SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 9-10 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 20 de marzo - 20. marca 2008 Naš od m^^^h je vs^al, alel^^a^ Naš Jezus je vstal: alelujo zapojmo, ker tudi za nas, vse Slovence je vstaV Na smrt in življenje spust^l se je v boj, čeprav le trpljenje za meč so mu dali. Naš Jezus je vstal: alelujo napijmo vsaj s kelihom^ ki je ljubeče srce! Na zemljinem tiru svetlika se sij odprtih Nebes od trenutka Vstajenja. Dotlej so bila za človeka zaprta, in Satan vladar je očuval njih ključ. A Jezus ga vzel mu je, vzel mu je Smrt, ki z Njo nam v grobove obup je zalučal. Naš Jezus od mrtvih je vstal, alelujaf Ljub^mo Ga, saj je to storil za nas. Recimo Mu znova: Nad nami kraljuj — ne daj nam nikoli obupu zapasti! Vladimir Kos Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, dobrotnikom, raznašalcem, naročnikom in bralcem, tako v Argentini, kot po svetu in v domovini, blagoslovljene in vesele praznike Kristusovega vstajenja! G. JOŽE RAZMIŠLJA Pokrivalo posebne sorte hrupa po mestu ... Nekih j ALOJZ REBULA Od daleč je bila videti skalnata stena, ki se je dvigala nad Mrtvim morjem, gladka in navpična, povsem neprehodna, v svoji golobji barvi. Od blizu pa se je kazala manj odsekana, razčlenjena v zajede in votline, torej dostopnejša. A če si gledal na moža, ki je lezel v strmino z amforo na rami, si imel občutek, da bo vsak hip odletel, tako močna je bila očesna prevara. Dejansko pa je mož mirno prilezel do točke, kjer se je stena odpirala v votlino, in izročil amforo nekomu, ki je čakal na robu votline. Prinašalec je sedel, da si odpočije, ko je oni drugi odnesel amforo v notranjost. Pri tem je z glavo oplazil steno votline, da mu je odletel usnjeni klobuk. Pokrivalo se je prekobalilo čez rob votline in obviselo nad previsom. ,,Menda ne boš lazil ponj, Zahar?" je rekel prinašalec, ko je videl Zaharija, že starejšega moža, lesti čez rob. ,,Klobuk se bo vrnil, kamor spada, Ruben." ,,Zahar, ne lomi ga!" ,,Klobuk ga lomi, ne jaz," je rekel Zahar in se z rokami lovil proti previsu. „Hočeš res odleteti zaradi nekega usra-nega klobuka?" Več ni hotel reči, da ne bi Zaharija zmotil, ko se je ta nevarno stegoval proti pokrivalu ... Od tam je bilo mogoče samo v praznino, stotine sežnjev globoko ... ,,To ni usran klobuk," je rekel Zahar, ko se je dotipal do pokrivala. Spet je zlezel v votlino, sedel k Rubenu in si dal klobuk na kolena. ,,Ko bi ti vedel, s kakšnim denarjem sem ga kupil ... Ja, to sem hotel vprašati: Koliko amfor bo še treba spraviti gor?" ,,Kaj hočeš, menihi v Kumranu so temeljiti. Vse, kar je napisanega, naj gre v skrivališča! Vsa njihova knjižnica! Kar je tam zvitkov! Vse, kar je Sveto pismo in ni! Rimljan se ne sme polastiti niti črke! Se nekaj posod bo." Iz samostana do vznožja z volmi, potem po pobočju do stene na hrbtih, potem gor po steni tako rekoč iz rok v roke — tako so romale tiste trebušaste posode v votlino. In iz nje še naprej skozi skalnata žrela v druge votlinaste prostore, kakor jih je znal Zahar iztakniti. Toda so bile tako res na varnem pred divjaki z zahoda? Res, Rimljan ni imel kaj iskati v tistem odsekanem skalovju, toda kaj, če bi kakšnega stikača le zamikalo sem gor? ,,Po mojem je tu spravljeno za vekomaj," je rekel Zahar. ,,Bolj se mi vsiljuje vprašanje, kako spraviti vse to krhko posodje spet nazaj v dolino, ko bodo razmere to dopuščale." ,,A če jih bomo napadali s hribov, bodo pri svojih čistkah pretaknili vsako luknjo," je menil Ruben. ,,Potem adijo Geneza, Knjiga kraljev in Jeremija ..." ,,Se kaj sliši, kje so?" ,,Dol od Samarije se vali valjar, pravijo. Legija ob legiji. Prekleti!" Tako sta govorila, ko je delo z amfor-ami počivalo, prej je bilo namreč treba prenesti novi tovor z voza pod steno. ,,Ko bi mi bil prej zbil klobuk z glave veter," je povzel Zahar in pomencal pokrivalo. ,,Pa si ga zbijem sam. Ne prvič, le da bi mi je tokrat hotel čez previs. Žal bi mi ga bilo, pri moji veri da. To je vendar klobuk, kupljen tako rekoč s svetim denarjem." ,,Je kakšen denar svet?" ,,Z denarjem velikega duhovnika! Se spominjaš, ko je bil v času Pilata in Heroda križan oni prerok iz Galileje?" ,,Bil sem otrok. Spominjam se nekega Vstajenje žensk ,,Naša duhovščina je hotela njegov grob zavarovati, češ da ga bodo skušali njegovi učenci ukrasti. Bil je namreč prerok svoje vrste. Napovedal je svoje vstajenje. Po treh dneh! In tako sem bil eden med tistimi, ki so stražili tam. Zaman, saj je bil grob zjutraj prazen, kamen pred njim od-valjen, vse v begu in preplahu ..." ,,Kaj se je zgodilo?" ,,Si ti mogoče njegov učenec?" ,,Nisem, a zaradi mene je lahko vstal od mrtvih, če je zmogel podvig." ,,Jaz sem naprej Mojzesov, vendar mislim, da je treba dejstva priznati. Proti jutru se je zgodilo nekaj, da sem mislil, da je konec sveta: potres, da so drevesa v vrtu kar skakala, neznanski bliski. Ko bi se grobni kamen zakotalil samo seženj dalje, bi mi bil šel čez glavo. Ko smo stražniki stekli v mesto, je veliki duhovnik rekel, naj velja, da smo spali in da so mrtveca odnesli učenci. In nam je nasul denarja. Ne vem, od kod je prišel, tisti denar, ob večnem tarnanju, da ni denarja za tempelj, ob večnih nabirkah, ob vseh tistih puščicah. To sem hotel reči: s tistim denarjem sem šel in kupil dvoje, kar še hranim: asirski nožič in klobuk iz kamelje kože. Tako je s tem klobukom. Tako rekoč duhovniški klobuk!" ,,Pa si res spal ob grobu?" ,,Ko bi le bil, da ne bi bil doživel tiste strahote! Blisk, kakor ga v naravi ni! Ki ti prežge kosti ... Tekli smo pol oslepljeni, omotični ... " ,,Moji sosedje so sprejeli Galilejčevo vero. Pravijo, da je bil Bog." ,,Kdo ve, ali ni bil res Mesija ..." ,,Pa ste povedali velikemu duhovniku, kaj se je bi o zgodilo?" ,,Vsi po vrsti smo mu ponavljali isto. On pa neprizadeto: 'Spali ste in sanjali! Tu imate denar, da si boste potolažili svojo Navadno govorimo samo o Jezusovem vstajenju, o veliki noči in o Njegovih prikazovanjih ženam, apostolom in učencem. To je gotovo in resnično. On sam nam ga je vsaj trikrat napovedal in že omenjeni so nam to dejstvo potrdili. Njegovo vstajenje je za naše odrešenje in za vse človeštvo, najbolj važno oznanilo in za Njega največji praznik v življenju. Zelo malo ali nič pa govorimo o našem vstajenju. In vendar, tako kot je Jezus vstal, bomo z Njim vstali tudi mi. To zagotavljamo v molitvi vere; poleg ostalih resnic, verujemo tudi v vstajenje mesa ali v naše vstajenje. To je vstajenje našega telesa. Kako in kdaj bo to, ne vemo. Bo pa gotovo, po učenju Jezusa samega in Njegovih učencev. Jezus je namreč odrešil vsega človeka in vse človeštvo na sploh. Vsak človek pa ima telo in dušo in je ravno po tem različen od vseh ostalih bitij. Torej je odrešeno tudi človekovo telo. Tako je pripravljeno za vstajenje. To moje borno telo, ki nosi ime Jože in enako vsi ostali, bomo vstali iz groba po Jezusovem zgledu s poveličanim telesom. To bo plačilo za vse dobro, kar v življenju napravimo, ker bo tudi to poveličano telo sprejeto v nebesa. Vsemogočni Bog nam je to telo tako bogato obdaroval, da tega sploh ne moremo ceniti. In to tudi telo našega bližnjega. Ne razumemo te božje dobrote, vemo in verujemo pa, da je tudi to telo, sicer poveličano, kot je to Jezusovo, ustvarjeno za večnost. Spoštujmo svoje in drugih telo. Njegov obstoj je božje delo, ki nam je dano, da zanj skrbimo, ga imamo radi in ga pripeljemo v srečno večnost. Ni važno, če je v letih življenja ali položeno na voziček z dvema kolesoma. Tudi Lazar je bil tri dni v grobu in ga je Jezus poklical v življenje. Enako bo obudil tudi nas in nas bo poklical v vstajenje in življenje. sramoto!' Ko je na mizi zažvenketalo, si nihče ni upal črhniti. Ja, denar je tistega dne tekel v potokih. Ne vem, če ga je kdo odklonil ..." ,,Menda je oni prerok napovedal tudi, da bo nekoč joj z nami in našim Jeruzalemom." ,,Rimljan menda pušča za sabo samo pepel ... " ,,Jaz sem svoje že spravil v hribe," je rekel Zahar. „Ostajajo samo hribi ..." ,,Jaz pa bom ostal v mestu. Naj se zgodi, kar se ima zgoditi ..." ,,Ampak če se je Galilejec zjokal nad njim ..." Tako sta se pomenkovala, dokler od spodaj ni zaklicalo: ,,Amfora!" Ruben je moral spet na delo in zlesti k spodnjemu prinašalcu, da je prevzel od njega amforo in jo prinesel do votline. Spravljanje kumranskih dragocenosti se je nadaljevalo. V dolini se je prašilo od voza, ki je prihajal z novim tovorom. Rožnat ob črnini Mrtvega morja je s svojimi amforami dajal misliti na skladovnico podolgovatih buč. ,,Tako se bo morda že jutri kadilo od rimske konjenice," je rekel Ruben. Stranke se že pripravljajo V večini parlamentarnih strank so že začeli priprave na jesenske volitve v državni zbor. V največji parlamentarni Slovenski demokratski stranki (SDS), ki tudi predseduje vladni koaliciji, so dejali, da se do konca predsedovanja Slovenije EU stranka ne bo ukvarjala z volilno kampanjo. Za pomoč pa tudi ne bodo najemali tujih agencij, kot jih tudi doslej niso, je dejala tiskovna predstavnica stranke Sandra Letica. V LDS so konec januarja zaključili postopek evidentiranja kandidatov, postopek evidentiranja pa je še vedno odprt na organih stranke, je povedal generalni sekretar Dorijan Maršič. Lista, ki jo mora potrditi svet stranke, bo po njegovih besedah izoblikovana v rokih, ki jih določa zakonodaja. Konec marca bo stranka pripravila programsko konferenco, na kateri bo sprejet program stranke, s katerim bo ta nastopila na parlamentarnih volitvah. ,,Bajukova" Nova Slovenija (NSi) bo v svoji kampanji pred volitvami poudarila družbeno odgovornost in solidarnost, je pojasnil vodja strateško programskega odbora ^strankinega volilnega