St. 113 HM«|Mm f|BSM(Ml thsK l*vxfmil po ade! jek, rak dan zjutraj. Uredni As-'Skeg« K 30» I. nadstropje. ! * ^Sfej^is plsaia m ne sprejemajo, rol Anton Oerbec. — Lar . *.lnc zniža ra mesec L 7.—, ' £1 l;"** pol -2a inozemstvo mesečno m v mcMIo Tf. mala na«. Posamezna številka 20 cent. LetniK xlix xo ^r a > Hrfjss©- . vAfc— uredništva ta uprave ft. 11-57 ćDINOST Posamezne fetevilke v Trstu I« okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Rrokosti cee kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent oamrtnlc% zahvale, poslanke hi vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2, — Oglasi, naročnina fet reklamacije se pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškegi ttev. 20, L nadstropje. Telefon uredništva in uprave 11-57. Preiti s suženjskih duhom! Vsak, tudi najpošterejši narod ima v svoji sredi poleg gotovega odstotka ne-vednežev in nezavednežev tudi večje ali manjše število političnih in narodnih po-kv arjencev, ljudi, ki so — bodi iz katerihkoli vzrokov — vsekdar pripravljeni za izdajstvo na interesih skupnosti svojih so-plcn.enjakov, ne da bi se jim pri tem oglaša'a vest. Še ponašajo se s svoja »razumnostjo > in < praktičnostjo*. Če jim očitaš to, se ti, še rogajo — neumnemu idealistu, ki se ponaša s svojo značajnostjo, svojim narodnim poštenjem. s svojo vero v zmago n dujejo stvari naše narodne skupnosti. S svojim nepoznavanjem stvari, oseb in flainenov na sovražni strani gredo neza-;stno na roko razdiralnemu in izdajalske-u delu naših izdajalcev. Naj navedemo drastičen primer, ki kaže, kake zablode zavajajo izdajalci in sle-piici našega nevednega človeka. Nekega dne je nanesla prilika, da smo se razgo-varjali z nekim «našim>» človekom. Ta je menil: Prav so imeli Italijani, da so zažgali «Narodni dom*!! Osupnili smo in vprašali, kako je mogel priti do takega muenja. Odgovoril je, da so imeli prav zato. ker so imeli Slovenci v «Narodnem domu» shranjeno orožje in da so tam snovali zaroto proti državi! Ko smo mu dokazali, kako absurdna in peklenska je ta Irditev, je menil: «Vseeno so imeli prav! Oni so sedaj naši gospodarji, mi jih moramo ubogali in jih ne smemo nadlegovati z n;kakimi zahtevami! Če bomo molčali in pokorili, pa bomo imeli mir pred Ita-li;ani!i» Zazeblo nas je v dušo, ko sano čuli take besede iz ust slovenskega človeka. Obenem se nam je krčila pest v jezi in žalosti proti pokvarjencem, ki zavajajo nevedne ljudi v take zmote. Pojasnili smo niu, da je povsem kriva njegova domneva, da bi bilo naše ljudstvo napram Italijanom v razmerju hlapca napram gospodarju. Gospodar more ukazovati hlapcu, ker mu za njegovo delo daja plačilo v denarju in Hrani. Naše ljudstvo pa mora vršrti vse dolžnosti napram državi — plačevati davke in dajali vojake — in ima zato vso pravico, da se naši ljudje smatrajo kot enakopravni državljani z vsemi pravicami, M jih uživajo drugi državljani. Ne more biti torej govora o razmerju med gospodarjem, ki ukazuje, in hlapcem, ki mora le ubogati. Še mu ni šlo prav v glavo. Menil je: «Čemu razburjate Italijane s svojimi zahtevami po slovenski šoli? Saj mi je povedal neki razumen človek, da oooolnoma zadostuje, če med ljudstvom zna čitati Sa pisati — čujte! — le pet odstotkov!* Kdo je bil tisti «razumen človek»? Trudili smo se nadalje, da bi ga razsvetlili. Dokazovali smo mu, da take nauke more razširjati le kak izdajalec, ali pa sovražnik našega ljudstva, ki noče, da bi se to ljudstvo razvijalo kulturno in napredovalo gospodarsko. Tudi gospodarsko! Kajti — le naobrazena in kulturno razvita ljudstva si morejo ustvarjati potrebno in plodno gospodarsko življenje. Ali smo ga prepričali? — Ne vemo. Gotovo pa je, da tistega človeka mota m mami ali kak narodni sovražnik, ali pa izdajica. Tako za- naiajo tisti nesrečni stvori ▼ nevedno in nezavedno ljudstvo sužaajskega duh% da meni, da je že tako usojeno m da sploh ne more biti drugače, nego da smo hlapci pod gospodarjem, ki more ukazovati. Ta primer nam govori o najnujnejši potrebi, dat naši rojaki vse svoje razpoložljive sile zastavijo za smotreno in organizirano onosvetno, vzgojno in gospodarsko delo! Tako delo naj prežene duševno tmino iz vseh kotov našega narodnega življenja, da bomo ljudstvo samih razumnih ljudi, ki bodo s svojim razumom in svojo značajnostjo nedostopni vsakemu mami je nju od strani sovražnikov in sleparskih izdajalcev! Opozicija še vedno upa na uspeh - Tudi radikali na izključujejo popolnoma možnosti koncentracijske vlade BEOGRAD, 10. (Izv.) Kralj Aleksander je opustil namero, da ocKde na lov in je danes nadaljeval posvetovanja s politiki. Okoli 11, ure sta bila pri kralju vodja opozicije Daviciorvič in minister za izenačenje zakonov Trifković v skupni avdijenci. Kralj je poveril nalog za sestavo poslovne koncentracijske vlade Trifkoviču. Radikalni klub je dal po daljšem posvetovanju Trifkoviču popolnoma proste roke za sestavo koncentracijske vlade; vendar je malo izgleda, da se bo ta sestava posrečila. Pribičević, vodja samostojnih demokratov, zahteva, da se mora Davidovič s