Političen list za sloveuski »arod.
Po poi^i prejeman volja: Za eelo letp 4 gld., za e
• 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta mesec 1 gld. 40 kr '
—	tu iucncu x. Kliii 4JJ gp f
F administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi eld /a ,Vtrt f M- ™ W mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan VpljaT glt I.ffc "č na leto
.	Posamezne steyilke veljajo 7 kr.
Naročnino prejema ifpravnjštvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
■	t	_____'■ • M r ,
■ , .. . ... .
^tev. Q48.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ce se tjska dvakrat; 15 kr„ če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
ftpkopl^f se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Jre^niStvp jo v Semeniških ijlioah h. št. 2, L, 17. Izhaja V|ak dan, jzvzemši pedelje in praznike, ob "/,§. uri popoludne.
"Vabjlo naropbo.
Z	-.1--—
S J. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja ga ljubljanske poročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse }eto 12 gld. Pol Jeta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld. 8
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Državni zbor.
Z Dunaja, 29. oktobra.
§ava, Mirna, ljubfj,ansko .močvirje in radeški most.
Prizadevanje poslancev K^u n a in Povšeta, da bi dosegla primerno vladno podporo za vravnavo Save in Mirne, za osuševanju ljubljanskega barja in za napravo mostu čez Siyo pri Radečah, ui bilo zastjnj. Onjdan sem poročal o zneskih, ki so za vravnavo Save in državnih cest v proračun postavljeni za prihodnje leto. Glede Save zaukazala je vlada napraviti načrt za n-jeno vravnavo pričenši od mostu, ki nad Tacnom pod Šmarno Goiro drži čez Savo, proti meji hrvatski. Nedavno sta omenjena poslanca vodnemu stavbenemu uradu izročila spomenico, v kater: priporočata, naj se pri sostavi načrta za vravnavo savskih bregov pri Kresnicah ob enem ozira tudi na litijsko golje, kateremu po Savi preti velika nevarnost. Zagotavljalo se je njima, da se to zgodi, in da se bodo v pospeševanje tega dela za prihodnja leta večji zneski postavljali v državni proračun.
V Imbljanj. y petek 30. okteta 1891.
Tudi gledd Mirne imelo je posredovanje omenjenih poslancev ugoden uspeh. Ravnokar sem zvedel, da je poljedelsko ministerstvo : odlokom z dn6 9. oktobra t. 1., št. 10458, deželni vladi kranjski naznanilo, da za vravnavo Mirne dovoli polovico vseh troškov, t. j. 70.000 gld., kar je tem pomen-Ijivejše, ker je vlada dozdaj najvišje petdesetodstotne doneske iz melioracijskega zaklada dovoljevala samo za Travnavp hudournikov, ne pa po ravnini tekočih voda.
To nam daje upanje, da vlada dovoli enako petdesetodstotno podporo tudi za osuševanje ljubljanskega močvirja. ' Ker ministerstvo poljedelstva prevzame dotično podporo na melijoracijski zaltlad, treba bo dotični deželni zakon premeniti v tem smislu. Pričakujemo, da se to zgod'i že v prihodnjem zasedanju deželnega zbora in da bo mogoče prihodnjo spomlad pričeti to prevažno d.ežsJjp.o - kulturno delo.
Za ragl j m .os tu čez Savo pri Radečah sta bila omenjena poslanca te dni vnovič pri vojnem ministerstvu, kjer so priznavali važnost tega mostu in obljubili po vsej moči s svojim vplivom pri vladi podpirati njegovo gradenje. Če bi bila dotična zadeva pravočasno iz Ljubljane prišla na Dunaj, bili j bi del državne podpore postavili že v proračun j 1. 1892, ki se ravnokar razpravlja v poslaniški i zbornici.	j
Tiskarsko društvo. — Soda.
Po razglasitvi došlih vlog in peticij, med kate- 1 rimi je bila tudi zadnjič sklenjena resolucija k on- , s e r v a t i v n e g a obrtnega društva v Ljubljani glede kontingentiranja obrtnega davka, odgovarjal je ministerski predsednik na dve interpelaciji; Pernerstorferju je razkladal, da so gosposke pravilno i ravnale, razpustivši društvo dunajskih stavcev, ker j je prelomilo pravila s podpiranjem ljudi, ki so bili ustavili delo, in da državna tiskarna ni ravnala proti koristi privatnih tiskarn
JL,etnil* XIX.
V drugi interpelaciji odgovarjal je poslancu Neuberu, da je vlada glede prodaje sode vsem izdelovalcem zaukazala rabiti le steklenice s cinastim zapiralom, v katerem sme biti le 10 odstotkov ali ena desetinka svinca. Vnanji izdelovalci so večidel j ubogali, dunajski pa ne, ampak so vložili več prošenj, da bi vlada preklicala svoj ukaz. Ali ministerstvo je odbilo vse take prošnje in hoče tudi v prihodnje skrbeti za to, da se izvršijo vladne naredbe in da
zdravje sodapivcev ne pride v nevarnost.
, t
Budgetna razprav*.
(Peti dan.)
Prva točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje budgetne razprave in sicer o cestnih in vodnih stavbah, pri katerih je bilo oglašenih še več govornikov, ki so obravnavali potrebe svojih okrajev in dežel v tej zadevi. Češki poslanec Kaftan je tožil, da se za Češko premalo zgodi. Dežela plačuje 99 milijonov goldinarjev davka in gotovo zasluži obilnejšo podporo, katere ji ne bodo mogli odrekati.
Rutovski je razpravljal gališke potrebe, ob enem pa vladi priporočal, naj po vzgledu drugih držav na posodo vzame kakih 500 milijonov goldinarjev in ž njimi izvrši vse vodne stavbe, vravna-vanje voda, osuševanje močvirij itd.
Za njim je govoril češki poslanec dr. Lan g, o katerem je predsednik naznanjal, da se je dal izbrisati izmed govornikov. Ali on je rekel, da tega ni storil in predsednik mu je brez ugovora dal besedo. Kdo je bil tako postrežljiv, da ga je brez njegove vednosti izbrisal iz vrste govornikov, se ni dalje preiskovalo.
„Res carintliiacae".
S Koroškega, 28. oktobra.
(Konec.)
Vprašanje je tedaj, smemo li koroški Slovenci napravljati podružnične shode, ali ne? — Na to vprašanje pa moramo od-
tU 0 <G>
Pismo.
XV.
