Poštnlna platana v co'ovinL Uto LXI. ittv. 18. V LjuUHanl, u soboto 21. lonuuln 19ZB. Gena Din r Izhaja vsak dan popoldoe, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit & 2~— Din, do tOO vrst 2J>0 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. >S1ovenski Narođ< velja letno v Jugoslaviji 240,— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica Si. 5, prltličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova oilca St 5, L nadstropie. — Telefon 2034. Odločitev se bliža ... G, Vukičević mrzlično išče izhoda iz nevzdržnega položaja, — Posvetovanja na stanovanju dr. Marinkovića, — G. Vukičcvić zahtcva razčiščenje v demokratski stranki. — Beograd, 21. januarja. Akcija g. Ljube Davidoviča i:i ncdeljske manifestacije KinečkD-demokratske koalicije so do skrajnosti vznemirile vladne kro-ge. G. Vukieevic zadnje dni neprestano konferira s svojimi ožjimi prijatelji in mrzlično išče izhoda iz situacije, ki postaja zanj od dne do dne težja. V vladnih krogili priznavajo, da so ostali po-skusi razširiti viadno kombinacijo na Kmečko - demokratsko koalicijo brez-uspešni. Pogajanja, ki se vrše med g. Davidovičem. in Kmečko-demokratsko koalicijo na eni in z radikalnimi prvaki na drugi strani, pa dokazujejo, da je g. Davidovič odločen uresničiti svojo na-poved glede sestave koncentracijske vlade. Napoved g. Radića, da lahko pade vlada že na prvi prihodnji seji Narodne skupščine, potrjuie domnevo, da se bliža odločilni trenutek. Veliko pozornost vseh političnih krogov je vzbudil včerajšnji sestanek g. Vukičeviča z g. dr. MarinkoviČem. Ker je dr. Marinkovič* bolan, ga je včeraj popoldne posetil g. Vukičevič na njego-vem stanovanju in se z njim dolgo časa posvetoval. V poučenih krogih se zatr-iuje, da je g. Vukičevič pri tej priliki stavil dr. Marinkoviču ultimativno za-htevo, nai se pred sestankom Narodne skupščine razčisti odnošaje v demokratski stranki. Po tem sestanku st je vršila dolgotrajna konferenca demokratskih ministrov. Zvečer pa so se razši-rile vesti, da odpotuje g. Davidovič na manifestacijsko zborovanje v Zagreb. Vest o prepovedi zagrebških mani-festacij je izzvala tuđi v vladnih vrstah skrajno mučen vtis. ker je ta prepoved še bolj potrdila prepričanje, da stoji režim g. Vukičeviča na skrajno slabih no-gah. Poslanca gg. Pavle Radič in Juraj Demetrovič sta snoči v notranjem mi-nistrstvu vložila proti temu ukrepu energičen protest, naglašajoč. da Dome-ni ta prepoved izzivanje opozicije. Strah pred zagrebškimi manifestacijami Iz strahu pred obsodbo namerava klero-radikalski režim pre-povedati jutrišnje poulične manilestacije KDK- — Nova blamaža vlade. — Izjava g. Pribičevića, — Zagreb, 21. januarja. Včeraj se je raz-sirfJa po mestn vest, da naiserava zagreb-ški veliki župan dr. Stopar po aaročllu vlade prepovedat! poulične manifestacije o pri-ILki Jutrišnjcga zborovanja Kmečko - demokratske koalicije. Vest je izzvala v vrstab Kmečko - demokratske koalicije veliko ogorčenje, dosegla pa je baš nasprotni uspeh. Tekom današnjega dne so prijavile svojo udeležbo števllne oddaljene organizacije, kl bi sicer ne prišle na manifestacija sko zborovanje, da na ta način protestirajo proti režimu, ki hoče zatreti gibanje za izvedbo ravnopravnosti vseh pokrajin. — Beograd, 21. jan, O nameravani prepovedi nedeljskih maniiestacij Kmečko-de-mokratske koalicije v Zagrebu izve vaš poročevalec iz popolnoma zanesliivega vira da išče vlada moralne opore za ta svoj korak, za katerega si ne upa kratkomalo prevzeti odgovornosti. Da bi vnaprej omi-lila poražen vtis, ki ga bi brez dvoma iz-z-vala taka prepoved ne toliko v vrstah Kmečko - demokratske koalicije, marvec* v vladnih vrstah satnih, ker bi se tolmačil kot znak slabosti in bojazni pred Kmečko-demokratsko koalicijo, iščejo v notranjem mini-strstvu svoječasno brzojavno prepoved, ki jo je izda! g. Pribičević leta 1920. kot ta-kratni notranji minister slede manifestacij leda nje Hrvatske republikanske seljaške stranke. Jasno je, da pomeni sklicevanje na takratni odlok g. Pribičevića za vlado le veliko blamažo. Takrat je šio v Zagrebu za republikansko, proti državnemu in narod-nemu L-dinstvu naperjeno manifestacijo, vrhu tega pa je bila izdana prepoved na izrečen pritisk radikalov. Tokrat pa gre za manifestacijo za izvedbo osnovne ideje in temeljnih pogojev državnega i« narodnega eđinstva, to je gospodarske enakopravnosti, ki je zajamčena v ustavi. Gre torei za eminentno državotvorno manifestacijo, kl jo skuša vlada onemogočiti zgoli iz strahu pred njenlmi, za vlado poraznim! posledl-camt. — Zagreb, 21. januarja. Včerai so pose-tili novinarji s. St. Radića, ki ie samo iz-javil, da nastopa KDK pri vseh pogajanjih, Tazgovorih in kombinacijah kot enotna politična celina. Za tem so novinaru posetili Svetozarja Pribičeviča, ki iim je o svoiih razgovor ih s Stjepanom Radićem izjavil: Bil sem od pol 11. do 13. pri g. Radiću ter sva ob tej priliki drug drugega obve-stila o vesteh, informaciiah in \~tisih ter ugo tovila popolno identičnost naziranj. Razpravljala sva o sklepih, ki jih borno sprejeli na mtristiji plenarni seji poslanske-sa kluba Kmečko - demokratske koalicije ter o resoluciji, ki bo predložena nedeljski roanifestaci'ski skupštini. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o prepovedi manifestacije v neđdjo, je s. Pribičević odgovoril: To ni nič. Veliki župan g. Stopar nam tega tako ne more zabraniti. Prišli bodo vsl naši poslanci in bodo vodili posamezne skupine. Mi nismo ovce, ki bi flb bilo mogo-će tako lahko odgnatl. Na vprašanje, ali je opažati kako proti-akcijo demokratskih ministrov, je *. Pribičević iziavil; Doslej ni bilo opaziti kakšne akcije demokratskih ininistrov proti g. David oviću. Oni se še nišo izjavili. V torek se sestane demokratski klub, da zavzame svoje sta- Posvetovanja Kmetsko-demo-kratske koalicije — Zagreb, 21 januarja. Danes dopoldne ob 10.15 se je sestal poslanski klub Ktne-čko - demokratske koalicije v Seljaškem demu k posvetovaniu. Seje se u-deležujejo skoraj vsi poslanci HSS in SDS. izvzemši one. ki so ostali v Beogradu radi seje fi-nančnega odbora. Na dopoldansko seio no-vinarjem ni bil dovolien pristop. ker gre za interna taktična in politična vprašania. pač pa bodo lahko prisostvovali Dopoldan-skim razpravam o gospodarskem in splo-snem političnem položa'u. Na dopoldanski seii, ki sta H predsedo-vala meniaie se gg Pribičević in Radić, je uvodoma podal g. Radić poročilo o splo-šnem političnem položaju, nakar ie g Pri-bičević podrrvbno poročal o nainoveiSh do-godkih v BeogTadu in vsih razgovorih z g Davidovićem. Na to ie poda' poslanec dr. Sv. Popović poročilo o gospodarskem položaju, namesto odsotnega dT Kraiača pa bo poročal o proračunu g- St. Radić. Popoldne se bo vrSila debata o teh re-feratih ter bodo poedirri postanci obrazložili svoje mnenie O nosvetovanMh ho zvečer objavljen komunike. Jutri doooldne se vrš' ob 10. ve'iko manlfestacitskć zborovanje, po potrebi pa se. bodo popoldne na-daljevala posvetovania poslanskega kluba. Uspešna intervencija dr Žerjava - — Beograd, 21. januarja. Z ozirom na včerajšnji govor in kritiko poslanca g. dr Žerjava je namestnik finanČnegra ministra g. dr. Spaho danes predlagat nov amandman k finančnemu zakonu, ki upošteva zahteve g. dr. Zerjava glede povećanja števila urad nikov pri finančni delegaciji v Ljubljani, in sicer v prvi skupini na 6, v drugi in tretči pa na 23. Ravno tako se tuđi število davč-nih eksekutorjev poveča na 50, tako da je s tem preprecena nevarnost redukcij in orno-goČeno napredovanje starej§ih urad nikov. Zahtevi, da se omogoči provedba pisarniških urad nikov iz III. v II. kategorijo, finančni minister za enkrat ni ugodil, obljubil pa je, da bo to upošteval pri reviziji o razvrstitvi državnih uradnikov. Borzna poročila LJUBUANgRA BORZA Zagrebška borza danes ni poslovala. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V T>rostem prometu so notirali: Durtaj 801.25. Berlin 13.55, London 277^5, Newyork 56.78, Pariz 224, Praga 168.60. Curih 10.945. INOZEMSKE BOBZE. — Curih: Beograd 9.13> London 25.31, Newyork 519, Pariz 20.405, Milan 27.453, B»r»n 123.70, Praga 15.385, Dunaj 73.13. Nov udarec državnim uradnikom Da najde kritje za proračunski deficit, namerava vlada reducirati uradniške draginjske doklade za 15 do 20 odstolkov. — Protest dr. Žerjava v finančnem odboru. — Zasluge SLS. — Beograd, 21. januarja. Vlada se zadnje dni intenzivno bavi z vpraša-njem proracunskega deficita in išče na-Čina, da najde primerno kritje za vzpo-stvitev proračunskega ravnotežja. K temu jo sili v pni vrsti oštra, a objektivna k'ritika Kmečko-demokratr,ke koalicije v finančnem odboru, koje govor-niki dan za dnem razkrivajo veđiio huj-še primere razmetavana državnega premožerja v partizanske svrhe vladi-novcev. Iz strahu pred š? ostrejšo kritiko v plenumu Narodne skupščine in v pomanjkanju stvan:ih argumentov za svoje početje išče sedaj vlada kritje za v proračunu, izkazani deficit, da na ta način prikrile pravo stanje državnih fi-nanc in svojega slabega gospodarstva. Kakor izve vaš poročevalec od ugledne parlamentarne osebnosti iz najbližje okolice g. Vukičeviča, namerava vlada naiti krit'e za proračunski deficit na ta način, da bi se s t. aprilom 1 I. ponovno reducirale uradniške draginske doklade po-vprečno za 15 do 20 odstotkov. Ta vest je izzvala v vseh političnih krogih skrajno mučen vtis, v vrstah Krnečko-demokratske koalicije pa tem večje ogorčenje, ker je vladna većina ostala v finančnem odboru gluha za vse trezne in stvarne predloge opozicije, ki gredo za tem, da se postavi državno gospodarstvo na zdrave temelje. Samo zmanjšanje ogromnih dispozi* cijskih fondov, ki so namenjeni le v partizanske svrhe ut od katerh država ne bo imela nikakih koristi, bi omogo* čalo kritje deficita in uravnoteženje proračuna. Mesto tega pa pripravlja vlada nov udarec državnim nameščen« cem, kar gotovo ne bo prispevalo k izboljšanju državne uprave. Posl. g. dr. Žerjav je že na snočnji seji finančnega odbora proti tej naka* ni vlade najodiočnejše protestiral in opozarjal na nedog^edne posledice, ki jih mora roditi ta korak kleroradikaU skega režima. V vrstah Kmečko«des mokratske koalicije pa na^ašaio, da bo parlamentarna delegacija KDK napela vse sile, da zaščiti ogrožene interese uradništva in prepreci namero ponovs nega poslabšanja materijalnega polo? žaja državnih nameščencev. V istem času, ko se vrše po vsej državi protestna zborovanja železniške-ga osobja proti poslabšanju njegovega položaja in kratenju že pridobljenih pravic, v času, ko organizacije državnih uradnikov moledujejo po ministr-st\rih za izboljšanje uradniškega zakona in popravo storjenih krivic, priha::1 vest o novem hu-iern udarcu, ki ga pri pravlja klero - radikalski režim celo-kupnemu državnemu uslužbenstvu. Ni slučaj, da se vrši to ravno s strani v!a de, v kateri sedi tuđi SLS, ki ie s ten ponovno pokazala, da ima za državne nameščence doma le lepe besede, v Beogradu pa pridno pomaga plesti bic, da jih udari. Skrb in Ijubezen klerikal-cev do državnih uslužbencev se je v zadnjem času že ponovno pokazala v prav jasni luči Se nikdar ni bilo partizanstvo tako v modi kakor pod seda-njim režimom. SLS je uvedla strankar-stvo ćelo v ?odno uoravo Slovenije, kjcr se je vsaj doslej čuvala stroga objektnu ost. Državni uradniki še nišo p^zabili, da so bili klerikalci oni, ki so v finančnem zakonu za tekoče leto uzakonili povsem nezakantto redukcio draginj-skih d^klad »za poolavl'eflce«. Ne bodo noza^H. da so V«erika!ci sla^vali za to. da se zvaničnikoin in služUeil^m rvdvrar^eio že nridoHiene pravice in da se jih degradira na dnevničarje. Ne bodo požalili da se ie njihov položaj se vselej, kadar «o bili v vladi klerikalci po^labsal. Nameravana ponovna reduVc«*^ rf-a«Hniskih d klad in to kar ^a n^Hpi'«ii| 2o°«. te le kr^na vseea, **** ie SLS storila za državne urad-nike. Kakor je pokazala proračunska raz-prava v finančnem odboru, hoče klero-radikalski režim s 1. aprilom, ko stopi v veljavo novi proračun, postaviti na cesto na tisoče državnih nameščencev. Da ne bodo oni, ki še tokrat ne bodo vrženi na cesto, na bolišem, iih bo to-rej kleroradikalski režim občutno pri-škrnil pri draginjskih dokladah. Toda Toda SLS in njeni zavezniki se naj za-vedaio, da lo-k, če je prenapet, poći. Stari pregovor, ia »božji mlini meljejo počasi, a sigurno«, se je še vedno ures-ničil. Kako ^astopa' g. Jelačin interese slovenskih gospodarskih krogov V Ljubljani zagovarja oblastne davke, v Beogradu pa proti njim protestira. — Zbornica TOI v Ljubljani je postala klerikalna filijala. — Upravičeno ogorčenje gospodarskih krogov. V članku pod tem naslovom in za* glavjem: »Ljubljana 17. jamiarja» izra* ženi očitki napram meni kot predsed* niku Zbornice TOJ so neresnični in brez podlage. kar je razvidno iz slede* čega poteka dogodkov: Par dni pred sklicanjem ljubljanske oblastne skunščine v decembru 1027. sem imel priliko govoriti s predsedni* kom ljubiianskega odbora U. dr. Natla* čenom. Med drugim razgovorom mi je na tozadevno vprašanie povedal. kake davščine namerava uvesti oblastna skupščina za kritje primanikljaja v njenem proračunu. Ker me je vrsta in visina nameravanih davščin iznenadila, sem takoi izrazil svoje pomisleke in želio, da nai oblastni odbor zasltsi Zbornico TOT o nameravanib davšči* nah se pred izglasovanjem v plenumu skunščin. Po tem razgovoru je na mojo miču iativo Zbornica takoj stopila v stik s takratnim finančnim referentom ob? lastne skupščme g. prof Jarcem, nakar se je le*ta zglasil pri meni v Zbornici, kjer je vzel na znanje naše pomisleke glede tozadevnih davšein, in bil obve* ščen, da bo Zbornica podala k posa* meznim davščinam odklonilne. odnos« no izpreminjevalne izjave. To se je zgodilo s štirimi dopisi na predsedstvo ljubi ianskega oblastnega odbora z dne 16. decembra 1927. pod št. 15375*27— 15.378*27, in sicer glede oblastne takse a) na premog, b) na avromobile. c) na nočni obisk kavarn in Č) glede trošarin* ske doklade na opojne pijace. Da bi zbornica svoje stališče pod* kreoila. se je na mojo inicijativo vršila v Zbornici konferenca interesentov iz špirituozne stroke v navzočnosti gosp. profesorja Jarca. Na tej konferenci je Zbornica v soglasju s predstavnik^ pri* zadetih gospodarskih krogov gg. Niko* lo Novakovičem. Viktorjem Medenom, Petrom Stepičem in Karlom Bolaffio izjavila, da je proti diferenciranju ta* kse na vino in proti nameravanemu lOOodstotnemu povišicu državne troša* rine, ker bi že tretjina poviška sigurno krila v proračunu predviđeni znesek. Posebno važnost so polagali interesen* ti na odgovarjajočo sestavo pravilnika za pobiranje nameravane trošarinske doklade, da se tako prepreci obdavče* nje trgovskega prometa in nepotrebne šikane v trgovskem poslovanju. Ob* lastni odbor je tej želji u^odil in flosp. prof. Jare ie skupno z interesenti v treh seiah sestavil