kajti te besede so ji mrzile, „vender ne pojdem brez njega nikamor . . .u V tem odprle so se župnijske dveri, duhovni gospod je izstopil. Kristina, Aneša in Jenufa prišle so v cerkvi v jedno vrsto k Marijinemu oltarju. Najmirnejša in zato najpobožnejša je bila videti Aneša. Poslušala je pozorno propoved, potem pa jo ponižno molila, da bi jej Mati Božja dodelila miren, srečen zakon. Kristina je molila le trenotkoma želee najbolj ljubčkove zvestobe iti ljubezni. Razkladala si je nehote v mislih Hamičkovo opomnjo, a ko-nečno jo je razumno odgnala. Čemu bi se v vo- družbo, vrgli se v madžarski naročaj, oglasili so se po vrsti vsi poljski listi, odločno odklanjajoč Madžarov nauke in prijateljstvo. Tako piše „Kurjer Lvovski" mej drugim: „Po-Ijaki ne hrepene po vladi v Avstriji, marveč zagotoviti hočejo narodu svojemu in deželi največji raz voj. Iz tega sledi, da m o r a j o P o 1 j a k i s svojega narodnega stališča solidarni bi ti s Čehi, ne pa z Madžari, katerim poslednjim je d u a l i z e m dal moč, da n e m a d ž a r -ske, pravo za pravo slovanske narode pritiskajo na steno. Zaradi tega morajo Poljaki na podlagi svojih liberalnih načel biti avstrij ski federalisti, to je, držati se jim je starega gasla svojega: »Svobodni k svobodnim, jednaki k j e k n a k i m !u A obrnimo medalijo. S kom naj bi Poljaki Itodili, ako ne s Čehi? Kakor trdi „ Pester Lloyd", bila bi dolžnost hvaležnosti, da bi se pridružili Nemcem. Izvest.no neprijetno je, poslušati iz ust tega. ki se nazivlje našim prijateljem, ob resni uri tuko nasvete, katere mora vsak poznavalec poljskih razmer in poljske zgodovine zmatrati tipko ironijo. Mari „ Pester Lloydu ne ve;, da se Polju ki za nobeno tvojih narodnih in gospodarskih pridobitev ne-majo zahvaljevati centralističnim Nemcem, mar\eč da so poslednji zakiivili germanizacijo in propad dežele? Čita naj zgodovino naših konstitueijskih bojev, naše trgovine, našega prometa, naših šol in zavodov! Na kateri strani zgodovine našega trp je-nja bode preiskovalec našel le jedno točko, ki hi nam nalagala hvaležno t proti sedanjim madžarskim prijateljem, proti Nemcem? Ni li pred vsakim našim uspehom trebalo hudih bojev, velikih izgub? Saj 80 nam še le nedavno Dunajski listi dovolj jasno povedali, česa se nam je nadejati od zvezo z Neme V jednakem zmislu pišejo drugi poljski listi: „Przeglad" pravi, da obrabljene fraze o reakciji, o rusofilizinu nič več ne uplivejo. Čehi, pravi na dalje, teže za istim, kakor Poljaki, to je, da bodo ravnopravni vsi narodi v Avstriji. „Gazeta Narodova" in „Nova Rt forma" jednako odločno odbijata vse mudjarske nasvete in predloge, ter po- udarjata potrebo in korist čoško-poljske zveze, kajti Čehov pripoznane slovanske simpatije in federalistična prizadevanja Poljakom nikakor neso neljuba. Te izjave poljskih glasil imajo baš v sedanjem trenutku podvojeno važnost. V očigled državnemu zboru, ki se bode dne 11. oktobra otvoril, ugibal j« marsikdo, kako bodo postopali Poljaki in bilo jih je mnogo, ki so mislili, da češko poljska zveza ni posebno trdna. Iz rečenih glasov najuplivnejih poljskih listov pa se vsakdo lahko preveri, da Poljaki ostanejo današnjim zaveznikom zvesti, s katerimi hočejo tudi nadalje bojevati se pod federalistično zastavo, katere še nikdar neso tako odločno razvili, kakor baš sedaj nasproti Madžarov sirenskim vabilom. Poljskih listov izjave našle so odmev v vseh avstrijskih Časopisi n, osobito pa v nemško-židovskih, ki so vsi neprijetno presenečeni, da so jim ne izpolni še tako hitro vroča želja, da hi preko razvalin češko • poljskega prijateljstva posijalo solnce pred — nemška vrata. Fundamentalna zmota notranje avstrijske politiko. (Konca Člen XIX. dokazuje splošno zahtevo že po tem, da je prištet drugim osnovnim členom; nobeno ugovarjanje tu nič ne pomaga. Nemci sami so člen iz prepričanja prišteli glavnim ustavnim resnicam ali postulatom, in poznejša, kako • soflstika sedanje dobe, v sedanji borbi te resnice nič ne zmanjša in ne more zmanjšati. Kakor daje na pr. čien XIV7. popolno svobodo v vt ri in svobodi vesti, kakor je v členu XV. zagotovljeno. d» se sme gibati prosto in samostojno vsaka postavno pripoznana cerkev; ravno tauo je zagotovljena vsaka narodnost, vsak jezik različnih narodnosti j po čl XIX. Kakor ne nasprotuje niliče svobodi v veroizpovedanji, svobodi samostojnega cerkvenega gibanja, ravno tako so se nadejali pojedini narodi ob osnovi ustave, da jim ne bo nihče kratil narodnih in jezikovnih pravic. Nemcem na čast, ki se neso obotavljali spraviti v ustavo člena XIX.., verujemo, da so imeli takrat odkritosrčno jafitVU, ki jo itak dovolj ne/nosno, malo ne razvedril? Saj se vender nje malo spomina, to dokazujejo njegova pisma. In na sliki, kojo jej je poslal, videti je tudi v vojaški obleki jednako odkritosrčen, zvest — in poleg tega tudi nekoliko hrepeneč. Zdaj je