štaba Lovro Šturm. ,,Zelimo pritegniti čim več novih obrazov in biti odprti," je dodal Šturm, ki kot cilj NSi napoveduje izboljšanje rezultata s prejšnjih vo itev leta 2004. Vodja volilnega štaba Maruša Novak je še pojasnila, da je prezgodaj govoriti o konkretnih imenih, saj postopki evidentiranja kandidatov še potekajo. Ob tem pa je zagotovila, ,,da bodo kandidirala zelo zveneča imena", med njimi tudi predsednik stranke Andrej Bajuk. V stranki Zares se, kot je povedala tiskovna predstavnica stranke Jelena Aleksiž, na kampanjo še pripravljajo. Pri tem pa bodo računali predvsem ,,na lastne sile", je še dodala. Ker je stranka Zares še mlada stranke, se trenutno sami kampanji še ne posvečajo toliko. Več pozornosti po njenih besedah namenjajo samemu programu in ustanavljanju odbora. Kot je dejal tiskovni predstavnik stranke Socialnih demokratov (SD Boruta Pahorja) Sebastjan Jeretič, imajo v SD dva temeljna stebra, program in kadre. Trenutno so zaključili osnutek programa, ki bo sedaj podvržen strokovni in javni razpravi. Na podlagi tega pa bodo v stranki predvidoma do junija pripravili tudi končni program. Glede kadrov pa so sedaj zaključili postopek evidentiranja in iščejo soglasja kandidatov. V Jelinčičevi Slovenski nacionalni stranki (SNS) trenutno poteka evidentiranje kandidatov. Posebnega volilnega programa pa v SNS, kot so pojasnili na stranki, običajno ne pripravijo, saj zastopajo program, ki je bil sprejet na kongresu. Kot so sporočili iz Slovenske ljudske stranke (SLS), se že kar nekaj časa intenzivno pripravljajo na jesenske volitve, v teh tednih predvsem z obiski predsednika Bojana Šrota po regijah in srečanji članstva in vodstev občinskih odborov z njim. Kot je pojasnil predsednik novo-nastale stranke Lipa Sašo Peče, bodo v stranki gradili svojo strategijo na zaupanju v ljudi. Prepričani so, da bodo letošnje volitve drugačne, saj bodo volivci pozorni predvsem na vsebino in ne zgolj na formo, je dejal Peče. Kot je dejal vodja poslanske skupine DeSUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije) Franc Znidaršič, se bo v aprilu sestal svet stranke, ki bo sprejel volilni program. Do tedaj pa se stranka ne bo zelo aktivno pripravljala na volilno kampanjo. IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Bo sprememba v Avstriji prizadela Koroško? Ob napovedi odstopa predsednika avstrijskega ustavnega sodišča Karla Korineka je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ocenil, da v dobi njegovega vodstva prišlo do ,,bistvenega poslabšanja" judikature glede manjšinskih pravic. Po mnenju Enotne liste (EL) se je tudi med njegovim predsedovanjem izkazalo, da politika v Avstriji lahko blokira pravo. Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Korinek, naklonjen slovenskim pravicam, je namreč napovedal, da bo konec aprila iz zdravstvenih razlogov odstopil, in sicer zaradi težav s srcem. Korinek je član ustavnega sodišča od leta 1978, od leta 2003 pa mu predseduje. V tem času je ustavno sodišče sprejelo tudi več odločb o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem, ki pa še niso uresničene. Kot je v izjavi za javnost zapisal NSKS, je Korinek večkrat ,,zelo jasno opozarjal, da je v pravni državi nevzdržno, če kljub jasnim odločitvam ustavnega sodišča ne bodo končno enkrat postavili dvojezičnih napisov". Vendar je Korinek pri pristojnih politikih naletel na ,,gluha ušesa", ocenjujejo pri NSKS. Ob tem dodajo, da to ne velja samo za dvojezično topografijo temveč tudi, na primer, za azilno in tujsko pravo. EL, edina slovenska stranka na avstrijskem Koroškem, je v izjavi za javnost zapisala, da se bo Korinek zapisal v zgodovino ,,kot neoporečen zastopnik avstrijske pravne države". Kot meni predsednik EL Vladimir Smrtnik, je Korinek pri tem opozoril, da je tudi ,,ustavno sodišče omejeno, če politično odgovorni bojkotirajo pravno državo", kar se je še posebej žalostno izkazalo ob primeru dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. HrvaŠka umika zahteve Večina poslancev v hrvaškem saboru je večurni razpravi sprejela predlog vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) o zamrznitvi izvajanja zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) za članice EU od 15. marca. Gre za vnovično preložitev polne uveljavitve ERC, ki je bil prvič sprejet 3. oktobra 2003. Po novi odločitvi hrvaškega sabora, se ERC vrača na stanje, ki je veljalo pred novim letom, in sicer dokler ne bo dosežen dogovor v duhu EU. Strogi ekološki in ribolovni režim v svoji coni Hrvaška ne bo izvajala za Italijo in Slovenijo, ki sta od začetka nasprotovali uveljavitvi hrvaškega ERC. Predlog hDz je podprlo 77 poslancev, med katerimi ni bilo tistih iz druge največje vladne stranke, Hrvaške kmečke stranke (HSS), ki je najbolj trdno zahtevala polno uveljavitev ERC. Hrvaška je dobila zagotovila evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bodo po odložitvi ERC pospešena pogajanja z EU. Hrvaška vlada pričakuje, da bo sklenila pogajanja z EU do poletja 2009. Hrvaška je kakšnih deset ur po odločitvi za zamrznitev ERC v Bruslju dobila ciljni datum za konec pristopnih pogajanj z Evropsko unijo: jesen 2009, še pred koncem mandata sedanje Evropske komisije, ki se izteče 31. oktobra 2009. Napoved hrvaškega premiera Iva Sanaderja, da je hrvaška vlada pripravljena zamrzniti ekološko- ribolovno cono (ERC) za članice Evropske unije, ,,je v vseh pogledih odlična novica". To je po srečanju zunanjih ministrov EU v Bruslju izjavil državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Famiano Crucianelli. Sanader je v ponedeljek prvič javno dejal, da bo največja hrvaška vladna stranka, Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), izbrala EU, če se bo morala odločati med vstopom Hrvaške v EU ali uveljavitvijo ERC. Hrvaški ribiči v Umagu so ob podpori stranke Zelenih protestirali proti morebitni preložitvi veljave hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu za članice EU. Na ladji Nirvana so pripravili novinarsko konferenco, protestirali pa ob napisih ,,Raje umret kot dati ERC", je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. „Zavedamo se pritiskov iz Evropske unije, oziroma iz Slovenije in Italije, vendar podpiramo hrvaško vlado in sabor, da ne odstopita od polne uveljavitve ERC zaradi ohranitve ribjega fonda tudi za prihodnje generacije, ki ne bodo imele ne kaj loviti niti jesti iz Jadrana", je povzela Hina izjavo predsednika ceha ribičev Istrske obrtniške zbornice Tončija Trevižana. Hrvaška je naredila pomemben korak k odstranitvi ovir, ki so na poti k hitrejšemu končevanju pogajanj z EU, se je premier Janez Janša v Bruslju odzval na odločitev hrvaškega sabora za zamrznitev zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu za države članice EU. ,,EU ima zagotovo politično voljo, da se pogaja hitreje," je poudaril. ,,To je bila politična in psihološka ovira na poti Hrvaške v EU, zato se ta korak lahko jemlje kot nek preboj v razumevanju, kaj EU je in kaj pomenijo pogajanja in kakšno oviro lahko predstavljajo enostranski ukrepi," je razložil Janša, ki je v Bruslju vodil spomladanski vrh EU. O tem, kaj zamrznitev cone pomeni za reševanje vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško, je Janša povedal, da ,,komisije, ki so bile ustanovljene za to, da se iščejo naslednje rešitve, delujejo". ,,Upam, da bo v kratkem prišlo do soočenja predlogov, ki so bili pripravljeni na obeh straneh, potem bomo videli, kako blizu smo rešitvi," je pojasnil. PLEČNIKOVA URA V BRUSLJU Repliko stoječe ure po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki od četrtka dalje v spomin na slovensko predsedovanje EZ odšteva čas v bruseljski Palači Justus Lipsius, je izdelal ljubljanski urar Jurij Hübscher. Ura je bila izdelana ročno po metodah in z materiali, ki so se uporabljali pred sto leti, njena vrednost je okoli 10.000 evrov. Verjetno je pretekli teden najbolj izstopal v javnosti spopad med vlado in poljedeljskim sektorjem. Kmetje so ponovno postali žrtev vladnih napadov, katerih vzrok je dvojne narave. Kako zbiti cene. Inflacija, predvsem kar zadeva prehrane, je poleg vprašanja varnosti najhujši glavobol sedanje vlade. Na mnogih področjih lahko kaže uspešno nastopanje, kar pa zadeva inflacije in kriminala so vsi napori doslej rodili kaj malo sadov. Zadnje tedne je draginja znova osvojila prve strani časopisja, ko so poskočile cene mesa, zatem pa tudi moke, olja in še drugih pridelkov. Kar zadeva mesa, je vlada s proizvajalci in trgovci prišla do sporazuma, ki določa cene dvanajstih kosov mesa. S tem v državnem tajništvu za trgovino smatrajo, da je problem rešen. Dejansko pa mesa po uradnih cenah ni mogoče dobiti. Kar zadeva poljedeljskega sektorja pa je dialog dejansko prekinjen. Dosedanja izkušnja kaže, da vlada ni mogla najti prave govorice, da bi se lahko sporazumela s kmeti. Ker pa ni dialoga ga nadomešča pritisk, ki se zadnje čase nenehno stopnjuje. Tako je bil konflikt neizbežen. Dve muhi na en mah. Kaj je storila vlada? Da bi omejila rast cen, je dvignila davek na izvod posameznih žitaric. Ze dolga leta obstoja močan davek na izvoz, ki dosega kar 25 procentov prodajne cene. Tako smo prišli v stanje, kjer od štirih ladij, ki odpeljejo razna žita iz argentinskih pristanišč, eno ,,kasira" vlada. Ker je argentinska valuta devalvirana in mednarodne cene nenehno rastejo, pomeni to izreden dohodek, ki stalno polni argentinski devizni fond. S tem pa vlada indi-rektno kontrolira tudi cene, da izenači dohodke na izvoz z notranjimi cenami. V skrajnem slučaju, kot se je že dogodilo z mesom, pa izvoz enostavno prepove. Pretekli teden pa je v ta položaj vnesla novost. Davek na