Gospod vreduik! Brr! Mrzla burja brije okrog voglov in po zelenih tratah osipa jesenskim cveticam zadnje krasove. Posebno za majaronček je ta burja nevarna in vz'asti v notranjskih mestih, kjer se ima v kratkem voliti nov deželni poslanec. Vse-jali so pred nekaterimi tedni, kmalu ko je g. Gorup odložil svoj mandat, po teh krajih majaron, a ni se prijel, sedaj pa še ta ledena burja ! — Celo »slovenskemu društvu" bi bila kmalu sapo zaprla. Skoro da so se njegovi pristaši v nepremagljivih radikalnih trdujavah radikalnih mest in trgov sramovali njegove solidne tvrdke I Skoro bi bili morali ponavljati besede: „Med svoje sera prišel, a moji me niso vsprejeli!" Ti šmentana burja kraška, kako si nezanesljiva iu kako radogleda preiskuješ človeku srce iu obisti I
Notranjci se na volitev pripravljajo, Istrijaui pa jo imajo danes. Sicer imajo Slovani večino treh glasov, a uajbrže bodo pri volitvi zmagali Italijani, v Istri namreč in v Ljubljani imajo radikalni elementi poseben pntent, ki zagotavlja izvolitev onim, ki imajo
manjšino volilcev na svoji strani. To je bilo znano že Faustu, ki trdi:
Wer reeht behalten will und hat nur eine Zunge, Behiilfs gewiss!
V javnem življenju v sedanjem veku omike in jinosti, igrajo odločilno ulogo takozvana »argumenta baeulatoria" ali »batine". To praktiku jejo zlasti istrski Lahoni pri vsaki volitvi. V zasebnem življenju pa se ti dokazi „ad hominem" ne obnesejo vselej. Tako n. pr. g. Elija Predovič, znani napredno-radikalui agitator v Ljubljani, ni kar nič »zidane" volje, odkar je na prešičjetn trgu brez uzroka tako namlatil z gorjačo nekega mesarja, da se še sedaj ue ve, ali Do kedaj okreval, ali nikoli. — Sedaj še le vemo. odkod da izvira vpliv ljubljanske radikaliio-liberalne gospode vzlasti ob volitvah. Vidi se, da propove-danje »Narodovo": Čim preje pogine jezuitsko-kle-rikalui zmaj, tem bolje, čim preje se zatere zalega brezdomovinske svojati, ne pada na nerodovitna tla in da nam je v tem oziru nadejati se v najbližji prihodnosti bujnih cvetov in izrednih sadov.— Zato le naprej tako za narodni n&predek!!
Toda radikalci slovenski v potrebi tudi batino skrijejo in nataknejo celo rokovice, kader tako bulje kaže. Tako n. pr. n' še ugoden čas med nami javni agitaciji za razkol ; zato pa se tem intenzivneje dela
na tihem, z lepa. Kako nedolžno n. pr. piše v zadnji številki »Slov. Svet" poln avstrijskega patrijotizma in katoliškega navdušenja nastopne besede: »Preseljevanje galiških Rusov v Rusijo narašča poslednja leta vedno bolj. Težko življenje v domovini jih sili, da si iščejo pribežališča v sorodnem jim po duhu in veri krajn,
—	a v svoji nadi se preseljenci tudi ne varajo, kajti ruska administracija jih radostno sprejemlje in jim odločuje zemljo v obdelovanje . . . Preseljujejo se pa ue samo preprosti ljudje, ampak tudi duhovniki, kateri dobe v Rusiji po ukazu sv. sinoda tudi službo "
Kaj ne, gospod vrednik, kako nedolžno in pa
—	istinito! Rusija je dežela mleka in medu, vzlasti letos, ko vsled silne lakote nima 25 milijonov ljudij niti trave dovolj, da bi se z irjo nasitili. — In res v isti 20. številki imenovani list sam ua drugem
j kraju našteva, zakaj da se ruski kmetje selijo iz domovine. Kot glaven uzrok navede—premalo zemlje!
—	Torej domačini na Ruskem imajo premalo zemlje in se morajo zato izseljevati, gališke Ruse pa ruska administracija »rr.dostno" sprejemlje in jim odločuje zemljo. Čudna ta ruska administracija, ki te zemlje ne Drwošči domačinom kmetom, ki bolj ljubi katoliške Rusine nego pravoslavne Ruse. Seveda o »prozelitstvu" tu ue more biti govora!!
govoriti z odločnim: da! Podružnice sv. Cirila in Metoda nimajo samo pravice, temveč tudi dolžnost, napravi jati društvene shode.
Družbe sv. Cirila in Metoda pravila, ki 80 potrjena z odlokom vis. c. kr. ministerstva notranjih stvarij z due 9. aprila 188 5, pravijo o tem: „§ 3. (Dobava denarnih pomočkov) Družbeni
denarni pomočki so: .......d) prihodki od
napravljenih besed, zabavnih shodov, dramatičnih in drugih dopuščenih iger, beril in razlag." Doslovno glasi se tudi § 3. točka d) podružničnih pravil, kjer se še dostavlja: »Sredstva, da se doseže ta (podružnice) namen, so: ...... II. Napravijanje
zborov podružnice in nie načelništva, da se dopolni naloga, ki je po pravilih glavne družbe podružnicam odkazana."
Podružnična načelništva ravnajo tedaj, sklicujoč shode, popolnoma v smislu družbenih pravil, potrjenih po visokem ministerstvu.
Kako se tedaj ti shodi morejo prepovedati, ne da bi kaka nepostavnost k temu dajala povoda?! Ali je morda že to, da so te podružnice slovenske, da se shodi vrše v slovenskem jeziku, že dosti hud prestopek, da jih kar od kraja prepovedo?!! Kaj uaj sploh še obvelja, če se že pravila društev, potrjeuih od najvišjega oblastva, ne smejo več izvrševati?!!
Ravno tisto nedeljo, katero se je zabranil podružnični shod na Bistrici, zborovali sta podružnici »a Phberk in Otiški vrh pa okolico, ne da bi kdo skušal shoda zabraniti ali omejevati govore! Dn6 18. oktobra zborovala je zopet jako sijajno podružnica za Kotmarovas in okolico, n e d a bi delal kdo katerihkoli zaprek, ali komu branil govoriti! Tisti dan, ko se je zabraliil shod na Ledenicah, zborovala je podružnica v Medgorjah; shod bil je sijajen, udeležba mnogo-brojna, in razgovarjalo se je o šolah, in tudi o drugih potrebah našega ljudstva, ker je vse to čisto v smislu društvenih pravil! Cemu so pa pravila, če se ne sme po njih ravnati?!
V vsem zborovale so letos razne koroške podružnice že dvajsetkrat, ne da bi se kje kak shod bil zabranil, ali delale od strani vlade sitnosti! Tudi v beljaškem okraju bili so letos, kolikor se spominjamo, že štirje društveni shodi, ne da bi se bili zabraniii !
Vprašamo tedaj: Kako to? Na Otiškem vrhu, v Kotmarivasi, Šmihelu, Medgorjah in tolikih drugih krajih se je smelo zborovati (tu so bili shodi čisto dovoljeni in postavni, saj nihče ni zinil, da bi to ne bili!), — na Bistrici in Ledenicah pa ne!