že dospela do pokojne pobožnosti. Jenufa pa bila je morda izmej vseh prisotnih najraztresenejša. Mej propovedjo je še pazila, potem pa, ko jej ni bilo treba več poslušati, objele so jo posvetne misli. Videla je v duhu Tonka, kako je zunaj molče stal in ravno nasproti bila mu je Aneša; da se drug drugemu ne izogneta? — Libor gledal je le Marvšo, dal jej je kitico — kje sta neki zdaj? Previdno se je ozrla. Maiyšo s sestro zapazila je v kotu pri kropilnem kamenu, — njega tam v bližini mej možkimi pri svetem Vendelinu ni bilo. Potem obrnila je oči navzgor proti malemu koru, kjer so bivali starejši mladeniči. Stal je na kraji opit ob ograjo naslonjen in ravno se je ozrl na njo. Jenufa je brzo povesila glavo; čutila je, da je zardela, razveselila se, skoro se mu nasmejala. In sedaj jela je, kakor bi jo bil k;o opomnil, ponavljati na pamet molitvice nevedoč, da je trikrat zapored ponovila „Ćešcena si Marija", a v „Angel Gabrijel ..." prišla ni z mesta. Skozi gosto steklo, barvano okno prodrlo je solnce, in migljajoč žarek razprostrl se je v širokem traku po cerkvi, pri oltarji zvenel je zvonček, ka-dilovi dim dvigal se je navzgor in v ozadji igrale orgije pesen „Hvali jezik vsemogočnost", katero je znala Jenufa dobro na pamet, Vse bilo je tako krasno, človeka tešeče in povzdigujoče, da Jeniitino dušo prisililo, da časti in prosi Boga tudi brez besed. Ko je izstopila iz cerkve vedno Se osolnčena in ginjena, čakala je tolpica znanih mludeničev že doli pri stolbi. Zdelo se jej je, da ondi stoji Libor, Tonek in Laca — a izmuznila se jim je neopažena kakor jegulja hiteč domov. Razven Liborja in Tonka pridružil se je vsak mladenič kakemu dekletu; onadva zaostala sta zadaj. Tonek izvlekel je pod cerkvijo iz žepa smodko ter so prižgal. n Ali nemaš Še je Ine smodke ?" rekel je Libor suho svojemu sicer najljubšemu tovarišu. „Imam, :i 1" d\akrajcarsk > — to-le j«' kuba — —« in zamišljeno a nekako besnostjo puhnil je prvi oblak dima. „Naj bo —a deje Libor, „daj mi jo !u voljo, ne dotikati se drugih narodnostij in jezikov J nemškemu narodu na korist. Dosledno bi morali jednako ugodno misliti o Madžarih, ki se toliko ši-rokoustijo s svobodoljubnostjo. Verovati nam je nadalje, da ko bi se bila jedna-kopravnost izvršila takoj, ko se je potrdila ustava, da bi pozneje ne bili jemali niti skušali jemati iste jednakopravnosti. Kaj je torej uzrok, da se ni izvršila obče priznana zahteva glede na narodnosti take j ob začetku ? Glavni uzrok tiči v tem, da so narodi preveč zaupali sami drug drugemu; menili so zlasti Slovani, da naudušenje za pravo svobodo bo trajalo večno tudi mej Nemci in Madžari. Vsled tega se neso potrudili, skrbeti zato, kako, v kakih obS'kah bi se najbolje zagotovila jednakopravnost. Zavedle so pojedine narode najbolj deželne oblike. Menili so, da deželni zbori so dovolj ugodni ustrezati ravno jednakopravnosti tudi v narodnostnem ozira. K temu se je pridružila kmalu še sebičnost pojedinih voditeljev, ki so začeli hvaliti deželno obliko iz skrivnih namenov. Tako je znano, da so Poljaki začeli krhati narodno samoupravo, katero je bil že Bach podelil jeduakomerno gaiišktm Ru som, kakor Poljakom. Nemci pa so takoj sprevideli, da tudi njim je na korist deželne samouprava. Tako pa so se narodi zaslepili, in vlade same so pozabile na prvotni pomen čl. XIX. Poslednjič je bilo zmešano vse skupaj glede na ta člen, iti je zmedeno do današnjega dne. Zmota traja nadalje, ker je posegla sebičnost vmes. Nekateri narodi se hočejo okoristiti potom deželne samouprave proti pomenu čl. XIX, in vlude same si ne vedo pomagati iz obče zmešnjave, katero povečuje židovski, v židovskih listih naloženi in na svoj dobiček delujoči kapital. Iz vsega tega je pa razvidno, da so nastali narodnostni boji najprej iz zmote, potem iz sebičnih interesov, to pa zato, ker neso od začetka ustvarili ali našli prime, nih organov ali oblik, v katerih bi varovali pojedini narodi svoj jezik, svojo narodnost. Ko bi priznane cerkve ne bile že imele svoje organizacije v Avstriji ob dobi dane ustave, in ko bi bila ugodna doba za verske borbe, godilo bi se bilo pojedinim cerkvam kaj jednakoga, kakor se godi dejanski zdaj različnim sosebno slovanskim narodnostim. Ko bi bili imeli narodi primerne organe, ali ko bi jih bili takoj ustvarili z ustavo vred, bi no bila imela sebičnost nemška, madžarska in laška prostora in prilike, da bi se okoriščevala na škodo drugih narodnostij, drugih jezikov. Iz tega pa neizogibno sledi, da je treba pojedinim narodnostim drugega varstva, nego ga dajejo deželni zboii Deželna samouprava samo vzdržuje in povečuje narodnostni boj v Avstriji in analoguo in pred vsem deluje tudi duvalizem. Vlade in narodi so pozabili, česa je pred vsem treba; vlade so pozabile, kaj je njih dolžnost in narodi so se spravili na napačno polje narodnostnega boja. . Tonek izvlekel