izvod so navezali na mednarodne cene, če te rastejo, raste davek; če bodo padle, bo tudi davek nižji. Davek na izvoz soje je z dosedanjih 35% skočil na 44.1%, na sončnično seme z 32%, na 39,1%; padel pa je pri koruzi (s 25% na 24%) in pri pšenici (z 28% na 27,1%). Ker pa cene po svetu, predvsem kar se tiče soje, nenehno rastejo, je vladna politika zelo učinkovita. Predvsem se bo to poznalo pri davčni nabirki. Ce se položaj ne bo spremenil, bo zaradi teh posegov vlada letos pobrala dodatnih 8.000 milijonov. Ne vemo, če bo učinkovito kar zadeva omejitve cen, gotovo pa bo poznalo v vladni blagajni. Upor traktorjev. Ra- zumljivo je, da je kmetijski sektor ostro reagiral na ta korak. Napovedali so dvodnevno stavko ob koncu preteklega tedna, ki so jo nato podaljšali do te srede. Možno pa je, da se podaljša ali ponovi. To bo povzročilo nasproten učinek, kot ga želi vlada: skok cen, predvsem pri mesu. Najhujši pa je udarec na prestiž vlade, ki se je znova izkazala za nesposobno mirne rešitve problema. Stavko je spremljala vrsta manifestacij po vsej državi, kjer so kmetje na traktorjih izražali svoje nezadovoljstvo, pa tudi blokirali ceste in ovirali promet. S strani vlade so kritike na ta ukrep kar deževale. Med strokovnjaki je pa mnenje deljeno. Nekateri že v kali kritizirajo vladne postopke, drugi trdijo, da je zaradi mednarodnih cen in položaja na trgu žitaric poljedelstvo že precej zaslužilo in se jim ob nizkem sorazmerju pesa in dolarja še obeta vreden dobiček. Razne številke. Seveda ni prehrana edini problem na trgu. Vprašanje bencina je tudi na dnevnem redu. Ob črpalkah smo lahko zadnje dni opazili dolge vrste avtomobilov, ker je prodaja bencina omejena zaradi znatnega primanjkljaja goriv. Tudi na tem področju je vlada zagrozila podjetjem s kaznimi in drugimi ukrepi. Potem so prišli do dogovora, a položaj se ni eg tega lahko v spremenil. Po opazimo veliko razliko cenah od ene do druge črpalke. Nekatere, predvsem v notranjosti, računajo še neke vrste ,,pristojbino", ki ceno dodatno dvigne. Trdijo pa, da je brez tega dodatka točenje bencina neprofit-no. Vlada se medtem ponaša z drugimi številkami. Količina nabranih deviz v centralni banki je pretekli teden prekoračilo 50.000 milijonov dolarjev, kar je gotovo rekord. A v teku zadnjih dvanajst mesecev je zunanji dolg narasel za 8.000 milijonov dolarjev in sedaj dosega 144.700 milijonov ameriške valute. No, januarja je gospodarska rast poskočila kar za 10,1%. Brezposelnost pa je najnižja od leta 1992 in sicer 7,5%. ,,Eno apna in eno peska", kot pravijo Argentinci. In politika? Bivši predsednik Nestor Kirchner počasi sestavlja seznam prihodnjega vodstva Justicialis-tične stranke, ki ga bo spremljal pri njegovem vodstvu. Hoče imeti strankino strukturo močno v rokah, da ne bi doživel kakega presenečenja. Doslej največja opozicijska stranka, radikali, pa preživlja težke čase. Guverneji in župani, ki so na zadnjih volitvah spremljali predsednika, se hočejo sedaj polastiti stranke (iz katere so bili mnogi izgnani), da bi formalno ne bili izbrisani. Opozicija pa se nevarno krči. SLOVENCI V ARGENTINI ZAČETEK OSNOVNOŠOLSKIH TEČAJEV Veselje ne pozna meja! Po tolikih bolj ali manj deževnih dneh se je sonce premislilo in ponovno razsvetlilo zemljo s svojimi toplimi žarki v nedeljo, 9. marca. Tisto popoldne je tudi pomenilo za osnovnošolske otroke in njihove družine konec poletnih počitnic. Naslednjo soboto, 15. marca so morali vstati že zgodaj zjutraj in se urno pripraviti, da ne bi zamudili prvi šolski dan, ki vsebuje srečanje s sošolci in „kratek" razgovor o počitnicah, spoznavanje druge učiteljice oz. učitelja. Ni manjkalo pričakovanih odmorov za razvedrilo in tudi nekoliko težjega dela, ... obdržati prenovljeno energijo (minimalno do zimskih počitnic) za vestno obdel-avanje slovenskih šolskih nalog in bogatenje slovenskega jezika. Kakor vsako leto ob tej priložnosti se je zbrala šolska družina iz Velikega Buenos Airesa v Slovenski hiši. V cerkvi Marije Pomagaj smo prosili Boga naj blagoslovi to šolsko leto in Sv. Duha naj nas razsvetljuje s svojimi darovi, da bomo lahko napredovali v gojenju slovenskih vrednot. Sv. mašo je daroval g. Franci Cukjati in nas je med pridigo opozoril, da se moramo zahvaliti Bogu, ker imamo to priložnost, da hodimo v dve šoli, saj nekateri otroci ne morejo obiskovati nobene. Povedal je tudi, da se moramo vsi prizadevati za slovensko besedo, ki je božji dar, da bo še naprej prisotna med nami kot lepa navada, ne kot izjema. Delo je težko, a potrebno! Med daritvijo so peli otroci, ki so januarja meseca potovali v Cordobo s počitniško kolonijo. Prisotne so bile tudi zastave. Vsako sta ponosno spremljala dva učenca posamezne šole. Nato je bil odmor - čas za proste igrice med najmlajšimi, užitek slastnih dobrot ter prijateljski pogovor. Prijetno slovensko mrmranje se je tudi šlišalo ob mizi, na kateri so bila razstavljana ročna dela otrok in blizu panoji s slikami ter zastava s podpisi iz kordobske kolonije. Kakor v šoli, se je oglasil zvonec (da se počasi zopet privadimo zvoku), ki je klical otroke in starše v dvorano škofa Rožmana, da bi nadaljevali lepo nedeljsko popoldne. Na odru smo videli hribe, pod njimi potoček, na desni strani pa je bilo pripravljeno platno. Ob odru so bili barvasti baloni in na stopnišču so nas že čakali otroci Slomškove šole. Geslo nedeljskega srečanja je bilo: Veselja ni konec. To pomeni, da veselje ne preneha s koncem počitnic. Nadaljuje se lahko skozi vse leto in tudi v šoli, če si to zaželimo. Samo potrebujemo dobro voljo in odločne korake po poti zdravega veselja. Zastavonoši so prišli v dvorano in takoj smo zapeli argentinsko in slovensko himno. Nato nas je gdč. Ani Klemen v imenu šolskega referata Zedinje-ne Slovenije pozdravila ter podala nekaj nasvetov. Otroke je prosila naj skrbijo za šolske naloge in spoštujejo učitelje, ka-tehete in katehistinje; staršem je predlagala naj radi pomagajo otrokom pri domačih vajah in se udeležijo šolskih predstav; učnim močem pa je rekla, naj šolske ure skrbno pripravijo na najbolj prijeten način. Predstava se je pričela! Letos ni bila na vrsti otroška igra. Pred nami so se odvijali kakor koščki se- stavljanke, ki naj bi skupaj tvorili imenitnejšo sliko: otroci Slomškove šole so zapeli šest pesmic, otroci Balantičeve šole so prikazali kratek prizor, ter na platnu so se vrstile slike iz Cordobskih dni. Otroški zbor, pod vodstvom prof. Marcela Brula je živahno in veselo zapel Če študent na rajžo gre, Ob bistrem potoku je mlin, O moj preljubi dragi dom, Naša četica koraka, Jaz bi rad cigajnar bil in Otroci enega sveta. Gdč. Danica Malovrh je imela na skrbi prizor, ki je potekal takole: napovedovalec nam je na odru predstavil medvedjo družino. Ata je bral časopis, mama je kuhala kašo in mali Kosmatinko, edinec, se je igral. Jed je bila že pripravljena, a mali medvedek ni hotel niti poskusiti kaše; želel si je ocvrto piško, torto, medico. Starša sta mu razložila, da to so bile praznične jedi. Kosmatinko se je drl, jokal in cvilil na ves glas. Ata pa mu je rekel: ,,če si lačen boš jedel kar je mama skuhala!" Jezen medvedek je zaspal. Ponoči so prišle lačne miške in zagledale kašo. Ker so bile zelo lačne, so malo pojedle. Kosmatinko se je prebudil in zagledal miši, tedaj je bil tudi on lačen in si je želel kaše, a ostalo je le še malo na krožniku. Tako se je zavedal, da je ata imel prav, za lakoto je vsaka jed dobra. Prosil je mamo še malo okusne kaše. Naučil se je dober nauk: lakota je najboljši kuhar! Nedeljsko popoldne se je zaključilo in počasi smo se vrnili domov z veseljem in zadovoljstvom, da bomo lahko še eno leto hodili v slovensko šolo! Pričakujemo pa prav vse (tiste, ki ste prišli na začetno prireditev in tudi tiste, ki vas ni bilo) na Alojzijevo proslavo julija meseca. Ne pozabite na drugo šolsko srečanje! Marta Petelin PS: Ptiček mi je na uho zapel prelepo novico! Otroci 4. in 5. razreda vseh slovenskih šol so zelo srečni, ker bodo dobili novo knjigo Argentinski živžav in jo bodo lahko pokazali vsem domačim. SREDNJE©OLSKI TEČAJ Pričeli smo z delovanjem Letošnje delovanje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu smo začeli še v počitniški dobi in sicer v soboto, 23. februarja. Profesorski zbor se je zbral na študijskem dopoldnevu v Slomškovem domu (odboru Doma se zahvaljujemo za gostoljubnost). Potek dneva je vodila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Takoj ob začetku smo imeli duhovno misel, katero je podal delegat msgr. dr. Jure Rode. Obravnavali smo tudi koledar, urnik in projekte za leto 2008. Sledilo je delo po odsekih - pregled in priprava programov učnega načrta. Srečanje smo sklenili z okusnim kosilom v pripravi Francita Miklavca in Carlosa Cepe-da. V soboto 1. marca smo imeli v Slovenski hiši sprejemne izpite za vstop v prvi letnik. Zbrali smo se v cerkvi Marije Pomagaj. Vse zbrane osmošolce, danes že dijake, in njihove starše je pozdravila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in razložila potek izpita. Vsi skupaj smo z molitvijo prosili božjega blagoslova in razsvetljevanje sv. Duha. Delovale so tri komisije pod vodstvom prof. Metke Mizerit. 