bistvena določila pravilnika, ki so v celoti odgovarjala željam prizadetih gospodarskih kro» gov. O tem je poročal tuđi «Trgovski list» od 5. januarja 1°28. Ker je oblastni odbor v pravilniku za pobiranje t rosarinske doklade na opojne pijace upošteval vse v Zbornici izražene želje interesentov, sem smatral za svojo dolžnost, da se za to uvaže* van je kot predsednik Zbornice zahva* lim tako predsedniku g. dr. Natlačenu, kakor tuđi finančnemu referentu go* spodu profesorju Jarcu s posebnim pi* srnom enake vsebine z dne 5. ianuarja 1928, št. 197*28. — Pismo se glasi: «lz pravilnika za iz vrše van je uredbe o ob* lastni dokladt k državni trošarini na opoine pijace, katerega je Zbornici stavil na razpolago urad oblastnega od« bora, posnemam. da ste ob sestavi tega pravilnika v polnem obscgu upoštevali želje in predloge zborničnih interesen* tov. Smatram i& svojo dolžnost, da se Vam za blagonaklonjenost. katero stw s tem izkazali Zbornici in njenim inte« resentom, najlepše zahvaljujem. Prv* pričan sem, da bi ožje sodelovanje ob? lastnega odbora i Zbornico v gospo* darskih vprašanjih moglo roditi v bo« doenosti prav lepe uspehe. Mcdseboj* no ožje spoznavanje obojestranskih in» tersentov bi v marsičem brez dvoma vodilo do sporazumneca dela v prospeh našega gospodarstva. Zato si usojam prositi Vas, da bi izvolili tuđi v bodoče v vseh važnejsih gospodarskih vprašanjih. predno o njih končno veljavno ukrepate, nuditi zbors tuci priliko, da se o njih izjavlja. Zagotavljajoč Vas, da bo Zbornica ori skupnem delu za povzdigo našega gospodarstva vedno rade volje sodelo* vala, beležim z najodličnejšim spoštova* njem udani.» Zbornična intervencija je pa imela polog odi^ovariajoče sestave pravilnika še uspeh glede davščine na motorna vozila, na nočni obisk kavarn in na produkcijo premoga. — O tem sem poročal na javni plenarni seji Zbornice dne 1°. decembra 1927. glasom sejnega zapisnika skdcče: Kar se tiče novih oblastnih davščin, je zbornica po konferencah z g. prof. Jarcem napravila na oblastno skupšči* no štiri vloge, in sicer glede davščine na motorna vozila, glede davščine na al* koholne pijace, glede davščine na noč* ni obisk kavarn in slednjič glede dav* ščine na produkcijo premoga. O tem vprašanju, v kolikor je prišla v poštev Zbornica, je bila časopisna polemika prav nepotrebna. Na konferencah z g. prof. Jarcem sem lojalno izjavil, da je Zbornica radevolje pripravljena sode* lovati v gospodarskih vprašanjih z ob« lastnim odborom, ker smatram, da je v interesu trgovine, obrti in industrije, če se v teh vprašaniih sporazumno po* stopa, predno se taka vprašanja javno obravnavajo. Zbornično sodelovanje je imelo pri zadnjih oblastnih davSčinah vsai delen uspeh. Dosegli smo, dti se je davščina na motorna vozila bistve-no omilila, da se bo davščina na nočni obisk kavarn pobrala sele po 1. uri po» noei. Tuđi glede davščine na produkci* jo premota smo dobili zagotc»vilo, da se preuredi tako, da ne bo prizadeta produkcija, ne£o konzum. Pri obdav« čenju alkoholnih pijač smo zastopali stališče, da nova davščina ne srne za* deti trgovskega prometa, ampak kveč* jemu konzum, da se tako ne prizadenc konkurenčne zmožnosti trgovine v Ijub? ljanski oblasti. Glede stavljenih pred^ locov je dobila zbornica od finančnega referenta g. prof. Jarca zadovoljiva za= gotovila.» Ker ljubljanska skupščina ni osvo* jila vseh v zborničnih izjavah izraženih želj, je Zbornica s posebnimi predstava karni o svojem stališču opozorila mini-strstvo financ. Naslovila je namreč na generalno direkcijo državnga računo* vodstva spomenico glede nekaterih ob* lastnih taks in vrhu tega šc še s poseb* nimi dopisi z dne 2". decembra 1927. pod št. 15.642 in 15.672 priporočila v uvaževanje vlogi pivovarne «Union» v Ljubljani in Zvezc veleprodajalccv in vclerazpcčevalcev alkoholnh pijač. Enake pismene predstavke kakor ljubljanskomu oblastnemu odboru je Zbornica dne 21. decembra 1927. pod št. 15.527 poslala tuđi oblastnemu odboru v Mariboru. Z obširno vlogo od 21. decembra 1927. št. 15.528 na pred= sedstvo oblastne skupščine v Mariboru je izrazila zbornica svoje odklonilno stališče glede nameravane takse na električni tok. Ker mariborska skup-sčina te vloge ni y polnem obscgu upo* števala, je Zbornica z vlogo od 28. dc* cembra 1927., št. 15.715, opozorila mi* nistrstvo financ na kvarne posledice te davščine. Ni resnično, da bi jaz kot predsed-nik Zbornice izjavil, da slovenski gospodarski krogi odobravajo vse nove davke ljubljanske in mariborske ob* lastne skupščine ter da bi moral v za-trjevano zahvalo vnaprej sankcijoni« rati vse oblastne davke; tcmveč sem ravno nasprotno podvzel vse, kar mi je bilo mogočc, da se upoštevajo želje prizadetih gospodarskih krofiov, kakor so jih sami izrazili na tozadevnih po* svetovanjih. — Č.c bi se bilo moje pismo od 5. januarja 1928.. št. 197. dru* gaće tolmačilo in uporabilo v druge svrhe, ne zadene mene niti najmanjša krivda. Tuđi sem se, ko sem se istočasno mudil v Beogradu, rade volje pridružil deputaciji, ki je šla k namestniku finančnega ministra fi. dr. Spahu in le* temu ponovit pomisleke Zbornice. Ivan Jelačin, m. p., predsednik Zbornice TOI« £tran Ž. .SLOVENSKI NAROD»dne21. januarja 1928. *tr* I* Skandalozna gradnja železnice Ormož— Murska Sobota Progo je grodil neki beograjski inženjer, ki je dokaza! popolno nesposobnost, — Katastrofalne podedice nemnestnega Stede-nja. — Od 90 milijonov, ki so bili odobreni za to progo, se je porabilo samo 45 milijonov. — Nedogledna škoda. Vsa slovenska javnost že govori o Skandalozno zgrajeni železniški progi Ormož—Ljtttomer—Murska Sobota, ki je bila dograjena pred 3 leti in jo je gradil neki mlad beograjski inženjer. Mož je pokazal svojo popolno nezmož-nost in neizkušenost, ka)ti danes je ta proga v tako žalostnem stanju, kakor nobena druga v Sloveniji in menda tuđi ne drugje v držawi. G. inž. Hrovat je našemu uredniku pojasnil glavne napa-ke pri gradnji te železnice in njegova tozadevna izvajanja objavljamo v glav-nem v sledečem poročilu. Znano je, da dve lokalni železnici Radgona—Ljutomer in Hodaš—Murska Sobota ništa imeH nobene zveze z južno ležečrm železniškem omrežjem. Ta zveza je pa bila nujno potrebna in zato so začeli merodajni krogi razmišljati o zvezi iz Ormoža preko Ljutomera z Mursko Soboto. Nacrte za to progo je napravil kakor je treba »po evropsko« šef odseka pri direkciji drž. železnic v Ljubljani g. inž. Kavčič. Njegov nacrt s prikrjučitvijo na Ormož je obveljal ProjektiTal je progo iz Ormoža preko Ivanjkovcev in sedla Žerovinci s 5 pro mile vzpona. Tukaj je razvodje m proga pada v dolino proti Ljutomeru z 12 pro mile. V Ljutomeru se proga priključi že obstoječi progi Ljutomer-Rad-gona. Od Ljutomera pa pelje naprej v Mursko Soboto preko Veržeja in Beltin-cev. G. inž. Kavčič je projektiral želez-niške postaje na tej progi Pavlovci, Ivanjkovci, 2erovinci, Veržej, Beltinci. Za Ljutomer in Ormož sta bili v nacrtu samostojni novi postaji ali pa razširjenje že obstoječih. Vse postaje naj bi bile moderno opremljene z vsemi potrebnimi varnostnimi in signalnimi napravami. V nacrtu je bila regulacija vseh vodoto-kov ob progi, čez Muro naj bi bil zgra-jen most s 4 inondacijsktmi objekti zračunani in določeni po hidrografičnih podatkih iz različnih uradov v Gradcu, na Dunaju itd. Proračun za gradnjo po-polne p'roge je znašal 95 milijonov Din, v ministrstvu je pa bilo za progo odobrenih 90 milijonov Din. Govori se pa, da je beograjski inženjer toliko varčeval, da ie zgradil progo za okrogiih 45 milijonov Din. To var-čevanie je imelo katastrofalne poštedi-ce: danes je proga zaradi »varčevanja« v dezolatnem stanju. Poglejmo, kje in kako se je varčevalo. Za komisijske preglede je v nacrtu postavka 1 milijon Din. Ker teh sploh ni bilo, se Se ta vsota prihranila. Za odkup zemijišč, odškodnine in ureditev zemijiške knjige se ie od 2 milijonov 437.000 Din prihranilo 700.000 dinarjev, Seveda so zemljišča in zem-ljiška knjiga ostala v največjem neredu. Za vsa zemeliska dela ob progi .te bilo določenih 9 milj. Din. Vsa ta dela so skandalozno napravljena ali pa jih sploh nišo izvršili. Prihranilo se je vseh 9 milijonov Din. Stranska dela, osiguranje pobočij, grandlranje čest itd. naj bi stalo 2 in pol mflijona Din. Ker teh del nišo izvršili, so prihranili 2,220.000 Din. Malih objektov, propustov od 0.6 m do 16 m dolžine je bilo v nacrtu 82, napravili so jih samo 34 in so od 3,452.000 dinarjev prihranili 1,270.000 Din. Za velike objekte kakor most čez Muro in Šavnico je bilo določenih 7 milijonov 80.000 Din. Nacrt so toliko »zre-ducirali«, da so prihranili 3,500.000 Din. Za gorenji ustroj proge (tirnice, kret-nice itd.) je bilo določenih 19 milijonov Din. Porabil se je pa samo star materijal od različnih hrvatskih prog, tako da se prihranilo vseh 19 milijonov. Od visokih gradenj, to so postajna poslopja Hd„ sta bili v nacrtu 2 enonad-stropni, 4 pritlične in 18 stranskih stavb. Napravili so pa samo 3 majhne postaje, nobenih pritlklin, 14 čuvajnic, ki so pa mnogo manjše kakor v nacrtu. Od šest projektiranih skadišč so napravili samo 3 in tuđi samo 3 nakladišča. Za to in za lokomotivne remize, vodovodne naprave in razne druge sem spadajoče na- ( prave je bilo določenih 16,282.000 Din. j Od te svote so »z varčevanjem« prihranili 11,100.000 Din. Za opremo in opravo proge in postaj t i. za ograje, brzojavne In telefonske naprave, kretnice in predsignali ter uvoznimi signali so od 5,969.000 Din prihranili 5 milijonov. Za vozila (vagone, lokomotive) ie bilo določenih 11,400.000 Din. Nabavilo se ni niti enega novega voza in se je prihranila celotna za to določena vsota. Ce seštejemo vse te »prihranke« in dodamo še polovico interkalarnih obresti, se je prihranilo skupno okoli 6*1 milijonov Din. Če upoštevamo nadalje, da je morala direkcija popraviti najnujiiejše nedostatke, izvirajoče iz slabo zidane proge, to so predvsem sanacije nasipov, preureditev popolnoma nepravilne pro-govne priključitve v Ormožu, izmenjava skoraj vseh pragov in poprava mostov čez Muro, ki je nujno potrebna, znaia izguba In škoda v 3-Ietnem obratovanju nove železoiške proge okoli II milijonv Din. Omenili smo že, da so vsa zemeljska dela naravnost skandalozno izvršena. Pobocja so nezavarovana, materijalne jame so v največjem neredu, nad 20.000 ms nanešenega gramoza polzl hi s* gib-Ije. Zgradil] se nišo posta|ni platoi in vsa pota ob progi so slabo in nepravilno izpeljana. V Žerovnicih so zgradHi na-mesto postaje čuvajnico, ki še strantšča nima, vse ostale objekte so zmaojSalL Pri inondocijskih objektih čez Muro se je uporabila stara železna konstrukcija* Čez Muro v smeri od Beltincev proti Veržeju je bilo v nacrtu poleg mostu čez glavno strugo še 8 objektov v 2 km dolgem inondocijskem območju. Od teh so jih 6 crtali, 2 pa zmanjšali. Uporabili so najstarejše železne konstrukcije z vi-jaki namesto zakovic. Zato raorata dva stalno nameščena žefezničarja pritrje-vati vijačne matice. Ta dva staneta direkcijo že sedaj 120.000 Din. Srednji steber objekta v glavni straši je ekscentrično zidan in bodo morali ves most izmeniati, sicer obstoja nevar-nost, da se nekega dne zruši. Katastrofalna ie bila tuđi po-sledica, da nišo izgradili projektiranih manjših mastov v inondacijskem o-bmočju. Voda se je nabrala kakor pri jezu in odnesla ter podrla obrežie iz pešče- nega materijala. Ob obrežju proti Veržeju je voda nasip popolnoma izDodiedla in se je zrušil. - ■ Progo so morali na tem kraju "^ podpreti s piloti. Pri objektu v smeri Beltincev se ie ! zvrnil en betonski steber in napravil 15 m globoko iamo, drugi steber se pa maje, kadar vozi vlak čez most. Gramoz obstoja iz samega peska in ,ga Ie morala sekcija že sedaj 20.000 m3 izmenjati. Prage so postavili samo 2.20 m dolge namesto 2.50 m. Pragi so iz vej z belino. Sekcija jih je dosedaj morala izmenjati že 5000 zaradi beline in več tisoč zaradi pre-kratke dolžine. V par tetih bodo izmeti ja ni vsi pragi. Pravilni železniški pragi so uporabni 15—20 let, pri tej progi so pa v 5 letih vsi nerabni, kar znaša 2 milijona škode. Namesto enotnih novih žebljev so se uporabljali stari žeblji, zbranl Iz vseh strani države. Podložnih plošč sploh nišo namestili. Od 43 določenih kretnic je bilo položenih samo 18, od teh je samo 1 nova. Postaje naj bi bile 600 m dolge, zaradili so pa 350 dolge. Priključka v Mur-ski Soboti na staro progo sploh ni, v Ormožu ie pa bil nepravilno izvršen. Direkcija ga je morala popolnoma preurediti in postajo dvigniti. V Ljutomeru in Onnožu ni na po~ stajah zadostnih signalnih naprav, ka-tere bo morala direkcija zgraditi, ker to zahteva varnost prometa. Vellkansko škodo povzroča tuđi to, da nišo zgraditi vodne postaje v Ljutomeru. Za vožnjo iz Ormoža v Mursko Soboto morajo zategadelj uporabljati večje lokomotive, ker manjše ne Izbama jo z vodo. Samo na transportnih stro-ških bi se prihranilo z ntanjšimi stroji v 1 letu toliko, da bi se za to vsoto se-zidala vodna postaja. Rakrana proge Ormož—Ljutomer— Murska Sobota je pa 400 m dolgi del od Žerovincev, ko proga pada proti Ljutomeru. Tukaj je inž. Kavčič projektiral padec 12°/oo Beograjski »strokovnjak« je pa, baje zgolj iz egoističnih vzrokov, dvignil vodoravno progo v dalja vi ka-kih 100 mu in jo potem speljal v dolino s padcem 20 %>o. Ta velikanski padec postane lahko katasrofalen za nas v slučaju vojne z Madžarsko. Kajti v ta klanec ne bo zmogel pri ve-likem prometu noben vlak in v dolini se bodo nakopičtli vagoni ter bodo ovirall ali pa onemogočili ves promet Nekaj sličnega se je zgodilo za goriško fronto pri Prvačini. Zaradi tega dviga in večjega padca se je podaljšala virtuelna dolžina proge za 20 km. Stroški pri prevozu na tern delu se povečajo zaradi velikega vzpona za nad 1 milijon Din, kakor bi znašali pri vzponu, ki ga je do-ločil inž. Kavcičev nacrt. Iz podane slike o skandalozni gradnji proge Ormož —Ljutomer— Murska Sobota je razvidno, kakšno velikansko gospodarsko škodo povzroči slabo zgrajena proga. Ta primer naj bo naj-odločnejši memento pri gradnji vseh bodočih železnic. Zidajo in grade naj jih izkušeni inžen^erji-strokovnjaki, ki po-znajo teren in obratovanje. Neprccenlji-va gospodarska škoda je posledica ta-kih del. Zato je vse obsodbe vredno oo-čerje države, ki poveri privatnikom gradnk) železnic, kajti ti navadno ne razpolagajo z Jzkušenfmi in?enierji in tuđi ne moreia eksaktno izvršiti dela v kratkem roku. ki se iim ga določi. Opo-zaiiamo na ta skandal zlasti zdaj, ko se bodo oddajala defa za gradnjo kocev-ske prose, da se tuđi pri tem ne bo tako famozno »š'edftn« in da ne bo imela nova železnica že prva leta ogromne izgube. Pisane zgodbe iz naših krajev 13 lete« sredofeSolui — HoarfUuu — Drna v zraku s sre&rfm fcddom, — Move Terz^t o Domilraievi smrti. Predvčerajšnjim je kriminalni odde-lek sarajevske poligciie odkrll drzno tat-vino. Ko je sluga dr. Jakoba