Kako in zakaj je jedna in ista reč v tem kraju dovoljena, v onem ne?! Ali za okraj beljaški in za okraj celovški ter velikovški ne veljajo jedne in iste postave?!
Ce so društveni shodi nepostavni ter se morajo zabraniti, zakaj se niso zabraniii takoj iz početka?! Koliko podružničnih shodov vršilo se je zadnja leta po Slovenskem, ne da bi se temu delale zapreke! Iu zdaj bodi kar nakrat drugače, ker je tako volja nekaterih nemško-liberalnih gospodov?!
Kje ostane tu pravica, kje jednakopravnost?? GospSda, to nam račite tolmačiti!
Ali za nas koroške Slovence res že ne veljajo več iste postave, kakor za naše nemške sosede? Li res mislite, da smo Slovenci le za to, da delamo Nemcem tlako, plačujemo trdi denarni in krvni davek, — več, nego ošabni sosed?
Ce pa »liberalna" gospoda misli, da bode na tak način zatrla slovenski živelj ua Koroškem, za-branila prospeh in napredek slovensko - narodne stvari, — močno se bo opekla! Pretrpeli smo koroški Slovenci že dosti hudega preganjanja, pretrpeli bodemo tudi to novo nakano!
Naše nasprotnike pa opozarjamo na besede slo-večega socijaluega politika msgr. dr. Jos. Scheicherja, ki dobro poznajoč razmere Človeške družbe, piše*) doslovno tako-le: »Beschrankung des Vereins- und Versammlungsrechtes, polizeiliche Uebervvachung der Staatsunterthanen, Belagerungszustand selbst und Ausuahmsgesetze, haben noch nie und nir-gends eine Bevvegung aufgehalten, wenn dieselbe aus einem Misstande oder Bediirfnisse hervorgieng. Auch das Hausmitte! des al en Absolutismus, Be-schriitikung der Rede- und Schreibfreiheit war stets ohnmachtig den Ideen gegeniibir!"
--Pričakujemo, da bode slavno vodstvo
družbe sv. Cirila in Mbtoda tudi v tem slučaju popolnoma storilo svojo dolžnost, varovalo stališče družbe in vedelo njena pravila spraviti v pravo veljavo!
Posebej pa se koroški Slovenci tudi v tem slučaju zopet obračamo d o gg. državnih poslancev slovenskih, naj se oni, ki so nas že ob tolikih prilikah toliko rodoljubno in bratsko branili in se za naše pravice potegovali, tudi v tem slučaju zopet za nas potegujejo, nam pripomorejo do naših pravic ter na najvišjem mestu razjasnijo vso sivar! Hvaležen jim bode za to ves slovenski narod!
—rn.
Ko bi pač tudi mi Slovenci imeli kje v bližini tako dobre brate, »sorodne po duhu in veri"! Tedaj bi našim rojakom ne bilo treba v daljno Ameriko. Toda upajmo, da se izseljevanje iz naših krajev kmalu poneha. V prvostolnici slovenski je že obrt tako razvita in imajo obrtniki toliko posla, da ga več ne zmagujejo. Večja dela morajo oddajati prisilni delavnici in kaznilnicam. Seveda: davek plačevati in kaj zaslužiti, oboje je preveč. Najbolj modro je, da oni, ki plačujejo davek, — kadč tobak, oni pa, ki ne plačujejo nobenega davka in katere morajo davkoplačevalci rediti, ti naj pa imajo zaslužek! S tem se pač najradikalneje prav po Mosto-vem načinu razsekuje socijalni vozel!
Toda taka vprašanja sedaj v Slovencih ue vzbujajo posebnega zanimanja, vzlasti nobenega ne pri naši radikalni gospodi. Cemu tudi? Tu se gre za vsakdanji kruh, a kaj ima ta opraviti s programom naše napredno - narodue gospode! „Le clčricalisme cest 1'ennemi", to je geslo, ki vzbuja zanimanje, klerikalizem, to je naš sovražnik, tega zatreti, uničiti, pobiti, tedaj — rešena je Slovenija!
Toda še druzega sovražnika domovini so v najnovejšem času našli naši radikalci. To so slovenski državni poslanci na Dunaju. Kar čez noč niso več
») »Gliicksrad-Kalender fiir Zeit und Ewigkeit". 1892. Str. s>8.
Politični pregiecL
V Ljubljani, 30. oktobra. M ©tiraia ]j© «J
Holieniuartov klub. Naši naprednjaki vidijo veliko nesrečo za Slovence baš v Hohenwartovem klubu, in na to delajo, da bi ta klub razbili. Tega si drugače tolmačiti ne moremo, da naši naprednjaki sploh političnega življenja dobro ne poznajo, ali da ne zasledujejo dovol] pazno vseh političnih dogodkov. Le poglejte, kako napadajo nemški liberalci Hohenvvartov klub, in s kakim veseljem poročajo o vsakem razporu v tem klubu. Kako vpseli bi bili, ko bi se ta klub razbil. Iz vsega tega moremo sklepati, da je obstanek tega kluba velike važnosti. Ta klub je največja ovira, da levičarji ne dosežejo svojih namenov. Kdor pazno čita nemško-liberalna glasila, bode precej videl, da se liberalci trdno nadejajo, da zasedejo ministerske stole, kadar razpade Hohenwartov klub in ta državnik izgine s političnega pozorišča. Vse kaže, da imajo tudi prav. Oni pa, ki rujejo proti Hohenvvartovemu klubu, de-
»Narodu" po volji, ker še vedno niso v objemu z — Mladočehi. Seveda uspehi Mladočehov v državnem zboru ti gotovo »Narodu" imponujejo in takih bi želel tudi slovenskim poslancem ! — To pač moramo reči, da agitacija »Narodova" proti složnemu postopanju vseh slovenskih poslancev je osnovana prav po mladočeškem vzgledu. Agitacija se namreč prične s članki in nadaljuje z dopisi in telegrami!
Torej tudi prepir med državnimi poslanci hoče imeti »Narod", prepir povsod, to je njegova najnovejša diviza. prepir po vsaki ceni in ob vsaki priliki, prav kakor poje o razprtih zakonskih Abraham a. s. Klara :
Will er sauer, so will sie suss, Will er Mehi, so will sie Gries; Sehreit er: hu, so schreit si: ha! Ist er dort, so lat sie da. Will er essen, so will sie fasten, Will er gehen, so will sie rasten, Sagt er ja, so sagt sie nein, Trinkt er Bier, so trinkt sie VVein, Isst er dies, so isst sie das, Singt er Alt, so ningt sie Bass.
Will cr hii, so will sie hot, Das ist ein Leben, erbarm es Gott.
lajo le za zjedinjeno levico, če tudi od Plenerja nimajo pričakovati nobene nagrade za to.