36. novih dijakov se je pridružilo tečaju. V soboto, 8. marca je nekaj dijakov opravilo popravne in dopolnilne izpite. V veliko veselje so vsi dobro izdelali in s tem imeli možnost vpisa v naslednji letnik. Ob 17. uri se je začelo vpisovanje. V letošnjem letu je vpisanih 144 dijakov. Ob 18. uri je bila začetna sv. maša, ki jo je daroval profesor g. Pavle Novak CM. Petje so lepo pripravili letošnji dijaki petega letnika. Po maši je dijakom in staršem spregovorila ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Poudarila je, da tečaj začenja že 48 leto delovanja. Pozdravila je ,,prav posebej pa dijake prvega letnika in njihove družine, ki so danes prvič med nami. Večina vas, bivši dijaki tečaja, danes spremljate vaše hčerke in sinove na tej novi začetni poti, obenem pa gotovo obujate spomine na preživele ure in lepih doživetij na tečajev. Vso srečo in veliko uspehov. Ob začetku dejavnosti se vedno vprašamo kateri so cilji, kateri namen, katere vrednote. In prav je tako! Da osvežimo spomin, obnovimo in strmimo za njih dosego. Spoštujmo in gojimo slovensko besedo, slovensko pesem. Varujmo, ohranimo, pos-redujmo bogato kulturno dediščino in krščanskega izročila. In to vsi skupaj in vsak posameznik iz mesta, ki mu pripada. Ni lahka ta naloga! Terja od posameznika veliko idealizma, požrtvovalnosti, spoštovanja, jasnosti, odprtosti, sodelovanja in ljubezni. Prepričani v to poslanstvo z pogumom, veseljem, optimizmom in vztrajnostjo stopimo na pot resnega dela in študija. Prosimo božjega blagoslova, razsvetljevanje sv. Duha, Marijino varstvo in pomoč ter blaženega škofa Antona Martina Slomška, zavetnika slovenskih šol." Potem je ravnateljica povedala še, da se je delo za tečaj odvijalo tudi v počitniški dobi. Kandidati so se pripravljali na sprejemne izpite, dijaki pa pisali počitniške naloge. ,,Tudi tukaj na tečaju v Slovenski hiši smo pridno delali in obnovili drugo nadstropje: pleskanje zbornice, učilnic, stranišč in hodnika ^ Delo je bilo opravljeno s podporo projekta, ki ga je financiral Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in s podporo staršev lanske Rasti kot zahvala tečajev, ki je podpisal njihov projekt." Nato se je še zahvalila Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu; Zedinjeni Sloveniji; RASTi XXXVI ter podjetju Janeza Urbančiča! V soboto 15. marca pa so imeli prvi dan pouka. Takoj na začetku so se profesorji in dijaki zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k skupni meditaciji kot priprava na Veliko noč. Uvodne besede je razvil prof. g. Pavle Novak CM. Bila je priložnost za zakrament sprave. Spovedovali so delegat msgr. dr. Jure Rode, g. Pavle Novak CM in g. Franci Cukjati. Molitveno uro v cerkvi sta vodili cont. Nuška Belič Draksler in prof. Mirjam Oblak. V času daljšega odmora pa so pozdravili delegacijo iz Slovenjje in sicer go. Metko Lumbar in go. Tjašo Škedelj iz Ministrstva za notranje zadeve ter go. Suzano Martinez iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Delegacijo je spremljala tajnica na veleposlaništvu ga. Majda Bukovec. Ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc jim je izrekla dobrodošlico in predstavila tečaj, v spomin na srečanje pa izročila lanski almanah, ki nosi naslov ,,Moje sanje". V osebi ge. Suzane Martinez se je Uradu zahvalila za razumevanje in podporo. Veseli smo bili obiska tudi v naših učilnicah. Ob čaju in kavici je prehitro minil čas kratkega obiska. r. t. Levica in desnica DR. MARKO KREMŽAR Ne le v Sloveniji, tudi marsikje drugod po svetu, se volivci upravičeno sprašujejo, kdo in katere stranke predstavljajo zdaj, v novem stoletju, politično levico in desnico, ki sta bili še ne dolgo tega tako jasno opredeljeni. S razpadom komunističnih totalitarnih držav je bilo v tem delu Evrope konec dotedanje, jasne delitve na levi in desni politični pol. Iz vodilnih plasti bivših komunistov so zrasli novi kapitalisti. Nehali so biti levica v tradicionalnem pomenu besede, a se imajo, kljub svoji gospodarski preobrazbi, še vedno za „napredne" politične levičarje. Tudi nekdanji protikomunisti niso nujno „desničarji", kar velik del socialno zavzetega katoliškega tabora v resnici nikdar ni bil. Prav zaradi brezobzirnosti omenjenih „novih" kapitalistov se lahko zgodi, da bodo morali katoliški verniki kmalu, kot nekoč, ponovno zavzemati z večjo doslednostjo svoja tradicionalna, to je socialna, "leva" stališča. Seveda s tem še ne bodo postali „levičarji". Prav ta nedoločenost utegne vzeti enim in drugim nekaj nekdanje prepoznavnosti, s tem pa tudi medijske prepričljivosti. Morda opažamo prav zato zadnje čase tudi med nami premike, ki utegnejo poenostaviti dosedanjo politično sceno. V državah, kjer komunizma ni bilo, je lažje govoriti o levih, ali bolj socialno usmerjenih strankah in o desnih, ki poudarjajo svobodnejše gospodarstvo in pri tem manjšo prisotnost države. A tudi te razlike postajajo danes manj izrazite. Celo v ameriških Združenih državah sta se znašli demokratska zmerna levica in republikanska zmerna desnica pred vrsto moralnih, pa tudi političnih vprašanj, ki presegajo njuno klasično identiteto. V odnosu do Kitajske, se je ideološka pripadnost raznih vlad še bolj zabrisala. Danes vse države, ne glede na barvo vlade, trgujejo s Kitajsko, ki zdaj, ne glede na svojo nikdar preklicano marksistično ideologijo, zagotavlja varnost zasebne lastnine, da tako pomiri tuje kapitale, ki jih želi privabiti. To pa ne pomeni, da bi se Kitajska nameravala demokratizirati. Po eni strani ostaja še vedno totalitarna država, kjer je vsa oblast in moč v rokah ene same stranke, po drugi pa sprejema kapitalistično gospodarstvo. Tako dobiva nekdanja komunistična, to je skrajno levičarska država, fašistične značilnosti in bi jo bilo treba zato, pod nekdanjimi vidiki, postaviti na skrajno, totalitarno politično desnico. Zahod se seveda dela kot, da tega ne bi videl. Padec berlinskega zidu, ki je bil zunanji znak propada komunističnega sistema in je povzročil spremembe na političnem zemljevidu Evrope, v bistvu ni prizadel partije, kot lokalne pa tudi mednarodne kulturne, gospodarske in politične silnice, pa tudi ne marksizma kot filozofije. Na to je že pred leti opozarjal filozof prof. dr. Milan Komar, ko je govoril in pisal o propadu in razplodu marksizma. Skupine, ki so pod prejšnjim političnim sistemom obvladovale državni kapital, upravljajo zdaj znaten del istega, kot svojo lastnino. Isti ljudje, ki so se imeli za „napredne" levičarje v časih, ko so se zavzemali za totalitarni socializem in so obsojali tako liberalne kakor krščanske demokrate kot ,,reakcionarje", zdaj kljub svoji metamorfozi v kapitaliste še vedno ostajajo ,,progresisti". Pomešali so se med politične in kulturne skupine nekdanje „napredne" intelektualne levice, ki deluje po vsem svetu, sicer brez vidnejših povezav, vendar v mnogočem še vedno koordinirano. (To smo lahko opazili npr. ob nedavnem protestu skupine časnikarjev glede svobode tiska, ki je naletel v svetu na razumevajoče, a nekritične odmeve levičarskih medijev, ki so prezrli, da protestirajo prav tisti, ki imajo med političnem tiskom v Sloveniji še vedno prevladujoč položaj.) Vsebinsko se seveda ta nova „naprednost" ne krije vedno z včerajšnjo levico in ima tudi druge primesi, ki jih dobiva na primer od Gramscijevega marksizma pa tudi od svojevrstnega francoskega liberalizma. Če se ozremo po svetu in pogledamo na sodobni politični spekter imamo vtis, da bi bile vse stranke rade nekje na sredi. Govorimo o levih in desnih sredincih, ker je v zavesti ljudi, da sta tako desna, kakor leva skrajnost prinesli v prejšnjem stoletju človeštvu nesrečo. Sredina pa ima za neredke politike skoraj magično privlačnost verjetno tudi zato, ker je sila raztegljiv in meglen pojem. Stranke, ki se sklicujejo na svojo sredinskost, so lahko dosledno ,,pragmatične", kar je zanje lahko zelo praktično, za volivce pa problematično, ker v resnici ne vedo kakšna stališča bodo njihovi poslanci zastopali v parlamentu. Sredinskost utegne tudi olajšati izvoljenim poslancem razne politične preskoke iz ene stranke v drugo, ker je tak, sicer nemoralen preskok, konec koncev pri idejno neopredeljenih strankah vendarle zelo blizu formalnosti. Na ta način se po mnogih deželah veča število strank, ki se imajo za sredinske, pragmatične, ki pa pri tem izgubljajo svojo politično identiteto. Kar jih ločuje na prvi pogled so imena njihovih voditeljev, kar pa jemlje demokraciji globino in trdnost. Vse to pa manjša zaupanje državljanov v demokracijo in širi brezbrižnost do nejasnega političnega dogajanja, kar se ne kaže le ob volitvah z nizko udeležbo, marveč tudi v rastočem nezanimanju do vsega kar se dogaja za kulisami pragmatičnih parlamentov novega časa. Zdi se, da poteka resnična ločnica med današnjimi političnimi opcijami veliko manj kot v preteklem stoletju na socialnem področju, in da se seli na področje drugih moralnih vrednot. Opažati je rastoča nasprotja ob vprašanjih kot so odnos do življenja in družine, spoštovanje človekove osebe ter njegove moralne in kulturne identitete, svoboda vzgoje in izražanja, osebna in mednarodna solidarnost, varstvo okolja, pravica do različnosti v osebnem in narodnem pogledu, ter ne na zadnjem mestu odnos do vere, do krščanstva. Ko presojamo, sredi posplošene nejasnosti, razne politične stranke, ali gibanja kjerkoli po svetu, se bo treba vprašati v prvi vrsti, ne toliko a i so leve ali desne, marveč kakšno je njihovo stališče glede omenjenih pa tudi drugih vrednot, ter kako presojajo totalitarne ideologije oziroma politično prakso totalitarnih držav in strank bližnje preteklosti. Iz odgovora bomo vsaj do neke mere lahko razbrali njihovo usmerjenost. Posebne pozornosti je vredno dejstvo, ki ga dvajseto stoletje ni poznalo v taki meri, in sicer, da lahko najdemo skoraj na vseh družbenih področjih, v vseh političnih strankah in celo v istih gibanjih ljudi, ki na omenjena vprašanja odgovarjajo različno. Po drugi strani pa ljudje s podobnimi moralnimi pogledi navadno niso med seboj politično povezani. Tako na primer bi socialno čuteče državljane, kjerkoli po svetu, tradicionalno postavili na levico. Ker pa isti