Kajasa v Strosmajerjevi ulici zjutraj vstopil v pisarno svojega gospodarja, je našel vlomljeno omaro iz katere je rmanj-kala ročna blagajna z 2100 Din in 400 Din v kolekih. Tatvino so prijavili policiji, ki je uvedla strogo preiskavo fai na vel^co začudenje ugotovila, da je vlomilka in tatica Marica L.f 131etna srednješolka. Marico je polidja zasliša-la. Sprva je tajila, končno se je pa za-pletla v protislovja in priznala tatvino. Marica je hči hišnice in je po stanova-njih in uradih raznašala čmo kavo. Pred meseci je imela opravka v stanovanju dr. Braće Poljakana. Izrabila ie priliko, neopažena se je splazila v ^alno sobo in z omare vzela 100 Din. Denar ie zapravila s svojo prijatel'ico po slaščičarnah in kinematografih. Me-s«c dni kasneje je ukradla v istem stanovanju 600 Din in nekaj dni na to še 700 Din. Ves ta deaiar je zapravila s prijateliico Dužico. V slaščičarnah in kinematograf ih je pripovectovala. da je ukradla kliu-Č od pisarne in vstopila v Pro«tore. Neopaženo je prižgala luč in planila v omaro. Iz nje je vzela ročno blagajno, na to pa pisarno zopet zaprla in skrila blagajno v kleti. Dušica jo je k titvini prigovarjala in prišla k njej naslednji dan. V stanovanju prijattjlice sta blagajno s klinom odprli. Razea denarja so bili v blagajni tuđi trije no-tezi. Dušica jih je vrgla v peč in vzela tuđi 400 Din. Ostalo je shranila Marica, blagajno je pa zakopala v kleti. Iz Mostarja poročajo podrobnosti o zadnji letalski nesreči pri mostarski klavnici, o kateri smo že porocali. Avi-jatični poročnik Bulot se je dvignil v avionu na aerodromu v Jesenicah pri Mostarju. Letel je nekaj časa nad me-stom in dospel pri Veležju nad neko planjavo v visini 200 m. Tedaj je obmil letalo in se hotel vrniti. Pri obratu je pa pocila neka žica in letalo je začelo padati z veliko brzino. Poročnik ni iz- gubil prisotnosti duha. Uporabil je za-silno krilo in ustavil motor ter se pre-pustil usodi zračnih tokov. Po 2 minut-ni nevarni vožnji je pristal na desni ot»ali Neretve blizu klavnice. Aeroplan je padel 1 m ođ vode, poročnik je pa dobil pri tem Ie lažje poškodbe. Vsi strokovnjaki so mlađemu pilotu Čestitali, da ni zgubil prisotnosti duha in uporabil edino možno zasilno manevriranje z letalom v nesrečL Znano je, da so Dominkuša videli v spremst\fu neke nepoznane ženske nekaj ur pred snirtjo. Govori se, da je bila ta ženska Dominkuševa ljubica. imela je pa tud*i intimne zveze z nekim podnarednikom Nenadom Arsentijevi-ćem, ki se je nekaj dni po Dominkuše-vi smrti sam ustrelil. Pred dnevi se je Dominkuš* sprehajal s svojo prijateliico na TreŠnjevki v smeri proti Selski cesti. Neki mimoidoči so slišali. kako je Dominkuš rekel prijateljici: »Ako te ne odstranim, me bo ubil!« Ona mu ni odgovorila in samo mahnila z roko. Možno je. da se te besede nanašajo na pod«narednika Arsencijevića, ki je bil na Dominkuša zelo ljubosumen. Podna-rednik je prišel pogledat mrtvega Dominkuša. Mogoče je, da je prišel zgolj iz radovednosti. Zanimivo bi bilo vse-kakor dognati, ali je ilem podnarednik kafrvne zveze z zagonetno žensko s čmo bubifrizuro. V blizini trupla so našli tuđi 3 izstrel;e*ne nabojet dočirn je imel Dominkuš prestreljene prsi sairo z dvema kroglama. Govori se, da je bil Dominkuš v Ijucavnem »trikotu« s podnarednikom in neznanko. Tuđi se še ni ugotovilo, zaka se je usmrtil Arsenti-jević. Odpadla je tuđi verzija, da je umoru ali samomoru prbostvovala ženska, ker so našli pri truplu glavnika. Ta glavnik je Dominkuš kazal pred smrtjo neki prodajalki. Tuđi za brazgotine na vratu se še ni točno ugotovilo, ali so nastale pred smrtjo, ali po njej. Zagonetna smrt mlađega čevljarskega pomoćnika torej še ni pojasnena. Žena v dednem pravu Na prošnjo Ženskega pokreta je preda-val v četrtek v Beogradu vseučiliški profesor dr. Zivojin Perić o <2eni v zakonskem ciedaem pravu po osnutku občega držav-Ijanskega zakonika za državo SHS>. Preda-vatelj je sodeloval kot strokovnjak pri šesta vi omenjenega osnutka v stalnem zako-uodajnem svetu. Zato. je vzbudilo njegovo predavanje med ženskim svetom tem večje zo ni manje. Pri sestavi osnutka novega državljan-skega zakonika je zakonodajni svet usvojil kot obči državljanski zakonik avstrijski dr-žavljanski zakonik iz L 1811 s poznejšimi izpremembami in dopolnili. Avstrijski državljanski zakonik ni bil usvojen v celoti, niarvec ga je zakonodajni svet po potrebi izpremenil in dopolnil. Posebne važnosti bo ta zakon za srbske žene, ker bo odpravil podrejeni položaj žene napram možu in zboljsal položaj nezakonske dece. Glede dednega prava je naletel zakono-dajni svet na velike težkoče, ker je velika razlika med srbsko in crnogorsko z ene in madžarsko in avstrijsko zakonodajo z druge strani. Docim so žene po avstrijskem in madžarskem zakonu popolnoma izenačene z možmi, jih srbski in crnogorski zakono-dajalec zapostavlja. Po doeedanji zakonoda-\\ v Srbiji in Crni gori imajo najdaljni mo-ževi sorodniki pri dedščini umrlega pravico pred najbližjimi sorodniki žene. Zakonodajni svet ni niti misli 1 na to, da bi se ta sistem razširil na vso državo niti da bi se novi kraji v pogledu državljanskega zakonika balkanizirali, marveč je usvojil v načelu sistem avstrijskega prava, da tako balkanske dele naše države modernizira. Odločil se je za srednjo solucijo in je popolnoma izenačil v Srbiji in Crni gori žene z možmi. V pogledu dednega prava po no-vem zakonu tuđi srbeke in crnogorske žene ne bodo »postavljene. Razne nesreće in nezgode Ne ljubljansko javno bolnico je že od novega leta velik naval. Do danes je bilo v bolnico sprejetih 840 bolnikov. Bolniki mo-r&jo spati ćelo na tleb in hodnik ih. Nekate-ri Ljubijančani imajo to slabo navado, da prihajajo kot bolniki še Ie potno zvečer in prosi jo za sprejem v bolnico. VŽeraj in danes je bolnica sprejela več ponesreiencev. V tova mi ▼ Kamni-ku zaposleni 23-letni ključavničar je snoži prišel v bolnico, ker mu je med delom od-letel v levo oko večji drobec želesa. Po-škodba je tezka. Iz Zagorja pri Savi je prišel v bolnico 17-letni dninar Joie Burkelca, ki je dobil tefke opekline po hrbtu. Kakor sam pripo-vedoje, ga je oiem pognal od doma, na kar je Sei spat v neko apoenico. Spal je na močno rasbeljeni peči, nakar se nw je vne-la oMeka in je pri tem dobil teike opekline na hrbtn. Posestnikov sin 15-letni Anton Perko % Kamoega Vrha pri Novem mestn je v£eraj popoldne s slamoretnico resal slamo. Pri ten pa je bi) tako nepreviden, da je segel predaleč z roko proti kliiti, ki mu je desno roko v zapestju odresala. Prišel je v ljubljansko javno bolnico, Seprav je bližje bolnica usmiljenib bratov v Kandi|l. Rljucavnilar France Koiftc, doma is Podnarta, se je včeraj sprl v Kranju s svojim tovariSem Jenkom. Ta ga je v prepiru a pilo sunil v levo oko ter ga teiko poika- mm doval. Knih'c je danes priSel v ljubljansko bolnico. Jenka so pa orožniki aretirali in odvedli v zapore kranjskega okrajnega so-disča. Sreča v nesreći Nenavadna zgodba našega rojaka v AmerikL Pod naslovom »Goreča muzikova duša ie triumfirala nad Dlinom« ie Driobčil newyor-ški »Dailv New«. eden naivečiih ameriških dr:tvnikov, nedavno zanimK'O zgodbo o našem roiaku Antonu Polaku iz Broo-klvna. 2e Driletni Polak ie sainec. Sam stanuie, sam si kuha in sam tuđi spi. Nailiubša to-varišca so mu orsrlie, ki iim posveča ves svoj prosti čas in na katenh se ic izobrazil že tako, da malodane uživa Klas umetnika. Cesto u-daria}o njegovi prsti po tipka-h in tako ie tuđi nedavno sedei k ondiam in za-igral priieten komad Se predno pa je pri-čel igrati, si ie postavil na olinov štedilnik lonček kave. Med igranjem se ie tako glo-boko vživet v godbo, da ie pozabil na ves svet in tuđi na kavo. Iz oreeli ie privatni sladke akorde, strme, kakor po navadi, so sledile sose-de, ki so odprle okna. prijetnim zvokom. Kava na §tedilniku ie med tem vrela in zavrela. Toda umetnik na orgijah se ni zmenil za nio. Začela je prekipevati čez rob Dosoda in oočasi ie tekla na štedilnik. Plin je polagoma ugašal. Kdo bi pač mtslil na tako prozaično stvar kot jti kava, ko je vendar codba vse na svetu - .. Toda sladki akordi so na veliko presene-čenie sosedov nenadoma ut'hnili. obe-nem pa se ie pričel s>riti iz bohemskega kotićka ro aka Polaka smrad po plinu. Sosedle so slutili nesrećo in obvestili so Policijo. Dva stražnika sta kmalu nato prinesla n-eza-vestnega Polaka iz sobe. Drznila in masirala sta 2a, na kar se ie ponesrečeni kma-lu zavedel. Nato so s:a prepeliali v bolnico, kjer ie dobil potrebno zdravntško pomoč in ie kmalu poplnoma okreval. Sedai ie zopet »Ali right«. Izpred sodišča V HlSO JE VDRL. Novembia lani je sedela zvečer pri kavi kmetica Tona iz Begunj Z Dio vred se je sladkala tuđi gospa Tonka iz £ikit«e, dc-čim je domaći hlapec ote»pal ajdove žgance in gledal jezno kot vrag iz vrča. — Zaka.] se pa tako držiš, Balant, ga je vprašala gospodinja. — Kaj se ne bi držai, tišti Joža, ki mi nikdar ne da miru, se je danes spet obreg-nil obme, pa sem mu par poštenih povedal, zažugal mi je in skočil za menoj. Bojim se, da bi ne prišel semkai sitnarit, — ie odvrnil h'apec in bipoma prisluhnil. Pred hišo so se začuli urni koraki in že ie nekdo udaril krepko s kolora po veznih vratih. — Do>bro, da imama vrata zapahniena, — je dejala go&podmja, a Balant je nekaj zagodrnial. — Kje pa imate tisiega vašega Balan-tinčka, da mu zrahliam kosti — je kriknil nekdo pred hiSo in hlapec je spoznal svojega nasprotnika Jožo. Vsi so molčali in upali, da bo fam odhitel dalje, pa so se rmotili, kajti Joža je jel bobnati z gorjačo po vrati in kričati: — No, pokažite no, tistega iunaka, kje pa si če-ljtrstača, zdajle pridi ven, da se pomeriva in poskusiva svojo moć. Jože ni nehal, raz-bijal je vedno huje in klical Balanta na korajžo. Ker je gospodina spoznala, da ne bo odneha!, ie odkle-nila kletna vra4a, spustila v klet hlapca, \Tata zaklenila in ključ spravila. Potem >e odprla zapah pri vez- nih vratih in pogirmno stopila pred razbur-Jenega Jožo: — Jože, kaj pa hočei pri nas, &* ii-darja oimarao dela. nihčt te ni klicat, čemu siliš v naso hišo. — Tisteja vašega hlapca bi rad mak) prerešetal. Tako sem tezen nanj, da bi *a knr str!. — A Balanta, tega pa ni danes. oe mirno stopala čez dvoriSče. — Ker ni drugega, bom Pa tebi privo&i: figo, je zavpil Jože in sunij To«ko v nos. da se P ie takoi vlila kri. Pred sodnikom je bil zelo ponižen, trdil je da hlapca sploh n: iskal, siten k bi! pa zato. ker se ie nažlampal Mjbeca vina in ga ie bolela clava tako da se splah niče-sar dobro ne spominja. Tišti ko! pa ni bil ko! ampak konček, ne. sat Se količek ni bil, drobna palica ie Mla, s kateTO je nekoliko potolke! j>o vratih. Doto:? je 48 ur za pora. šBetežmca KOLEDAR. Danes: Sobota, 21. jan. 192S; katolicani: Agneza; pravoslavni: S. jan, Georgije. Jutri: NVdelja. 22. jau. 19>h: katoličani: \mko; pravoslavni: 9. jan. Polij. DANAŠNJE PR1RKD1TVE. Drama: Ob 16. /it}»ančireva pro-Uva ia dijake. ♦»pera: Zmagovalka cn-eana^. •ino Matir*: Ljubavna nofi velikegis knt'Zii:. Kino DTor: >Razposajena Lola . Predavanja: ob 20. v društvu >Soca<: FreUkroČena trmoglavka*. Opera: ob 14.30: >Faua^: ob 18.80. Slav-nostna akademija na čaM Otonu 2upan?iču. Kino Matica: ^Ljubavne noči velikegu Uneza <. Kino Dvor: : Razposajenu Lola«. Film ZKD ob 11. v kinu Matica: :Mebi-kaFa$i-slovske omladinske organizacije^, je posne-ti, da so tekmovanja pod Mussolinijevim protektoratom in so razpisauri tako kot za leto 1926 in za Šesto leto fašizma, in sioer v zvezi z ostalimi zimsko^oortnimi tekraova-nji. Prijave je poslati do 15. januarja na naslov »Gruppi Universitari Fascisti, Rim,, Corso Vitorio Emanueli Httv. Zanimiva so potem nadaljna izvajanja v reviji >Der VVinter«. Avtor navadi nie*l drugim: Potem, ko se je v bavarskem okro-žju udruženo visoko§olsko dijaStvo izreklo proti sodelovanju v Cortini, je tuđi univer-/a v Hannovru odklonila svoje sodelovanje, in sicer z ozirom na zadnje odredbe i talijanske vlade v Južni Tirolski. Meritorno se v za levo noČemo vniešava-ti. Prepuđcamo jo obema atrankama, ki *>U izjiesli pred javnost svoje argumente. Čitale iz omenjenih revij priobČujemo zgolj zato, da ne bo nesporazuma. Američke zaniraivosti Ameriški listi poročaio o nenavadnem doKodku, ki se ie nedavno odijrraJ na odru gledali$ča v VifKijiiji. Gre za težak udarce usode, ki spominja na z*iani izrek; Smcj se bajaco ...» iz Leoncavallove oocre. V gledaiišću so oredvajali veseloi-gru »Mož z zelenim cilindrom«, ki ie publiki silno ugaiala in so io dajali že 25. zapore-doma. Glavno vlogo je z uSDefmin igral prfl.iublieni komik David Cook. čiear duho-\ite opazke so vedno vzbuiale salve smeha n-ed publiko in ie bil liublienec vsega ob-čirstva. Baš ob 25. reprizi veseloigre ie bW Cook sijpfno razpoložen in soravil ie oubliko v ekstazo. Med odmorom je zato prejcl za nagrado kraseu šopek cvetja. Mea drugim dejanJerti t>a ie prispela na direkcijo gleda-Hšča brzoiavka, naslovi ena na komika Cooka. Ko ie po drugem dejantu igralec, veselja žareč in oopojnoma pod vtisom velikega uspeha, zapustil ode*, so mu v garderobi ifTOčHi brzoiavko. Njegova, v Chi-cagu bivaioča žena, mu je sPoročila tra-sično smrt niunega sina edinca. ki se ?e Iste-ga dne doDoldne smrtno Donesrečtl z Ie4a-lom. Desei minut kasneie ie Wl Davkl Cook zooet na odru. Navidezno Je bil miren, nobena notez? na nieeovem obrazu ni raz-odevala grozne boli. ki mu e raziedala dušo in srce. »Igral ie z nenavadno živahnim temperamentom, vesel in razoosaien ie bri-Ijiral zlasti v tretiem deianju, tako so pisali drujri gledališki kritiki . Indiianci dosežek) često zelo visoko starost in znano ie. da ie naisiareiši prebiva-jec v U. S. A neki Iridiia«ec. Čigar igubano in velo lice priča, da ie dočakal že mnogo pomladi. Star ie okoli !35 let. V državi Alaska Da ie te dni preminula najstarejša Indijanka v starosti 115 let Stev. »8. •SLOVENSKI NAROD« dne 21. januarja 1928, t Stran 3. Višjesodni svetnik Ivan Škerlj osemdesetletnik V dolenjskem zakotju, v Novem mestu, praznuje danes tiho v krogu svoje družine svojo osemdesetletnico 2. nadsvetnik Ivan Škerlj- Naj bo dovolieno, da ob tem dTu-žinskem slavju pogledamo nazaj v to osera-desetletno življenje dela, boja in vsestran-sko izpolnienih dolžnosti. Nadsvetnik Škerlj je bil rojen kot sin kmeta Ferdinanda Škerlja dne 22. januarja 1848 v Vrhpolju pri Vipavi, kjcr je končal ljudsko solo in prišel v gimnazijo. Po prvih Ittih orijentacije v novem mili'eiu si je začel služiti svoj trdi kruh z instrukcijami in hofmajstrovanjem. Po končani maturi se je vpisal na Dudaju v pravosodje, si doma neka) prislužil in hodil studirat na Dunaj. Ćelo tre-tje vi-sokošolsko Ieto je bil učitelj v takratni Mahrovi trgovski Soli, nadziral je učence, hodil z n'imi na sprehod, si prištedil z jc-kleno volio in skromnostjo toliko, da je svo-ie četrto Ieto lahko posvetil svojim jirridič-3iim studijam na dimajski