je iz žepa zmečkano kratko | smodko ter jo ponudil tovarišu. „Prižgi!;l rekel je moleč mu usta z gorečo smodko. Ko sta se tesno drug drugemu približala, pogledal je Tonek na Libotjeve obrvi. Bilo so zra-stene, goste 111 svetle kakor razprostrti temni peruti. Pod njuni sklepala so se veka obrobljena z dolgimi, upognjenimi vejicami. Ko ga je Libor zopet pogledal navzgor, zapazil je Tonek temnosivi na videz črni zenici. Pogled m bil je svež, prijeten in je Tonka nekoliko užalostil. Šla sta kakih deset korakov molče. „Ali je vroče!" d«jal je Libor in porinil klobuk na tilnik. „Mislim, da bo popoludne nevihta ..." Tonek ozrl se je ravnodušno proti nebu prevlečenemu z drobnimi oblački in na to hitro premeril obraz in vso postavo tovariševo. Pri tem prišlo mu je na misel: „Gotovo godi vsem ženskam — „a glasno je rekel: „Skoda, če bi se današnji dan pokazil ..." pKaj boš delal popoludue?" vprašal je Libor na videz ravnodušno. „Nič — no, ne vem še — morda pojdem kam za dekleti." Kar je v ustavi zagotovljenega, za to ne bi t bilo treba boja, in Še več, kar se samo ob sebi 1 umi>, to ne potrebuje v prav civiiizovanih državah J posebnih naporov, da bi se še le priborilo. Narodnostni hoj ne spada v parlamentarno | življenje; narodnost z jezikom je za vselej zagotov- t ljena, in o tem bi ne moglo biti več prepira. Z 1 narodnostnim bojen se prinaša v parlament nekaj, kar bi imelo biti dovršeno in izvršeno jedenkrat za vselej. Pred parlament spadajo razprave v na- i rodnosti ravno tako malo, kakor na pr. Člen, da se ne da rušiti, lomiti tajnost pisem. Jedno in drugo 1 je zagotovljeno v ustavnih glavnih zakonih. Parlamentarizem in ž njim narodnostno živ ljenje mora hirati, dokle:' se narodnostni boji ne od- * stranijo. Da se je narodom bojevati za izvršenje člena XIX. po državnih in deželnih zborih, je v avstrijskem konštitucijonalnem življenji fundamentalna napaka, je neka izrednost, ki bi se ne bila smela dopustiti nikdar, ž ) pri začetku ne. Proč torej iz parlamenta z bojem za narodnost in jezik! Zato pa je potreba neizogibna osnova onih organov, ki naravno utegne varovati „naravno dane organizme", da z dr. Riegcr-jem govorimo. Ti naravno dani organizmi pa neso dežele, ampak so narodi, in tem narodom dajte nemudoma po posebnih organih narodno samoupravo, pa odstranite ob jednem tu dovolj pojas njeno fundamentalno zmoto avstrijske notranje politike! Y po rej. Politični razgled. M & i c-a aU «fc *fi eUse I e. V Ljubljani 28. septembra. Jutri so slovesno s prestolnim govorom otvori oj»-«*rsk državni zbor. Potem se bode pa predložil v kratkem budget. Razni listi so nedavno še trdili, da so se ogerske finance že znatno zboljšale, sedaj pa že priznavajo, da bode drugo leto zopet ogerska vlada morala 45 milijonov goldinarjev vzeti na posodo Ogerska država bode še nadalje lezla v dolgove. Vsa vladna prizadevanja, zboljšati finančne razmere, ostala bodo brezuspešna. v««*«!«* države. V Pariških političnih krogih so preverjeni, kakor se piše „Pol. Corr.", da bodo vlasti llol-garijo za nekaj časa prepustile samo sebi. Turčija najbrž ne bode z vojaško silo posegla vmes ter vsaj do pomladi bodo tudi Rusi mirno gledali in čakali, da ruska stranka sama v Bolgariji napravi kak prevrat. Po drugih poročilih se pa vlasti pogajajo, da bi se v Bolgarijo poslala mej narodna komisija, katera bi odpravila Koburžana, odstavila sedanjo vlado, razpisala nove volitve za veliko sobranje, ki hi volilo kneza. Volitve bi se pa ne smeli udeležiti Vzhodnorumelijci. Ksisko finančno ministerstvo hoče obdačiti surovi petrolej, ki se dobiva na Kavkazu. Od vsa-cega puda dobljenega petroleja hode 6 kopejk davka, če tudi ta davek ni velik, vender bode precej do-utišal državi, ker se dobiva velika množina petroleja. Da je nemški vojak streljal na dva JFran-e«/a ob meji in jednega ranil, druzega pa ubil, je vzbudilo veliko nevoljo v Parizu. Ta stvar se bode pa najbrž v kratkem mirno poravnala ter se Nemčija najbrž ne bude branila dati zadoščenja. Ranjenemu častniku morali so nogo odrezati. Anglija je res prevzela posredovanje mej Italijo in Abcsiuijo vender v Rimu nemajo dosti „Libor je zatrepetal. „Kam?a vprašal je po- J lagoma, dasi je dobro vedel odgovor. „Makari k Ilonejskim — ali k Louckim -u vzdihuil je na polu, kakor hi se slučajno spomnil. Nastal je za trenotek molk. Potem izpregovoril je zopet Tonek : „Saj je tudi tebe Jenufa povabila, naj pride tudi vaša Kristina . . .u „In zato naj lazim za njo?" — — odgovoril je Libor jezno naglašujoč. Tonek zamežikal je živo in hoteč se v trenutku, ko je bilo to uajuemožneje, z Liborjem družiti, izpregovoril: „Kaj pa — a vender, kam bi šla? . . Libor je molčal. „Jenufa se tako za nikogar od naju ne briga — —" govoril je zopet Tonek mirno kakor sam s reboj, „menda cerkvenikovega Laco rada vidi . . ,* „ Možna stvar — —" odgovoril je Libor