ljudje morda zagovarjajo tudi družinske, narodne in verske vrednote, značilne za konzervativnejše desno krilo, utegnejo iskati somišljenike tam, kar pa seveda ne pomeni, da bi hkrati zagovarjali kak neomejeni kapitalizem. Tak položaj otežkoča v novem stoletju klasično bipolarno delitev na levico in desnico. Vendar čeprav se mnogi volivci že zavedajo, da se niso dolžni definirati v vseh pogledih kot ,,progresisti", ali ,,konzervativci" in da ne spadajo brezpogojno na kako „levico" ali „desnico", je to zaenkrat za večino ljudi po svetu le šibka tolažba. Pomeni namreč, da smo tudi kot politična bitja postavljeni pred nelahek izziv neprestanega odločanja. Verjetno je, da se bodo prej ali slej stranke vendarle pričele opredeljevati tudi pod konkretnimi moralnimi vidiki. To bo še jasneje pokazalo na anahroničnost označevanja političnih gibanj na levico, desnico pa tudi sredino. Vendar dokler se to ne zgodi, je državljan in demokrat prepuščen lastni presoji in vsakokratni odločitvi za vrednote, ki jih spoznava kot temeljne. V naslednji desetletjih utegne postati bistveno vprašanje, ob katerem se bodo pričele pojavljati nove, težko premostljive meje, že omenjeno vprašanje glede življenja in družine pa tudi naroda. S svetovno povodno relativizma in nihilizma je v nevarnosti najosnovnejši naravni red glede katerega se bodo morale pod silo razmer opredeljevati tudi politične stranke. „Napredni" človek, ki hoče biti ,,kakor Bog", se postavlja namreč ne le v teoriji temveč tudi v praksi nasproti Bogu Stvarniku. To vprašanje, ki je na videz daleč od vsakodnevnih skrbi, lahko postane v novem stoletju preizkusni kamen ne le za kristjane in druge vernike, marveč tudi za tiste agnostike, ki skušajo ohranjati v družbi moralne vrednote naravnega reda. Podobno, kot je zaznamoval skoraj dvesto let političnega življenja borbeni ateizem, utegne v novem stoletju ateistični relativizem, morda z drugačnimi sredstvi, osvajati tudi politični prostor in poskušati poriniti ob stran del prebivalstva, ki črpa življenjsko silo iz moralnih vrednot in iz krščanskega realizma. (Po Demokraciji) Čestitke Sloveniji Voditelji EU so na dvodnevnem vrhu v Bruslju, prvem pod taktirko slovenskega predsedstva EU, potrdili ambiciozno časovnico podnebno-energetskega paketa, zagnali nov triletni cikel lizbonske strategije ter odgovorili na izzive glede stabilnosti finančnih trgov. Slovenija je ob tem požela čestitke za profesionalno predsedovanje. Potrdili smo to, kar smo si zastavili, je po koncu vrha EU povedal predsedujoči, premier Janez Janša. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ob tem Sloveniji čestital za prvo predsedovanje na vrhu EU. „Čestitam predsedniku slovenske vlade Janezu Janši in njegovi ekipi za zelo profesionalno predsedovanje," je poudaril Barroso. Premier Janša pa je o prvih izkušnjah povedal: ,,Vesel sem, da smo sprejeli nekatere sklepe, ki so bili dolgo časa v zraku." ,,To ne bi bilo mogoče, če ne bilo zelo naklonjenega odnosa vseh institucij, ki so pri tem sodelovale na evropski ravni, še posebej komisije in sekretariata sveta," je dodal. LOJZKA FRANČIČ-BERDENOVA IZ DOLENJE STARE VASI (2) Zgodba strašnih dni Pripeljali smo se v Pliberk. Avtomobili so obstali. Vse naokrog je bilo zastraženo. Predali so nas partizanom in skupno so nas na železniški postaji strpali v živinske vagone, vojake posebej, civiliste posebej. Za-pahnili so vrata. Čez nekaj časa smo se premaknili, kmalu pa smo se spet ustavili. Začelo se je ropanje ur, zmerjanje in pretepanje. Domobrancem so pobrali vse dobre obleke in obutev. Ko smo se po dolgem času spet premaknili, je v našem vagonu prišlo enemu moškemu slabo^ Tolkli smo in prosili za ^vodo, vse zaman. Čez nekaj časa je umrl. Žena je obupano jokala. Po dolgi vožnji smo se nekje v bližini Maribora ustavili. Vse prošnje za WC, za vodo, za mrliča so bile bob ob steno. Drugega junija se je vlak bližini Celja. Ko so odprli vrata naokrog zagledali travnike, a tudi povsod je bilo močno zastraženo: partizan pri partizanu z brzostrelkami. Ob vratih vagonov, v katerih so bili domobranci, so stali partizani in s puškinimi kopiti neusmiljeno tolkli po izstopajočih in padajočih domobrancih. Po dolgem času smo odkorakali na Teharje, kjer smo ob vstopu v ograjen in ustavil v , smo vse zastražen prostor morali v na tleh pogrnjene odeje zmetati vse, kar je kdo imel, od prstana do nožiča. Obdržal je lahko le perilo za enkratno preoblačenje, no jaz še tega nisem imela s seboj, saj je bila vsa moja prtljaga le ročna torbica. Na roki sem imela lep zlat prstan, ki sem ga dobila od mame pred enim mesecem za 19. rojstni dan. Ona ga je dobila od svojega očeta, ki je bil dalj časa v Ameriki. ,,Kurba bela, daj prstan od belčka," se je nad mano zadrl partizan. Jaz sem odgovorila, da je prstan od mame. Takrat pa sem s puškinim kopitom dobila po hrbtu tako močan udarec, da sem padla na obraz med odmetane predmete. ,,Še odgovarjati boš poskusila," se je zadrl partizan. Rezka me je potegnila navzgor in odšli sva naprej proti barakam. Na obeh straneh so spraševali znani in neznani obrazi, če imamo kaj hrane, ker so že več dni tukaj, pa niso dobili niti jesti, niti vode. Nas so namestili v baraki 4. Zdi se mi, da so nas po dveh dneh klicali v zbor in korakati smo morali proti stavbi, kjer je bila menza, kjer smo dnevno dobili vročo vodo, brez vsake iskrice maščobe; zgoraj je plavalo le neko posušeno listje in polno črvov. To se je ponavljalo iz dneva v dan. Zjutraj smo spili neko rjavkasto vodo. Kdaj smo prvič okusili skorjico kruha se ne spominjam. Vem pa, da dolgo ne. Ko smo dobivali po daljšem času tudi večerjo, je bila enaka opoldanski hrani. Čez nekaj časa smo tako oslabeli, da smo se morali dvigniti počasi, sicer bi zaradi vrtoglavice in slabosti padli. Z Rezko sva ležali na golih tleh, pokriti z njeno odejo, ker je bilo v sobi premalo pogradov. Hrbet sem imela dolgo časa močno črn in vsak premik na trdih tleh je bil boleč. Najhujše pa so bile stenice. Videla sem jih prvič v življenju. Kako je vse peklo in srbelo! Potem pa še uši vseh vrst. Dnevno smo pobijale to golazen, drugi dan jo je bilo še več. Noči so bile najbolj strašne zaradi mrčesa in neprestanih nočnih obiskov pijanih oficirjev. Večkrat so pridrveli tudi po dvakrat v eni noči. Glavna v sobi, Silva, je morala raportirati, koliko nas je v sobi, itd., itd. Oni pa so se drli: ,,Kje imate svinje bele sedaj svojega škofa Rožmana, kje Rupnika, zakaj vas ne pridejo rešit?" Morali smo stati mirno. Upanja nismo izgubile. Zelo dosti smo molile, zlasti rožne vence in vse znane molitvice. Kot balzam na razbeljene rane je ob večerih priplaval v ta pekel mili glas zvona sv. Ane. Neko popoldne so izklicali tudi dvajsetletno dekle iz naše sobe. Bila je skupaj z mamo. Vsako popoldne so izklicali določeno število domobrancev za odvoz in nekaj deklet in mlajših žena. Mislim, da so klicali tiste, ki so imele med domobranci može ali brate. To se je nadaljevalo več tednov. Ko smo tisti večer prišle od večerje, je mama odpeljane hčerke opazila copate pod pogradom. Pričela je razbijati po zaklenjenih vratih. Čez dalj časa je stražar odprl in se zadrl, kaj je. Rekla je: ,,Hčerka je pozabila vzeti s seboj copate." Odgovoril je: ,,Nocoj ji bo še dovolj vroče brez copat," in zaklenil vrata. Vse smo se nemo spogledale. Iz naše sobe potem ni bila nobena več odpeljana. Ne vem, kako so se pisale sotrpinke, ena vem, da se je pisala Prijatelj Marija, dve sta se pisali Maček (sestri), Rezka, Silva, ki je bila vodja naše sobe, Vida, ki nam je večer za večerom zapela: ,,Mati piše pismo belo, sin, si živ? Ne pišeš nič ... " Vse sledi so se izgubile, le Marijo Prijateljevo sem našla po osamosvojitvi Slovenije po naslovu, ki mi ga je napisala na svojo fotografijo s posvetilom: „Spominjaj se včasih, kako sva delili skupno usodo v Teharjih b. 4, soba štev. 43. 15.VI.45. Zamostec 24 pri Sodražici." Ob prvi spominski slovesnosti v Teharjih sva se prvič srečali. (Konec prihodnjič) BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA # Naj pojeta duša in srce vse življenje zmagoslavno Vstajenje! Zveza .slovenskih mater in žena SLOVENSKI DOM carapachay želi vsem rojakom blagoslovliene velikonočne praznike slovenski dom v san Martinu želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovliene praznike Kristusovega vstaienia Društvo Slovenska pristava želi vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike Kristus je vstal, aleluja! Zarja velikonočnega jutra nas združuje v veselju vstalega Kristusa. Vesele praznike! SLOMŠkOV dom ter vas pričakuje k velikonočni sv. maši, po kateri bo skupni zajtrk. Jezus Kristus je vstal od mrtvih, vstali bomo tudi mi! Vera v to resnico je podlaga našemu upanju in pogumnemu pričakovanju prihodnosti. To želimo vsem rojakom v Argentini! DUŠNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO VINCENCIJEVA KONFERENCA Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljene velikonočne praznike Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča Mladini ter vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Mladinski organizaciji SDO-SFZ ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NO» Društvo Slovenska vas Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Bog daj, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda! Slovenska demokratska stranka Odbor Argentina VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU ŽELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI VESETE VETIKONOrNE PRAZNIKE Naj vstali Kristus prebudi vsa lepa in plemenita dejanja, dobroto, upanje, napolni naj srca z radostjo, mirom in ljubeznijo! Jezus je vstal in nas