univerzi. V Ljubljani je potem vstopil kct praktikant v sodno službo in se še kot avskultant poročil z Ano Trdinovo. svojo staro gimnazijsko ljubeznijo, ženo globokega duha, malo besedi, redkega značaja, ki je bila pač vredna, da inu je bila vsa ta tcžka leta sti?diran]a in samozatajevanja čili in gonilo. Veckrat je pravil pozneje svojim znancem, kako je študiral za svoj sodniški izpit in — zibal svojega prvorojenca. Ko izprašan avskultant je bil poslan naj-ipreie v Škof'o Loko in potem v Črnomelj, kamor se je selil — s konji in kolesi skozi Novo mesto. Po par Ietih in kot sodnik pa zopet za kruhom na drugi konce Kranjske, v ponosni Kranj. Takratna kranjska inteli-genca je imela svoje stalne družabne večere in imena mož kakor: proi. Franke. Pire, oba ibrata Savnika, dr. Mencinger, prof. Ska-berne, prof. Karlin itd. nam povedo, zakaj se nadsvetnik Škerlj tako rad sporairtja teli časov. Iz Kranja je bil imenovan za sodnika v ŽLŽemberk, zopet dolga pot na lastne stro-ške in ob številni družini, in od tu za sub-stitula v Novo mesto, kler je tuđi ostal in avanziral za svetnika in nadsvetnrka. Ža-libog takratne avstrijske razmere nišo dopustile, da bi še tako izvrsten jurist, še tako vztrajen delavec dosegel višjo stop-njc — če je bil Slovenec trdnega prepri-čanja in tako tuđi nasvetnfk Škerlj ni do-st-gel mesta, ki bi ga po svojem znanju in delu zaslužil. Političnega življenja se ni nikoli udele-Ježeval, vedel je pa vsakdo, ki ga je poznal, k:e mož stoji. Bil je dolga leta odbornik in dolga leta predsednik novorrreške »Narodne čitalnice^, in to tuđi v težkih Ietih sve-tovne vojne. Vsakdo si lahko misli, kako ■mu je bilo stališče, če pomisli, da je bil, kakor vsi naši najboljši možje — p. v. Nar. Čitalnica ga je imenovala za zasluge čast-rAm članom. Kot veren Notranjec se mu ie vendar Dolenjska toliko priljubila, da je ostal med Dolenjci. V Novem mestu je pokopal svojega drugoro."enca, je pokopal ljubljeno že-in tam si je sezidal svoj dom in tam živi. Težko mu je bilo življenje, velika nru }c bila naloga, ozke so bile razmere. — imel je kot uradnik tri sinove istočasno na univerzi, brez državne podpore, brez sti-pendij, — saj je bil Slovenec, — globoko je zarežala smrt parkrat v družino in vendar: sin solnčne Vipave se ji ni popolnoma iz-neveril. Se danes mu, starcu, kakor se sam rad imenuje, včasih ako v dovtipu oživi. Ko ie Ietošnio jesen spremljal znance od svojega doma po klancu doli, se je po dol-gem jesenskem dežju za oblaki rdečila zarja. Pa mu pravi znanec: »Kaj menite g. nadsvetnik, ali se nam bo vreipe spremeni-lo?« Pa ga šegavo pogleda in pravi: »Go-tcvo, še vselej se je«. In ko pospravljata z z\esto, staro služkinjo Ančko jesenske pri-delke z vrta v klet, pripomni ta, da je letos toliko preje kot lani slana padla, pa ji odgovori nadsvetnik: »Saj ni res, ćelo Ieto pozneie.« Nailepše je opisal to življenje sin Vojče, ravnatelj novomeške gimnazije, ko je pisal oče tu v Ljubi jano kjer je nadsvetnik go-doval, leta 1920. Bil dan je vroc, 2e zaria noč oznaitia* zorana njiva, seme doseiano! Izprega pridni kmet živino vdano; v veCernem dihu bilje s« otklanja. In trudnemu še v srcu skrb pogan ja, af delo mu je srečno dokončano; da v gnojno njivo seme je odbrano seja!, tolaži ga, ko caka spanja. Nagiba dan se Ti, oko Ti zroče v pretekla leta, Bče poravnavo, aP vspeh dosegel vse je želje vroče. Če dvom in skrb Ti beli sivo glavo, j naj šrri prsi Ti zavest, da — oče! — j sejal si v rodne njive seme zdravo! Iti kaj se mu rodile te njive? Najstarejši sin Milan, unlverzitetni profesor v Ljubljani, je po sodbi sodnikov. ne samo pozna-valec, ampak kapaciteta meničnega prava; diugega — medicinca krije prezgodnji grob, lani je pokopal svojega tretjega, ravnatelja novomelke gimnazije, moža velikega obzorja, glebokega, vsestranskega znanja, ho-merske ubranosti, — hčerko Ano, ki po smrti vzor-matere in žene. nadomešča bratom mater v na'bglobljem pomenu te besede, in lepša in lajša očetu jesen življenja, — če-trtega sina Ivana, prof. na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, moža duhovitega, včasih žgočega humorja — in zadnjega Stanka profesorja na žen. real. gimnazifi, kate-rega široko zasnovano delo o gerundiju je lani nalisnila pariška Sorbonne. To je rodne njive polnovreden sad rn tuđi najstrožji oče lahko s ponosom zre nanj. Naj mu bo usojeno, da se veseli svojih otrok Ln vnukov, zdTav in ravan, kakor danes, do skrajnih mej človeškega živ-Ijtrja. Otonu Supančiču Pet križev te teži, a se si čil in mlad, še si «rv poljani cvet»t še «vrhu gore hrasi», pol veka ze te žgo koprive in osat, a ni klonila v prah še tvoji* pevska čast. Kot večni Dioniz zarastel si se v rod: iz tebe srka sok življenja naš Parnas, skoz trnje in osat utirat si mu pot, poslušafoč krotak ko jagnje božji gfas. Slovenske zemlje kras se v tebi je razeveh đamačih slavčkov glas ob tebi onemel — cvropskena srca premnog si žtahten cvet presađil ko vrtnar skrbno v domači svet. Dovolj nam je grobov. «Kaj hočeie od na$?» Imamo še ljudi, ne damo več jih vam. Pol veka čil in zdrav še žgćli sredi nas! Slovenska Talija, za pri ga v torti hraml GRIŠA. Pomagajmo bednim Že več tednov se vije po vseh naših li-stih kakor črna nit grozna vest, da trpe Ijudje ponekod v naši državi glad. Glad, strašna bepeda, čigar strahotnega pomena se zaveda Ie oni, ki je že sarn trpe] pomanjkanje. Sit človek ne razume lačne^a. pravi naš pregovor, in to je istina. Vest, da stradajo Hercegovci, Crnogorci in Dalmatinci, pretrese morebiti tega ali onega, ki skomigne naposled z rameni, češ: Kaj mo remo mi za to! ... in gre mirno in tnalcv marno naprej. Hercegovina in Dalmacija sta bili že prej pod mačeho Avstrijo zanemarjeni pa slorki: naj se li njuno trpinčenje narlaljuje tuđi sedaj, ko sta se strnili z materjo Ju goslavijo? Ako se poklicani faktorji ne zganejo, ali se predolgo obotavljajo, naj se zganejo oni tisoci. ki žive v srečnejših razmerah. V Jugoslaviji je hvala Bogu nekaj milijonov ljudi, ki lahko utrpe vecji ali ma niši znesek in pomagajo tako gladujočim, da se vsaj malo ublaži njihovo gorje. Kmetje in trgovci naj bi prispevali v naturalijah, drugi pa naj bi prispevali z denarjem za nesrečne gladujoce brate. Sedaj je čas zabav, plesov, dragih toalet in visokih vstopnin. Od recite se Ie eni zabavi, eni novi toaleti in darujte isti znesek za stradajoče. Zenstvo po vsem svetu je ono prvo, ko je treba pomagati siromakom. Ju-goslovenke, dvignite svoj glas za stradajo-če, mislite na tisode in tisoče otrok, ki ste-gujejo svoje suhe ročice, proseč kruha — a zaman. Zamislite se, Jugoslovenke, ki živite v boljsih razmerah, v neznosni položaj siromašnih mater, ki morajo gledati, kako trpi. hira in mre njihova deca. Zdramite se, združite se v dobrodelni akciji! Kajti sramota, da umirajo Ijudje od glađu v prirodno tako bogati državi, kakršna je naša, pada na nap vse. Ne bojte se dela in truda, za tak namen bo vsak daroval, kolikor bo mogel. Ako se kaj ukrene, naj se ukrene takoj. kajti glad ja5e, jaše, jaše, kakor pravi naš pesnik. Odpri roke, odpri srce. — otiraj bratovske solze. Marica Bartolova. Apel Narodne Odbrane Beda naših pasivnih pokrajin Crne gore, Hercegovine in Dalmacije se utegne razviti v težko fizieno in moralno krizo. Porobila, ki jih prejema Narodna Odbrana od svojih ljudi, navajajo strahovite stvari. V neka-terih hercegovskih srezih je glad zavx*'l (rpasne dimenzije. Ljudje so že v jesenskih mesecih ostali brez moke in v posameinih krajih pulijo iz zemlje poslednje korenje za prehrano. Obstojajo ćele vaši, kjer so se zaradi gladovanja pojavile razne bolezni. V tem bednem stanju prebivalstvo izgublja zavest o svojih državljanskih dolznostih in se za voljo prehrane loteva plačkanj« }p tatvin. Zločini so se zaČeli množiti. Mnoiijo se tuđi prošnje za izseljevanje v Ameriko, v Severno in Južno, po ćelo tuđi v Kema-lovo tursko republiko, emigrirati bočejo pravoslavni kakor tuđi muslimani. Nekate-ri brezvestni ljudje brezduSno kupžujejo i vestjo. Beda je ogromna in sam Bog ve. kakSne posledice Še lahko nastaneja Narodna Odbrana se zaveda svoje velike misli in se je zatorej odločila, da nudi takojšnjo pomoS. Pomagati moramo bratom v bedi, prebivalstvo teh revnih pokrajin mora čutiti, da zanj bijejo bratska srca. Narodna Odbrana apelira na vse rodoljube, da z denarjem ali živežem čimprej podpro sladujoče. Dvakrat da, kdor hitro da. še pet mesecev imamo do nove žetve, pet dol-gih strašnih mesecev za one, ki nimajo že danes ničesar jesti. Preniislite, koliko iiv-ljenj je ogroženih! O<1 1. 19U do 1918 sta Crna gora in Hercegovina izgubili desetti-soČe otrok. Mar naj v svobodni domovini pred nasimi očnii propadajo narapčaji. ki si želijo samo skorjice kruha? Trdno se nadejamo, da bo naš apel naše I bratski odziv. Vse pri«r*»vl?e v denarju ali živežu sprejema Narodna Odbrana v Be-ogiadu (Miloša Velikog 14), ki jih bo takoj odposlala v Mcotrebnern gestikuliiraio. Potem te Še drugo poglavje: Nikoli ne plešite z od prtim suknj'ičem. Ljubliančani so sicer vse prei kot temperamentni, toda pri plesu se segrejeio in prideio često iz ravnotežia. Doeaja se pa, da iih pri karambolažah. ki so kolikor toliko neizogibne, mine vsaka vliu-dnost in takt. Zanimivo ie. da se pripeti, da plesa-lec. ki ti ie stopil na nogo. zarohni. na-rresto da bi se opravičil, in zagrozi ti ćelo, da ti ob prillki stopi tuđi nn desno ku-r e oko. Seveda so taki primeri boli sporadični in se pripete kvečjemu v plesnih šolah ali pa na priprostih prireditvah. Olikani plesa-leć se vedno lepo oprosti in se takim incidentom sploh izogne. Predstavljanje in njegove norme smo že nedavno omenili. Omeniti te še eno na-pako. ki sicer ni težka, a se Dri nas Ie do-gaja. Cebljaxije in konverziranie s partne-rico med plesom ni dovolieno. Anglež, ki smatra Ples za sport obdrži svoio mirnost in dostojanstvo tuđi pri plesu, nikoli ne bo sopeč govoril z damo. Oni. ki so bili že v inozemstvu in so imeli priliko prisostvovati plesnim zabavam y Parizu ali Londonu, so tu-di gotovo opazili, da Londončani m Parižani plešejo p€t distance, dočim se pri nas v tem oziru mnogo greši in čaplja Liub-l'ana popolnoma za Dunaiem. Ni fino, če se dama preveč tesno oprijemlie gospoda. Ntena drža mora biti pokonona in tuda' gospod ne srne. dame Drejreč nri\iti k sebi. V veletnestih ie tuđi običai, da plešejo dame pri popoldanskih pTiTedirvah s klobukom na glavi, v Ljubljani pa je ta norma nepotrebna, karti ie navada plesanja brez klobuka na *Javi že Kloboko ukpreni-cjena pri Liubllan^ankah. To bi bile nekatere potrebne opazke. Ljubi ančam so v obče mi^zikalični in talentirani za ples. sai je znano, da ie LjubVana v plesnem oziru nekak mali Pariz. Zato lim to pač ne bo škodovalo i-i upati ie, da se bo ples tuđi v tci smeri izpopolnil. Sedaj pa še nekaj o dIcsu samem. Ljub-Ijanćani so se naučili do sedai vse moderne pleše letošnie sezone tn v tem pogledu predniači'o ćelo Dunaiu. Na Dunaju sele sedaj Jeml.ieio noviteto slovv _ foks, dočim io Liubljančani plešeio že nad dva meseca in je notabene že prežvečena. Priznati je treba, da je Liubliana oridobila v g Jenku odličnega plesnega vodio in učitelja, ki jo je v plesnem pogledu izšolal in tehnično izpoDolnil. Najnovejša plesna kreacija, čije zvt>-kom se vdaiaio sedai Liubliančani. je praški fox. Ples ie komponira! mladi češki koreograf Vlasta Cervinka. Praški fox je lahek ples, ki bo v glavnem nadomešća^ čarlston, a pleše se ga lahko na godbo fokstrota, oLtstepa itd. Godba ima nekoliko hitrejši tempo, ples sam Pa obstoii iz odsekanih korakov. ki iih ie izvesti lahko in prozno, koraki oa ne smefo biti mentalni - chasse. Cenkne čitatelie tuđi oDOzarjamo li koncu oa revijo modernih plesov. katero bo podal g. J e n k o v nedelk) v Kazini. Iz-vEJal bo vse in naimodrneiše pleše, deloma kot salonske pleše, deloma iih bo karikiral in podal kot groteske ali pa bo izvajal parodije na različne godbe modernih plesov. Pr os veta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani Drama: Začetek ob 20. Sobota. 21 ian , ob 16.: Zupančičeva pro* slava za dijake. Priredi svet slušateljev (Tniverze. Izven. Nedelja, 22. jan , ob 15. pop.: Ukroćena tr* moglavka Ljudska predstava pri zni* žanih cenah Izven. Pondeljek, 23 jan.: Kandida. Red D. Opera: Začetek ob pol 20. Sobota, 21. jan : Zmagovalka oceana, pre* mijera. opereta Premtierski ahonma. Nedelja, 22. ian., ob pol 15 pop. Faust. Gostuje ga. Zinka Vilfan*Kunčeva. Iz* ven. Ljudska predstava pri znižamh cenah Izven. Ob pol 19. zvečer. Slav* nostna akademija v proslavo 50letnice Otana 2upančiča. Izven. Pondeljek, 23. ^n.: Zaprto. Mariborsko gledaltšče Od zadnjega poročila sem živi mariborske gledališče v znamenju operete. Operi cTravia-ta» in »Madame Butterf!y» sta prišli na vrsto lc v nedeljo popoldne, kar je vse hvale vred-no, da tnorejo tuđi okoličani ta pa nedeljski po-setnikj stišati našo opero. Verdijevo opero •Ples v maskan*. ki bo pravzaprav otvorila našo letoSnjo operno sezono, pa pripravljajo.. Opereta, to je letošnji «š!ager». V vseh mo-sročih varijantah nam servirajo, da ]e mariborska opereta najboljša v državi. Ako bi naša opereta prinašala to, kar more prinašatj o-pereta, ker ji nismo kakor drugod principijelno na-sprotni, potem bi bili tega rekorda iskreno veseli. Zdj pa se. da naša opereta res nima in noče imeti drugega namejia, kakor da potni b'a-gajno. medtem, ko bi še poleg tega lahko bla-žilno vplivala na okus občinstva. Tako pa vidrino, da se na to ne polaga nikake važnosti, kakor da bi bilo naše narodno eledališČe res samo sebi namen, ne pa. da nam dviza kultnro in vzgaja okus naroda. Končno se lim je po-srečilo po celoletnem iskanju m izbiranju med raznimi eosti, da so si vzgojili doma Nadjo Na-ddakovsko za Granichstaedtenov »Orlov», gdč. Udovičevo. Reci moramo, da je to Nat briljirala in je na svoj umetniški uspeh upravi^eno ponosna, kajti dokazala je svom umetnuo moč, dokazala ?a tuđi. d^ se ji :c dt«.!c: sodtla krivica, ker se nišo našle za njo «v!ostr". Sele taka umetniska osebnost. kakor jo imamo v f. režiserju Pregarcu, U znala cettiti in izoblilti vztrajnosti in poffuma ;e pokazala v teh letin dovoli. Hr. P. St. Celjsko gledališče Niseni prehuJ prijatelj franroskih vese-loiger. lludo duho\ ite so in duhoviči v njih vse, počonši oii kakih profov in knezov pa col do hl;i|Hev in >lužkinj. To pa bije živ-!jenj>ki resnično^ti v obraz, a po mojem bi morale veseloiijre in komedije uspevati in prodirati ravno radi svoje življenjske res-n:čnosti. Kot ret'eno, nisem pr»*hud priji«-relj faneoskih ve^oloijrer; molove sem kri-vičen. zato ne bom srnlil o Snudoujevi :Raz-foroki>, katere premiera se je vrš-ila te dni v Celju. Samo se C"dim, da tako rafiniran poznavavec JiledaliSČa, kakr^nepa se kaž»* Sardou v prvih dneh dejanjih. zapreSi tako neverjetno medel konec. Uprizoritev je bila zanimiva in rekel bi. skoro nadpovprecna. Inscenacija stilna in efektna, a v tretji ^liki še nnjmanj. Režija Bratinova dobra, samo v tretji ?Hki bi s<* moral pospeSiti tempo. Zanimiva je bila predstava radi ^oniere, ki je nastopila pnič v plavni ulogi Cvprienne. Sodim se-vetla z ozirom na njeno mladost in prvi veoji nastop. In z oziiom n:i vse to držim, da smo odkrili v Aonieii morda najjači ženski talent celjskeomanjkljiva — radi neenotnosti izživljanja in vseh mopo-cih glasovnih modulacij, a ravno njena tm-*-manjkljiva kreacija — konglomerat vseh mojrofih ulog, resničnih in izranjanih, je kazala, da zmore najraznovrstnejJe efekte poda jat i verno. kar smo v Celju doslej po-prešiili. Ujer so ženski talenti mogoče jaki. a ne v>e!