svojimi demokrati popolnoma ločiti od opozicijskega kluba. Pogoji radikalske stranke za sestavo koncentracijske vlade so naslednji: 1. s strankami opozicijskega bloka se je treba pogajati z vsako posebej in tudi staviti pogoje vsaki posebej; 2. integralna izvedba vidov danske ustave; 3. v vlado more stopiti samo vsaka strank? zase, ne pa opozicijski blok kot celota in 4. izključitev radičevcev iz vsake kombinacije. Minister Trifkovic se sestane jutri z na- čelniki opozicijske skupine in bo dal pojutrišnjem kralju končftoveljavni odgovor. Glede sestave koncentracijske vlade stoji sedanji kabinet, na stališču, da se ta vlada ne bo dala sestaviti samo s privoljenjem posameznih radikalov, ampak cele stranke m da ne more biti izključen noben ra-dikalski politik. Opozicija do sedaj še ni odnehala od svoje zahteve, da se Pašič in Pribičević odstranita iz kombinacije za novo vlado. Nasprotno pa radikali take omejitve ne bi dopustili; radi tega bo zadela sestava koncentracijske vlade aa težke ovire. Vse parlamentarne skupine so imele danes posvetovanja o političnem položaju. V vladnih strankah prevladuje mnenje, da se koncentracijska vlada ne bo dala sestaviti, ker so zahteve strank, ki bi bile zastopane v taki vladi, prestroge in ker ne kaže niti vlada, niti opozicija nikake popustljivosti Sicer pa opozicija še vedno upa, da pride do koncentracijske vlade, dočim so radikali splošno prepričani, da bo zelo težko prišlo do take vlade, predvsem ker sestavljajo opozicijo tako različni elementi. Prlprtree za otvoritev zbornice Unitarci se ne bodo udeležili otvoritve RIM, 10. Na Montecitorij se je jelo zopet vraćati gfrfjenje. Ćfcm blažje prihaja 24. maja, t. j. dan otvoritve zbornice, tem v večjem številu prihajajo novo izvoljeni poslanci na Montecitorij. V parlamentarnih krogih trenutno razpravljajo o otvoritvi zbornice, kateri hoče dali fašistavska vlada poseben sijaj. Nekatere opozicijske stranke se niso se končnoveljavno odločile, ali se udeležba otvoritve. CJnitarci so sklicali sestanek svoje skupine na pondeljek, dne 13. v Milanu;-na tem sestanku bodo razpravljati o otvoritvi zbornice. Več uglednih poslancev iz parlamentarne skupine unitarcev je izjavilo, da bo v Milanu sprejet predlog, da se unitarci ne udeležijo otvoritve in to ne morda v znak protimonarhistične manifestacije, ampak v znak protesta proti fašizmu in vladi. Kljub temu bo parlamentarna skupina pustila v tem oziru popolno prostost onim poslancem — kakor Turati, Labriola —, ki so bili kdaj na vladi ali v avdijenci pri kralju. V urad volilnega odbora je do sedaj prispelo kakih 50 prizivov radi nezakonitega postopanja pri volitvah. Vzrok, da je bilo predloženih tako malo prizivov, tiči pač v dejstvu, da pripada 355 poslancev faši-stovskemu bloku. itamansko-ftlcarsKl Endtfent poravnan RIM, 10. Današnja «Tribuna* poroča, da bo vsa zadeva, ki je nastala radi incidentov na itaiijansko-švicarski meji, v najkrajšem času likvidirana. Član švicarskega zunanjega urada je izjavii dopisniku »Tribune«, da je italijanska vlada ukrenila vse potrebno, da se prepreči morebiten vpad fašistov v ticinski okraj. Radi dogodkov v Luganu bodo kaznovani neki švicarski narednik in več vojakov, ki so vzklikali proti Italiji; glede dogodkov v Ponte Tresa je rekel švicarski diplomat, da se švicarskim ob las tvom ni posrečilo izslediti onega vojaka, ki je zmerjal Italijo. Radi tega bo kaznovan poveljnik dotične stotnije. V Bernu so prepričani, da je s tem incident zaključen. Isto mnenje prevladuje v italijanskih diplomatskih kregih. BERN, 10. Švicarski brzojavni urad sporoča, da je imel danes zvezni svet kratko sejo, na kateri je razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo formalnega poročila o italijansko-švicarskem incidentu, ki se je zadovoljivo poravnal za obe Hm Tocci, predsednik zveze kmetijskih potovalnih Šol. Kongres je nato začel svoja dela. _ CooOdge prati ostaitorift! mm mednarodnega razsofflfta WASHINGTON. 10. V Beli hiši izjavljajo, da se ni senator Lodge posvetoval s predsednikom Coolidgem, predno je predr ložil svoj načrt za ustanovitev novega mednarodnega razsodišča v Haagu, h kateremu bi pristopite tudi Združene države. CooKdge s svoje strani vztraja še vedijo na stališču, ki g* je zavzel v svoji poslanici na kongres. V tej poslanici je Coolidge izrazil mnenje, da je sedanje razsodišče v Haagu nekako najbolj prikladno za rešitev mednarodnih sporov. Predsednik Cooiidge je mnenja, da bi sklicanje konference za razorožitev ali za rešitev kateregakoli vprašanja bržkone ne imela nikakega uspeha. Zbornica zavrgla Coolidgejev predlog o izključitvi Japoncev WASfflNGTON, 10. Poslanska zbornica je zavrnila predlog predsednika Coo-lidgeja za odgodite v zakona o izključitvi japonskih priseljencev do maja 1925. državi. Prihodnji uradna poročilo. teden bo objavljeno ne bo ČehosJovaški poslanik v Rimu odpoklican RIM, 10. Čehoslovaško poslaništvo v Rimu poroča, da je vest nekaterih listov o odpoklicu čehoslovaškega poslanika v Rimu, Kybala, brez vsake podlage. Zborovanje