ljubi! Veselo in blagoslovljeno Alelujo Vam iskreno zeli Naš dom San Justo Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni 23. marca ob 8,00 uri k sveti masi v Sanhuski stolnici, nato pa na Velikonočno akademijo in skupni zajtrk v Nas dom v San Justo. Veselo Veliko noč vsem Slovencem zeli tDf"igön1"i Usnjeni čevlji in suknje Florida 146 - Buenos Aires San Jose 416 esq. Av. Belgrano - Buenos Aires Vesele velikonočne praznike želi CASACONDE AÜTOSERVICIO WAYORISTA INTEGRAL Vesele velikonočne praznike zeli dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638 Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure Vesele velikonočne praznike vam zeli MARJANA POZNIČ odvetnica - prevajalka Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar Luvik S.A. (brata Klemenčič) Trgovina z jestvinami na debelo želi blagoslovljene velikonočne praznike Tel.: 4660-2363/0598 Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi Tiskarna Vilko d. z o. z. Tisk kakovostnih brošur, vizitk, map. Grafično oblikovanje Novi naslov: California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires Tel.: 4301-5040 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar Blagoslovljene velikonočne praznike PELME Instalaciones Splošno strugarstvo; dolžinska zmogljivost: 5000 mm, največji možni premer: 1300 mm. Najrazličnejše oprave za varjenje. Popravila in izdelovanje vzorcev po načrtu za vseh vrst industrijo. Tehnična sekcija. Izdelovanje načrtov. Vzorci in načrti. Calle 1133 N° 2622 (Ex Almeyra 518) - Villa Libertad SAN MARTIN - Tel. 4750-5469 Slovenski srednješolski tečaj Ravn. Marka Bajuka želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, ^^ zamejstvu in po svetu doživete praznike Gospodovega vstajenja Zelezobeton Vesele velikonočne praznike Vam želi inž. Tone Kastelic Cel.: 15-6507-5549 / Tel./Fax: 4753-5596 Blagoslovljene velikonočne praznike v v • »I vosči vsem rojakom BAJDA s.Ki. parketi www.bajda.com.ar n kuh'na J amobl j i1ül ■ . ■ ■ -3? djj^sn. t In-jtiNK ^ ■■ J Želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike! Catrilo 582 „B" - B1752EMB Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel.: 155-162-5366 e-mail: kuhna_amoblamientos@yahoo.com.ar ORGANIZACION ESLOVENA Nepremičnine Želi vsem Slovencem blagoslovljeno veliko noč H. Yrigoyen 2946 - (1754) San Justo - Tel.: 4651-5885 Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere^ Blagoslovljene velikonočne praznike želi TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJ^A S.A. PARQUE INDUSTRIAL DEL PILAR Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi tallGrescrovarasa CORTE EN GUILLOTINA, CORTE LASER, PUNZONADO CNC Y PLEGADO DE CHAPAS Juan s. Bach 3818 B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 Fax: 4694-6677 Vsem rojakom zeli vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Florida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina ,,VSE KAR IMAMO RADI VAM PRODAMO" ELECTRO ADER de Francisco Jarc Želi vsem cenjenim odjemalcem in rojakom blagoslovljeno Veliko noč SPLOŠNI ELEKTRIČNI MATERIAL ZA INDUSTRIJO IN DOM Av. Ader 3320 - B1606DUZ Munro - Pcia. Buenos Aires Tel./Fax: 54-11-4766-8947 / Tel.: 54-11-4766-2365 E-mail: electroader@arnet.com.ar in electroader@hotmail.com Vesele in blagoslovljenje velikonočne praznike želi vsem rojakom GABER MADERAS de Marjan Petkovsek Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756 Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja žele vsem rojakom INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar Blagoslovljene velikonočne praznike želijo vsem Slovencem po svetu in domovini o - in sinovi Izdelava kuhinjskih oprem Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel./Fax: 4454-9329 / 4655-4070 E-mail: pregeljamoblamientos@yahoo.com.ar Želi vsem srečne ter blagoslovljene velikonočne praznike JAKOS Av. Rivadavia 13408 // M. Lascano 353 E-mail: tallerjakos@speedy.com.ar Ramos Mej^a - Buenos Aires, Argentina Vesele velikonočne praznike želi Slovenska kulturna akcija vsem Slovencem v Argentini, domovini in po svetu. Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fuUzero.com.ar Cnel. Ramon L. Falcon 5506 - Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel.: 4635-2599 Zeli vsem Slovencem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! Grupo Ramos S.A, Parque industrial Pilar Zeli vsem rojakom v Argentini, v domovini in po svetu vesele in blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja Rojakom v Argentini in po svetu želi blagoslovljeno veliko noč! PUERTAS Y VENTANAS V "rj; Vesele velikonočne praznike vam zeli Marcos Mrfe Productor - Asesor de Seguros Administracion de Riesgos Alvarez Jonte 148 - B1712LEB Castelar - Buenos Aires Tel./fax: 4623.2932 - Tel.: 4377.5381 -semele@uolsinectis.com.ar 1 1 1 Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike želi FRANCI RESNIK Zinguer^a standard y a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com Ani Rode želi vsem rojakom veselo veliko noč / ■ ^ in sporoča, da po naročili nudi drobno pecivo, torte, potice in kremine rezine - Tel.: 4655-4422 ^ 1 1 VELIKONOČNO VOŠČILO MISIJONARJA PETRA OPEKE IN NJEGOVIH SODELAVCEV Boga najbolje in najhitreje spoznaš med reveži in med ljudmi v stiski ter med tistimi, ki so brez vsakih pravic. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri božični kampanji za nakup KRUHA. Razdelili smo deset tisoč kosov kruha. Zarja velikonočnega jutra nas združuje v veselju vstalega Kristusa! Vsi iz Akamasoe želimo vesele in blagoslovljene praznike Vstajenja! Misijonar Peter Opeka in sodelavci Velikonočne misli naših škofov ,,Velika noč odgovarja na temeljno človekovo vprašanje o nujnosti trpljenja in smrti", je v svoji velikonočni poslanici zapisal ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. „Ustvarjeni smo za večno življenje, vendar je do njega mogoče priti samo po ovinku velikega petka," je zapisal nadškof. „Kristus je blizu trpečim in ljudem v stiski", je spomnil. „Čeprav bi ljudje radi živeli čim bolj polno življenje, se neprestano soočajo z ovirami, trpljenjem in smrtjo. Evharistični zakonitosti, po kateri mora vedno nekaj umreti, da drugo lahko živi, je podvržen tudi človek, čeprav jo težko dojame in še težje sprejme," je zapisal. Velikonočna skrivnost je v tem, da je Jezus ,,kot najdragocenejše Božje seme moral biti vržen v zemljo človeškega greha, hudobije in trpljenja," da bo nad ljudmi vseh časov izrečena Božja sodba odpuščanja. ,,Že v smrti tega semena je zagotovilo novega upanja in življenja," je dodal. Kristusovo odrešenje prihaja iz brezmejne ljubezni, s katero je sprejel trpljenje in smrt in se popolnoma daroval za nas, je spomnil msgr. Uran. ,,Te ljubezni ni mogoče ubiti ali je izničiti, ker je večna, ker je Življenje samo," je Uran pozval k sprejetju Jezusove resnice. Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger je v svoji posla- _ nici zapisal, da je osrednje c. . sporočilo velike noči Kristu- rv- sovo vstajenje od mrtvih. ': ^ Velika noč je v tem smislu ,,prvi dan novega stvarstva," saj je vstajenje „največji ,, korak v prihodnost". Velika , ^ ^ noč hkrati pomeni resnični dogodek, ki ovrednoti vsak kristjanov dan, je dodal msgr. Kramberger. Slovenski škofje so v velikonočnem voščilu zapisali, da se sporočilo velike noči glasi: Kjer človek sam ne more več, tam se razodene Božja moč. Vsem sobratom Maksim Gaspari: velikonočna procesija duhovnikom in redovnikom, redovnicam, vernikom, rojakom po svetu, še posebej pa vsem bolnikom in trpečim želijo blagoslovljene velikonočne praznike. Iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference, so slovenski škofje navajali Sveto pismo: ,,Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob," so se spraševale žene, ko so hitele tisti ,,prvi dan tedna" navsezgodaj k Jezusovemu grobu. Toda presenečenje! Kamen je bil odvaljen, pečati odtrgani, stražarji so se razbežali. Grob je bil prazen in mladenič v belem oblačilu je rekel: ,,Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel. Poglejte kraj, kamor so ga položili." ,,Vstal je in živi!" To je velikonočna novica, ki jo Cerkev oznanja že 2000 let in jo obhaja z največjo slovesnostjo, so zapisali škofje. ,,To je resnica, ki daje vsebino naši veri in življenju. To je govorica odval-jenega kamna, odtrganih pečatov in praznega groba." ,,Če se ozremo po sedanjosti, zagledamo veliko kamnov, za katerimi je pokopano vsako upanje. V vsakdanjem življenju znamo na mnogo načinov zavaliti kamen in ga zapečatiti z izjavo: 'Ne gre več! Ne morem več! Nič se ne da narediti! Ni več rešitve. Ni mogoče pozabiti! Ne morem odpustiti ... ' To so kamni razočaranja, obupa in krivic, to so kamni sovraštva, nasilja, vojne in krvi. Kako veliki in težki so kamni brezbrižnosti, sodobnega liberalizma, naveličanosti, nevere ... Kdo nam jih bo odvalil?" se ■■ sprašujejo škofje. ,,Velikonočno veselje naj odmeva v Cerkvi na Slovenskem, v našem osebnem, družinskem in občest-venem življenju. Veselje naj pričuje, da smo kristjani ne le za veliko noč, marveč velikonočni kristjani vedno in povsod," so končno v velikonočnem voščilu zapisali slovenski škofje. Gospodovo vstajenje Veliko noč naznanjajo zvonovi nam v tujini. Gospod je vstal - sporočajo po križu, bolečini. Zdaj živ je, ne umrje več, vstajenja se raduje; moč je izgubil smrti meč ob spevu aleluje. Mladina, vstani tudi ti, zapusti temna pota; le v Jezusu ti luč žari ljubezni in dobrota. Z Marijo radostno praznuj Gospodovo vstajenje; svobode večne se raduj, žari ti odrešenje! Gregor Mali Koncert v Bruslju V bruseljski palači lepih umetnosti je bil koncert orkestra Slovenske filharmonije, ob 100. obletnici