ne-pazno in n ti na mislih mu ni bilo, da bi bil ljubosumen na kočarja Tonek je dobival pogum, da izve resnico. „Ta-le MarjSa Dockova se mi zdi skoro še ljubezniv-jša kakor Jenufa —" reče premišljeno, earudevaje se nad lažjo. upanja, da bi se mirno pobotali z Abesinijo. Njeguš sicer obeta prijateljstvo Italiji, ali vender še neće določno izreči, da se bode oziral na italijanske interese ob Rudečem morji. Će se ne bode doseglo do novembra nikako sporazumljenje, začeli bodo Italijani vojno, ki bode jako težavna tako daleč od domovine v tako vročih krajih. Kako teško je vojevanje v teh krajih, so skusili Angleži v Sudanu, ko so se morali sramotno umakniti. Pred nekaterimi dnevi so listi poročali, da so Perzi zopet ujeli afgaiinkega pretendenta Eyuba hana. Ta vest se pa d »sedaj ni potrdila in je najbrž izmišljena. Po nekem poročilu se je emirov general Abdula han Birjand izneveril svojemu vladarju in z 2000 vojaki odrinil proti Kaijaimanilu, kjer se bode pridružil Eyub banu. Po vsem Afganistanu je sedaj brezvladie, in fCyub han bode imel dovolj dela, da napravi red, če kedaj pride na krmilo. Razni rodovi sovražijo se močno tudi mej seboj. Francija in Anglija sta se sporazumeli popolnem zastran nevtralitete Nucškega prekopa. S tem pa ta stvar še ni urejena, pritrditi morajo še Turčija in druge velevlasti. Turčiji pogodba, ki sta jo sklenili Anglija in Francija nikakor prav ne ugaja, ker se prav ne ujema z njenimi vrhovnimi pravicami v Egiptu. Da bi pa Porta kaj ugovarjala pa vzlic temu ni pričakovati. Preveč je zavisna v denarnem oziru od Anglije in njene vrhovne pravice v Egiptu pa tudi nemajo posebne praktične veljave, ker so dosedaj ostale le na papirji in se nobena velevlast zanje dosti brigala ni. V Peter-burgu s pogodbo neso zadovoljni iz raznih političnih uzrokov. Dosedaj se je ta stvar vselej lahko porabila proti Angliji, Če jej je v Evropi ali v Aziji delala kake ovire. Če bode pa končuo uravnana, bode ruska diplomacija zgubila dobro o ožjo. Vender se dvomi, da bi Rusija pogodbi dosti ugovarjala, kajti preveč bi se zamerila potem v Parizu. Če bi pa Francija začela delati proti Rusiji, bi se tudi Nemčij i toliko ne poganjala za naklonjenost severnega soseda in Rusija bi bila v bolgarskem vprašanji osamljena. Nemčija in Avstrija pa uemata toliko interesov ob Sueškem prekopu, da bi pogodbi kaj ugovarjali. Njima je še ugoduo, da se ta stvar reši, da bode diplomacija imela vsaj jedno skrb manj. Dopisi. Iz JKiiriollovcga 2G. sept. [Izv. dop.] Gledališki diletantje naše čitalnice so se vender prebudili. Kar čez noč iznenadili so nas včeraj 25. t. m. z dvema igrama: „Oče so rekli, da le!" in „Gari-baldi'. In reči moramo, da tako še nismo bili zadovoljni z igralci. Videlo se je, kako vsestransko si je ustvaril vsak igialec svojo ulogo in pri vsem tem podal se nam je, kar se pri diletantih tako teško doseže, dovršen ensemble. V dobrih rokah bile so osobito ženske uloge. Živahno hrdka hišina Jerica, gdč. H. S., neznosno prepirljiva Doroteja, gdč. T. P., skromno ljubeznjiva Liza, gdč. P. K., in naposled ta prenapeta statikava punica Avrora, gdč. C. R.; vse so nam ugajale. V drugi igri hvaliti uam je sicer že znanko iz prejšnjih iger gospo Leh. Da so se tudi moški igrale trudili; da neso zaostajali, je umevno. Hvalo moramo tudi izreči gospodičinama E., ki ste nas v pavzah zabavali z izborno igro na klavirji. Živahnost postala je tolika, da se nesmo mogli ločiti iz prijetne čitalniške dvorane. Kaj je bilo laglje, kakor razmakniti sedeže, ter iinprovizovati prijeten plesni venček, kjer je pri sami kadrilji plesalo 2G. parov. Čitalnica mora zadovoljna biti s tem uspehom. j „Postavnejša je in prav nič ni ogorela. Tisto šilenje Jenufiuo — se ne opazi —" pristavil je brzo se spomnivši, kako je Libor takoj prvi dan, ko je upozual Jenufo, proti Tonku se izjavil, da se oči pri njej najlepše, — prav za prav pa je hotel omenili hibe. Libor meril ga je zvedavo od strani in spoznavši slepenje stisnil ustni. „Zadnjič sem čul —u izvilo se mu je nehote" s slabo prikrito mrzkostjo, „da si pustil Auešo radi nje — radi Jeniife." „lira, to je govoričenje; mati je to pokazila, ker je bila Aneša proti njej kot še neomoženki nespoštljiva. A z Jenufo — no, ti si odkritosrčen tovariš, to je res . . .w Libor je stisnil z nova ustni in jezno ugriznil v smodko. Levico, s katero jo je držal, se je treala. Še jedenkrat zavrtil je smodko v ustih, potem pa jo je zagnal daleč od sebe. „Čemu mečeš smodko proč? vprašal je Tonek pomirujoče, „morda-li radi tega, ker je od mene?" „Ne!u odgovoril je Libor kratko, „temveČ, ker je tako dobra, kakor si ti . . .u Na te besede stopil je Tonek naglo naprej. Če le hoče, privabi vse kroge v avoje prostore. Mi želimo, da bi se to pogosto godilo; le tako bi se doseglo, da ne bi naši zabaveželjni someščani iz same dolgočasnosti drli k