kmetijskih potovalnih M RIM, 10. Davi ob 10. se je otvorfl v palači Marignoli 18. kongres kmetijskih potovalnih šol. Navzočm so bili podtajnik za državno gospodarstvo on. Serpieri ter zastopnika prefekta in kr. izrednega komisarja mesta Rima. Govoril ie kom. Miche- Are tirani ruski uradaikž BERLIN, 10. Onih osem uradnikov, ki so bili aretirani povodom preiskave na' tukajšnjem ruskem trgovskem zastopništvu, je bilo danes izpuščenih na svobodo. Nova ofenziva proti franku? PARIZ, 10. Včeraj je frank nenadoma padel za par točk. Nekateri listi (*Echo de Pariš* in «Matin»} pripisujejo ta padec franka novi ofenzivi proti franku. V Amsterdamu, Švici, Frankfurtu in na Dunaju so bile vržene na trg velike množine franka. _ MacDouaid še bo sestal z Poan careve m dne 20. maja PARIZ, 10. Agencija «Ha vas* poroča, da je angleška poslanik lord Crevfe obiskal ravnatelja političnsga urada Perettija della Rocca, kateremu je izrazil željo Mac-Donalda za sestanek s Poincarejem. Sporazumno je bilo določeno, da se bosta oba ministrska predsednika sestala v Chequer-su 20. maja. Ta sestanek bo pa le zasebnega značaja. _ Z bojnega polja t Maroku LONDON, 10. «Times» poroča iz Madrida: Včerajšnje operacije na fronti blizu Melille so se omejile na bombardiranje bojišča Dardoues s 16 zrakoplovi, ki so vrgli skupno 491 bomb. Nato so letalci s strojnimi puškami pognali iz jarkov vstaše, ki so bežali v notranjost dežele. 6 smrtnih obsodb ▼ Združenih državah AMITE (Ltazijana), 9. Pred kratkim se je zaključil proces proti Šestim Evropejcem, ki so pred tremi leti skušali oplensti neko banko, in so ubili nekega gostilničarja, ki se jun je uprl. Proces je trajal 3 leta. Šele pred kratkim je eden izmed obtožencev priznal svojo krMo in krivdo Na podlagi te izpovedi so bili Rykov In Krasln zahtevata popolno zadoščenje s strani Nemčije MOSKVA, 10. Rykov je izjavil agenciji «Rosta», da je postal zunanjepolitični položaj Zveze sovjetskih socijafisfičnih republik zelo resen po incidentu v Berlinu, tako da se je čutila vlada prisiljeno pozvati Krestinskega in Stomonjakova v Moskvo v svrha natančne proučitve vse zadeve. «Dokler ne bo — je nadaljeval Rykov — dano popolno zadoščenje in dokler ne bomo ime^L v rokah zagotovitve, da se ne bodo več ponavljali taki obžalovanja vredni dogodki, se redni trgovinski odno-šaji med Rusija m Nemčijo ne bodo mogli vzpostaviti. Interesi Nemčije same ji nalagajo potrebo, da skrbi za vzdrževanje in razvoj rednih stikov z Rusijo. Incident v BerHnu pa dokazuje, da se hoče nemška vlada po sprejetju predlogov izvedencev izkazati vredno zaupanja evrotpskih reak-cijonarjev s tem, da nastopa na surov način proti zastopnikom revolucijonarne države. Ako se bi nam hotelo odreči zadoščenje, bomo omejili naše trgovinske od-nošaje z Nemčijo na najpotrebnejše ali pa jih bomo popolnoma pretrgali. Spremem-; ba na gospodarskem polju pa ne more ostati brez odmevov v politiki. S tem svojim nastopom proti trgovskemu zastopništvu edine velike države, ki ni podpisala versailleske mirovne pogodbe, je nemška vlada izvršila političen čin, ki zna postati predhodnik posledic, katerih se menda ta vlada ne zaveda. Nemogoče je verjeti nemški uradni pravljici, po kateri je bar-lmaka policija razmetala vse listine, odpr-ki s sila omare ter zlostavil? ura dr i k e zastopništva, da bi prijela ubežnega komunista.* Gledć angleško-ruskih pogovorov je Rykov rekel: «Nedavne izjave Rakovske-ga listom izražajo popolnoma mnenje sovjetske vlade, kateri so v veliko zadoščenje pogajanja z MacDonaldovo vlado. Tudi sme Rusija gojiti upanje na ugeden izid teh pogajanj, tembolj ko je prihod laburistov na vlado v Angliji v veliko olajšavo na poti do sporazuma.® S svoje strani je Krasin v pogovoru o zunanjepolitičnem položaju Rusije izjavil, da bo bodočnost dokazala, da je Berlin v veliki zmoti, ko smatra potrpežljivost so-za znamenje njih šibkosti. Vlada tovarišev _ vsi obtoženci, med katerimi je več Italijanov, obsojeni na smrt Smrtne obsodba so bile Izvršena danes. veze ne bo nikomur dovolila kršiti ruskih zakonitih pravic. Vsak udarec se bo povrnil v dvojni meri. Krasin je dostavil, da bi bito še prezgodaj govoriti o ukrepih, ki se bodo v kratkem odredili po razpravljanju s Krestinskijem in Stomonjakovom; zaenkrat je bil dan ukaz, da se šma izvoz v Nemčijo zmanjšati, trgovske operacije skrčiti in ustaviti vsako kupčevanje z žitom Zelo neverjetno je, da bi mogla Nemčija dobavljati od drugod surovine in žito ped tako ugodnimi pogoji, kakor jih ponuja Rusija, ki bo lahko brez škode prenesla to skrčenje trgovskih poslov. Obžalovanja vredno je — je zaključil Krasin —, da se bomo morali po tem brutalnem napadu berlinske policije povrniti za dosti nazaj; tudi ni izključeno, da bo ostal ta Čin nemške vlade trajna ovirta vzposta-« vitvt in razvoju kulturnih in gospodarskih stikov med obema državama.» Koncert «Glasbene Matice» v Ljubljani LJUBLJANA, 9. O koncertu «Glasbene Matice«, katerega se je udeležilo tudi več ljubitelj glasbe iz Primorja poroča današnji « Na rodni Dnevnik »: V dobro obiskani unio«nski dvorani sta »noči z velikim uspehom koncertirala orkestralno društvo in pevski zbor Glasbene Matice. Prvi del koncerta je nudil Niel-sena suito za "godalni orkester, Rebiltova suite «Večerna zarja» in d'Indyja «Kanade c» op. 34. Orkestralno društvo je zadnje čase vežbal in vodil g. prof. Michl z roko veščega muzika. Sadove smo včeraj lahko zaznali. Vse tri skdabe je orkester, pomnožen z nekaterimi člani orkestra ljubljanske opere, prednašal sigurno in precizno, dasi nekoliko hladno. Zaslužene pohvale in priznanja ni manjkalo. V drugem delu koncerta pa se je prestavil pevski zbor Glasbene Matice z izvajanjem najnovejših skladb slovenske moderne zborovske literature pod vodstvom zborovodje g. Srečka K um a rja, bivšega dirigenta zbora Zveze učit. dništev v Trstu. Dasi se je pevcem nekoliko poznala utrujenost,glasov pa neštetih pevskih vajah in je bilo ponekod čutiti veKke tehnične težkoče posameznih skladb, je pevski zbor rešil svojo nalogo zelo častno. Skadbe niso bile naštudirane minucijozno — ker je zato pač manjkalo časa, bile so pa podane r. globokim razumevanjem in doživetjem. Pevskemu zboru Glasbene Matice na uspehu in na pridobitvi izvrstnega, temperamentnega zborovodje g. Srečka Kuma rja iskreno čestitamo. Publika je vsako točko sprejela z glasno pohvalo, moderna slovenska zborovska glasba je .zmagala. G. zborovodjo Srečka Kumarja so počastili z dvema šop- Pismo Iz JugosIavUe Ljubljana, 9, maja 1924. (Glej zadnja telef. poročila iz Jugoslavije.) Vladna kriza se je zopet zavlekla in Pašić-Pribičevićeva vlada ni še dobila da izvede nove volitve. Zopet se govori o koncentracijski vladi Kljub temu pa se mi zdi primerno promatrati politični položaj v zvezi z možnostjo novih volitev Odločilne važnosti za nadaljni razvoj Jugoslavije bi bile nove volitve, zakai t menju gesla: za ali proti ustavi, za ali proti edinstvu jugoslovenskega naroda se bodo vršile. Neizogibni demagogi pa bodo seveda poskrbeli, da se bo licitiralo tudi nižje in da bo državnopravno vprašanje giede jugoslovenske ustave spremenjeno v plemensko vprašanje, da bo za priprestega volivca odločilne važnosti parola: Tu Radič in hrvatstvo, tam Pašič in srbstvo. S tem pa je tudi že jasno, da ne bo rezultat volitev v nobenem slučaju tako zadovoljiv, kakor bi si moral želeti jugo-slovenski patriot, zakaj Radićeva moć bo ostala v bistvu neizpremenjena, vsled česar tudi ne bodo prinesle volitve končne odločitve, temveč samo pripravo na bodočo odločitev. Edini pozitivni uspeh volitev bo, da bodo prinesle koncentracijo strank in da bo ona silna razcepljenost, ki je zlasti razsajala pri zadnjih volitvah, ko se je za 10 kranjskih podeželskih mandatov potegovalo nič manj ko 12 strank, ponehala. Razne majhne stranke so namreč spoznale, da s samostojnim nastopom samo množe število mandatov večina ke stranke v okrožju, kajti vsi glasovi ki j niso dosegli količnika, so pravzapva - za stranko izgubljeni. Zato postaja vedno bolj popularna misel blokov. Če bo ta misel tudi prodrla, še ni gotovo, ker so strankarske strasti še vedno zeio raz-paljene. Toda na drugi strani imajo številke prejšnjih volitev naravnost prepričevalno moč. Na Štajerskem so dobili n. pr, socialni demokrati in samostojni kmetje skupno preko 10.000 glasov in nobenega mandata. Če bi nastopili skupno, pa bi mogli dobiti najbrže dva mandata. Isti rezultat kažejo številke tudi v drugih okrajih in zato je misel skupnega nastopa strani; vedno bolj prikupljiva. Pa še iz drugega ozira. Kakor rečeno bodo nastopila pri prihodnjih volitvah v glavnem dva tabora: revizijonističen in antirevizijonističen. Premoč obeh teh skupin bo tako velika, da so majhne stranke v nevarnosti, da jih ti dve veliki skupini naravnost uduše. Vsled nase strastvenosti ni pričakovati, da bi mogla kaka stranka srednje linije uspeti. Edino-le zemljoradniki bi se mogli vzdržati v sredini med obema blokoma. Vse druge stranke pa se bodo skoraj morale več ali manj nasloniti na vodilni skupini, ali pa s skupnim nastopom z drugimi manjšimi strankami vsaj kriti svoj obstoj. V najboljšem slučaju moremo torej doživeti samo to, da bo pridobil nacionalni blok nekaj mandatov, da bo koncentracija političnega življenja napredovala in da bo slika končne rešitve bližja in verjetnejša. Definitivne rešitve pri prihodnjih volitvah ne doživimo. Zato je tudi dosti politikov, ki nikakor ne marajo novih volitev in ki se zelo ogrevajo za koncentracijsko vlado. Priznati je treba, da njihova argumentacija ni tako napačna. Koncentracijska vlada bi vsled svojega pozitivnega dela težko udarila Radičevo kričastvo, ker bi pokazala Radičevo nesposobnost za stvarno delo. Čas, najhujši nasprotnik Radića, bi nastopil s koncentracijsko vlado v akcijo. Takojšnje volitve pa bi bile Radiću v korist, ker bi se vršile, ko je Radić pred svojimi masami še nekompromitiran. Zato je Radič tudi z vso silo zahteval nove volitve in zato je pomagal k ustvaritvi opozicijonalnega bloka. Radić je kaikuliral: Če pridem v skupščino, nima radikalna vlada