filharmonije ter kot uradna slovesnost predsedstva. Koncert je bil uvod v spomladanski Evropski svet, ki mu je v četrtek in petek predsedoval premier Janez Janša, ki se je s številnimi ministri tudi udeležil koncerta. Orkester je pod vodstvom maestra Georgea Pehlivaniana izvedel 2. simfonijo Gustava Mahlerja Vstajenje. Skladatelj je svojo umetniško pot začel prav v Ljubljani kot dirigent takratnega Stanovskega gledališča. Kot so sporočili iz Slovenske filharmonije, poleg orkestra Slovenske filharmonije nastopajo še Slovenski komorni zbor ter Zbor Consortium musicum. Solistki koncerta bosta sopranistka Sabina Cvilak in mezzosopranistka Bernarda Fink. Glas Finkove, ki se je rodila slovenskim staršem v argentinskemu Buenos Airesu in ki je leta 2002 prejela eno od nagrad Prešernovega sklada za solistični delež v Božičnem oratoriju Johanna Sebastiana Bacha v Ljubljani in koncertov Isaaca Poscha, pa so v bruseljski palači lepih umetnosti označili za ,,enega najboljših mezzosopranov današnjega časa". Slovesnosti so se poleg premiera Janše udeležili še ministri - za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, za finance Andrej Bajuk, za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman ter za razvoj Žiga Turk. Omenjeni ministri so tudi sodelovali na vrhu EU, poleg njih pa sta na koncert prišla še minister za kulturo Vasko Simoniti in evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik. Osrednji simfonični orkester Slovenske filharmonije je pod imenom Academia Philharmonicorum začel delovati že leta 1701 in postal tretja poklicna filharmonična družba v takratni Evropi. Ob nedavnem koncertu orkestra v okviru uradnega programa glasbenega sejma MIDEM v Cannesu je umetniški direktor prireditve orkester označil kot „najbolje varovano skrivnost glasbene Evrope". VTISI IZ SLOVENIJE Globalizacija črnega humorja V prejšnji številki smo brali mnenje bralca Dela, ki si je mislil hrvaško veselje ob gledanju zemljevida londonskega The Suna. Tam so kot prvo severno sosedo Hrvaške vpisali Avstrijo, Slovenije pa sploh ni. Z Avstrijo pa Hrvaška ne meji, ,,razen če se ne bodo počasi, meter za metrom, pregrizli do avstrijske meje. Tako kot to delajo na Dragonji, pa v Prekmurju ...", pravi bralec. To je črni humor, ki se pojavi na podoben način v podobnih situacijah po svetu. Spomnim se časov ar-gentinsko-čilske napetosti in predvsem čilskih hotenj, zahtev in prilaščanja ozemlja, ki naj bi pripadal Argentini. Takrat se je debata večkrat končala s podobnim humorjem: ,,Ja, Čile lahko zahteva to in ono in tretje, a mi se ne pustimo: Bah^a Blanca je naša, argentinska!" V prejšnjem tednu sem bral nekaj podobnega, a to pot so bili tarča Srbi. Zgodba je taka: V novi državi Kosovo je tamkajšnji Albanec naredil naslednjo ponudbo tamkajšnjemu Srbu: - Ej, Srb, koliko zahtevaš za svojo hišo? - Dva kilograma zlata, da si kupim vilo v Beogra- du. Albanec se čez čas vrne in izroči zlato Srbu: - Tukaj imaš štiri kilograme zlata! Srb se začudi: - Zakaj pa štiri, saj je cena bila dva kilograma zlata? In Albanec mu odgovori: - Naredi mi uslugo: s štirimi kilogrami zlata si kupi vilo v Ljubljani, da te mi ne bo treba dvakrat seliti. Upajmo, da se štos (= hec) v nobenem slučaju ne bi uresničil ... GB KRATKA ZGODOVINA Argentinske predsedniške volitve NACE FRANČIČ Leta 2010 bo Argentina praznovala svoj 200 letni rojstni dan. Skozi desetletja so v tej deželi trajali boji med unitaristi in federalisti (civilne vojne) in končno je leta 1853stopila v veljavo moderna državna ustava, ki je med drugim odprla vrata evropski inmigraciji, ki je poselila obširno pampo in njena mesta. Potomci inmigrantov so na začetku 20. stoletja zahtevali udeležbo v argentinskem političnem življenju, ki so ga obvladovale argentinske patricijske družine v Buenos Airesu in glavnih mest argentinskih provinc. Proti koncu 19. stoletja je Leandro N. Alem ustanovil radikalno politično stranko, ki je med drugim zahtevala nov volilni zakon. Ta je predvideval udeležbo vseh državljanov od 18. leta starosti naprej (žene so bile izključene v novem volilnem zakonu). Parlament ga je izglasoval leta 1912. Leta 1916, je bil izvoljen za predsednika Republike Argentine radikal H. Irigoyen. Nasledil ga je, tudi radikal, M. T. de Alvear. Irigoyen je bil nato izvoljen za drugo dobo, a ostareli predsednik je nastopil vlado v času svetovne gospodarske krize, ki je tudi Argentino močno prizadela. Splošno nezadovoljstvo je dovedlo do prvega državnega udara septembra 1930. Odslej so vojaki pogosto posegali v politično življenje, vse tja do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Buenos Aires je postal glavno mesto Argentine leta 1880. Poleg tega je najvažnejše pristanišče s carinarnico, ki je neusahljiv vir mastnih dohodkov. Prav zato je še danes močno veljaven rek, ki se glasi: ,,Bog je prisoten vsepovsod, a uraduje samo v Buenos Airesu". To pomeni, da so ostale province odvisne od denarja, ki ga dobe v večji meri od zvezne vlade, če se tej politično podredijo. Leta 1946 je stopil v ,,Rosado" od ljudstva izvoljeni Juan D. Peron. V njegovi drugi predsedniški dobi, so ga septembra 1955 strmoglavili vojaki (Revolucion Liber-tadora). Zaradi velike popularnosti, ki sta jo uživala Peron in njegova druga žena Evita, ga Argentinci niso mogli pozabiti. Zato so ga po njegovi vrnitvi leta 1973, tretjič izvolili za predsednika države, njegovo tretjo ženo Isabelito pa za podpredsednico. Prav tedaj je bila levičarska gverila v velikem razmahu. Prvega julija 74 je ostareli in bolni gen. Peron umrl. Nasledila ga je Isabelita, ki pa ni bila kos napadalni gverili, ki je zanetila državljansko vojno (današnji oblastniki to vojno zanikajo). 24. marca 1976 so vojaki izvedli udar in poslali predsednico na „počitnice". Glavni cilj vojakov je bil uničiti gverilo, kar so tudi dosegli z odobravanjem večine argentinskega naroda. Nesrečna malvinska vojna leta 1982 je pomenila tudi konec vojaških vlad. Od do tedanjih 50 argentinskih predsednikov, so bili od ljudstva izvoljeni samo trije vojaki: gen. Julio A. Roca, gen. Pedro A. Justo in gen. Juan D. Peron. Trije argentinski predsedniki so umrli v dobi svojih mandatov: Quintana, Saenz Pena in Peron. Leta 1983 se je začelo pisati novo obdobje argentinske zgodovine. Vrnila se je demokracija, ki jo Argentinci tako radi poudarjajo in bo letos stara 25 let. V teh letih so se zvrstili v ,,Rosadi": Alfons^n, Menem in de la Rua, ta zadnji je decembra 2001, zaradi hudih nemirov v deželi, razglasil obsedno stanje, a tudi ta izredni ukrep ni mogel pogasiti požara. Da bi rešil zdravo kožo, se je iz ,,Rosade" s helikopterjem dvignil v nebo, kot svetopisemski Elija ... De la Rui so sledili v vladni palači predsedniki, ki so bili po večini muhe enodnevnice. Končno je stopil za krmilo države E. Duhalde, ki se je proglasil za največjega gasilca v vsej zgodovini Argentine. Leta 2003, je Duhalde mrzlično iskal svojega naslednika in storil vse, da bi preprečil Menemu priti tretjič v ,,Rosado". Tako so kandidirali kar trije peronistični predstavniki: C. Menem, A. Rodriguez Saa in N. Kirchner. V prvem krogu je zmagal Menem, a bi se moral predstaviti v drugem krogu, kar pa ni storil. Zato je bil izvoljen za predsednika Kirchner s podporo Duhal-dejevih volivcev, prav nič hvaležen svojemu velikemu dobrotniku. Oktobra 2007 je Kirchner zaključil svoj mandat in že prej izbral za naslednico svojo ženo Kristino Fernandez. Ta je 28. oktobra prepričljivo zmagala v prvem krogu. Zakonca Kirchner sta v mladih letih aktivno sodelovala v levem krilu peroniz-ma, na kar sta oba zelo ponosna. Na političnih shodih zakoncev Kirchner so vedno, sedeče v prvih vrstah, prisotne žene z belimi rutami. Prisotni so tudi pevci in glasbeniki, ki ta srečanja popestrijo s pesmimi, ki pozivajo na maščevanje poražencev iz 70 let. Smatrajo se za poklicane, da nam govore o človekovem dostojanstvu in njegovih pravicah. ,,In svet se vrti naprej!". NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST Slovenija je lani po prvi oceni zabeležila 6,1-odstotno gospodarsko rast. ,,Leto 2007 je bilo v gospodarskem smislu izjemno uspešno. Gospodarska rast je bila najvišja v samostojni Sloveniji, torej v obdobju po letu 1991," so povedali v državnem statističnem uradu. Ekonomisti za tekoče leto napovedujejo gospodarsko rast v višini štiri do pet odstotkov, obenem pa pričakujejo umirjanje rasti inflacije. Finančni minister in predsednik NSi Andrej Bajuk pa je dejal, da Slovenija še nikoli ni imela tako visoke gospodarske rasti kot preteklo leto. Ob tem je kljub znakom umiritve rasti dejal, da je gospodarska klima pozitivna in da ni razlogov za skrbi. Gospodarsko aktivnost naj bi narekovala izvoz in investicije, v letu 2009 pa le še izvoz, ocenjuje Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete v publikaciji Gospodarska gibanja. Po ocenah inštituta naj bi se letos gospodarska rast v Sloveniji znižala na okoli 4,8 odstotka, še bolj pa prihodnje leto, ko naj bi dosegla 4,3 odstotka. NOVO VODSTVO Novi predsednik najstarejšega slovenskega znanstvenega in kulturnega društva Slovenska matica je postal umetnostni zgodovinar Milček Komelj, ki je na predsedniškem mestu nasledil Jožo Mahniča. Novi predsednik je bil pred kratkim imenovan v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti. VELIKA ZBOROVSKO TEKMOVANJE TUDI V MARIBORU Zveza tekmovanj za veliko nagrado (Grand Prix) Evrope v zborovskem petju je v soboto v Debrecenu na Madžarskem med svoje člane sprejela mednarodno zborovsko tekmovanje v Mariboru. Odločitev je bila sprejeta v času letošnjega tekmovanja za to nagrado. PO SVETU TIBET Kitajske oblasti so tibetanske