Narodni klubi. Od neke strani se priporoča, da bi Slovenci izstopili iz Hohenwartovega kluba, češ, saj tudi poslanci drugih uarodnosti imajo narodne klube. To pa pač ni še zadosten povod za osnovo kakega kluba. Vprašanje je, če so uspehi teh narodnih klubov zares taki, da morejo koga mikati za osuovo novega kluba. Jedini poljski klub ima pokazati uspehe, ali to pa ne prihaja od tod, da je klub osnovan na narodni podlagi, temveč od ugodnega političnega položaja sploh. Poljaki hodijo sedaj z desnico, sedaj z levico, obe se poganjata za njih prijateljstvo, ker so potrebni za večiuo. Poljski klub je pa tudi tako mnogoštevilen, da se ie vredno ozirati nanj. Galiciji pa Nemci ne pripisujejo takega pomena, ker ne leži ob potu, ki vede iz Nemčije do Adnje. Zaradi tega je pa položaj Poljakom dosti ugodnejši in uspeh poljskega kluba večji. Kaki so' pa uspehi mladočeškega in rusinskega kluba? Mi prav nobenih ne vidimo, če tudi sta oba ta kluba osnovana na narodni podlagi. Da celo nemški na-cijonalci se ne morejo hvaliti. Zjedinjena levica pa nikakor ni osnovana ua narodni podlagi, kakor nekateri mislijo, temveč na -vse drugih načelib, ua načelih manšesterskega lažiliberalizma in pa državnega centralizma. Nemštvo je le sredstvo za drugo teh namenov. Mnogim levičarjem ni dosti na nemški uarodnosti, ko bi le drugje za svoje namene našli podpore. Ker pa dosedaj Slovani niso nikjer bili posebno navdušeni za židovski liberalizem, samo zaradi tega je zjedinjeui levici še toliko na uemštvu ležeče. Levica pa ima zaradi tega tudi večji vpliv, ker je najmnogoštevilnejši klub v državnem zboru. Slovenski, oziroma jugoslovanski klub bi pa štel k večjemu nekaj čez dvajset poslancev, njegov vpliv bi bil minimalen. Kdo vd, če bi nam potem še hoteli drugi klubi, ki bi bili v ugodnejšem položaju, dovoliti kak sedež v kakem odseku. Ravno tako malo bi se ozirali na nas, kakor se ozirajo na Rusine ali pa na protisemite. Dokler so naši poslanci v konservativnem klubu, pa naše besede le nekaj veljajo, ker jih v potrebi podpira do sedemdeset glasov in je med temi več mož, ki tudi v višjih krogih kaj veljajo. Za ves ta večji vpliv zahvaliti se imamo jedino Hohenwartovem klubu. Sicer pa ni res, da imajo vse druge narodnosti svoje klube. Rumuni so tudi v Hoheuwartovem klubu. Coroninijev klub tudi ni osnovan na narodni podlagi. Iz povedanega je pač razvidno, da poseben klub bi za nas Slovence ne bi bil koristen in da tudi mnogi drugi politiki ne spoznavajo potrebe, da bi se klubi osnovali po narodnosti.
Slovenci in vlada. Saj od Slovencev tako ni odvisno, če se ohrani sedanja vlada ali pride druga, tako sodijo mnogi in sklepajo iz tega, da ni nobenega povoda, da slovenski poslanci podpirajo vlado. Tako mnenje je pa krivo, pa tudi poniževalno za našo delegacijo, Iz tega bi vsakdo smel sklepati, da naši poslanci na Dunaju zares prav nobenega vpliva nemajo. Tisti ljudje, ki pa tako govore, so pa v svojem mišljenju jako nedosledui. Od naših poslancev zahtevajo to in ono, vsako krivdo izvračajo na-nje. Ce beseda naših poslancev na Dunaju zares tako malo velja, potem pač ne gre, od njih toliko zahtevati. Ko se je sešel državni zbor, mislilo se je obče, da odstopi Taaffe, ali pa vsaj, da se vlada tako preustroji, da bode popolnoma levičarska. Stara desnica je razpala in levičarji so bili gospodje položaju. V tem neugoduem stanju je grofHohenvvart napel svoje moči, osnoval nov močen klub in tako napravil nekako protivesje levičarskemu klubu in omogočil obstanek sedanje vlade. Ko bi pa Slovenci sedaj istopili iz Hohenvvartovega kluba, zrušili bi to protivesje in omogočili levičarsko vlado. Naši poslanci imajo pač moč, sedanji vladi omajati stališče, in to bi storili tudi, ko bi poslušali naše napredne politike. Zal, da so preslabi, da bi mogli pri sedanjem neugodnem stanju toliko vplivati, da bi za Taaffejem prišla kaka boljša vlada. Zaradi tega se pa njim ne sme zameriti, če podpirajo Taaffeja, vsaj je celo znan radikalni slovenski vodja se ob priliki izrazil, da bode vsaka vlada, ki sedaj utegne priti, slabša, nego je Taaffejeva.
Mladočehi. Mnogi pri nas silijo, da bi se mi poprijeli politike Mladočehov. Tako zahtevanje je pa naravnost smešno. Mladočehi so s svojo politiko zagazili v skrajno obupen položaj. Masai-yk, ki je jeden najbistroumnejših zastopnikov, je priznal, da najbrž za Mladočehe ne bode druzega izhoda, da nastopijo pasivno politiko. Ta vodja sam pa priznava, da od pasivne politike drugače ni pričakovati uspeha, da se narod odpovetudi plačevanju davkov. Tukaj ne bodemo preiskavali, je li taka opozicija na Češkem izvedlj iva. V tak položaj bi pa tudi prišli Sloveuci, ko bi njih zastopniki se ravnali po nasvetih naših naprednjakov. Naš narod pa gotovo ni zrel za tako opozicijo, kakor jo ie priporočal Ma-sai-yk. Za to ie treba najboljše vrejenih gospodarskih razmer. Mi Slovenci pa nesmo tako gospodarski močni in bi le »Siidmarck" imela bogato žetev, ko bi kaj tacega poskušali. Politika naših naprednjakov privela bi le narod naš v nogubo.
Volitve v Pragi. Pri dopolnilnih volitvah za mestui zastop v Pragi se razmerje strank ni prav nič premenilo. Mladočehi so se nadejali, da bodo zmagali z vsemi svojimi kandidati. Mladočeški listi so pisali, da se bode pri teh volitvah odločila osoda češkega naroda. Praški volilci so pa pokazali,
da znajo prav ceniti zaBluge mladočeške stranke, ki je spravila narod v obupen položaj.
Vaanje držav«.