več večine in nove volitve so tu. Toda nevarnost je, da se demokrati in radikali združijo in potem novih volitev ni, jaz pa sem kompromitiran. Zato si je treba zagotoviti, da demokrati ne gredo z radikali. In to jc dosegel Radić z ustvaritvijo opozicijonalnega bloka, ki je z Radičevimi glasovi mogel prezentirati kralju večino v skupščini. Vsled izjav Mačka, Predavca in drug:h Radičevih odposlancev je tudi že izgledalo, da pride opozicijon^lni blok do vlade in sicer do poslovne vlade. To pa Radiću nikakor ni bilo všeč in zato je spuščal svoje izjave in malone še izdal znani proglas, da je tako kompromitiral opo/.I-cijonalni blok In dosegel nove volitve. Pašić-Pribičevićeva volivna vlada je torej po svojem učinku tudi v korist Radića, dočim je za g. Davidoviča naravnost katastrofalna. Kajti danes vidi javnost, da je bil g. Davidović od Radića strahovito izigran in da je Radič ves čas videl v opozicijonalnem bloku samo lahkc-verneža, ki gre zanj v ogenj. Volitve bi torej ne bile v poseben korist delati. Pri tej priliki se je jasno pokazalo, da je za Jugoslavijo naiavnost sreča, da je monarhija. Mi nismo lalco srečni, da bi imeli Masaryka, ki je avtoriteta za vse stranke. V naših razmerah je edina avtoriteta krona in če se sedanja kriza konča brez stresljajev, bo to samo zasluga krone. Po Ljubljani se je mnogo govorilo, da vstopi Jugoslovanski klub v vlado m da Ljuba Jo-od- ta kombinacija svoje dni zelo ver- sestavi koncentracijsko vlado vanović. Čeprav je padla, vendar jo bila jetna, zakaj radikali so bili že pred enim mesecem resno pripravljeni deliti vlado z Jugoslovanskim klubom. Toda Jugoslovanski klub ima med drugim tudi to smolo, da zahteva vedno take stvari, ki v gotovem trenutku niso več dosegljive, ki so zakasnele. Kar je n. pr. zahteval Jugoslovanski klub v zadnjem času, to bi mo-jjel dobiti pred enim mesecem, tedaj mu je bilo to premalo. * Zagrebški sejem je zakljnčen, in sicer z neuspehom. Trgovci iz Srbije so izostali in Radi će vo kričanje proti Beogradu je povzročilo neuspeh zagrebškega sejma. * Tako Skodtife Radi će v a proti srbska poii-tfka edinole — Hrvatom. Trgovski m gospodarski krogi to tudi u videvajo in zato je verjetno, da bi intetfgenca znatno manj podpirala Radića pri novih volitvah, kakor ga pa >e pri prejšnjih. Pa le ena izprememba bo pri morebitnih volitvah. Leta 1933, so radikali rotfii davni boj proli demokratom in zalo na Hrvatskem pustili radičevcem popolnoma prpsto roko, da so mogli ti terorizirati cele vasi Sedaj pa bi se to izpremenilo in proti radičevcem bi nastopila vlada z vso silo. In ta sila bi nekaj pomenila in zelo mogoče ye da niso bili Radi će vi računi čisto točni, ko je računal s silnim narastkoen glasov. O. P. DNEVNE VESTI Don Sturzo Nedavno smo omenili članek, ki ga je priobčil v lj«tu Popo4o » don Sturzo bivši generalni tajnik stranke popo4arov, ki je opozarjal na nevarnosti, ki bi nastale za katoKiko cerkev in nje vesoljnost. če bi zašla preveč v zavisnost od nacijceiali-stičnih vladavin. S tem bi izzvala — meni Sturzo — tudi nasprotslvo demokratskih struj in proletarijata. Če bi se cerkev v Kaliji nacionalizira!*, bi prišla v nasprotje s katoličani drugih držav, ker bi tudi ti zaceli DOMiemati ta zgled. Ta Siurzm članek je silno razburil fa-Jistovake in nacizma! i stične kroge. Pa tudi v vatikanskih krogih je izzval veliko nevoljo, ker jih je postavi! pred alternativo: ali s popotariT alt s fašizmom! Da je v teh krogih zamera res velika, priča včeraj objavljeno rimsko poročilo, da hoče sveta stolica don Sturza odsiraniti iz Rima, da ga s tem odtegne tudi političnemu udej-Btvovanju. Seveda se ima to zgoditi — kakor naglasa ono poročilo — v primerni obliki — v obliki izražene želje, da ne bi s tem trpel ugled don. Sturza kot duhovnika. To pa je z ozirom na hierarhično disciplino v katoliški cerkvi brez pomena. Tudi izražena želja je zapoved! Vprašanje je sedaj, kako bi odstranitev dor» St.irza od političnega udejstvovanja uplivana razpoloženje na tretji strani: v siranki popolarov. Ne smemo tu pozabljati na važne okolnosti: da je bi! don Sturzo začetnik katoliškega političnega gibanja v Italiji, da je v prvi vrsti njegova zasluga, da je prišlo do tako mogočnega razmaha, da je on ustvaritelj in organizator stranke popolarov da ji je cwi vKl svojega duha, da je bi! on do nedavno faktični voditelj stranke in inspirator nje parlamentarne skupine, in da je na tistem znamenitem zborovanju, kjer so se oglasili disidenti ravno radi navzkrižja v naziranju o taktiki napram fašistovski vladi, velika večina ostala ca sirani don Sturza! Kot gcueralni tajnik stranke je sicer odstopil, ostal pa je svojim pristašem tudi nadalje duševni voditelj. Več nego naravno je torej. da ima mož tolikega ugleda, take avtoritete in tolikih zaslug za stranko in za katoliško gibanje tudi sedaj — ob tem svojem sporu — mnogo zvestih pristašev v stranki. Ali ni možno potemtakem, da se razdvojenost v siranki radi vprašanja taktike napram faiistovskemu gibanju in sedanji vladi ne odpravi, ampak