neslanim nemškim igram, s katerimi nas je že in nas bode morebiti kmalu zopet pasla, kakošna privandrana „Theaterge'sell-schaft". Torej zopet in zopet! Iz Črnomlju 26 septembra. [Izv. dop.] Dne 15. septembra imeli smo pri nas birmo. Mi-lostljivi knezoškof pripeljal se je v naše s cesarskimi in narodnimi zastavami okrašeno mestice ob Va9. uri zjutraj. Pod okusno napravljenim slavolokom pozdravil ga je mestui župan Fran Šušter-šič in mestni svetovalci. Videlo se je, da je razveselil knezoškofa vsprejem, za katerega se je mestnemu zastopu zahvalil. Kakšen utis pa je napravila na milostljivega knezoškofa naša, zunaj še dosti čedna, a znotraj zelo zapuščena cerkev, ne vemo. Ogledal si je baje vsako stvar jako natančno. Po dokončanem duhovnem opravilu v cerkvi, poklonilo se je milostljivemu knezoškofu mestno učiteljstvo in mestni zastop. Gospod c. kr. okrajni glavar Ferdinand marki de Gozani predstavil je obe korporaciji. Pri tej priliki podaril je milostljivi knezoškof in izročil županu 50 gld. za popravo cerkve sv. Duha. — Hvala mu! Po obedu, h kateremu so bili povabljeni tudi nekateri gosp. uradniki, odpeljal se je knezoškof na Vinico. Zakaj ni prenočil rajši v našem mesteci, o tem se mnogo ugiblje; pravi uzrok nam vender ni znan. Mislimo si pa tudi mi svoje. Domače stvari. — (V K r a n j i) otvoril se je zasobni prvi gimnazijski razred, katerega obiskuje 14 učencev, vsi sinovi premožnih roditeljev, iz česar se da sklepati, da je Gaučeva naredba in izgovor zaradi duševnega proletarijata neosnovana fraza, kakeršnih smo pa, žal, v Avstriji že vajeni. -- (Eldorado za časnikarje) Piše se nam: S tem naslovom ste posebe dokazali srečni položaj Beljaškega lista .Deutsche Allg. Ztg." V resnici se mora temu listu dobro goditi. Ko sem hodil letos preko Ribelna, mi je v tamošnji gostilni po naključjii prišel tudi ta list prvikrat v roke. V 51. št. od 24. jul. ima na vrsti „X. politično pismo." V tem pismu je brati mej drugim: „V Dunajskem rotovži so priredili pred kratkim Lienbergovo slovesnost (Lienberg war ein verdienstvoller Biirger-meister, der [Bog varuj, da bi pozabil naslednji priimek!] deutschen Stadt VVien), katere slovesnosti se je udeležil s spremstvom avstrijski cesarjevič. Poslednja vsporedna točka moškega pevskega društva bila je pesen „das deutsche Lied", ki pa se ni odpela zastran tega, ker je cesarjevič s spremstvom odšel (nepričakovano) naglo. Netaktnost obersthof-majstra grofa Bombelles-a, kateremu je, kakor vsa kemu fevdalcu beseda „nemška" zoperna (verhasst), je menda prouzročila to razžaljenje avstrijskih Nemcev. Od tega časa je „das deutsche Lied" postala še le prava kljubovalna pesem (Trutzlied) Ne tn-cev v Avstriji in je dobila stigmatizujoči pomen." Iz te sestave je pač jasno, komu kljubujejo te vrste Nemci z „deutsches Lied", in vender list ni „Pazi svojih ust!" zmrmral je bolj zase a s pogledom polnim sovraštva. Mračni plameneči Libor ostal je že zadej, in tako sta se razšla. Takoj po obedu umil se je Tonek, namastil si z dišečim oljem lase in skrbno se počesal. Na to jel se je napravljati v prazniško obleko. „Kam pa?" obstal je poleg njega otec, vedoč, da ne gre k popoludanskemu blagoslovu. Tonek odgovoril je jednako kratko : „Nikamer!" a ntisiuejal se je pri tem, da ja otec razumel, da kani kako prijetno pot. „Jaz bi rad vedel," ponovil je resno gospodar, „kam pojdeš? Tu položiš žlico od ust ter se greš opravljat na potepanje. Kdo bo mestu tebe nadzoroval v hlevu, — ali te imam le za sprehode — kaj ?" „Saj bom pogledal ..." „Seveda, poprej se moraš zato napravati, da bi ti živina rekala gospod in da bi . . Tonek bil je že hitro skozi vrata, hiteč izpolniti otčevo povelje. Gospodinja iskala je s štirinajstletno Veruno nekaj v skrinji, a jedva so se za Tonkom zaprli duri, opomnila je dovtipna, živa deklica: bil zasežen! Pač utegnete zavidati, g. urednik, take liste ! — (Odlikovanje.) Gosp. A m b r o ž i 6 , znani čebelar v Mojstrani, dobil je na čebelni razstavi v Stuttgartu prvo darilo, srebrno virtemberško svetinjo. — (Premeščen) je g. S e ne ko v i č , zemljišni knjigovodja na Ptuji, k c. kr okrajni sodniji v Maribor. — (Kot zastopniki učiteljstva v okrajne šolske svete) bili so izvoljeni gg. Josip Bar le, ravnatelj v Slovenjem Gradci, za slo-venjegraški, Martin Pristernik za marnberški, Gospar H r o v at za šoštanjski, Blaž K r o p a j za laški, Fran Boheim za kozijanski, Janez Orni k za breški, Gran Jam še k za sevniški, Matija Šu-mer za šmarski, Miha Teran za konjiški šolski okraj. — (Vabilo na občni zbor „Narodne Šole",) društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, ki hode dne 5. oktobra 1887. 1. ob 6. uri zvečer s sledečim sporedom: 1. Ogovor prvomest-nikov. 2. Poročilo o odborovem delovanji v XV. društvenem letu. 3* Pokladanje društvenega računa in imenovanje pregledovalcev računov za I. 1887/8. 