Balkan. Bivši srbski finančni minister Mija-tovič je v »Standardu" priobčil članek, v katerem hvali politiko sedanjega turškega sultana. Mej drugim pravi, da srbski in bolgarski politiki vedo, da samostojna Srbija in Bolgarija le tako dolgo morata obstati, dokler vlada sultan v Carjigradu, pa tudi drugod po Balkanu se širi prepričanje, da je neza-visnost balkanskih državic odvisna od tega, kdo vlada v Carjigradu. V interesu Srbije in Bolgarije, pa tudi evropskega miru je. da Oarjigrad ne spremeni gospoda svojega. V Srbiji še neso tako prepričani o potrebi Turčije, kakor v Bolgariji, kjer bolje poznaio rusko politiko, pa s časom bodo se že Srbi zmodrili. Bolgarski minister Načevič se je že .1886. leta bil izrazil, da je balkanska zveza brez Turčije nezmisel. Majhne balkanske državice se morajo zbrati okrog sultana, da jih varuje. Obžalovati je, da so se stvari tako zasukale, da se že Srbom in Bolgarom zdi potreben obstanek Turčije.
Crnaffora in Turčija. Črnogorska vlada zahteva od Turčije primerno zadoščenje zaradi poslednjih napadov Albancev na Črnogorce, mej drugim, da se strogo kaznujejo napadovalci. Turčija je ba)č pripravljena za vsacega ubitega plačati 6000 pijastrov, za ranjence pa tudi primerno svoto.
Afganistan in Rusija. Iz Afganistana odšlo je posebno odposlanstvo v Peterburg, da se bode pogajalo z Rosi o sklepu trgovske pogodbe. Ta pogajanja bodo velike važnosti, ker preko Afganistana gre trgovina iz Srednje Azije v Indijo. Ta trgovina se je pa povzdignila, od kar so zgradili transkapiško železnico.
Holanclska vlada je predložila zbornicama načrt zakona o občni vojaški dolžnosti. O tej stvari je. pričakovati burne debate. Občna vojaška dolžnost je stvar, zaradi katere se je bilo omajalo stališče prejšnje vlade.
Izvirni dopisi.
Iz Kobarida, 27. oktobra. Prelepe slovesnosti praznovali smo v tem p< letju v našem prijaznem trgu. Dnč 12. in 13. julija imeli smo v svoji sredi preljubljenega svojega nad.iastirja, prevzvišeuega knezo-nadškofa, ki so potrdili v sv. veri nad tisoč otr6k, podelivši jim zakrament sv. birme.
Dnč 20. septembra praznoval je petdesetletnico duhovenstva bivši naš »oče-dekan", velečast. gosp. Jekše, vitez Franc Jožefovega reda, pri tej priliki imenovan pravim konzistorijalnim svetovalcem ; a dne 25. t. m. bil je slovesno vmeščen uovi naš »župnik-dekan", prečast. gosp. Jurij P e t e r n e 1. Slovesnost bila je kaj ginljiva, tolikanj ginljivejša, ker je prednik izročal nasledniku svojemu staro, imenitno faro, opisovaje v prelepem govoru nekatere znamenitejše prednike svoje, katerih je bilo v teku 600 let precejšnje število, od katerih so tu pastiro-vali trije jako dolgo časa, 42, 44 in celo 46 let.
»Ako najdeš kaj plevela na tej duhovni njivi," — rekel je sivolasi starček med drugim, — »posnemaj učenika in mojstra svojega, Jezusa Kristusa, ruvaj ga s pleveluico prave krščanske ljubezni, — ne z ostrostjo, s trpkimi besedami, — to le škoduje. Prijaznost, ponižnost, ljubezen, pa tudi odločnost in neupogljivost, — kjer in kadar treba, — bodo naj Ti svitle zvezde-vodnice itd. Plevel nahaja se na vsaki njivi, tudi tukaj ni brez njega, in, hvala Bogu, ni še preosat, dal bi se torej s previdnim, pametnim in možatim vedeujem izrovati. Ta plevel je pa: škodljivi in jako pogostni plesi v nekaterih krčmah. Ako ta plevel izrujete, plese zabranite, ali vsaj močno skrčite, hvaležni Vam bodo, prečastiti gosp. dekan, vsi za večni in časni blagor svojih skrbni in vneti Kobaridci iu okoličani."
Osupnila nas je pri tej slovesnosti odsotnost zastopnika c. kr. vlade, ki je tudi patron fare; to nas je bolelo, in sicer toliko bolj, ker je bil dosedaj vladni zastopnik še pri vsaki instalaciji, in tudi k tej bil je obljubljen prihod.
Vreme imamo nekaj časa neprijetno, ker preveč dežuje. V nedeljo bilo je lepo; včeraj popoldne je pa močno gromelo, tudi bliskalo se je. Letino imamo srednje-dobro.
Iz Borovnice, 22. oktobra. Dne 11. t. m. smo imeli nenavadno slovesnost, ko je bil namreč blagoslovljen novi veliki oltar v farni cerkvi sv. Marjete. Da se je vse vršilo uajslovesneje, kolikor je po razmerah mogoče, je umevno ker naravno. Belo oblečene deklice v dveh vrstah okolu novega oltarja in štirje vnauji gospodje so poveličali slovesnost. Blagoslovljene je z vršil veleč. g. dekan vrhniški, ki je tudi v prekrasnem govoru pojasnil pomenljivost oltarja v fitaiem in novem zakonu, opominjajoč ljudi, naj radi
tukaj iščejo tolažbe. Popoldne se je vršilo sredi vasi tudi blagoslovljenje kapelice žalostne Matere B., katero je dala neka vrla rodbina prenoviti ter okrasiti z lepimi slikami.
Novi oltar v najnovejšem renesanskem slogu je prav lepo izdelal g. F. Toman, vratca pri taberna-kelj nu, križ pod kupolo in nad kupolo pa pasar g. S. Zadnikar. Prelepa ,'slika sv. Marjete pa je iz spretne roke g. S. Ogrina z Vrhnike. Tudi presbiterij se je moral prenoviti, preslikala sta ga gg. S. Ogrin in A. Jebačin. Na> oboku nad oltarjem je velika podoba sv. Marjete v nebesa vzete, ob strani so podobe štirih podružniških patronov. Ob jednem je vložen nov tlak v presbiteriju. Tako je nekdaj zapuščena cerkev popolnem prenovljena jn okrašena, kar je v čast v prvi vrsti č. g. župniku, dalje pa tudi vsem -fcupljauom, ki so sploh kaj k temu pripomogli.
Iz Celovca, 23. oktobra. »Družba ved neg a češčenja najsvetejšega zakramenta in oskrbovanja cerkvene oprave za revne cerkve v krški (koroški) škofiji" razpošilja svoje trinajsto letno poročilo, letos prvikrat tudi v slovenskem jeziku. Da se je družba začela več ozirati na slovenski del Koroške, da je jela izdajati tudi slovenska letna poročila, imamo zahvaliti neumornega družbenega vodjo, preč. g. dr. Alojzija Oigoj-a, ki si je za to družbo stekel že neizmernih zaslug.
