Za poduk in kratek cas. Mostar. II. Sultan je toiaj podaril za zidanje ccikve ugodni prostor in še 50 kesab grošev, kar ueki znasa v našem denaru do 3000 fl. Očetje frančiškani so mi pravili, da je od inosrrancev največ pripomagal k stavbi pobožni 1. 1878 unirli nadvojvoda Franc Karol, oča na.šega svitlega cesarja. Posebne zasluge |>a si je pridobil za to svetišče tedauji Mostarski vladika prečastni fra Angjeo Kraljevič, ki je meseca avgusta 1. 1879. v Konjici o priliki vizitacije naglotua umrl, iu je bil tudi tatu, obžalovan in objokovan od svojib škofljanov, pokopau. Po zuuaoji in notrauji opravi in pripravi zasluži cerkva, da je stolaa, skofovska katedrala. Vladika sicer ne biva za vsem v MoRtarn, ampak dobre pol ure izven raesta v saruotnem Vuko- ali Suhodolu v prij)iostem, ednonadstropnem dvoru, ki ga je oraislil 1. 1847. bisknp Barišič. Ne daleč od škofovske rczidence na strDiem griči leži katolisko pokopališče, obdano z dcbelim, visokim zidoiu. Piav ličnih nagrobuib spounenikov nikakor ne manjka. Napisi so vsi slovanski, izjeniši dva italijanska, od kterib se edeu glasi: ,,Qui riposa Leopoldina B.jnvicino, uata Manicb, passo a miglior vita il di due marzo 1*69. Che iddio le accordi Tetema pace. — Tu pociva L. B. rojena Manicb, preselila se je v bolje življenje 2. due marca 1869. Bog jej dal večui mir". Heicegovaški so skoro vsi, ne vem kako to, po edneuo kopitu složeui. Za potrjilo nate dva: nJ. N. R. J. Ovdi počiva tilo pokojne Mare ščeri Ivana Zovke. Priiuirm G. G. 1873.uin diugi: ,,J. N. R. J. Ovdi počiva tilo pokojnoga Marka Dalere. Isti sin Marka Dalere, koi se udnsio u teškoj Neretvi na 18. Lucia G. G. 1879." Mnbamedaui iniajo grobove po svojih vrtih in po bližnili holmih; Sibi j>a na griči tik Hvoje cerkve. V Mostarn nabaja se v frančiškanskem samostanu tiskarna, 1. 1872 ustanovljena z velikiru trudoin od vrlega Franje Miličeviča. V njej »e je tiskalo največ šolskib iu znanstvenib knjig, ki so zagledale v Heicegoviui beli dan, pisane in zložene od blagib fraučiškanov, ki vzdržujejo in vodijo v lastnej hiši šolo za dečke- za dekleta pa skrbe usmiljene scstre. Katoliške šole so niuogo bolje uredjene, kakor muhamedanske ali srbske. Redovniki so pridno spisovali primerne, naučne knjige, kakoršue so n. p. ,,Slovinski bukvar za uauk djeee Hercegovačke. Pravopis za uižje ucione katoličke v Hercegovini. Račun za prvu in drugu godiuu itd. Za samostanske latiuske šole napisal je že imenovaui vladika Angjeo Kral jevič slovuico latinsko : ,,Gramruatica latiuo-illyrica. Romae 1863. Typis 8. C. de propagauda fide-1. Isti veleniož je tudi izdal: ,,Zabava dubovna za dicu školsku. Uredio fra Angjeo Kraljevič biskup u Horcegovini. Mostar 1874 str. 16. 156. Nabral in sestavil je iz razuili knjižic, kakor saai piše, za ljabo mladino nauk, kako ima moliti in kaj boče moliti; kaj je sveta meša in kako jo rnora deca slišati. Za predgovor ali motto je pcsnel zlati nauk: ,,Fili! omnibus diebus vitae tuae in mente habeto Deum, et cave, ue aliquando peccato conseotias. Sine! vse dni svojega življenja niisli na Boga in glej, da nikdar ne privoliš v greb". Tob, 4. (Dalje prih.) Smešnica 13. Ko so v nekej vesi prvokrat z velikim noviru zvonom zvonili, je neka starka rekla, da zvon ne brenči dosti. Nekdo izmed množice pa jej reče: Mati, le potrpite! Ko bo zvon tako star, ko ste Vi, bo že tudi dosli brenčal. Srepež.