4. Volitev 9 odbornikov. (Funkcij onarje voli odbor sam.) 5. Nasveti. — („ Popotni k. List za šolo in dom") prinaša v svoji 18 št. sledečo vsebino: Razne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu. (Druga serija.) Piše Armiu Gradišnik. 2. — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. Iz latinskega preložil prof. Fr. Breznik. (Dalje.) — O gluhonemih. (Dalje.)— Lep zgled. Praktična obravnava tega branja v drugem berilu, Št. 149. spisal Anton Godec. — Slovniški pogovori. Piše prof. J. P—a v Ljubljani. (Dalje.) — Dopisi. — Novice in razne stvari. — (Vreme.) Po dolgi vrsti krasnih jesenskih dni j začelo je včeraj popoludne deževati in deževalo je tudi danes nekoliko. Vzduh se je zelo ohladil, vrhunci Kamniških planin so s snegom pobeljeni. — (Na vseučilišči v Zagrebu) bilo je v preteklem semestru 2G3 rednih, 18 izrednih slušateljev, 15 farmacevtov, vkupe 359 slušateljev. Mej temi jih je bilo na bogoslovskem oddelku 91, juristov 203, na filozofskem oddelku 30 rednih, 20 izrednih slušateljev. — ( „ Živila Hrvatska") znana pesen, ki so jo tamburaši v Ljubljano zanesli, je na Hrvatskem sedaj prepovedana. Gosp. Burgstaller, posestnik graščine Hruškovec, postregel je po končani košnji svojim delavcem z vinom. V svojej dobrej volji začeli so delavci popevati in peli mej drugi tudi pesen „Živila Hrvatska." Vsled ovadbe bili so delavci obsojeni po 5 do 10 dnij v zapor, dve deklini iz boljših hiš, ki sta poslušali in se smejali, vsaka na 5 dnij , graščak Burgstaller sam pa na 14 dnij. Vrhu tega se je slednjemu zagrozilo, da ga bodo, ko bi se kaj tacega ponavljalo, uvrstili mej „šumne", da potem od 8. ure zvečer do 4. ure zjutraj ne bode smel iz svojega stanovanja, sicer ga bodo prijeli žandarmi in odveii v občinski zapor. To strogo postopanje proti g. Burgstallerju izvira „Skriva, kakor bi nihče ne vedel, da pojde k Louckim za Jenoftfo — —u Gospodar ozrl se je na hčer o ni se hotel prepirati ž njo radi drzne opomnje. Zakrožil je zadovoljno ustni in se obrnil k ženi z vprašanjem: „Kaj, ali skupaj hodita ?" „On se nam ne bo izpovedal ..." menila je ona z mirnim smehljajem. „Pred veliko mašo" — razkladala je nepozvana Veruna, — „hodila sta skupaj pred cerkvijo, vrs čas sta si nekaj pripovedovala, in Tonek prijel jo je za roko ..." „Za take reči se nimaš brigati," izpregovorila je s prisiljeno jezo mati, „ti glej le na svojo mašno knjigo, na svete podobe in obleko." V tem povrnil se je Tonek. „Ali je napojeno?" vprašal je otec. Mladenič prikimal je z glavo. Umil si je znova roki, oblekel zelenkasto suknjo in stopivši pred zrcalo, jel si je podvezavati ruto za vrat. Pri tem opazil je, da se mu nos od znoja sveti. Šel je, da si ga otne z brizačo razprostrto nad ognjiščem, a ko se je zopet vrnil k zrcalu, zdel se mu je nos še vedno svetal. To ni bilo lepo. Poleg tega opazil je mladec, da ima zgubano čelo in razpokano kožo. To ga je mrzilo. (Daljo prlh.) iz tega, ker je pospeševal izvolitev dr. Derenčina in se r tem gotovim krogom zameril. — (Šestajavna dobrodelna tombola) bode v nedeljo 2. oktobra 1887. s prijaznim sodelovanjem vojaške godbe c. kr. 17 pešpolka baron Kuhn. Godba začne svirati ob 2. uri popoludne. — Začetek tombole ob 3. uri popoludne na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na korist zakladu cesarice Elizabete otročje bolnice in I. Ljubljanskega društva v podporo in oskrbljevanje bolnih in onemoglih društvenikov. Dobitki so naslednji: 1. pet tem po 5 gld. v srebru 25 gld., 2. štiri kvaterne po 10 gld. v srebru 40 gld., 3. tri kvinterne po 20 gld. v srebru 60 gld., 4. I. tombola v srebru in zlatu lepo okrašena 100 gld., 5. II. tombola v srebru in zlatu lepo okrašena oO gld. skupaj 275 gld. Vsi dobitki so lepo okrašeni. Tablice se prodajajo v knjigotržnici g. pl. Kleinmayer-ja in Bimberga (na kongresnem trgu), v prodajalnici g. K. Karia-ger ja (na mestnem trgu), v prodajalnici papirja g. K. S. Till-a (v špitalski ulici), v špecerijskih pro-dajalnicah g. J. Sehlaffer-ja na Št. Jakobskem trgu, g. J. Itoger-ja na oglu mosta šentpeterske vojašnice, v prodajalnici železnine g. Albin Achtschin-a v gledaliških ulicah, kakor tudi po vseh loterijskih uradih in trafikah. V nedeljo 2. oktobra se pa dobivajo tablice od 9. ure zjutraj do H. ure popoludne tudi ini odru na kongresnem trgu. Tablica velja 20 kr. Ako bi bilo vreme neugodno, preloži Re tombola na drugo nedeljo ob lepem vremenu, in tablice imajo tudi potem svojo popolno veljavo. — (Pri sv- Juriji na iS Ča v niči) se je dne 25. t. m. ustanovilo slovensko bralno društvo, katero si je v obče znanega korenjaka g. Jarneja K oš ar j a za predsednika izvolilo. Društva šteje do sedaj 54 domačih udov. Juijevčanje pogumno naprej in držite se pregovora: „Narod, kateri ne čita, boljše prihodnosti pričakovati ne more." Dru-gokrat o tem društvu kij v»č. — (Novi pošti) pričnete s 1. dnem oktobra v Leskovci pri Krškem in v Šent Petru pri Rudolfovem. — (Prodaja plemenske govedi.) Izvirne belanske bike, nakupljene z državno podporo, prodajala bode c. kr. kmetijska družba, kakor smo že zadnjič omenili, v soboto 8. oktobra t. 1. ob 9. uri d o pol ud ne v Kranj i na dvorišči gostilne „pri Žuinru". Goved se bode prodajala na dražbi pod sledečimi pogoji : 1. Goved se postavi na dražbo za polovico cene in se je onemu proda, ki največ za-njo ponudi. 