Letnemu poročilu povzamemo te-le podatke: 'Dne 4. septembra t. 1. bo je vpričo mil. g. knezo-škofa, mnogih duhovnikov in nekaterih katoliških lajikov ter družbinih gospej slovesno odprla izložba cerkvene oprave, ki jo je za letos priskrbela družba — in vršil se je občni zbor. Predstojnik družbe, preč. g. dr. Alojzij Cigoj, je po svoji navadi temeljito in pregledno poročal o društvenem delovanju in gibanju preteklega leta. Razmotrival je družbeni namen iu kazal, kako je družba skušala doseči to svojo vzvišeno nalogo. Marljivi udje in blagi dobrotniki so pripomogli, da je družba mogla vstreči vsem prošnjam za cerkvene oprave. Imela pa je družba dohodkov: vkupe 3897 gld. 47V2 kr. (doneskov družbenikov 1275 gld. 21. kr., darov 57 gld. 92 kr., skupnine za naročeno cerkveno opravo 2540 gld. 40 kr. itd.); stroškov vkupe 4216 gld. 55l/, kr. (za blago cerkvene oprave 3140 gld. 6 kr., delavcem 694 gld. 90 kr. itd.) Primanjkuje tedaj 319 gld. 8 kr.
Letos izložena oprava se je razdelila 50 cerkvam, in sicer 44 cerkvam brezplačno, 6 jih je pa, ki so za opravo nekaj plačale. V vsem se je razdelilo: 3 pluvijali, 20 mašnih plaščev, 10 alb, 8 ko-reteljnov, 8 obhajilnih burz, 8 obhajilnih štol, 14 altarnih pokrival, 1 antipendij, 1 obbajilni prt, 2 altarni blazinici, 4 velumi, 2 plašča za ciborij, 4 prti za mrtvašnice, 6 cingul, 3 bireti, 2 cerkveniški obleki, 23 plaščev za ministrante, 14 ministrantov-skih koreteljnov, 6 tucatov korporalij, 3 tucati hu-meralij, 8 tucatov pal, 6 tucatov lavabo-rutic in 7 tucatov purifikatorijev. — Družba pazi strogo na to, da se pri napravi cerkvene obleke ravna natančao po dotičnih liturgičnih ukazih zastran blaga, barve, oblike in kroja,
,	I
Ko je č. g. vodja končal svoje poročilo, spre- 1 govorili so še prevzv. g. knezoškof Jož ef, zahvalili družbenike in vse darovalce in sotrudnike pri tem vzvišenem delu ter jim podelili apostolski blagoslov. '
—rn— i
Dnevne novice. j
V Ljubljani, 30. oktobra. j
(Deželni glavar g. Oton Detela) je bil včeraj
od presvetlega cesarja sprejet v avdijenci, da se za-	\
hvali za imenovanje kot deželni glavar. Cesar ga je	s prav milostno sprejel in izražal svojo zadovoljnost,
da ga je mogel imenovati glavarjem. Tudi je ž njim	j
govoril o raznih deželnih zadevah, zlasti o velikih	'
nesrečah, ki jih je huda ura napravila na Gorenj-	j
skem in ob osuševanju ljubljauskega močvirja, za	: katero se posebno zanima. Gosp. glavar je rekel,
da se more delo takoj pričeti, ko slavna vlada do-	j
voli potrebne denarne podpore, ker dežela in pri-	j
zadeti prebivalci dela nikakor ne morejo izvršiti iz	' lastne moči.
(Z Dunaja) se poroča: Dne 27. t. m. je bila	j
deputacija mestnega zastopa ljubljanskega pri trgo-	j
vinskem ministru in ga prosila, naj se osnuje osred-	}
nje ravnateljstvo v Ljubljani za one železnice, ki	i
pregajo Kranjsko. Od ministra so šli k generalnemu j ravnatelju Czediku.
j __ (Vlomiti je skušal) nocojšnjo noč kmalu po I drugi uri neznau lopov v .Katol. Bukvarno." V ta nameu je z apnom namazal in izrezal šipo vnanjega j okna, katero je odprl ter že odpirati začel notranje i okno, ko sta ga zapazila mestna redarja. Zbežal je in 1 tekel proti Ljubljaaici. Prihitelo je še več mož me-| stne straže, iu ko je videl malopridnež, da policiji ; ne more uiti, skočil je blizo mesarskega mesta v j vodo. Redarji so gledali za njim, a zginil je. — i Na kraju vloma našla je policija orodje, s katerim j se je hotel neznanec pot napraviti do prodajalnice.
(Iz Notranjske Bistrice) se uam piše: Grozna j huda burja, kakoršne stari ljudje komaj pomnijo, i je razsajala po naši dolini 28. in 29. oktobra ter i ljudem mnogo škode provzročila. Mnogo sadnega i drevja, katero je še zelenelo, je polomila ali izru-vala, dimnike podirala, opeko in slamo raz strehe j pometala. In celo železnični vlak je le počasi dalje ' sopihal; bati se je bilo, da se vagoni prevrnejo, j kakor se je bilo to pred več leti ravno v naši fari ! pripetilo. Burja je zares velika nadloga za naše kraje. Hvala Bogu, da nas tako strašno viharji vendar prepogosto ne obiskujejo. To je tudi uzrok, di pri nas sadjarstvo ne more tako napredovati, kakor i bilo želeti.
(Volitev v Istri) vrši se daues. Ker pa je tr-■ žaško namestuištvo uničilo prvotno volitev v San-; vi učen tu, kjer je bilo izvoljenih 6 hrvatskih volilnih mož in je včeraj italijauska strauka gotovo napela vse sile za zmago, utegne daues zmagati italijanski kandidat marquis Polesini. Danes smo prejeli iz Istre obširnejši dopis o volilni borbi. Človek skoraj ne more verjeti, da je kaj tacega mogoče!