poveča? Naše stališče je, da bodi katoliška cerkev vesoljna, v duhu nje ustanovitelja. To je: da katoličani vseh narodov vidijo v nji svojo versko in du5evno vodnico in za-ščitrvico. Da se vzdrži tudi nadalje na tej vzvišeni višini. l:i ji zagotavlja mogočno etično pozicijo v vsem človeštvu, bo trebalo večje modrosti in previdnosti vodilnim krogom nj^ne politike napram sedanji posvetni obiasli v Italiji. Občni zbor Mražnice „Šolskija društva" pri Si> Jakobu (Nadaljevanje), Tajnik gosp. Josip Durnik poroča: Na občnem zboru leta 1923. so bili izvoljeni v naš odbor, ki se je pri prvi seji ko-nstitui- j ral, sledeči gospodje: Jos, Šorn, predsed-j nik. Ant. Sluga, podpredsednik; Just Mau-rič, blagajnik; Ivan Raubar. namestnik; Josip Durnik, tajnik; M, Pavietič, namest- j nik; odborniki: Jernej Kobol, Jak. Renko,' Ant. Smrdel; pregleaovalci računov: Jak. fekrinjar in Gregor Babic. Med letom je imel odbor 12 rednih in 34 izrednih sej. Prizadeval si je, da bi re-fekcijo v otroškem vrtcu in ljudski šoli kolikoj mogoče razširil, kar se mu je deloma tudi posrečilo s pomočjo naših radodarnih trgovcev in našega kmeta, tako da dobiva sedaj 350 otrok zadostno kosilo, Seveda stane refekcija ogromno denarja in truda. Odbor je bi! primoran pomnožiti delovno osobje, tako. da ima sed^j tri uslužbenke. Tudi je mislil odbor prepustiti zadevo refekcije drugemu odboru, toda pri seji, pri kateri je bil navzoč tudi odposlanec osrednjega Šolskega društva« g. Venturini, se je ta misel opustila. Izvolil se je pa odsek obstoječ iz gg. Kosič, Sancin K., gdč. Sledovec, Švagelj, Pfeifer in Gregorič, katerih naloga naj bi bila nadzorovanje in skrb za refekeiio. Prostori na stari policiji so bili oddani v najem društvom, katera krijejo najemnino, ki se plačuje od strani podružnice lastniku. Trgovci, kakor tudi posestniki, se radi odzivajo našim prošnjam ter nam darujejo potrebna hrano za refekcijo. Na tem mestu se posebno zahvaljujemo gospodu Matiju B e r g e r j u, ki nam večkrat daruje v živilih in tudi v denarju; letos nam je celo daroval 1000 lir na enkrat; nadalje se še poleg zadnjič omenjenih trgovcev iskreno zahvaljujemo g. Štruklju, Josipu in Ivanu Prelog, Černe Juriju, Mahorčič, Ravbar & Kondare, tvrćki Zidar ml., Adolfu Gombač-u, Renkotu in vsem drugim, Ne smemo pozabiti naših pekov, kateri darujejo vsak teden precejšnjo množino kruha. Mlekarna v Hrušici nam je nakazala tedensko 30 litrov mleka za bo-lehne otroke, G. Slpa.šak nam tudi daruie 20 litrov mleka iz šentviške mlekarne. Mlekarna sama nam je darovala primerno svoto. Tudi trgovci z ogljem ne zaostajajo za drugimi in darujejo primerno množino oglja in drvi med temi moramo posebno omeniti gg. I. Ujčiča, Zlobca, Uk-marja, Urdiha, Ribarica, Rupena i. dr. Posebno zahvalo izrekamo tudi šentjakobskim društvom za podarjene zneske, listu ^Edinost* za priobčevanje podružničnih zadev. Blagajnik g. Just Mavrič poroča, da je imela podružnica preko 42.000 Hr prometa ter da je ostal precejšnji znesek za bodoče potrebščine. Gdčna Pfeifer. katera je prevzela od g. Pavletiča oskrbo kuhinje v šolski refekciji, javlja, da vodi kuhanje v splošno zadovoljnost gospa vdova Va-lentičeva, z eno pomočnico. Živila in kruh nabira ter donaša g.a Vrh. Dnevno se pogosti 350 otrok, in sicer 250 oirok ljudske šole in 100 iz otroškega vrtca. Ako pa v vrtcu ni omenjenega števila otrok, se hrana razdeli med odrasle otroke. Povprečno se porabi za kuhinjo najmanj 10 kg riža, 12 testenine ali S kg zelja; k temu se doda še vsakokrat 81,j kg fižola, 30 do 40 kg krompirja, ll/a—2 kg zabele, 2 kg bele moke za prežgan je in Vy kg konserve. Mleko dobivajo otroci v otroškem vrtcu po enkrat na teden, drugikrat pa bolehni šolarji za dojužnik ob 10. uri. Poleg tega dobijo šolski otroci po košček kruha h kosilu. Kruha se dobi do 70 kg na teden. Iz tega je razvidno, da je potreba velika in da je požrtvovalnost onih ljudi, ki darujejo, brezprimerna. Vrtnarica gdč. Gregorič poroča o uspehu vrtca tekom šolskega leta. V pričetku se je vpisalo v vrtec 89 otrok in sicer 42 dečkov in 47 deklic; med tem letom se je število pomnožilo za 17 dečkov in 14 deklic. Izselilo se jih je 6, umrl 1 otrok, tako da je sedaj vpisanih 57 dečkov in 66 deklic, skupaj 123 otrok. Omenja veselje, ki so ga otroci vžili dne 12. januarja t. L, ko je ženska podružnica D.» obdarila vse gojence z oblekcann, za kar ji bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala. Dne 20. januarja t. 1. so gojenci priredili svojo običajno božićnico v dvorani •Delavskega konsumnega društva-^ pri Sv. Jakobu. Zaključuje poročilo z iskreno željo, da bi mogla tudi v prihodnjem letu clati zadovoljivo poročilo, kar je seveda v prvi vrsti edvisno od starišev in vse naše javnosti; poziva, naj se vpliva na mlačneže, da tudi oni stopijo v krog naše šolske organizacije, ki ima namen ohraniti to, kar je naše, to je našo mladino, naš up, našo bodočnost. Po teh poročilih je izrekel v imenu pre-gledovalnega odbora, g. Simovnikom iz Benetk, kateri ne znajo našega jezika. Tako določuje