2. Kdor goved kupi, jo mora precej plačati. 3. Kupec se zaveže z zaveznim pismom, da vzame kupljeno goved precej v avoje varstvo, ker c. kr. kmetijska družba potem nobene odgovornosti ne prevzame več. — (Program delitve premij za go-vej o živino), ki bode na B oh i u j s k i Bistrici v torek 18. oktobra, t. j. na sv. Lukeža dan. Slavno c. kr. minist- rstvo kmetijstva in slavni deželni zbor kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da se na Bohinjski Bistrici za Radovljiški okraj napravi delitev premij za govejo živino, in sta v ta namen dovolila potrebni denar. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem poučijo; b) da se razvidi uspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore dosihinal dosegel pri reji naše domače go« veje živine. 1. Pravice do premij na Bohinjski Bistrici imajo vsi živinorejci okraja Radovljiškega. 2. Do 9. ure dopoludne mora vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci in posebej te-lice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 3. Živina, katera hoče premije deležna postati, (mora naj men j že pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva. 4. Možje, kate_ri bodo sodili premiranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. mi-nisterstva kmetijstva in se morajo ravnati po pro-pisih za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da hode spolnil vse, kar imenovani ministerski predpisnik veleva, ter da bode premirano goved najmenj jedno leto za pleme obdržal. G. V razstavo Be pripuščajo: junci (biki), ki so l/a do 3 leta stari, breje telice, ki so najmenj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele jedno, dvoje, tri, štiri ali k večemu 5 telet. Goved sme biti izvirnega Marijadvorskega, Muri- škega, Belansko Pincgavskega plemena in pa me šana domača živina z zgoraj imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto domača živina. 7. Za lepo živino so določene premije tako-le: I. premija (državna) za bike .... 30 gld. II. „ (deželna) „ „ .... 25 n III. „ (d.žavna) n „ .... 20 „ IV. „ „„.... 15 „ I. „ telice .... 20 „ II. „ (deželna) , ..... 20 „ m. „ „„.... 15 „ IV. „ (državna) „ „ .... 10 „ V. ff (deželna) „ n .... 10 „ VI. n „.....10 „ I. n » krave .... 20 „ II. „ (državna) „ „ .... 15 „ III. „ (deželna) „ „ .... 15 „ IV. „ n » » • • « 10 „ V. „ B » 9 » ► 10 „ Opomba: Na dan delitve premij, t. j. na sv. Lu keža dan, bode na Bohinjski Bistrici tudi prvi letni in živinski semenj. Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske, v Ljubljani, 17. septembra 1887. Gustav grof Thuro, Gustav Pire, predsednik. tajnik. — (Na mediciničnem in blazničnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani)je razpisana služba sekundarija. Prošnje naj se pošiljajo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do konca oktobra t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Tolmin 28. septembra. Tukaj zborujoče Tolminsko učiteljsko društvo izvolilo je soglasno gospoda Jana Lega častnim članom, srčno želeč, naj bi ga ohranilo dobrotno nebo še mnogo let v razvoj in prospeh češkega in slovenskega šolstva, učiteljstva in naroda. Berolin 28. septembra. „Norddeutsche Allg. piše, da je uradno dognano, da se je na dozdevne lovske tatove na nemški zemlji streljalo in da sta dva bila. zadeta na nemških tleh. „Norddeutsche Allg." obžaluje žalostni ta dogodek ter dostavlja, da treba počakati, bode li preiskava dokazala nemških uradnikov krivdo ali prenagljenost. Praga 27. septembra. Dosedanji podžupan Sole izvoljen s 60 izmej 78 glasov županom Praškim. Mladočeh dr. Podlipny dobil 16 glasov. Arco 27. septembra. Nemški cesarjevič pripelje se danes s spremstvom semkaj in bode dlje časa tu ostal. Him 27. septembra. Po uradnem izkazu zbolelo je v Rima od 12. do 19. septembra za kolero 105 osob, umrlo 38. V okolici okužene so Anagni, Legni, Vicovaro, Aletri in Albaim. V Mesini v poslednjih 24. urah 118 osob zbolelo, 49 umrlo. TV-----i£f £>J^--icW. „LJUBLJANSKI IW «toj i (i »-2—188) i. 4.6 gld. 2.30; za četrt leta gld zo vse leto gld. 4.60; za pol leta 1.15. H .