(Iz Škofje Loke) se nam piše dne 19. t. m.: Danes je imel naš uršulinski samostan veselo slovesnost. Prevzvišeui knezoškof so namreč po cerkvenem obredu odprli vhod v prikupljeni, nekdaj grajski vrt iu s tem jako ugodno razširili samostanski svet (klavzuro). Po opravljeni sv. maši bil je sprevod iz cerkve po starem vrtu, ob potih z napisi in zastavami ozaljšanem. Za svetim križem šle so gojenke v belih ogrinjalih, dve ste nesli banderci, drugi dve podobi Matere Božje in samostanskega varuha sv. Jožefa. Za gojenkami bila je asistenca in knezoškof, nato redovnice. Ko zvon naznani pričetek obreda, zggrmi z višine strel, ki nadalje spremlja in povzdiguje svečanost. Kaj milo se je po vrtu razlegalo vbrauo petje mlado-čistih glasov, s petjem vrstil se je rožni venec in druge molitve. Ko pod slavolokom sprevod prestopi na novi vrt, v čistem zraku ter v jesenskem solncu osvetljen, brala se je po obrazih vseh radost o nepopisno krasnem razgledu s te višine po lepi goreujski strani do planinskih velikanov. Med blagoslovljenjem in petjem dospeli smo na vzvišeni kraj; tu položi deklica križ na steno zidu in podobi na altarček; knezoškof vse to blagoslovi iu molijo litanije vseh svetnikov. Nato se vrnemo navzdol s krepko navdušenim petjem in idemo v cerkev nazaj, Boga zahvalit za novo milost. Mladost se je tega dne že davno veselila, in le iz srca je kipela zahvala, katero je deklica v imenu sodružnic v jako lepo vezanih besedah izrekla pre-milostnemu knezoškofu, da so novi vrt blagoslovili, kjer bode čisti zrak jim krepil zdravje, vsaka cvetka pa živo budila in spodbudevala k nabiranju onih višje cenjenih uotranjih cvetlic na duših, brez katerih tudi rajski vrt nima prave vonjave, ne vrednosti na tem svetu. Iz srca privoščimo marljivemu samostanu pridobitev tega vrla; naj Bog tam krepi moč in zdravje neutrudljivih redovnic na korist izročene jim ubogljive mladine. V gradu je zdaj še sodnija iu davkarija; o novem letu prevzame ga samostan. Prehod iz samostana do tja je že dozidan, otvoriti se pa do spomladi ne bo mogel.
(Premeščen) je vojaški duhovnik čast. gosp. J. K I o b o v s iz Maribora v Sarajevo.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 18. do 24. t. m.: Novorojencev je bilo 29, mrtvorojenca 2; umrlo je 10 oseb, in sicer 1 za grižo, 1 za jetiko, 8 za razuimi beleznimi. Med umrlimi so bili trije tujci, trije v zavodih. Obolelo je 15 oseb za ošpicami, 2 za škrlatico.
(Bralno društvo v Kostanjevici) priredi dne 8. novembra t. 1. v društvenih prostorih veselico s tombolo in petjem. K obilui udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Znižanje tovorne voznine.) O znižanju tovorne voznine, katero je dovolilo c. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic za leto 1891»
in ki je razglašena v naredbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo, naznanjamo to-le: Za sadje, kakor je navajata točki 395 ln 896 tarifnega dela I., mižala se je d6 preklica, toda najdalje do konca decembra 1891, ako se oddaja isto v poljubni muožini tovorna eena lokalne tarife do postaje Ljubljana državni kolodvor h Trzina od 11 kr. od 100 kg na 8 kr., iz Domžal od 12 kr. na 10 kr., in iz Jarš-Mengiša od 14 kr. na 11 kr.; Če se pa oddti, oziroma če se plača VOznlne [najmanj od 5000 leg za voz, zuiža se tovorna cena lokalne tarife do postaje Ljubljana državni kolodvor iz Trzina od 10 kr. od 100 leg na 6 kr., iz Domfcal od 11 kr. na 8 kr., Iz Jarš-Mengiša od 13 kr. na 9 kr., in iz Kamnika od 16 kr. na 15 kr. Nakladanje in razkladanje morajo si stranke na svoje troške priskrbeti. Zniža se potom kartiranja.
(Dobava za c. in kr. vojsko.} C. Id kr državno vojno ministerstvo namerava si potrebščino 8000 zimskih kocev, 6200 poletnih odej in 5700 konjskih plaht za leto 1892 zagotoviti potom splošnje konkurence. jZmožni in solidni podjetnik! se s tem vabijo, da svoje ponudbe vlože najkasneje do 2 4. novembra 1891 do 10 ure popoldne pri državnem vojnem ministerstvu. Kakovostni in drugi podrobni pogoji razvidijo se iz zvezka pogojev kateri leži z ponudbenim obrazcem vred vsakemu na oglčd tudi V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Te zvezke pogojev je lahko tudi kupiti za 4 kr., tiskana pola f>ri vojnih intendencijah.
(Odkritje spomenika.) Danes opoldne so na pokopališču spri sv. Krištofu odkrili spomenik na grobu Karo.1 a Deschmanna.
Častitemu vredništvu dnevnika „Slovenec'
v Ljubljani.
V Vašem listu, 238. z dn<5 10. oktobra t. J. je dopis iz Novega Mesta, kateri se, kar se mene tiče, tako glasi: „(*. okrajni glavar nabira med meščani in baje tudi drugod podpise za zaupnico. N|e-go-v sluga hodi okrog in išče podpisov. To lahko dokažemo. Naroča celo, naj ta ali oni pride v pisarno, da vpričo podpiše zaupnico. No, to ibode lepa zaupnica I Prepričan pa sem, d« jih pojde malo na ■limsnkje.''
Na podlagi § 19. 'tiskovnega zakoua naročam Vam, da naj sprejmite v Svoj list sledeči popravek :
V navedenem poročilu je vsaka beseda, od prve do zadnje, neresuična in izmišljena. Zaupnic nijsem nikoli iskal, jih ne iščem, a jih tudi ne potrebujem.
Rudolfovo, dne 28. oktobra.
Friderik vitetf pl. Selitvam,
c. kr. okrajni glavar.
Telegrami.
Dunaj, 30. oktobra. Zjutranji buletjn o nadvojvodinji Margareti: Tekom noči so se večkrat ponavljale telesne slabosti. Proti jutru se je zboljšalo.
Dunaj, 30. oktobra. Finančni minister dr. Steinbaoh je odgovoril na interpelacijo Pfeiferjevo o prevelikem obdačenju trgovcev mnogih dolenjskih okrajev, da se je dohodninski davek odmeril na podlagi oeov^ženih nasvetov zaupnih mož in da se čujejo pritožbe le proti občinskim prikladom, ne pa proti davkom. Minister je tudi naročil finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani, naj po uimah poškodovanim posestnikom za zen> ljiški davek primerno podaljša obroke.
Dunaj, 30. oktobra. Pri prvem branju predloga Foreggerjevega o premembi tiskovr nega zakona govorili so Pacak, Lueger, Plener in Pernerstorfer, Feliszewski, na kar se je sklenilo, da se predlog izroči odseku 24 članov. Potem se je začela debata o b.ud-getu ministerstva bogočastja in nauka.
Praga, 30. oktobra. ;jHlas Naroda" poroča : Grof Harrach je odklonil predsedništvo odseku za etnografično razstavo v Pragi, ker j,e preobložen z opravili.
Kodanj, 39. oktobra. Ladija ,,Polar-stern z ruskim .cajrjem in carico zaradi vj-harja ni odplula.