«plošni. ^oniere pa naj ne prevza-mejo te vrstice, ker do iK>polne igralke je *e hudo dolgra vot. — Njenejra moža je kre-iral g. Bratina mojsterski in poplobljeno. laksnega s-mo pa iz red no veseli. Bratranca Adhemara je dal ?. Verderber Maks z mla-dostno opijevitostjo, a manj premižljeno. Zdel se mi je tuđi malo premlad. A če gledam Soniero in Verderberja, sem ves*el hodoČnosti celjsko Talijo. Izmed manjših ulog so bili primerni, kot so jim pac privo-šcile ulocre gdč. Danej?va, gg. Pfeifer, Če» pin in Bele. D. (i. Vasilij Mirk: Deset povesti V založbi pev. dr. Ljubljanski Zvom ji« iz^el lično opremljen zvezek kiavir.sk ih skladb, ki so namenjene naši mladini. Vasilij Mirk je na pisal na podlagi znanih narodnih pesmt deset lahkih stvari v obliki trodelnih rondojev in sicer O ćuku in sovi (Čuk se je oženil), O Črneni kosu (Tam v zelenem bukovju), O saraotnem potniku (Jaz pa pojdern na Gorenjsko), O barćici na morju (Barčica po morju plava), O rožma-rinu (Rasti, rasti rožmarin), O rožj<*ali na polju (Po polju pa rož'ce cvetejo), O vese-Irm pastircku (Na planincjih solnee sije), 0 škrjančku (Skrjanrek poje, žvrgoli), 0 nie-glici nad jezerom (Me^la, me^la) in O vo-jaškem bobnu. Komponist rx) kratkeni. partaktnom uvr>-du, ki pa ni vedno izrastH iz motivi^neci materijala dotične pesmi in ki je dostikr.it preeej plehek, prione z napevom. Ta na-pev je, razven v 9. ]x>vesti, v desni roki 8 podloženo, priprosto, akordično podlago. Naj veckrat s© napev ponavlja v nekoliko bopatejsi opremi. Srednji stavek, običajno v dominanti ali sorodnem molu, pi inaša iz glavnega stavka naravno sledečo glasbeno misel kontrastirujočega značaja, ki, modu-lirajoč, vede zopet v ponovitev prvega dela v nekoliko izpremenjeni obliki in konca 8 kratko kodo. Klavirski stavek je preeej ma-?iven, ziihteva nekako srednjo stopnjo pia-nističnega znanja, a je označen s smotre-nim prstnim redom. Nekateri stvari spomi-njajo precej na salonsko, ali recimo, na priprosto hisno muziko. Ta muzika se mi zdi najbližja po svoji folkloristični snovi mla« dinski klavirski muziki V. Novaka ali H. Bartoka, ki seveda uporabljata vsa drugac-na tehniena sredstva in modernej^e način« obdelave. Sodobna mladinska klavirska 11-ieratura n. pr. Finkeja, Caselle,, Pelvreka itd. pa gre jk) svoji muzikalni vsebini i a novem izražanju še mnogo, mnogo dalje. Navzlic precej vsakdanji Mirkovi rnladinski muziki pa pomeni teh deset povesti dobrodošlo obogatitev domaće tozadevne klavir« ske literature, saj razven Pavčica in GerbU ca menda nimamo prav ni^esar drugega, Le prepogosto se moramo zatekati ćelo k zelo plitvi nemški literaturi te vrste. Mnogo, mnogo boljši, kot ta, je Mirkovih desvt klavirskih povesti. Cena je se pri tem samo 20 dinarjev in zvezek naj bi ne manjkal v nobeni hi*u, kjer se otroci uče na klavir. Založbi cLjubljanskega Zvono pa gre za riskantno in požrtvovalno delo še prav posebno priznanje. —-$. cFaust> v ljubljanski operi. Jutri ikh poldne se poje v ljubljanski operi Gouno-dova opera «Faust>, v kateri gostuje odlična uraetnica ga. Zinka Vilfan-Kun^eva, ki si je v dosedanjih svojih gostovanjlh na našem odru popolnoma osvojila našo gleda-li.ško publiko. Z ozirom na Zupančičevo akademijo je začetek te popoldanske predstave točno ob pol treh popoldne. Drama vprizori isti dan ob treh i>opoldne Shake-spearjevo komedijo cUkročeno trmoglavko^ v Oton Župančičevem prevodu. Za obe predstavi veljajo znižane ljudske cene. Ponovno o po utr jamo na norojSnjo ope-retno premijero v ljubljanski operi. Vprizori se nova zagrebška opereta cZmagovai-ka oceana>, kateri je napisala tekst ga. Chu-doba, glasno pa Hirski. Opereta je izredno posrečeno delo in popolnoma smo prepričani, da bo v celoti nad vse priča kova nje uspela. Siže popolnoma moderen, glasba lepa, melodijozna, polua modernih plesov. Premijera s© vrli na premierski abonma. Tatjanln večer 24. faavsrfa eb 20. ▼ Kas^ni Stran 4. •SLOVENSKI N A R O D» dne 21. januarja 1928. Stev 18 Dnevne vesti. __Sožalje povodom Mažuraničeve smrti. JusosJovenska akademija je preiela povodom smrti Vladimira Malu ranica več sožal-nih brzojavk, med nirni tuđi od juridične fakultete ljubljanske univerze. — Spremetnbe v drž. svetu. Na pred-log min. predsednika je kralj podpisal ukaz, s katerim sta imenovana v državnem svetu %2l prva tajnika Vinko Vlatkovič in Giura Popovič. — Iz diplomatske službe. Kakor znano, je stavljen naš dosedanji poslanik v Wa-singtonu Aittomjevič na raspoloženje zu-nanjemu ministrstvu. Na njegovo mesto ie irrenovan ra odpravnika poslov dosedanji tajnik iste/ga po&laništva Branko Agdje-moviČ. — Ves denar naj sre v Beograd. Za-grebški listi poročajo, da je bilo deponirano pri zagreb. deiavski zbornici do nedav-nega o-krog 40 milijonov Din kot fond za zagrebško bcrrzo dela. V ta fond so plače-vali pris naleteti tak i ukrepi na e-nergričen odpor vseh prizadetih — Novinarska Mala antanta. Naciionahri odbor novinarske Male antante ie imel v četrtek dopoldne v ztinanjem ministrstvu sejo, na kateri se je konstituirah Za pred-sednika ie bil izvoljen Andra Miiosavljevič, za podpredsednika pa Radivoje Markovič. V nedeljo 29. tm. se bo vršil sestanek šir-šega odbora iz vse države, da se določi program konference novinarske Male antante, ki se bo vršila obenem s konferenco Male antante v Bukarešti. — Društvo orož. vpokoiencev v Ljubljani se obraća na vso javnost Slovenije in u-smiljena srca z nujno prošnjo katero utemeljuje kakor sledi: Med orožnikimi upoko-jtrci, katerim je država z 1. januarjem 192S ukinila nadaljno izplačevanje pokojnin se nahaja večje število vdov z 5, 6 in 7 otro-ci, kateri so nepreskrbi eni. katerih oče je prdel v službi javne varnosri oziroma si nakopal neozdravljivo bolezen, umri itd. Te siiote in njih matere, kakor tuđi v službi onemogii in izčrpani starčki, se nahajajo strdaj v pomilovanja vrednem stanju, živ-lienskih porrebščin, pokomine, so za vsako delo nesposobni, gladujejo in prezebajo v svojih stanovao rih, ter premisi ujeto o svoji žalostni usodi s katero jih ie država obdarovala. Društvo se čuti upravičeno po-trkati na vsa usmiljena srca in pomagati tem državnim mučenikom v poslednjih urah niihovega gTenkega življenja in trpljenja ter prosi da se vse tozadevne podpore in prispevke blagovoli nakazati društvu orož-niških irpokojencev za Slovenijo v Ljubljani. — Nove železnfške zveze z inozemstvom. Kakor smo že poročali, se je vršila te dni v Bruslju mednarodna konferenca. na kateri ie bilo ureieno vprašanie želez-niške zveze med Belgi'o preko Dunaja, Berlina in Budimpešte s Carigradom odnosno Malo Azijo. Od 13. maja, ko stopi v veliavo novi vozni red, pridejo trikTat na teden v promet spalni vagoni na prostf Ostende - Du-nai - Beograd - Carigrad in Berlin - Praga-BudimDešia. Beograd - Atene, štirkrat na teden pa na prosci Berlin - Breslava, Budimpešta, Beograd - Carigrad, m Dunaj-Beograd - Atene S-palni vagoni bodo vozili od Berlina odnosno Dunaia do Beograda odnosno Niša z brzovlaki. od Niša bodo pa orikloplienf simtfonskeniu brzovlaku do Carigrada odnosno Aten. Ostendski spalni vagoni bodo vozili do Budimpešte z ori-jent - exDresom in sicer bodo imeli samo T. razred, dočim imalo vsi drugr spalni vagoni T. in II. razred. Ta skle/D mednarodne konference Ic iz strogo žele-zniškesa vidika za n-ašo državo zelo važen. — Konferenca urbanistov. Glavna uprava udruženja seometrov je sklenila sklicati v kratkem širšo konierenco geometrov, arhitektov, inženjeriev in pravnikov. ki so se pecali z ureditvijo mest v svrho sestave novega osnutka zakona o javnih parkih. Konferenca se bo vršila v Beoscradu. — Izprazutena učiteljska mesta. Ker so že vsi absoiventi učiteljišć nameščeni. a je §e vendar ostalo več izprazn:enih mest, je prosvetno ministrstvo sklenilo, da bo v bo-doče nameščalo na osnovnih šolah tuđi one absolvirane učiteljiščnike, ki še nimajo mature. — Enotna obrtniška organizaciia. Poedi-ne obrtniške organizacije so ponovno spro-žile vprašanie enotnega pokreta. Na prihod-njem kongresu obrtnikov iz ćele države naj bi se ustanovil Savez obrtniških organizacij kraljevine SHS. — Grad bena direkcija v Ljubljani opo-zaria vse interesente na prvo ofertalno licitacijo za napravo tlaka \z tolčenega asfalta na cesti od železniške postaje do carinarnice na Brodu ob Savi, ki se vrši dne 25 februaria 1928. o-b 11. trri pri gradbeni direkciji v Zagrebu. Predračunska svota znaŠa Din 1.992.316. NatanČnerši pogoji o tej licitaciji so razvidni iz oglasa, ki je na-htt na uradni deski gradbene direkcije v Liubtjan;, Turiaški trg št. l.-I. — Krajevni odbor druStva rdečesa križa SMS v Tržiču ima v nedeljo 29. januarja 1928 ob 10.30 uri v mestni posvetoval-nici v Tržiču svoj redni občni zbor. Dnevni red ie razviden tz vabil in letakov. Udele-žite se polnoštevflno. 67-n — Izredna skupŠČhia Jugoslovenskeifi šum»rsk«K« ađruženfci odgođena. 22. Hi 23. tm bi se morala vršiti izredna skupšČina jugoslovenskega Šumarskega odruienja, Jd je pa bila radi tehničnih ovir odgođena na nodotoče*1 čas. — Na$i rsjaki v Ameriki. V kraju Ely, država Minesotta, je izvršila samomor ro-jakinja Elizabeta Smrekar. Skočila je v vedo. Kaj jo ie gnalo v smrt, ni znano. Pokojna je bila stara 56 let. — V Pitts-bureku je umri Slovenec Jakob Moborič. — V kraju Leadville je po dolgi in mučni bo-lezni preminirl rojak Fran Stiebrnik. — V kraju Pueblo ie preminnja ga. Katarina Gorše v starosti 50 let, doma ie bila iz Stmiča na Štajerskem — V CleveJandu je po dolgi mi mučni b^lezni preminul J-ostp Gerič, doma iz vaši Močile. — V Chicasu je preminula ga. FrančUka Krošel. doma iz Artič pii Brežicah. Podlegla je zastnrp-ljt-nJu. — V Denverju, država Colora-do, je utnrla ga. Agata Pavlakovič v starosti 58 let. Doma ie bila iz vaši Zamostec, fara Sodražica pri Ribnici. — V kraju Forest City je preminula v visoki starosti 68 let ga Marija Cerar. Po-koina '« bivala okoli 35 let v Ameriki — V kraiu Rock Springs fe zadela kap 66!etnega Janeza Dugasa, istotam pa je vla«k do mrtvega povozi! Hrvata Pavla KovačevKia. — V Clevelandu se Ie smrtno ponesrečila hč^rka našega ro-jaka Josipa Cente. Ko je šla preko ceste, jo je podrl na tla avto in io povozil do mrt-vega. Nesrečno dekletce je bilo staro deset let. _ Sokolsko gledališče v Radotljici ponovi v nedeljo, dne 22. tm. ob pol štirih po-poldne »Veroniko DeseniSko«. 65-n — Drniba st. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja svojim elanom in prijateljem, da je po naredbi finan&nega ministr siva prevzela uprava monopolno prodajo vseh vžigalic s 1. januarjem t. 1. Družba je prejemala od vžiffalic leta in lete veliko tisočakov, leta ldŽ7 Din 23.810.—. Ta pn-speTek ođslej izo«tane. To je hud udaroc v\ našo družbo, ki vzdržuje ljudske Sole in otroške vrtce, podpira revne šolske otrokn ter kupuje šolske in mladinske knjige in razna učila za sole ob jezikovnib mejah in v Prekmurju! Naša naloga bodi, da podpi-ramo zdatno našo šolsko družbo ter nado-mestimo ta odpadek na drug način. Slovenci! Kupujte marljivo družbine razgle^l-nice, narodni kolek, razpecavajte računske listke! Vrzite kak dinar v dru žabo i nabi-ralnik! Spominjajte se Ciril Metodove družbe ob žalostnih in veselili dneh! — Podpornemii društvu slepib. Ljubljana, so darovali za Božić po Din 10.—: Drolc Martin, Bohinjska Bela, Kosir Josip, Novomesto, Karbaš L, Gornja Radgona, Si-nion Mayer, Maribor, Vospernik Jakob, Ljubljana, Ivan Globecnik, škocjan, Zupan-čič Fran. Mirna peč, Lazar, Ljubljana, Ivan Selak, Dobrava, Podvičnrski Anton, Zavr-če, DolniPar Fran. Ljubljana, Bogataj Tvan. Ljubljana, Rok Peselj, Selo, Boruščak Mar ko, Trbovlje, Marija Rozina. Novo mesto. Kosir Antor, Bistrica, Andrej Murnik, Cerklje, Planint-. Žrece, Sturm O., Metlika, Kralj Frančiška, Vel Men^reš, Leskovei-Ana, Škofja Loka. Rajčevie Franc Voglje. Caserman M., Ljubljana, Majdić M., Kranj, Janšek, Šmarje-Sap, Stele Jernej, 6iška, Josip Demšar, Cejnjica, Skofic, Zelena jama-Vsem darovalcem iskrena hvala. — Odbor. Iz Ljubljane —Ij Izročitev odlikovanja pesniko Otonu Župančiču. Veliki župand dr. Vodopivec izruči iutri cb 11. dopoldne pesniku Otonu ŽupanČiču v dramskem gledališču red Be-lega orla V. razreda, s katerim ga je odli-koval krali. —lj Bridka usoda dr. Ja mar ja. Odlične-gn našega zdravnika dr. Toneta Jamarja ie drnes zadela težka izguba. Na stanovanju OUZD na MiklošiČevi cesti je danes ob 10.30 preminula njegova zvesta in dobra sopraga Ka tka Jamarieva, roj. Langerhol-zeva, v starosti 43. let Pokojnica ie bila roena v Škofji Loki Bila ie možu zvesta družica. 2 njim je delila vse bridkosti in te-žave dijaškega življenja na Dimaju, med svetovno vojno je š'a ž njim v Judenburg, a po končani vojni sta se naselila v Ltirblja-ni. Bila »e odlična Sokolića ter se ie v mla-dostnih letih udeleževala narodnega in kul-turnega pokreta. Bolehala ie pet mesecev na težki bolezni. Letos v ma:u sta name-ravala oba v krogu svojih znancev in pri-jatelie\- praznovati 201etnico poroke. Blag ji spomin! Težko prizadetemu možu naše iskreno sožalie! —IJ Zanimivostj Ijubljanskesa tr«a. Današnji sobotni tržni dan ie bil izredno Ži-vahen tn bogato založen z raznimi žrvljen-skimi potrebščlnami. Okoličanske kmetice in tuđi druge iz oddaljenejših krajev so pri-nesle na trg uzredno lepa domača iabolka, ki so jih prodajale po 4—6 Din. Na trgu ie tuđi bilo zelo mnogo zeljnatih Klav, dočim je krompirja primanjkovalo. Cene krompiriu so stalne. Mnogo je bilo tadi razne zelen jave. a nranj perntnine in mleč-nih izdekov. —!j Tajnosti Mehlke! Ponovno oporar-jamo cenj. občmsrvo na današnji spored ZKD v prostorih kina Marice. Prvič v Ljubljani se bo predvajal preleui kulturni »Ufa« velefilm, ki nam predočuje v 5 krasnih de-janjih divjo romantiko in zgodovino Mcbl-ke Vse slike so izredno zanmHve, vsled česar smo prepričani, da bo občinstvo ta spored posetilo v kar narvečiem štrvfln. Ogle:te si razstavljene slike v Izloftenem oknu ZKD ob kavanii Zvezda! DanaSnja predstava se prične točno ob 14.30 mi; film se ponavlja iutri ob 11. uri dopoldne. Za to predstavo se dobe vstopnict že od danes popoldne naprej v predprodaji pri blagairti kina Matice. —rj O ženj v čeSkosioraffl zgodovlat In literaturi predava v nedeljo. 