•j &b ia —asa &——-5; bse Tulci 27. septembra. Pii NKonai Falke iz Plave. — Kovaš, Toma, Lipič, Kaiser, Juger, Ilerbsttiu z Dunaja. — Maver iz Brna. — Grauss iz Gradca. — Auman s Krfikega. — Cibalek iz Št. Vidu. — Rott iz Logu. — Tertnik, baroni u Gratsehreibei z Vranskega. — Dods\vor.h iz Genove. — pl. Jovy' (iiittuer iz Trsta. — Hiinel iz Pulja. Pri Itrall*! i Soyka, Pick, TVeinaeht, Langer, Holzer, Bittner, Schick, Rossi z Dunaja. — Langer iz Mniseka. — Mohorćič, llanff iz Kočevja. — KoSmelj iz Ljubljane. — 11 immerer iz Trsta. — Printz iz Pulja Pri jnineiii kolodvoru : baron Helaohwmg iz Mo-gunciie. — Mohr iz Strassburga. — Benko, Mack iz Celja. — VVressnig iz Litije. — Garcis iz Pulja. tJiurll so v Ijut>IJ-asii 26. septembra: Jera OoMT, mokarjeva vdova, 66 let, Sv. Petra cesta št. 45, za j etiko. 27. septembra: Eni 1 Velkaverh, posestnikov sin, 6 mesecev, bv. Petra cesta št. 36 te plučnlco. 28. septembra: Ana Seršen, komlukt"rjeva hči, 6 mesecev, Poljske ulice št. 38, za slabosti. 29 septembra: Maks Helid, krčmarjev Bin, 14 dni, Dunajska cesta št. 6, za božjastjo. V deielnej bolnici i 25. septembra: Marija Žel k o, gostija, 40 let, za rakom. 26 septembra: Josip Casagrande, delavčev sin, 1 «/a meseca, za k., tarom v črevih. — Albina Ambach, delavčeva hči, 3 mesece, za katarom v črevih. V vnjaškej bolnici: 27. septembra: Loopokl Zemovski, korporal, 22 let, za jetiko Meteorologu*no poročilo. « Cas opa-Q i zovanja Stanje barometra v mm. Temperatur-. V.--r.rovi Nebo M<> kruni v mm •g. 17. zjutraj « ! 2. pop. eb 9. zvečer 736-84 mm. 73363 mm 733 05 mm. 3 0" C 14 8 G 6-6 C hI. svz. al. avz. si. svz. megla jas. ja». 000 mm. o, 7. zjutraj So j 2. pop. t-i :9. zvečer 1 731 09 mm. 72746 mm. 725 39uim. 1 8'C 11*6 C 8 4° C al. zah. si. zali. si. zah. megla obl. dež. lSJOOiuni. dežja. Srednja temperatura 8'1° in 7*3\ za 5-8° in 6*5" pod normalom ID"u.an.si3sis:3, borza dne 28. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično porodilo.) včeraj — daues Papirna renta.....gld. 81J5 — gld. 81*25 Srebrna renta.....„ 8240 — „ 82*45 Zlata renta......„ 112*;"i5 — „ 112 40 !>°/0 marčna renta .... „ 9ii*45 — „ 96*15 Akcije narodne banke . . „ 880* — — „ 881'— Kreditne akcije.....„ 282*20 — „ 28240 London......... 125 85 — „ 125 85 Srebro........„ —•— — „ —'— Napol. ........ „ 9 96 — „ 9*96 C kr. cekini......„ 5*95 - „ 5*95 Nemške marke.....» 61*52'/, - „ 61*55 4°/„ d-žavue srečke iz I. 1854 250 gld. 130 gld. 75 Rr Državno Brečke iz 1. 1864 100 „ 16-; , — „ Ogerska zlat!« renta 4%...... 100 „ 10 „ Ogeiska papirna renta 0'. ,..... 87 „ — „ 5°/0 štajerske zemljičč. edvez. oblig. . . 104 „60 „ Dunava rrij. srećke 5% . . loo gld. 119 „ 50 , Zemlj. obč. avBir. 4V,70 zlati zast. listi . 126 „ 10 Prior, oblig. Elisabetine ispad, ielesntoa — „ — „ Prior. obli"". Ferdinandove sev. železnic« 100 „25 „ Kreditne srečke.....100 gld. 178 „ 40 liudoltbve arečke..... 10 20 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 111 „ 75 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 231 „ 75 , s trileten prakso, isi-f-ti sluržl^o. — Ponudbe s pogoji vsprerfetna uredništvo „Slovenskoga Naroda" pod tvrdko X. V. SK. (685—3)" Praktikanta, slovenskega in nemškega jezika zmožnega, ki jo spodnjo gimna/.ij<» dobro dovršil, je zdrav in iz dobro hišo, vsprej-mem talioj v lekarno. Pogoji pismeno. (700—i) Josip Močnik, lekar v Kamniku. ____<£.___^ J ^ " prouzroč*' motenj« v rajno sedenje Mmaaaaa9^maaa—mamm^ ž lo i. t. d To bolezni ozdravi Lippmann-ov Karlabadski šumeči prašek. — Dobiva m-. v Škatljicah po 60 kr. in po 2 pld. v lekarnab. (638—2) Gostilna na Primskovem pri Kranji iif-^< *i ii?-. kili upnikov. Podpisani c. kr. notar kot sodni komisar pozivlje vse one, ki imajo kot upniki stavljati kako terjatev do zapuščine dne 31. prosinca 1887 brez pravoveljavne zadnjevoljne naredbe zamrle Ane G a n t o n i, bivše odove Orel, rojene G r a j ž a r, trgovke z galanterijskim blagom v Kranji, da naj «lne 15. oktobra I.H.H7 ol» O. url v pisaioi podpisanega napovedo in dokažejo ustno, ali pa do tedaj pismeno prijavijo svojo terjatev, ker bi sicer do zapuščine, če bi vsled plačevanja naznanjenih terjatev pošla, ne imeli drugih pravic, kakor jim jih daje kako zastavno pravo. V Kranji, dne 17. septembra 1887. Viktor Globočnik, c. kr. notar kot podni komisar. g »• it it se takoj vsprejme v Mallnerjevem h6telu na Bledu, kamor naj pošljejo svoja spričevalu, katere £ele te službe. ' ' (H81— <:) i Zobozdravnika Paichel-a i ustni in zobni preparati. (Ustno vodna esenca i it zobni prašek.) ™ Izvrstna aredst' a za čiPčenjti in obraneiij o zob, m ubranilo, da se ne dela Robu! kamen, osvežijo usia ^ in odpravilo smrdečo sipo ^ Posebno utrjujejo ot'fl zobe, ustavljajo krvn-venie dlesna, z.-brifiiiujeio tredinvnjo tob in če se a stalno rahiio, odpravilo vsak" sobne bolefiine. Cena * Hi.el esenoe 1 gl.9 tikuteijef ^ zobnega praMlca ttO kv. (288—50; A Dobiva se v orTjw» eni prostoru pri J Hrp.dookega mosta v Ktthlerjevl ti i a i i. o dstropje, ^ pri leknrjt Mvohodi in trgovci Karinger-ji. Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmann-H & Bamberg-a v Ljubljani