provincijal o. Odorico iz Benetk po naredbi: «Sancta congregatio regularium»t (Curia generaKa capucinorum) pri kateri ni za Slovence, Hrvate, Čehe, Slovake, Poljake itd, nobeden zastopnik, kar je obsodbe vredno. Omenjeni redov- in 4. stoletja po Kristu, pretežno sesterci, vmes pa tudi večji novci. Prednja stran nosi cesarjevo podobo, ki je povsod še dobro ohranjena, medtem ko je drobni napis navadno precej razjeden in se z gotovostjo razberejo le ^posamezne črke, iako da bi bilo treba najdene novce primerjati z drugimi, bolje ohranjenimi. Denar obsega vsa stoletja rimskega cesarstva, n. pr. Tita, Trajana, Vespaziana, Dioklecian-, .Valentiniana, Maksimiana, Maksencija, Konstantina. Za vzgled bodi napisa: IMP. MAX1-MIANUS P. F. AUG. Zadnja stran predstavlja razne simbole, bojne slike in triumfe. Poglejte in prepričale se ista že izza niki ne znajo slovensko. Kako botk> torej ^terikoli moderni novec in pr« .j^. j v m j t> ■ ■ i takoj, da ie stvar ostala v bistvu i pridgali, spovedovaii itd. Pravi zvonovi, 0Zir0ma natančneje Cezarjevih brez žvenka! Posedanji pa so bih na svo- časov Spredaj: čigava je ta podoba in napis? jem mestu veiiki dobrotniki goriške in [Vladarjeva. Zadaj: Kaj pomeni ta simbol? ljubljanske škofije. Sedaj se vpraša, ali je*"'" ®lePa goriška nadškofija, da molči spričo take vnebovpijoče krivice! To bo filoksera v vinogradu gospodovem, ker vera mora pešati, ko zgubi duhovščina in ljudstvo tako moralno podporo. Vipavski redovniki so biH «sol zemlje»; ako pa sol zgubi svojo moč s čim se bo potem solilo? Ni za drugo reč kakor da se vrže in potepta od ljudi.» (Mat. 5. 13-19.) Sv. Stanislav škof, škof Ledohowskit škof Rudiger v Lincu, bi se uprli takim nasilnostim. Ustanovno pismo, pergament, od t grofa Miroslava Attems od Sv. Križa, dine 13. decembra 1637. pa govori izrecno, da morajo biti redovniki samo Slovenci, kateri morajo pridigovati (Joannes a saneta Cruce), spovedovati itd. ter ljudstvo, katero je samo slovensko, voditi in napeljevati h krščanskemu življenju. Na toi pismo ustanove kot «votlim ad perpetuam me-iDoriam« so pristali oglejski patrijarh Hie-ronyniiireureiena okrožja občin. Najmanj za-bo, da se združijo v eno samo občino lua. ■ kmečke občine Prem, Smerje, Celje, Ki-■ cc. Ratečevo Brdo. Tudi združitev občin Knežak in Zagorje se bo dala izvesti. Več po-iežkoć bo pri nameravani združitvi občin B.jlrica, Jablanica in Trno\o, ker se tu kri-i^iv. različni interesi. Posebno Bistričani se • ' rireli proti temu, da se jim priključijo obširne kmečke občine. Brez dobrih stra-ta priključitev tudi ne bi bila ravno za ' '--. i. Dobro. Dobro bi bilo, da občinski pi in občine pravočasno dvignejo svoj r s in dajo izraza svojim željam in potrebam. R.mu marsikaj delajo upravne pre-• brez posebnih predpriprav, a ko en-■va-U dekret, je prepozno za prošnje ve. Na eno je treba že danes po-p- zoriti. narr.reč na posebni položaj t mbije. Ta vas spada pod občino Kne-obenem pod župnijo Trnovo. Posebno ko je vpeljan itrlijanški zakon o civilni ooroki in vodenju civilnih registrov, povzroča :a okolnost Šembijcem nemalo stroškov. Naš narod poleg civilncga obreda izvršuje tudi cerkveni obred in tako bo vedno. Ker tudi vsi gospodarski stiki Sembijcev, težijo proti Trnovetnu, bi bilo najbolj umestno, da ta vas pripade pod občino Trnovo. C. vasi žak. a sedaj. Loterijske številke izžrebane dne 10. maj?. 1924. 3ari 88 27 47 54 10 Firenze 16 25 21 29 61 Milano 87 20 14 24 81 Napali 45 53 25 74 88 Palermo 67 85 76 63 35 Roma 81 25 2 70 85 Torino 71 75 48 15 58 Venezia 88 5 40 25 39 Gospodarski položaj Italije, Tik pred volitvami je imel finančni minister De Štefani v Milanu govor, v katerem je napovedal skorajšnje ravnovesje v državni bilanci Ljuc-ie, ki so bili na vladi leta 1921,, so računali, da se bo zaključila bilanca za 1922—23 s primankljajem petih milijard. Sedanji vladi se je pa že v prvih osmih mesecih svojega obstoja posrečilo, da se je primanjkljaj skrčil na 3 milijarde in 29 milijonov. Za leto 1923—24 je proračun predvideva! 1187 milijard primanjkljaja, v katerem ni pa vštetih 1429 milijonov dolga, ki je .v- al v^ied izdaje obveznic treh Bene-čij. V resnici so pa dohodki že v prvih osmih mesecih proračunske dobe prekoračili proračunsko svoto za 738 milijonov in obenem so se znatno skrčile obveze, tako da je bil minister v stanu napovedati že za tekoče leto popolno ravnovesje v državni bilanci, ker bo tudi novi vsled izdaje obveznic treh Benečij nastali dolg izravnan deloma z že omenjenimi večjimi, dohodki, deloma s skrčenjem državnega .2.11 — Peter Spori - Danažnje traboe dirke na Montebelhi Ako bo vreme ugodna, te «»«!