22. tm. točno ob polenajstih dop. na univerzl soba St. 90 gosp. profesor ćr. Ivan Lab. Predava-telj ie živel več let v Pra«i ter je bil vedno v ozkih stikHi s ČchoslovasTcimi ženskhni orcanizaoijatni in nfihovimi Todlteliicanri. Opozarjamo vse prijatelje Ćehoslovakov na to zanimivo predavanje. SploŠno žensko društvo. —lj Društvo »Soča« priredi v soboto 21 on. ob 30^0 predavanje g. Jcso Ceba. referenta veterinarstva pri tok. sres. poglavarstvu. Predavanje je važno, ker se dnevno dogajajo slučaji stekllne in so naši pasterievi zavodi po!ni otrovanih ljndu Po predavanju nas topi stevai Kozinov kvartet. Vstopnina prosta 66-n Predpustna sobota 18.11. - TABOR —Ij Ples v narodnih ndSaii Jadranske straže se vrši 28. tm. ob 30. uri v Unionu. Vabila so razposlana, vstop samo proti va-bilu, zato prosimo one. ki morda pomoto-roa ne bi dobili vabila, da tište zahtevajo z dopisnico pri odboru Jakov cesrnr*r>oTfcMsketra reda. Izvirne traneoske past i I ie l2bl „VALDA" zdravijo in uspe^no pobijaio vse bolesni đlbaL P oda;a:o vsp lekarne m đro^rer f LJUBAVNE NOČI VELKEGA --------------KNEZA--------------- Predstare jutri, v nedeljot ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. •ELITNI KINO MATICA». Iz Celja —c Ljudsko vsenčilišče. V nondđlek 23 tm. bo predavala v nemSkem jeziku aiana potovalka in pisateljica gdčna. Alma K^rlin, ki se je pred kratkim vrnila v svoje rojstno mesto Celje po esemletnem poto-»anju po Ameriki, PolUiezi i, Novi Zelan-iiji, Japonski in drugod. Lansko leto ie poslala celjski gimnaziji iz Ba tavi je več stvari, zdaj je temu zavodu, kakor tuđi deki. niešč. Soli darovala več predme^ov. V pon-delejek bo predavala »O Polineziiic. Upati te. da bodo Celjani znali ceniti nietio boga-ro geografsko in etnografsko manje ter dobro obiskali predavarre. —c Draštvo staaovaitrskih naiemnlkov v Celju rma svoj obini zbor v nedeljo, dne 5 iebruaria ob 9. irri dopoldne v restavra-ciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. — Prostovoljno gasilno d-rvšrvo v Giberju pa ima srvoj občni zbor dne 29. ja-nuaTJa ob 2. ari v gasilnem domu v Ga-berju. —c DraSftvo od^einiškib in noiarskib ■radnikov ima svo; občni zbor dne 22. tm. ob 9. uri dop. v hotelu »CvTopa«. —c Noćno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. —c Celjske sole so proslavile danes rojstvo princa Andreia s Šolskimi mašami in pouka prostim dnevom. —c Sretosavska proslava tta sfmnaziH v Cellu. Proslava praznika sv. Save se vrši 27 tm. ob pol 11. uri doT>o>!dne. Vrše se de-kiamacije in predava prof. ?. dr. Orožen o pomenu dneva. 1. februarja pa se vr§i običajna svetosavska be^eda ob pol 9. zvečer v Celjskem domu. Sodeluie Srpsko ptvsko društvo i/ Zagreba. Sokol — Starešinstro ČOS je poslalo za novo leto vsem svojim društvom poslanico, v kateri navaja uspehe iz preteklega leta in po-daja program dela za dovo leto. Predvsem je naloga Pokolstva, da goji telo in aktivno telovfldbo. Telovadba je sredstvo za vzjgo\o in vse ostalo sokolsko delo naj podnira te-lesno vzgojo. V tem letu priredi ČOS vef izletov v Slovasko, da dokumentira edin-stvo Cehov in Slovakov. — TeloTađba in larodeo go»p«. Ta spis je nekoliko dopolnjeno predavanje, ki ga je imel dr. Murnik lansko leto v trgov-skem društvu cMerkur>. — Poškmlbeni fond COS je irplačal leta 1926 za 3 smrtne sluČaje in za 2604 nesreče in poškodbe pri telovadbi skuoaj 552.157 Kč. Poškodb in nesreč }e bilo na dro^u 283, na bradlji 279. na krocrih 191, na konju 187, pri skokih in lahki atletiki 164. — Smugki to&i JBS, ki bi se moral vršiti v tem mesecu, je na nedoločen čas pre-ložen. — Sokolski prednjaki. Največ stikov s telovadecim članstvom (in lako bi moralo biti vse članstvo, mlado in staro) ima prednjak; zato je prednjak, ali bi vsaj moral biti duša vsakega sok. društva. To pa more biti Ie dober prednjak. Dofoer prednjak mora biti podkovan v telovadbi, poznati mora sokolsko idejo in organizacijo Sokolstva in ražen vseh drugih zahtev sokolskega značaja mora imeti dovolj splošne izobrazbe, ker ima večkrat v vrsti, ki jo vodi, brate z visoko izobrazbo. In se nekaj: ne srne biti premlad, mnogo mlajši od bratov y vrsti; ker kot tak eotovo nima zadosti niti sokolskih niti obče-življenjskih izkuSenj in — vsak, ki hoče voditi, mora imeti potreben ugled. Posebno dobrih, iakušenih prednja-kov je treba za sokolsko mladino. Kar velja za moško, velja tuđi za žensko članstvo. Vsako društvo je dolino pobrigati se za dobre prednjake in prednjačite — pomoč in piidpora za to pa mora priti od članstva, župe in saveza. Proračun isdatkov za prednjaške sole in tečaj© COS v Tvrsevem domu v Prap znaža za tekoce leto 580.000 Kč. — Soko — DoSanm Silnog, glasilo beo-^rajske iupe, prina&a v 11. in 12. Stevilki III. letnika sledečo vsebino: Dr. Igor Vi-dic: Dan slobode. — Strahinja Damnjano-vić: Sokolskom narastaju na dan 1. decembra. — M. P. M. Laxarević: Sistem brata Murnika. — Uroš Vlahović: Sokolska izložba u Beogradu. — M. Milinković: Sokolska odora i sokolska ideja. — Min. Lukić: Na5i pokojnici. — Proslava 1. decembra u 2upi. — 2upaki glasnik. — Jugoslovensko Sokol-sivo. Gospodarstvo Državni dohođki in izdafki v prvem pofletju 1927-1928 Kakor smo že poročali, so dobili elani finančnega odbora te dni pregled državnih dobodkov in izdat kov za september pre-tekleea leta Tako so znaci dobodki m a* datki aa prvo po! let je proračuoskega leta 1927-28. obenem pa približna slika celotneea proračuna. V septembru so znašali izđatki Din 9K9M.706. dohodln pa 899,051.899 Din tako da re imela državna blaga Ina priman jklja ja v mesku 25,812.806 Dm. V prvem polletju proraćuiRkesa leta 1927-28. so znašali ir-datki 4.655.1 W 763 dobodki pa 4.849.023.803 Din tako. da je imela država 193.919.040 Dm prebitka. Če upoštevamo, da ma*a na5 proraCun «a leto 1927-28 11.477370.000 ati pa ra pol leta 5.73P 785.080 Dm vidimo da 9o bili državni tsđatkt v prvem polletht za l.0R3.ftS0 2.T7 Din državni đohodki pa za 889.761.197 Dm manJSi Te diference ka-Že)o jasno da se proračur ne Ča izvesti tako. kakoT Ie zarmineii na paphin. V prv!*i lestin mesecih so bfli fedaiM preVotaCeni ct S5*l,3«7.185 Din. Mani fe bilo glačano v tem časn 1.&JM7A22 Din, Dohodki so bili torej v prirneri s pror^ču-oom za 59.454.748 Din večji in za Dm 449,206.844 manjši. Prebitck je znaša] pri državnih mooopoiih 54,491.119. pri miniMi-stvu za šume m rudnike pa 4,954.539 Din. Pri vseh drugih postavkah ie bil primanj-kljaj. iNajveCii primanjkljaj iskazuje prometno ministrstvo in sicer 451,661.801 Din. Pri neposrednih davkih je znašal primani-kijaj 1694173.489 pri posrednih pa d^narjev 206,005.304 Din. —g VIII. Ljubljanski m^dnarodoi r»orč-ni velesejem se vrši od 2. do 11. juni)« 1«*-los. Te dni je uprava rttzrx>slala %-sera u\r-inm ji naslovom porobila na sodelovanje kot razstavljalec in jim priložila prijavao tiskovine. Kdor potiljke ue bi bil dobil, *wj tiskovine Ukoj zahte-va o>\ u rada Ljuh-Ijanskega velesejma. Letos se velesejeni vrSi cei mesec preje nego lani. Zato je treba bitreje delati in kdor ho&«, da si »*»-gura ugoden rax»tavni prostor, naj ne čim-preje otlzove in odix>51»e svojii prijavo —C Dobave. Direkcija državnih železnic. sradbeni odddck v LjaNjani. sprejema do 24. t. m. pomklbe rJdde dobave 2000 m1 itukatumt;-Sa trstja in 5 komadov ifinih povlačiInikov ter 2 oteži ta tete. — Direkcija državnih železak, akoftofnski addtlek v Ljubljani, sprejema do 3!. t m. poiradbe slede dobave 300 kz belih cusj. — Direkcija driavoih tdezaic, strofi cuWe4ek v Ljubljani, sprejesna do 3. febraarla j>onadbc Blede dobave 180 kg klmrtrit ploić. — Predmetni poKoii so na vpozled pri posameznih odelenjih direkcije. — Direkcija drtavnih že-^e«o!c, protnetntv-komercilebii oddctek v Ljubljani, spre}ema do 26. t. m. ponudbe slede dobave 200 komadov žamrc. — Dne t4. febraaria se bo vrSila pri srradbenem oddeiku direkcije dTŽavnih želernk: v LrubUafi: ofertahia licitacija štede dobave razaeza corojesradbeiiesa Že-lezsesa materUaJa. — PoicoH so na vpotied pri rradbcnrm odelenju tf dlrekcife. —£ Sezaan «ed na rodnih sc)sov, kojeza ie šesta vila Medaarodiva trzovska rbornica v Parizu za čas od lanuaria do JunUa \Q2S, )t tn-teresentom v pitam i Zbornice za trvovino, obrt in industrHo v Ljubljani »a vpo*Jed. — g Kartel špirita. Jutri se bnsta vT*ili baje v Zagrebu dve skioJčini producetitov špirita, na katerih se bo razpravllalo o usta-nervitvi kartela. —g Carinski dohodki od 2U. do 81. 2, v Novem Sndu 6.648.971, v Ljubljani 7.29^.590. v Dubrovniku 6.075.711, v Skoplju 2,244.3») tn v Splitu 1,670.361 Din. (M 1. aprila do 31. decembra 1927 so znašali carinski dohodki 1.280*531.567. V proračunu je bilo dolofeno za to razdobje 1.266,249.984 Din. Nove knjige in revije TOLMAC SIX>VENSKE(iA JETIK \ AX,I SLOVENSKI ETIMOLOG. Šesta vi 1 K. Rakoveo, BoStanj ob f>avi. Samozaložha. Cena Din 42.—. To je pa£ nekaj nmega, pa tuđi drznega! Pisatelj gre popolnoma nova poUi. razlaga vsako besedo po njenem ustroju in po vseh v uji ležefih j^omenib in trdi, da je v vaaki besedi veliko korenov in pomenov, tako da je njen pomen vse-stransko opisan. Razlatja besede ne 8 pt»-moČjo kakih abstraktnih korenin, ki nikjor ne eksistirajo, ampok « pomočjo potovla.' vzor-besed, ki HMjo v njih. Navaja **orodtie besede iz slovenskega in drugih jezikov. Glasovi se po gotovih xakonih meo java jo med seboj, in pomeni, ki jih vsebujejo naše obsede, so izvedeni iz malepa Stevila prapojmov in Se ti so v medsebojni matf-mati^ni zvezi. V raaaskavo so pritegnjeni tuđi semitski j«tiki, ker je prednja Azija pradomovina vseh narodov. Krasna filozofija jezika se nam tukaj odpira! V začetku vsake črke so navedena obzirno svojstva dotičnega glasu, kar je povaem novo. Z--mi-miva sta uvod in sklepna beseda. kar naj Čitatelj najprej pre^ita, potem se bo njernn Sele zanimanje za vsa vpraSanja zbudilo. Potem naj pogleda razlago b^sed: car, ko-rošica, kršČenc^, opat, svet, zakon, porok .i, svoboden, trezen, šola itd. Potem ?»ele naj sodbo 9i naredi. Ker navaja povsod soror-be-sed po glavnih pojmili ratvr^ene. Kdor bo 6ital uvod, temu se bo sele odprlo zao i manje za problem jezika, ki pa nam ne bo tako kmalu popolnoma jasen. Knji?a se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljnni ter v drugih vefjih knjignrnah ^lovenii« m pri avtorju v Bošbmju ob Savi. Fes in gospodar. Prijatelj prijatelju: SliŠal sem da si prišel ob svojega znameni tcjra psa. — Da žal i bog. pri železniški nesreći sem ga izgubil. Sam sem se resil, pes >e pa obležal mrtev. Prijatelj: Križ božji, kakšna §koda! Slaba tolažba. StaTa devica: Jaz se poročitn sele v nebesih. Mož stnrpencffa jeziVa: Samo, da ne dobite za moža sv. Antona. Stev 18. •SLOVENSKI N A R O D» dne 21. januarja 1928. Stran 5 Za prohodno sezono Ženski svet ima zdaj sicer najvec opraviti s plesnimi i-n maškeradnimi ko-stumi, vendar se pa zanima že tuđi za pomladno modo. Pariški modni saloni so že pred tedni pospravili vse, kar je spominjalo na zrmo. To ostane v skla-dišćih do prihodnje jeseni in bo prodano kot zadnja novost podeželskim odje-malcem. Zima sicer še ni pri kraju, vendar se bo pa treba polagoma iznebiti zameta, velurja in kožuhovine. Za modo je nastopila zdaj izrazito prehodna sezona, ki pa ne zahteva, da bi morali odložiti vse, kar smo nosili v prvih zimskih mesecih. Vendar je pa prijotno imeti kaj novega ali vsaj navi-dez novega. V poštev priđe v prvi vrsti kostum. li kateremu spada zelo kratek plašč, podoben boleru. Pogosto se na kostumu kombinira z blagom gladka kožuhovina. Kostumi so letos skoraj brez izjeme v pastelnrh barvah. Za obleke v prehodni sezoni ni prikladna crna temnomodra ali rjava barva. kajti te barve spominjajo na zimske obleke. Spomladi bo igrala kožuhovina še večjo vlogo, kakor lani. To bo zopet ne-varen napad na žepe zakonskih mož. Krivo je vreme, ker so pomladi zadnja leta večinoma hladne. Kožuhovina se bo nosila ćelo na svilenih plaščih in lahkih oblekah. Zelo moderne bodo rudi bluze, s katerimi se bodo dali dobro osvežiti stari jesenski in pomladni kostumi. Dame, ki imajo ponošene ensamble — plašč in obleko — si lahko narede iz obleke samo krilo in ga dopolnijo z bluzo v isti ali pa svetlejŠi barvi. pa imajo moderno pomiadansko obleko. Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sami Razumna Mica uživa svoje življenje* Ne muči se z Sehtanjem ali krtaSenjem, za njo dela Radion, Radion sam? Ja! Perite tako: »Rastopite Radion v mrzli vodi, : denite poprej namočeno perilo *,.-. v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo Škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varu je perilo! KAZUMNA MICA RADION „ pere sam. Moda Našim raaKkom za predpost Tudi deca hoće hneti v predpustu svoje veselje. Oni nebogljenčki, ki jim dobre mamice še ne dovolijo udeležiti se predpustnega rajanja, se morajo zadovoljiti na pnstni torek s papirnatimi maskami, drugi večji pa že reflektirajo na maskeradne kostume. — Moderna vzdoja dece zahteva, da ji prepustimo rudi v tem primeru proste roke in mamice se vesele, če vidijo, da uveliav-ljaio malčki pri tem svojo bogato fantazijo. Seveda ne smerao zahtevati od otroka, da bi si izbraJ maskeradni ko* strmi brez nasvetov odrastlih. Za dečje maskeradne kostume se najdejo doma vrdno ostanki svile in drugega blaga. Zelo priljubljeni so med deco učinko* viti maskeradni kostumi, kakor «VocU na vila», «Pritlikavček». «Mornar», «CvetIična kraljica«, «Sobarica», «Pa* stirček», «Dimnikar». «Rdeča čepića in volk», ^groteskna Babica*, «Snežni mož» itd. Poli-g teh imamo še druge izrazitejše dečje maskeradne kostume in izmed teh smo izbrali štiri, ki si ]ih hoćemo nekoliko bliže ogledati. Na sliki vidimo kot prvo deklico v nekaki balni oblekci, ki se leskeče ka* kor snežni kristali. Glavni del te ob* lekce tvorijo snežne kepice. ki jih ima deklica nanizane okrog glave, dalje v obliki mufa in za pašom namesto rože. Talce snežne kepice se dobe v vsaki večji trgovini, kjer prodaj a jo otroške igrače, odnosno maskeradne kostume. Okrasek glave je narejen v obliki zve* zde iz blestečih čipk. Posebno izrazit je dečji maskeradni kostum, ki ga nosi deček kraj prve de* klice. Ta kostum ie za dečke in dekli* ce. Kostum iz črnega blaga se tesno oprijemlje telesa in ima v boku široko pentljo iz ognje nordeče svile. Enake barve je tudi perje za vratom, v za-pestju in okrog gležnjev. Na rdečo če* pico se prišijeta dva rožička in zatak« ne dolgo rdeče pero. Grandijozne plesalke najdemo že med nadebudnimi deklicami, ki navdu* šeno posnemajo odrasle zlasti tam, kjer to posnemanje ni posebno pripo* ročij ivo. Bodoča zvezda plesnih dvoran rabi seveda primeren kostum, kakršne* ga vidimo na sliki. Dekliška plesna ob? leka je narejena iz tafta in ima zelo kratko krilce. Vrat, zapestia in čevelj* čki so krašeni z divjimi rožami. Glavi* co oviia venec iz svežega cvetja. Največio radost pa napravimo maU ekom s kostumom, kakršneda nam ka* že na sliki zadnji vzorec. Za tak ko* stum si mora «zamorček» seveda po« šteno namazati obraz, tako cta sam dvomi o svoji rasi, če se pogleda v zrcalo. Zgornji del je narei^n iz p?k« Častega svilenega blada, široke, soodaj zavezane hlače oranžne ^arve in lila* stih proa harmoniraio s turbanom, ki je okrašen z nojevim peresom. 