London, 2,9. oktobra. Zasebno se poroča iz Japana, da je bil včeraj hud potres v Hivgu in Osuki. Strah je bil velik, več oseb mrtvih.
Plccoli-ieva tinktura za želodec Ig
3tJT je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-Jfcjf- bavnih oreanov vrejajoče sredstvo, iki kre,pi želodec, "feJBt i£tS~ kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona "S^SS steklenici 10 kr.	i300-222i -gjS
Tujci.
28. oktobra.
Pri Maliču: Briill, Zantner, Mullner, Hochstiitter, Abeles, Leydlmayer, Oresnik, Honigsfeld, Hofbauer, Schuster, Sinnreioh, Trebitsch, Bart, Bruokner, trgovci; Brtiekner, poto-valeo, z Dunaja. — Rom, trgovec, iz Kočevja. ■— Hoffman, trgoveo, iz Gradca. — Bazelli, zasebnik, iz Trsta. — Zivetti, restavratžr, z Reke. — Seberich, nadporočnik, iz Gravoze. Moritz, potovalec, iz Celovca. — Gondor, trgoveo, z Ogerskega.
—	Putik, trgoveo, iz Beljaka. — Jerzabek, trgovee, iz Morav.. Novega Mesta.
Pri Slonu : Mouhart in Aufmuth, trgovca, iz Gradca.
—	Klekner, Kohnberger, trgovca; Pam, Bule, potovaloa, in Tschepper, z Dunaja. — Hodurger, uradnik, s soprogo ; Li-koser, o. in kr. polkovnik, iz Trsta. — llovar iz Bovca. — Karlin, župnik, iz Smlednika. — Lhota iz Prage. — Lenk iz. St. Petra. — Preissler, trgovec, iz Gablonea. — KerSič, trgovee, iz Podkloštra. — Innerebner, trgovec, iz Inomosta.
Pri bavarskem dvoru: Vogrin s soprogo s Čeikega.
—	Ovek, potovalec, iz Kamnika.
Pri Juinem kolodvoru: Bree, trgovec, z Dunaja.
—	Spehar, trgovec, iz Gabetiča. — Tomasi iz Trsta. — Aljanči«, gostilničar, t Gorenjsk«ga. — Gaggia, zasebnik, iz Benetk — Bulkovee, zasebnica, iz Gradea. — Molnar, zasebnica, iz Bu-
— Jan dan i? Celovca.
|TjsarJi
28. oktobra. Apton Šuln, hlapec, 36 let, Kravja dolina 11, jetika. — Ivan Vončioa, psuuji&ov sin, 2 meseca, Rožne julice 29, katar v črevih.
'. ■ JU - II-.mu1 , . I'. ■-■> 1 ■' I. . -i-..11
Vremensko Mporočilo.
i	Cas	Stanje		V »ler	Vreme	' » * S III s g
opazovanja		in^orojtfA t mm	toplomera po Celtiju			
29	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveie.	" 736.S 736 2 787 3	ie 6-2 12	m. vzh. n	jasno » n	000
— _ .--- • - • -	----n	n
Srednja temperatura 3 0°, za 5'10 pod normalom
Zahvala.
Gosp. Ivajj Navratil fetago.v^jl ie prjptopiti akad. društvu ^Slovenija" na Dunaju kot podpornik ter mu pokloniti znesek 5 goldinarjev.
Za ta velikodušni dar izreka svojo naj iskren ejto zahvalo ter prosi še nadaljnje naklonjenosti
odbor.
....	lil . 1 . .1	M 1.1
^H5SSH5HSHSHSH52SHSH5č!Se5HSE5H5H5^
prjporoču raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Jubilejske ustanove.
Povodom praznovanja 40letnice vladanja Nj. Velt&m^tva i-r>ar|a Frančiška Jožefa I. ustanovila je trgovttkia in obrtniška zbornica
8 ustanov po 2o goldinarjev
za onemoglo obrtnike vojvodine kranjske.
Te ustanove se s tem za leto 1891. razpisujejo.
Prošnje naj se podpisani zbornici do 20. novembra t. 1. dopošlieio, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo da je prositelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ne more seč delati in da je ubog.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1891.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. a44o) 3-23
fi
0)
T
O
-P -c
m a
o -8
s 3
oB s s
TO •« > M «-
2 * © w .2 *
B> -
•O O
h
M
^ i?
m ®
" o
•H
K-a
X
in
/a ci
"H
'Sri >02
£
Bogato zalogo ličnih s pravim zlatom pozlačenih	(1434) 11-11
m
1?
priporoča po nizkih cenah
Andr. Druškovič,
trgovec z železnino v LJUBLJANI, HMestni trg št, 10.
Na zahtevo pošlje obrazce in ilnstrovane cenike franko.

X> u 11 a j s li a, borz a.

Dne 30. oktobra.
Papirna renta 5%, lo% davka Srebrna renta o%, 16 "Jo davka Zlata renta 4%, davka prosta . Papirna renta 5%, davka prosta Akcije avstro-ogerske banke, 600 Krerl tne akcije, 160 gld. . . . London, 10 funtov stri. . . . Napoleondor (20 fr.) ....
Cesarski cekini ......
Nemških mark 100.....
91 gld. SO kr.
gld.
. 91	„ 35
. 109	., 30
. 101	„ 70
. 1005	, —
. 276	„ 25
. 117	„ 00
	
0	„ 51)
	n 7"'
Dne 29. oktobra.
Ogerska zlata renta .......103 gld. 70 kr.
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pismaavstr.osr. zeiu. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/,«*«
Kreditne srečke, 10" irld.......
St. Genois src -ke, 40 uld.......
103 gld.	70	kr
101 .,	80	»»
134 .,	50	
145 .	75	
181 „	50	
96 „	25	
100 .,	20	
W „	25	
01 ..	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld. 50	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	80	„
Rudolfo* e srečke, )0 gld.......19	„	50	..
Salmove srečke, 40 gld........59	—	.„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........48	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld, . .	148	„	50	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2805	„	—	„.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	88	„	75	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	22	,,
Laških lir 100 ....................45	„	50	„
tmenjarnicna družba na Dunaju,
W V ^-.m J^ Woljzej]e Štev7 10.
iSnjkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Riiznu nnročllu izvršž se najtočii«.)«. TG

7,a, nalaganje glavn ic, priporočamo : A h gališke propinacijske zadolžnice. 4' .j »i zastavna pisma peštanske ogerske komer
cijonalne banke. 4''„% komunalne obveznice ogerske hipoteosie banko z 10% premijo.
Na te pfipirjb daj S posojila nvstro-ogerska banka in podružnice njene.
,50,
goldinarjev
se dobi z jedno
11 v?	U M	v
N
55 sesiiisss-sm k
A 1' , fi l«l. i u 50 ltr. kolek.	h
Žrebanje že 5. novmbra!	!