protestnike pozvale, naj se takoj predajo v ponedeljek 17. t. m.. Obenem vztrajajo, da pri obvladovanju nemirov, ki so v tibetanski prestolnici Lasa izbruhnili konec tedna, niso uporabile smrtonosne sile. Podatki o številu žrtev v protestih proti kitajskim oblastem, ki so se sprevrgli v nasilne nemire, se sicer razlikujejo. Tibetanska vlada v izgnanstvu je sporočila, da je življenje izgubilo najmanj sto ljudi, kitajske oblasti pa trdijo, da je bilo ubitih 13 ljudi in da so za to krivi protestniki. Predstavniki tujih držav medtem pozivajo k nenasilnemu reševanju nemirov, ob vsem tem pa se v javnosti že pojavljajo ugibanja o morebitnem bojkotiranju olimpijskih iger v Pekingu. CHENEY V IRAKU Ameriški podpredsednik Dick Cheney je ob začetku turneje po Bližnjem vzhodu nenapovedano prispel v Irak. Povedal je, da ga je ameriški predsednik George Bush napotil na obisk, da se iraškim voditeljem zahvali za prizadevanja popeljati državo k demokraciji. Ob tem je dodal, da je ameriška podpora tej državi neomajna. KOSOVO Evropska komisija je danes izrazila ,,zaskrbljenost" zaradi razmer v Kosovski Mitrovici, kjer je bilo v spopadih med kosovskimi Srbi, ki so zasedli poslopje tamkajšnjega sodišča, in pripadniki mednarodnih policijskih sil v okviru misije Unmik ranjenih več ljudi. ,,Vse strani morajo sodelovati pri oblikovanju večetničnega Kosova, ki bo temeljilo na načelih pravne države in spoštovanju demokracije," je dejal tiskovni predstavnik komisije Amadeu Altafaj. Namestnica predsednika največje hrvaške opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP), Zeljka Antu-noviž je konec tedna odstopila s položaja. Kot je pojasnila, so razlog za takšno odločitev neurejeni odnosi znotraj SDP in pomanjkanje nedvomne strategije stranke za prihodnost, ki so se nakopičili po lanskih parlamentarnih volitvah. AMERIŠKO PRISLUŠKOVANJE Predstavniški dom ameriškega kongresa se je v četrtek, 13. marca prvič po 25 letih sešel na zaprti seji. Razpravljali so o spornem zakonu o prisluškovanju. Zaprto sejo so zahtevali republikanci, ker so želeli „odkrito razpravo". Ameriški predsednik George Bush pa je že napovedal, da bo vložil veto na omenjeni zakon, ker po njegovem spodkopava nacionalno varnost. Ta sicer predvideva imuniteto pred morebitnim novim kazenskim pregonom za telekomunikacijska podjetja, ki so sodelovala z vlado pri prisluškovanju po terorističnih napadih 11. septembra 2001, vendar pa ne predvideva imunitete za že preteklo obdobje. UKRAJINA IN PLIN Ukrajini je uspelo v sporu z Rusijo uveljaviti svoje zahteve, da v bodoče kupuje zemeljski plin brez posrednikov neposredno od Moskve. Kot je znano, je Rusija v začetku marca svoji sosedi zaradi neporavnanih računov ŠPORTNI DNEVI V OKVIRU SLOVENSKEGA DNEVA Preteklo soboto in nedeljo so se nadaljevali športni dnevi. Prvi dan je bil v farni dvorani v San Justo turnir v namiznem tenisu med štirimi moštvi, ki nastopajo na teh športnih dnevih. ... Igre same so bile kljub pomanjkljivi razsvetljavi zelo zanimive, nekatere celo napete. Precejšnja presenečenja so pripravili posamezniki, ki so prekrižali račune nasprotnikom, velikim favoritom. ... V nedeljo popoldne pa so se nadaljevali športni dnevi na igrišču v Don Boscu z dvema nogometnima tekmama. B. BUENOS AIRES Osebne novice Poroka. V župni cerkvi v San Martinu se je poročil g. Anton Stražišar z gdč. Ano Mikuž. Poročne obrede je opravil g. duh. svetnik Karel Škulj. Čestitamo. Družinska sreča. V družini g. Karla in Filipine Medved se je rodil sin, ki je pri krstu dobil ime Edvard Karel. Družino g. Janeza in Ane Dimnik je pa razveselila hčerka Marta Karolina. Srečnim staršem naše čestitke. LANUS Občni zbor društva Slovenska vas Prejšnjo nedeljo so se lanuški vaščani zbrali na 5. redni letni občni zbor svojega društva. ... Občni zbor je pričel predsednik g. Ignacij Glinšek. ^ Poročila odbornikov so bila predhodno natisnjena v časopisu „Slovenska Vas", zaradi česar je njih čitanje odpadlo in se je takoj po razpravi o njih, lahko nadaljevalo z dnevnim redom. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni. Predsednik Jože Campa, podpredsednik Ignacij Glinšek, tajnik Maks Jan, blagajnik Jože Rome, gospodar Janez Zgonc, kulturni referent Slavko Reven, knjižničar Tone Zajec, odborniki: Janez Lužovec, Ludvik Šmalc, Rudolf Rozina in Lojze Crnak; nadzorni odbor: Vinko Bokalič, Franc Vilfan in Stane Jemec; razsodišče: Virant, Franc Jemec in Gerkman. Vsak teden ena ROŽA NA VRTU ZELENEM CVETE ... Roža na vrtu zelenem cvete pride tja k roži veselo dekle, rože si zaželi, rožici govori: ,,Pojdi, ah pojdi z menoj!" Žalostno roža povesi glavo, dekle utrga cvet z mehko roko, v dom ga ponese svoj: ,,Tu mi vonj sladki tvoj večno oznanjaj pomlad!" Pa je na oknu cvetela pomlad, pa je otožno kril rožico jad, roža cvetela je, roža zvenela je, deklica toči solze. Svobodna Slovenija, 20. marca 1958 - št. 12 RESUMEN DE ESTA EDICION za več dni postopoma do 50 odstotkov zmanjšala dobavo plina. Kijev bo svoje dolgove, poravnal po zahtevani ceni. VIZUMI Estonija in Latvija sta danes z ZDA podpisale memorandum, ki naj bi omogočil odpravo vizumov za potovanja svojih državljanov v ZDA. Estonija in Latvija sta za Češko tretji članici unije, ki je sklenila takšen dogovor z Washing-tonom, in to kljub pozivu Bruslja članicam povezave, naj ne sklepajo enostranskih dogovorov z ZDA g ede vizumov. SEMANA SANTA Esta Semana es la mas importante en la vida de los cristianos, ya que reflexionamos sobre los misterios de la pasion y muerte de Jesucristo y su asuncion a los cielos. La colectividad eslovena esta estrechamente vinculada con la religion catolica y mantiene la fe y las tradiciones de sus ancestros en tierra natal. El miercoles de ceniza dio comienzo al tiempo de Cuaresma^ El domingo de Ramos, en todas las misas eslovenas, se bendijeron las ramas de olivos y las "butarice". Algunos centros eslovenos organi-zaron ya el V^a Crusis para meditar en familia la pasion de Cristo. En la iglesia Mar^a Auxiliadora, se recordara el Jueves Santo la ultima cena de Jesus con sus apostoles; el Viernes Santo la Pasion de Nuestro Senor; y el Sabado de Gloria - d^a en que paso de la muerte a la Resurreccion. Durante el d^a sabado las familias llevaran a bendecir los alimentos - la potica (simboliza la corona de espinas), el jamon (el cuerpo de Cristo), la ra^z picante (los clavos de la cruz), los huevos pintados de color rojo (la sangre de Cristo). El domingo de Pascuas, en todas las misas eslovenas se celebrara el triunfo de Jesus sobre la muerte. En varios centros formaran parte del desayuno algunos de los alimentos bendecidos. jA todos nuestros queridos lectores les deseamos feliz Pascua de Resurreccion! INICIAN LAS CAMPANAS POL^TICAS La mayor^a de los partidos pol^ticos en Eslovenia se estan preparando para las elecciones parlamentarias en otono de este ano. Desde el gobernante partido democrata esloveno (SDS) afirmaron que no iniciaran la campana hasta el final de la presidencia eslovena en la UE. Los candidatos del partido democrata popular (LDS) se estan postulando para formar parte de la lista; en marzo, presentaran el programa. El partido del ministro Bajuk, Nueva Eslovenia (NSi) remarcara en su campana la re-sponsabilidad social y la solidaridad. El partido pol^tico Zares esta mas abocado a la tarea de conformar su propio programa pol^tico que a la campana. Los social-democra-tas (SD, Borut Pahor) ya delinearon su programa y lo pondran en discusion; para junio tendran el proyecto definitivo. Las candidaturas ya fueron propuestas. El partido nacional esloveno (SNS) de Jelinčič, evalua las candidaturas; no preparan un programa espec^fico, ya que presentan al recibido en el congreso. Desde el partido popular esloveno (SLS) se preparan para las elecciones con encuentros con los delegados de las regiones del propio partido. El nuevo partido Lipa conf^a en que los electores estaran atentos a los contenidos y no solo a los nombres. El partido de los jubilados (DeSUS) recien se reunira en abril para acordar los pasos a seguir. (Pag.2) LA ALEGR^A NO TIENE FIN El pasado 9 de marzo se inicio el ciclo lectivo de los cursos de idioma esloveno en el Centro esloveno de la ciudad de Buenos Aires. Todas las familias se reunieron el domingo en la capilla Mar^a Auxiliadora para pedirle a Dios que bendiga los cursos que comenzaron a dictar sus clases el 15 de marzo. Tras una corta pausa, siguio la tarde con el acto de los alumnos de los cursos que llevan el nombre de Anton Martin Slomšek y France Balantič. Los primeros le regalaron al publico seis canciones. Los segundos, presentaron un cuento corto con moraleja incluida, en el escenario. Entre las canciones y la represen-tacion, se proyectaron las fotos del viaje que realizaron los chicos a Cordoba, en enero pasado. jBuen comienzo de clases! (Pag. 3) INVITACIÖN Con motivo de la presidencia de la Union Europea, el embajador de la Republica de Eslovenia, prof. Agust^n Vivod, tiene el honor de invitar a todos los eslovenos, sus descendientes y amigos argentinos al concierto de musica clasica y tradicional eslovena interpretada por la Camerata Bariloche, el solista Marcos Fink y el coro esloveno de San Justo, en el Teatro Coliseo, Marcelo T. de Alvear 1125, Buenos Aires, el jueves 3 de abril a las 20 horas. Las entradas son gratuitas y pueden adquirirse en las sedes de las asociaciones eslovenas y en la embajada de la Republica de Eslovenia. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Lojzka Frančič Berdenova, Vladimir Kos, Marko Vombergar, Neda Vesel Dolenc, Marko Kremžar in Nace Frančič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O