0 ženski nezvestobi Nič ni tako nevarno, kakor drezati v sršenovo gnezdo. A perece vpra-šanje ženske nezvestobe je ćelo sršenov nebocičnik. Če govorimo o ženski nezvestobi. je treba priznati, da je ne-zvestih žen na svetu vedno manj. Vzrok je zelo enostaven. V prejsnjih časih so se možila dekleta več ali manj narav-nost iz penzijonatov. Romantika, sentimentalnost, iluzije in idealiziranje real-nega življenja jim je bilo tako globoko vcepljeno, da jih je zakon z redkimi iz-jemami razočarah Dekleta, ki so se omožila iz penzijonata, so postala na-vadno kot zakonske žene histerična in že nekaj mesecev po poroki so si vtepla v glavo da jih možje ne razirmejo. In čim se je pojavil kdo. o katerem ie mlada žena mislila, da jo razume, se mu je brez pomisleka vrgla v naročje. Izhod iz kočljivega položaja se je na-šel v takih primerih v skladu s temperamentom obeh zakoncev. Možnosti je bilo več. V nekaterih primerih mož ni zvedel za nezvestobo in mlada žena se je pozneje spametovala, v drugih je mož zvede] rn se dal 1 oči ti ali pa mu je žena vse odkrito priznala in ji je mož odpustil. Pripetilo se je tudi. da je bila žena v novi Ijubezni razočarana in je spoznala, da je prav za prav ljubila samo svojega moža. Bolj redki so bili primeri, da se je žena ločila in živela s svojim Ijubćkom. ali pa da se ni ločila, pa je vseeno imela domaćega prjatelja. Moderna dekleta vedo o življenju, q sebi, o moških in o vsem, kar priđe pri zakonu v poštev, neprimerno več. kakor so vedela dekleta prod 20 leti. Pri njih je kurja slepota prav tako izključena, kakor temeljito razočaranje. To jih sicer ne ob var uje nevarnosti. da se Ijubezen v monotonem zakonu obrabi, vendar je pa učinkovito sredstvo proti vsakemu lahkomiselnemu koraku. Poleg tesa iz-ginja iz življenja modernih žen oni vo-dilni motiv, ki je imel v prejšnjih časih na vesti marsika skok čez zakonski plot. Moderne žene ne hrepene već ix> tem, da bi postale znamenite po načinu svojega življenja in po številu svojih kavalirjev-pred možitviio. V prednjih časih so mnoge žene naravnost hrepe-nele po možnosti izneveriti se možu samo zato. ker jih }e bilo srarn, da so Iju-dje govorili o njih kat vzornih in zve-siih ženah. Naša doba takih žen ne pozna več. Receptov za to, kako naj ravna jo možje z nezvestimi ženami. je približno toliko, kakor receptov proti morski bolezni. Pa tudi v tem pogledu prevla-dujejo v moderni družbi treznejši nazori. Burni domači prepiri in pranje uma-j zanega perila pred sodišči postaja vedno i rekejše. Na žalostnern in biološkem dej-stvu, da Ijubezen ni večna in na logičnih posledicah tega dejstva ni nič sra-mornega. Sramotno je pa za moža iu tudi za ženo, če noče razusneti, kaj se pravi preživljati krizo umiranja ene in nastajanja druge Ijubezni. Ljubezen. ki umira, se da sicer nekaj časa še umetno ohraniti pri življenju toda težko si je misliti tako mučen pojav, kakor je Ijubezen v zadnjih vzdihljajih. Za zakonce je v takih primerih najbolje, če inoreio skrbeti za otroke tako, da iiimajo časa za mučne medsebojne pogovore, ki vo-dijo navadno pred sodišče. v tuje naročje ali pa v bridko osamljenost.____ Humoristični kettček Prava Američanka. Žena nekep"^ milijonarja iz Newyror-ka je potovala po Švici. Vozila se je z motornim čolnom po Ženevskem jezeru in med vožnjo ji je padel dragocen briljantni prstan v vodo. — Ustavite, — je zaklicala čolnarju. — Damin je že pešal in starka je mislila, da vidi pred seboj njegovega očeta. — Zelo ponosni smo na vas, — je dejala. — samo škoda, da imate tako bedastega sina. Sporen dežnik. — Gospod, zdi se mi, da imate mo, dežnik. — Saj bo menda res. Kupil sem ga v zastavljamici. 2upnik Manteau. Ko je ležal Duclos na smrtni postelji, je prišel k njemu župnik, ki se je pisal Manteau (plašč). Prigovarjal je bolniku, naj se spokori in sprejme iz njegovih rok zadnjo popotnico. — Kako se pa pišete, gospod župnik, — je vprašal Duclos, dasi je dobro ve-del. — Manteau. — No vidite, na svet sem prišel brez hlač in s sveta lahko srem brez plašča. H. Mago: Čudna tatvina Medtem, ko je izvršujoč dolžnosti svoje službe, opazoval obiskovaloe raz-stave, so stražnika Rudina morile tež-ke, pro-iesijonalne misli. Odpri oči, se je bodril in se pri tem smejal sam pri sebi. Ali pri belem dne-vu si razbojniki pač ne bodo upali od-nesti dijamantov! Preveč ljudi je tu!... — To pa že moram reci. da ni posebno pametno, da se ubogi Ijud>e na tak način dražijo. Kar pod nos jim ri-nejo igračke vredne nekaj milijonov! Tako pravijo vsaj. Jaz nisem strokov-njak ... Kar se tiče varnostnih odredb, pa je to druga stvar. Po mojem ie vsa njih previdnost: žabice, rešetke na ok-nih. noćni in dnevni pazniki. tako ma-lenkostna, kakor da bi hoteli gasiti velik požar s čašo vode. Imel sem priliko spoznati mojstre, ki bi jim izpred nosa odnesli vse te dijamante. Primojveri, kar izpred nosa in Še kako!... Na to je s strogim pogledom premeril »neko osebo«, ki je vse predolgo stala kraj izložbe in je pri tem zardela in se odstranila. To je bil zanj razlog nove, neizrecne radosti. _ Aha! — Le skrij svoje kre-rrrpeifc-ke tiček! Kakor da je zdaj čas za tako dek>! Čemu je pa noč? Ponoči mene ne bo tu. kar pa se tiče paznika... Pri misli na paznika je stražnik prezirno nakremžil usta. — Človek se mora res smejati njih zaklenjenirn vratom, — je nadaljeval svoj monolog. Takšni navihanci, kakrš-ne sem jaz videl, ne zlezejo skozi vrata noter... pa jih išči potem, če si upaš! Dvignil je glavo in pogiedal na strop, kjer je nekoliko špranj propuščalo dolg pravokotnik svetlobe. — Od tod bi prišli noter. seveda! Pa bi ne bilo niti bogve kako težko, tudi Če bi ne prišli preko stopnic. Na ulici sem zapazil drevo. Z najvišje veje bi neki tat, ki so ga zmerjali z Veveri-co. prvi ptiček, ki mi je prišel v pest, vrgel na streho svojo znamenito vrv s kavljem. ki jo hranim v svoji zbirki. To ti je bil akrobat, da malo tacih! S tem svojim konopcem bi se on gotovo ne obotavljal skočiti z veje na streho. Kaj pa stekla?... Ali bi se ona sploh mogla upirati dobremu dijamantu? Na primer tistemu, ki je pod §tevil-ko 3 v moji zbirki in ki je izrezal že toliko šip? Skozi odprtino bi se «Veve-rica« s pomočjo svoje nenavadne obut-ve splazil z dvema skokoma in se takoj vrnil. Tudi ta obutev je redkost moje zbirke. To so nekakšne copate iz kav-čus^ s SĐiralnhni vzmetmi, ki jih je sam izumil. Ce jih je imel na nozah, je lah- ko skočil po tri metre visoko. Ce je bilo potrebno izginiti brez sledu in glasu, ni mogel Veverice nihče prekositi. Paznik je lahko pazil kolikor je hotel!... Še stoji v mojem muzeju ona znamenita goba napojena s ktoroforrnom ki jo je moja št. 8« držal blizu nosa onih, ki jih je želei uspavati. Na ta način je pre-tvarjal dremanje paznikov v globok, po-kojen sen ... Tako bi lahko na miru opravil svoj posel. Ne bi bilo potrebno razbijati omare. Kajti ti pretkanci.ti po-znajo orodje, kakor tisto, ki smo ga našli od mojega »petnajstega«, pri vlomu trgovine z dragulji... To ti je bil pravi umetnik. Pa vendar sem vse te tičke spravil pod ključ... SreČa je to za or-ganizatorie razstave. Kajti pri njihovih nadzonrikih... Ko so odšH poslednji Obiskovalci in ko je o-djeknil oni običajni: «Razstava se zapre!« je bil stražnik prost. — Skoro bi jim privoščil. da jim kdo ponoći odnese dijamante ... samo, da bi jih naučil pameti! — godrnjal je, vra-čajoč se domu. In spričo te ne baš dobrohotne že-lie. ga je drugo jutro, predno je sel na službo, naravno** zmedel telefon. In njegova zmedenost se |e še povečala, ker rrra je velel, da se ima podati takoj »na lice mesta«, kamor se je tadi brž odpravil. Njesova želja je bila namreč ixpol- njena. Dijamanti so bili ukradeni tekom noči. Pa ne samo to. Ukradeni so bili na isti način" kakor je on sinoči pred-postavljal. Njegova metoda je bila do pičice uresničena. Vse je bilo tu: tišti konopec, izrezano steklo, uspavani paznik in nazadnje omara, odprta tako spretno, da je moral biti lopov samo kakšen izkušen mojster. Povsem nepo-jasnjeno je bilo, kako je vlomilec šel ven, ako lii imel perotnic. Za stražnika Budina so bili sledovi očividni. Osupnjen je našel obeležja vseh svojih klijentov. — Veverica! Št. 3! Št. 15 in tišti s copatami na vzmetek! — je vkliknil. Vsi tri, na katere sem včeraj mislil. Za-res. kakor da so se dogovorili... Ali vendar je to nemogoče... Saj so vendar vsi na varnem! Ta razmišljanja je obdržal za-se. V raportu je satno omenil sredstva s po-moč)o katerih je bil po njegovem mišlie-nju \plom izvršen. Potem je šel doroov, ila ćelo stvar razmisli. Ko je tako ves zamišlieD koraka! po svoji pisarni. se je njegov oštri pogled nenadoma razburil. — Mojo omaro je nekdo odprl! — vzkliknil je in stopil k omari, da jo pregleda. Njegovo osnpnjenje je tedafci še boH narastlo. — JojJ loj!... Uporabiii so nnoi« konopec ... dijamant. ,. gobo... copate ... vse. Kaj naj to pomeni? Z razrogačenimi ocrni je nekoliko trenotkov zijal pred-se. Potem je nenadoma planil in začel vse prevračati in raz-metavati, kakor da vrši predpisano hišno preiskavo. Zares je bila to preiskava in sicei uspešna preiskava. Kajti malo po tem je v pisarni odjeknil sledeči vzklik, spremljan s psovkami: — Dijamanti! Dijamanti! Tu skriti! Pri meni!... Kdo je mogel to sto-rtti?... "...7 Kdo? — — — — — — Tu rri nobenega dvoma; vi ste mesečnik! — rrra je rekd, dve uri potem. zdravnik, h katerermi se je zate-kel Budin za svet. Potem mu je začel razlagati svoje zdravniško mnenje in mu je priporočal način zdravljenja. Stražnik ga je jedva posluša!. Vem, da sem lopov! — ie pomislit sam pri sebi ves rmeden. Ali vendar ne morem samega sebe aretirati. Zapustil je sobo kakor iz uma. Skoro na to so objavili časopisi, da so se ukradeni dijamanti na tajinstven način vmili. Na drugeni mestu je bila naznanietia upokojitev stražnika Budina. Ali nihče Bi spravljal v zvezo teh dreh vesti. ~ ■■.-'«■ Stran 6. •SLOVENSKI NAROD« dne 21. j«nu*rja 1928. Stev. 18 Po vsem svetu cvete trgovina z dekleti Zanimivo porocilo o prostituciji po kulturnih državah pred Društvom narodov. — Triki agcntov javnih hiš. — Nesrecna dekle -ta so edino «blago», ki se lahko brez carine izvaža in uvaža. — Društvo narodov ima poseben odsek, ki se peča s proučevanjem mednarodne trgovine z dekleti in s prostitucijo vobče Ta odsek je objavil nedavno porocilo o svojem delovanju in izkušnjah. Odsek je zbiral statistični materijal o trgovini z dekleti po vsem svetu. Tekom dveh let so posetili njegovi člani 28 držav in 112 večjih mest Povsod so se zanimali za položaj beHh suženj. Posetili so vsa več-ja mesta Evrope. Amerike in Azije. Ćelo na Češko s lova šk em so se mudili 9 dni. Materijal, ki ga. je zbrala omeniena sekcija Društva narodov, je zelo zani-miv. Sekcija je na podlaci r>oročil svojih članov ugotovila, da je trgovina z dekleti mednarodna in zelo dobro organizirana. Organizacija brezvestnih trgov-cev z dekleti je razpredla svoje mreže po vsem svetu. Skoraj ni kulturne države, ki bi ne rinela svojega izvoza in uvoza nesrečnih žrtev pohotnosti. Seveda ne velia za vse države isto merilo. toda v splošnern lahko rečemo, da je trgovina z dekleti eden najsramotnejših ma-dežev, ki kaže. kako čio vest vo kljub vsem frazam o kulturnem napredku moralno propada. Organizatorji in inicija-torji trgovine z dekleti so večinoma lasr-niki javnih hiš. Ti imajo ćelo vrsto pod= rejenih agentov. ki potujejo po svetu kot prodajalci parfumov in raznega blaga, v resnici pa preže na nesrečne žrtve in sondirajo teren, da zvabijo naivna dekleta v javne hiše. Zelo je razvita trgovina z dekleti na Poljskcm in v Galiciji. Mnoge žrtve zvabijo agenti na ta način, da jih na videz poroče z drugimi agenti, ki jih potem kot svoje žene odpcljejo v tu ja mesta in vtaknejo v javne hiše. Tako je prišlo že na tisoče naivnih deklet v javne hiše. bare. varijetete in druge nočne lokale, kjer postanejo kn.alu žrtve velemestnih razuzdancev. Rafinira« do organizirana trgovina z dekleti cve; te tuđi v Nemčiji. Iz Nemeije so od= peljnli agenti nedavno 15 deklet v Atene, kjer so nastopalc spoeetka kot plesalke v neki kavarni. Toda lastnica eotičnega podjetja je ravnala ž nj im i tako grdo, da so komaj čakale. da se rešijo, četudi i ih je čakala se hujša tisoda. Ko so jim agenti ponudili prc= vedbo v javno hišo, so brez obotavlja* uja pristale, samo da se rešijo nasilne kavarnarice. Poročilo navaja zanimive primere, kako se polnijo javne hiše. Neki m1a= denki, članici potujoče operne družbe, fo v Buenos Airesu brez oravega po* voda odpovedali službo. Dekle se je nato vrnilo domov v Lizbono, na ko= lodvoru so ji pa brez sledu izginili kovčegi. Njeno zadrego je opazila neka dama. in ji ponudila svojo pomoč S T'omočjo policije je dekle dobilo svoj^ kovčega nazaj. na kar jo ie priiazrri elama povabila k sebi na dom. Tu \o je skušala preeovoriti, naj se uda pro* stituciji. Polici »u ;e pozneje iigomvila. da ie dotična dama lastnica invnih hiš v Oportu, Lizboni in Sevilli. Agenti sj skrbno izogibaio mcj, kjer je kontrola strožja, ker dobro vedo. da )c s nona* Tejenimi potnimi listi te/ko priti čez mejo. Kot rečeno, je naibolj primeren te= ren za trgovino z dekleti Poljska, kjer je lani izginilo brez sledu okrog 40.000 deklet. Većina teh žrtev je šla v Južno Ameriko. Oblasti drznim agentom ne morejqo do živega. O tem priča poro; čilo poljskoga delegata, ki pravi, da j polstoa vlada zaman napenja vse sile, da bi zatrla to ogabno kupčijo. Polj* skih deklet ne vozijo agenti direktno preko Nemčije, marveč potujejo z nji-mi najprej v Gdansk, kjer se jim je treba izkazati samo z osebnimi doku« menti. Z Gdanska se odpeljejo z avto* mobili v Marienburg. od tu dalje pa potujejo z vlakom. Vagoni so navadno plombirani in zato poljske oblasti ne kontrolirajo potnih listov. Nemške ob* lasti pregledajo samo vizum in seveda ne razlikujejo ponarejenih poljskih potnih listov od pravilnih. Poročilo tuđi navaja, da većina žrtev ne gre prostovoljno v inozemstvo, marveč da jih agenti zvabijo pod raz-nimi pretvezami in če treba s silo. Naj-bolj dobrodošla so jim mlada lepa de-kleta, zlasti plesaikc, ki iih zvabijo s pompoznimi inserati. v katerih 'im obe-tajo šija ine angažmaje v inozemstvu. Čim je dekle naredio, je seveda izgubljeno. Omenili smo že. da si pomagajo agenti tuđi na ta način, da poroče svoje žrtve z drugirni agenti ali pa se sami poroče ž njimi. Lani v novembru je bil a rotiran neki agent, ki se je poročil s 30 dekleti in vse je