« obetajo za danes zopet jako zanimive dirke« bodisi radi lepih nagrad, bodisi radi prvovrstnih dirkačev, ki si bodo stali nasproti v posameznih tekmah. Predvsem naj omenimo tekmo za nagrado «Europa* v znesku L 7000 za konje od treh Let starosti naprej, med katerimi bomo videli najbrže naše dobre znance «Latania», «Kelly de «Rossana», «Roka» in druge. Marsikatero presenečenje pa nam lahko prinese tekma za nagrado «Moote Grap-pa» v znesku 20.000 lir, določena izključno za domače konje v starosti 4 let. Razdalja je pri tej tekmi za vse konje enaka ter znaša eno angl. miljo; prvo darilo 10.000 lir bo prisojeno konju, ki zmaga v dveh poskušnjah. Ker tečejo, kakor rečeno, vsi konji na enako razdaljo, odločuje pri tej tekmi v prvi vrsti rekordni čas posameznih tekmecev in mislimo zato, da ne bo odveč, ako podamo v naslednjem rekordne Čase vseh za to sezijo vpisanih konj. Rekordni ča»i so računani na razdalji ene angl. milje (1609 m) ter bi bili v minutah, sekundah in odlomkih sledeči: Ada de Forest 2.26.9 — Alala B. 2.25.2 — Al do Bon Vivant 2.15,1 — Aligera Ax-worthy 2.34 — Allenstein 2.21 — Ama B. 2.10.3 — Ameglio 2.26 — Amelia 2.31 — Anice 2.22.4 — Anna Bon Vrvant 2.34.1 — Antenore Bingen 2.19.3 — Ardrto Me-dium 2.26.4 — Argentina 2.24.1 — Arion 2.17.4 — Asta 2.17.2 — Astro II 2.26.4 — Barbanera 2.19.2 — Bauci 2.16.1 — Bea-trice —.--Belt 2.18 — Bel Volo 215.4 — Bern ha rd H. 2.22.1 — BiUy Bunker 2.14.1 — Black Jim Junior 2.12 — Boheme 2.23.1 — Bon Diable 2.18.3 — Chiarone 1-2.14 — Chirone 2.13 — Clarina Kuser j 2.29.2 — Ccole Ugolino 2.13.3 — Dandy !\Vorthy 2.19.1 — Dante 2.2D.3 — Dia-jmante —.— — Dravodone 2.12 — Dick 2.20.3 — Doralice 2.22.1 — Elettra 2.49 — Emma. 2.17.2 — Eva Todd 2.16.2 — Fanfulla 2.23.3 — Felice 2.12.3 — For-tezza 2.40.9 — Fribourg M. 2.27.4 — Fu- schia —. Gambasvelta 2.13 — Garisenda B. 2,26 — Garride 2.19.3 — Garrula Z16 — General Gliickstern 2.29.2 — Gl&uco 2.19.2 — Grace Sunshine 2.21.2 — Great Night 2.15 — Greti Maria 2.15.2 — Gua-veta 2.11.3 — Harris Watta 2.28 — Hi-vresse 2.28 — IJia 2.19.2 — Mustre Me-dium 2.30.3 — Impera 2.28.4 — Indoimto 2.21 —« Ingomar 2.26.4 — Inaoiecte —. Ira 2.28.2 — Irene Jockey 2.29 — Israele 2.24.4 — I Lado Ward 2.29 — Kellv de Forest 2.12 — King Expre®s —. Klein H. 2.24.3 — Lambro 2.21 — Latania 2,11.1 — Lea —. Lena —Leprina 2.22.2 — Le-vriera Jockey 2.17.2 — Lioda Mecfium 2.27.4 — Lionella 2.59 — Uoaetbo 2.14.3 Lohengrin 2.42.1 — Lorena 2.15 — Luc-ciola 2.28 — Lucifero 2.37.3 — Lui 2.30.2 — Macbeth 2.20.4 — Mammuccia 2.29 — Maria Beti Vivant 2.22 — Martino Axwor-thy 2.17 — Martino Jockey 2.17 — Marisa 2.20.3 Mery —. Maur Harvester 2.19 — Mauna Loa 2.16.4 — Mis® Kate B. 2.20 — Monello 2.19.2 — Monello H —. Michelangelo 2.34.4 — Nella 2.19.2 — Oberon 2.24.5 — Odisseus 2.14.3 — Orfeo 2.29.1 — Oriani 2.36.4 — Our SUter 2.17 — Pacha 2.18.4 — P anna 2.25.9 — Palmano-va 2.34.9 — Parast 2.17.1 — Peter Bieler Gold 2.15.3 — Pierrot n «JP»*» — nahajata v Gorici. Via Gioeue Car-ducci it. 7. L nadstropje. F. & Fiii|ii. Zbrani spisi IV. zvezek. Založila založba v Ljubljani. Za Veliko noč je izdal g. Finžg*r nov zvezak svojih spisov. Večji del tetfa zvezka zavzema «Dekla Ančka*, ki je po sodbi strokovnjakov najbolj dovršeno Finž-garjevo delo. S preprosto a močno besedo zapleta pisatelj usodo dveh poštenjakov, hlapca Janeza in dekle Ančke, ki sta se spoznala in našla po pameti in srcu, pa so jima oko ličine vrgle na pot polno gorja. Neizprosnost, ki je več kot zdrav kmečki razum, zakon- poštenja pi loči in bridkost življenja ukrene — da že morata čakati drag na drugega. Pismo Janezovo in Ančk ino sta dva skrbno obrušena bisera v naši literaturi. O delu nadrobno govoriti je odveč; po prvih straneh že raste in obvlada z iskrenostjo in globino do konca. Dekli Ančki jejpridana še zgodba «Srečala ata se», ki kaže Finžgarja med potjo do svoje mojstrske besede. Nekak prehod, oddih. Celoten zve-zek je dragoceno lepo delo po vsebini in ob-jjkl. — njegova vrednost pa je zlasti v tem, da imamo v današnji poplavi prevodnega slovstva zopet krepko domačo knjigo. Nore knjige. V založbi -»Nove založbe* v Ljubljani sta ravnokar izili: 1) Fr. Štete: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih in F. S. Finžgarja Zbranih spisov IV. zvezek z novelama « Dekla Ančka* in «Srečala sta se». Borzna poročila, ogrske krone........... 0.0275 avstrijske krom.........0.0312 češkoslovaške kron«........65 60 dinarji .............37.70 lcJ>.............11.26 marke............— dolarji............2*35 francoski frank! . .......184.— Švicarski franki..........397.— angleški funti pspiraati......97.95 0-0325 0.0320 65 90 37.95 11.75 $-/.45 134.76 400.— 98.15 O ARO #1 ^ V Kočah nabrano pri slavljenju poravnave L 208.20 in 65 dinarjev 50 para, polovico za "šolsko društvo* polovico za »Dijaško Matico*. Denar hrani upravništvo. V Dolenjah nabrano po volitvah za proslavo uničenih glasov L 50.—, polovico za «Šolsko drutvo*, polovico za «Dij. 7Vlatico». Denar hrani upravni-itvo. Šola Berlitz ▼rs« — Via Torre fcla»f. lat no neti o, o vloga na tok« »e 4V/. I vaaaoo vlogo proti o*pova*i oOroatuj« najbolja po dogovoru. po dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuja najbolje po dogovore. — Izvršuje nakazila v Urah in dinarjih za Jugoslavijo tokoCi ratua r; o o o o p ooooaoooaauaao o a c a a a n a □ □ □ a o c ti g n o t? n »» r □ C ! □ i □ □ □ | P □ □ a □i p p p1 p □ < D d i D! a» n n t