spravil v javne hiše v Buenos AireMi. Neverieten se zdi oni odstavek po-rocila, ki govori o trgovini z dekleti v Carigradu Turkom je evropsko belo blago zelo dobrodošlo, ker svojih de-k'Iet nočeo od da i a ti v javne hiše. Evropska dekleta. ki jih spravijo agenti v Carigrad, izginejo brez sledu. Orijent je bil že od nekdaj v tem pogledu ne-nasiten in mnoge evropske ženske v svoji naivnosti se zdaj hrepene po njem. Ce pa hoče Društvo narodov zatreti prostitucijo in iztrebiti trgovino z dekle-ri, se ne sme omejiti samo na proučeva-nje tega žalostnega poglav'a in na zbi-ranje materijala, ki grc v arhiv, marveč mora najti način, da stopi brezvestnirn agentom in lastnikom javnih hiš na prste. Čudno je, ia se znajo vse države tako inienitno braniti rujega blaga in da imajo za vsako robo visoke carine, samo živo človeško blago se nemoteno razvaža po celem svetu. Tu bi bila umestna visoka uvozna in izvozna carina v obliki najstrožjih zakonov, v ka-terili naj bi bila določena za trgovino z dekleti smrtna kazen. Edino na ta način bi moderna družba izbrisala ta sramotni madež s svojega telesa. Slovenska babica pred dunajskim sodiščem Pred sodiščem na D u naj u se je pred dne vi zago var jala bivša babica Slovenka ida Šimenc, obtožena po paragrafu 144. radi odprave telesnega plodu in v zvezi s tem povzročene smrti porodni-ce. Mlada žena Karolina B. si je pustila od šimenčeve že večkrat odpraviti te-lesni plod. v zadnjem primeru jo je pa doletela nesreća. Kmalu po abortiranju je dobila hudo vročico in prepeljati so jo morali v bolnico. Ženska ni navedla vzroka svoje obolelosti in zdravniki so jo dva dni lečili proti vnetju trebušne mrene. Sele tretji dan so se pojavili zna-ki zastrupljenja krvi, ki je tuđi povzro-čila vnetje trebušne mrene. Tretji dan po prevozu v bolnico je Karolina B. umrla. Sele tedaj so zdravniki uvideli. da je postala žrtev odprave telesnega plodu. Babica Ida Simenc je bila aretirana in te dni se je zagovarjala pred kazen-skhn senatom. Tožbo je zastopal državni pravdnik dr. Eypeltauer, obtoženko je pa zagovarjal odvetnik dr. Lucijan Dauber. Med zasliSanjem je sodišče dognalo, da je bila Šimenčeva radi odprave telesnega plodu že trikrat kaznova-na m enkrat, ko je abortiranje istotako končalo s smrtjo, na osem mesecev ječe. Profesor Haberda je kot izvedenec izjavil, da je treba pri odpravi telesnega plodu izločiti nevarnost zastrupljenja krvi. Za to pa imajo samo klinike potrebne pripomocke, Šimenčeva je bila nato obsojena na eno leto težke ječe, po prestani kazni pa jo izženejo iz Av-strije. Bivši nadvojvoda Josef Ferdinand se loči Kakor poročaio avstrijski listi, se namerava biv.si nadvojvoda Josef Ferdinand habsburško-Iotarinski, sin zadnjega nadvojvode toskanskega in upo-!-' )jeni generalni polkovnik ločiti od svoje žene. Vložil je že tožbo za lo:itev pri deželnem sodiscu v Solnogradu. Josef Ferdinand je oženjen z Rozo Kaltenbrunner. vdovo Jokl. Joklova je bila žena nekega avstrijskega častnika in imeia je ljubavno razmerje z nadvojvodom Ferdinandom še pred moževo smrtjo. Ko je vdovela, se je nadvojvoda poročil z njo. Zakonca sta živela po prevratu v mali vili na Mondsee zelo skromno, kajti Ferdinand je dobival samo pokojnino kot bivši avstro - ogrski častuik. Zadnje čaše se je pa njun gmotni položaj zboljšal, ker se je tos-kanski rodbini posrećilo prodati svoja velekosestva v Toskani italijanski državi in je bil velik izkupiček razdeljen med članc rodbine. Bivši nadvojvoda Josef Ferdinand se je že zaročil z gdč. Gertrudo Tomankovo, hčerko avstrijskega polkovnika. Čim bo njegov prvi zakrvn razveljavljen, se porcx:i drugič. Dijakinja ustrelila nrofesorja Pied poici'. v p.euchcs dr. Rhoios v Franci se odigra tt dn* zadnji akt ;enavadnc- hubavne tragedije. Na za-tožni klopi sedi nuadn Korzičanka Alba Blanchi, Ki je ustre'::r. svojega nezve-stega za^očcica, proiesorja Rene Des-vignesa. Temperamentna Korzičanka se je v Marseillu začetkom lanskega leta se-zranila s profesorjem. Temu je bilo dekle všeč in kmelu se je med njima razvilo prisrčno ljubavno razmerje. Sča-soma se ie pa profesor popolnoma ohladi! in začel je svojo izvoljenko zane-marjati. Zdi se. da je dalo to neposredni povod tragediji, k se je nato odigrala v nt:či od 14. na 15. junija. Pri zaslišaniu je dekle izpovedalo med drugim: — Čim sva se s profesorjem loČila, je pričel širiti o meni tendencijozne vesti, ki so se širile zlasti po Aix-en-Pro-vence. kjer sva delj časa bivala. Bala sem se, da pridejo te vesti na ušesa mojim roditeljem. Zaman je bilo vse moje prizadevanie, da nelia čvekati go-rostasnosti o meni. Zdelo se mi je, da ne bom mogla već živeti v tem zastrup-ljenem ozračju in često sem mislila na samomor. Zato sem si kupila tuđi samokres. Usodnega večera sem šla v kino, a Desvignes je slučajno sedel pred me-noj. Po končani predstavi sem mu sledila, v senci platan sem ga dohitela. Sprla sva se pošteno in zagrozila sem mu, da ga tistrelim. Zahtevala sem, da poda drugi dan pred svojimi dijaki izjavo, ki bi me popolnoma rehabilitirala v javnosti. Tako sva polagoma prispela do nje-govega stanovanja. Trdo me je prijel za roko, v kateri sem držala samokres in rekel:: »Nikar ne blebetajte neumnosti, saj sami veste, kako je.« Nato me je odrinil, a nesreća je hotela, da se je v tem hipu samokres sprožil. Nisem ga hotela ustreliti. To je zgolj nesrečno naključje.« I Toda v obtožnici se nahajajo od-stavki, ki mlado Korzičanko težko obre-menjujejo. So to zadnje profesorjeve be-sede, ki jih je umirajoč izgovoril na operacijski mizi: »bila je Alba... ljubila me je ... pokazala mi je samokres, ko sva se ločila ... streljala je zavratno, toda ne govorimo več o tem ...« Za izid razprave vlada po vsej Fran-ciji ogromno zanimanje. Indijanci na grobu Karla Maya Mesto Draždane, odnosno njega predmestje Radebeul je te dni doživelo redko senzacijo. Na grob slovitega av-torja »Indijanaric«, Karla Maya. se je napotila skupina Indijancev, da se poklani njegovim manom. Indijanci so bili v svoji klasični bojni opremi, okrašeni s peresi in poslikani po obrazu. Na grobu je rdečekožee pozdravi! založnik Karl Mayevih rnmanov, pet Indijancev pa je nato zapelo indijansko žalostinko. a drugi so jih spremliali z bobni. Njih poglavar »Velika kaca« je imel na grobu spominski govor, v ka-terem je omenjal zasluge Karla Mnya za rdeče pleme in povdar.ial. da je May vse svoje življenje posvetil svojim rde-Čim bratom. Svečanosti se je udeltzil tuđi ameriški generalni konzul v Draž-danih. Spcr o mrtvecu V Rusiji se je vnela polemika o pismu bivšega poslanika Joffeja, ki je iz-vršil samomor. Pri njegovem pogrebu je prišlo do velikih demon^stracij opozicije proti sovjetski vladi. §e!c pozneje se je izkazalo, da naj bi igrala smrt bolj-ševiškega-diplomata važno vlogo v pokretu opozicije. To naj bi bil glasen me-mento vsem pristašem opozicijonalnih voditeljev, naj se odločijo za energičen nastop proti vladi. Joffe se je odločil za samomor v hipu, ko so bile njegove te-lesne moči izčrpane in ko ni bilo več upanja, da bi okreval. Oba ta motiva navaja odkrito v svojem pismu, kjer pravi, da ima opozicija prav, kakor je imel prav 1. 1905. Trocki. ne p:i Lenin. Kakor znano, se je 1. 1905. razcepila ta-kratna ruska sociialnodemokratična stranka v dva tabora, v boljševike in menjševike. — Pred smrtjo ljudje ne lažejo, — ie napisal Joffe v svojem pismu, — in zato vam še enkrat pravim. da ima opozicija prav. Polemika Jaroslavskega proti pokoj-nemu boljševiškemu prvaku je zelo oštra. Jaroslavski objavlja zdravniška spričevala o njegovi bolezni in piše, da je izdala komunistična stranka od leta 1922., ko je Joffe v Mandžuriji zbolel, za njegovo lečenje 19.000 dolarjev. Jaroslavski trdi tuđi, da je Joffe onemogočil vsako zdravniško pomoč z vživanjem morfija. kateremu je zadnja leta svoje bolezni popolnoma podlegel. Še ostrejši napadi so naperjeoi proti političnemu delu pisma. Joffe je bi] predsednik sovjetske delegacije za mirovna pogajanja v Brest Litovsku. Jaroslavski pravi, da so mu inozemski kapitalisti ponudili 20 tisoč dolarjev, da bi priscal na nadalje-vanje vojne. Tako daleč pa Joffe ni mo-gel iti, ker se je bal, da bi ga poklicala komumstična stranka na odgovor. In fe v pismu trdi, da ni mogel objaviti svojih spominov o pogajanjih v Brest Litovsku, pretaka s tem samo solze nad izgubljeno pođkupnino. Iz polemike Jaroslavskega je pa razvidno, da morata komisarijat zunanjih zadev in korministična stranka v Rusiji cenzurirati vse spamine sovjetskih di-plomatov. preden so objavljeni v inozemstvu. Po mn^niu Jaroslavskega Joffe ni bil več normaien. Kdor se je zrno-tih zaključuje Jaroslavski, svojo polemi-ko, mora imeti tuđi toliko posnima, da svojo zmoto odkrito prizna. MA /ftnuiic atm< »KOV ker so najboljši in najcenejši. Dobra igralka. Francoski pisatelj ia novinar Aurelien Se hol 1 je pri po vedo val nekoć, da je od-govoril neki zdravnik na očttek če§, da je bila njegova pacijentka, neka slavna igrallca. pokopana v tetargiji živa, ta-kole: Kaj morem zato. je pač predobro igrala svojo vlogo. Ljubitelj križank. Dozdevni bolnik: Ah. ne, gosnruJ doktor, mene nič ne boli. Pač bi vas pa prosil, da mi poveste bolezen, ki se označuje / besedo, v kateri je 14 črk ter se zaćenja z a in konca na s. Kraljeva bolezen. Henrik IV. je pustil nekoč Sullya dol-go čakati v predsobi. Potem se mu >e opravičil. ćeš. da je imel vročico. Sully se je nasuiehnil in odgovoril: — Videl sem io. sir. Imela je zeleno obleko. Sam se zbudL Hotelir: Kdaj naj vas jutri zbudim? Gost: Oh, veste gospod. jaz se zbu-dmi vedno o pravem časa. Če bi pa slučajno zaspai me zbudite pet minut prej. Eleganca, veselje, pikantnostf ljubezen in strast prekipevajo do vrhunem v velefilmu Ljubavne noći velikoga kneza K.rasna ljubavna drama lepe> ognjevit© pariške apasmje in mlaaepa princa. \r glavnih vlo^ah priznani umetnik George O'Brien, Virginia Valli in drugi. Navdušenost mlađega princa za sport. Njegova hladnost napram lepim žen« skam. — Vladin nacrt spreobrniti ga. Iščc se učiteljica Ijirbezni proti dobri nagradi. Ljuba>"ne rm*eže lepe Dolores. N'epricakovan uspeh. V Parizu. Držav * no posojilo pod poflojem prinčeve po* roke. — Krasne slike, izvrstni igralci. Ta film poln avantur, tjracijoznosti in :iapetih doživijajev preavaja danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Pantelemon Roma nov: Žensko srce Nenadna katastrofa je razburiia ves dijaški dom. Student Nikolaj Malahov je izvršil samomor. Našli 9O ga. mrtvega v sobici hišnega komiteja s prestreljeni«m sencem. Sod-na komisija je pregledala ves dom ter TX)izvedovala, v kakšni legi so našli truplo in kdo je prvi opazil samomo-rilca. Na vprasanje, kakšnega značaja je bil pokojni, so vsi študentje skoraj so-glasno izpovedali. da se jim je zdel nervozen in zatopljen v svoje misli. Večinoma se je vedel grdo, mnogo ie pil, vračal se je pozno domov, s to-variši je govoril osorno, ćelo grobo. Včasi ga je pa prijelo in po ćele dneve je presedel doma, kjer se je od jutra do večera učil in hodil po sobi. Ob ta-kih prilikah je bil miren in ljubezm'v, dasi se je dosledno izogibal ljudi. Ko je komisija poizvedovala o njegovem razmerju do žensk, je prišla mladina v zadrego in dejala, da v tem razmerju ni bilo nič lepega. Ženske in svoje sošolke da je smatral Malahov za predmet zabave in kratkočasenja. Imel je mnogo ljubic, ki jih je pa hitro odslovil. Sčasoma je postal pravi cinik. Vsi so opazili, da je bil do ušes za-liuubljen v sošolko Šonjo Golubovo, toda očividno je bil tako ponesen, da ji ni nikoli omenrl tega in da je bil tuđi z njo grob. Vsi in tuđi ona ve, da je bil res zaljubljen v njo. Ona ga pa ni marala. ker je bil pTe-grob. Tn če ji je prigovarjal, nai priđe na sestanek, je lagala, da priđe, potem ie pa vzela seboj dva ali tri paglavce in odšla tja, kjer io je Malahov Čakal. Promenirala je s paglavci mimo njega in ga začuđeno vprašala. čemu zmr-zuie tam zunaj. Dekle je bilo veselo, temperamentno, malo lahkomiselno in včasi tuđi neizprosno. Iskrenega prijateljstva ali Ijubezni ni bilo zmožno. Zlasti ljubezen je odklanjalo kot nekaj, Jcar se je že davno preživelo. Preiskovalni komisar jo je dal po-klicati. Niti slutila ni, kaj se je zgodilo. Vsi so se spominjali trenutka, ko je stopila z rokami v žepih svitra v sobico hišnega komiteja, kjer je Icžal na tleh mriič. Nemirno se je ozirala na. preisko-valnega komisarja in miličnike. ki so jo čakali, pogled ji je obstal mimogre-de tuđi na sošolcih, ki so jo molče gledali. Naenkrat se je pa zdrznila. Pojcled ji je ušel na tla, kjer je ležalo Malaho-vo truplo s prestreljenim sencem. Zakričala je, si zakrila obraz z rokami in pokleknila k truplu. Kakor okamenela. s kazalcem med zobmi je zrla nekaj časa pokojniku v obraz, kakor da ne more odvrniti pogleda od rane na sencu. Ko so jo začeli zasliševati. ni mogla dolgo razurneti, kaj hočejo od nje. Nervozno se ji je tresla spodnja ustni-ca in podzavedno si je tisčala usta z roko. Pri tem se je pa tako milo in proseče ozirala zdaj na enega, zdaj na drugega, da se je vsem smilila. Slednjič si je nekoliko opomogla in z drhtečim glasom je izjavila, da ona ni !>ovzročila njegove smrti in da se samo iz lahkomiselnosti ni zmenila zanj. Po Marti Nikolaja Malahova je na^ stal v značaju in vedenju Šonje Golu« bove nenaden preokret. Postala je tiha in zamišljena, hodi* Ia je po hodnikih večinoma sama. Ce jo je kdo kaj vprašal, jza je nekaj časa gledala, kakor da se ne more zabraniti iz svojih misli. Skrbno je spravila vse. kar je asta-lo po N'ikolaju Malahovu — njegove zvezke in na njo naslovljena pisma. Vedno bolj se je zapirala v ozek krog spominov na pokojnika. Za življenje se sploh ni več zmenila. Zdelo se je, da so vse njene misli pri mladcniču, ki ;e izvršil samomor po njeni krivdi, iz nesrečne liubezni do nje. Spočetka so io pedali sosolci po strani, češ. ona ga je spravila v grob, pozneje so jo pa začeli pomilovati in ćelo bali so se za njo. Cesto je hodila na pokopališče. kjer je dolgo sedela med vrb.imisžalujkami in zrla nemo pred se. Mnoai so se ustavljali in zrli dolgo na skliučerso postavo dekleta ob svežem grobu. In vsi so zapuščali pokopališče pod glo? bokim dojmom pri pogledu na ooosr-h* lieno žensko ljubezen, ki je celo smrt ne more uničiti. Njena ljubezen je bila res idealna. Saj mrtvih ni mogoče ljubiti drugače. — Zakaj te je njegova smrt tako potrla? — jo je vprašala nekega dne prijateljica. — Sama ne vem. — je odgovorila Šonja in zrla srepo pred se. — Saj je bil grob. lahkomiseln in vihrav, — je deiala priiateljica. — Niti spoštovati Ga nisi mogla. — Da. Sele zdaj, po njegovi smrti, se je oglasilo v meni čustvo, katerega poprej nisem poznala. A to, da je bil grob, ni nič v primeri s tem, kar mi je zdaj ... O, čc bi bil še živ! Te muke so postale sčasoma nevar* ne za njeno duševno ravnotežje. Za* vest krivde je očividno izpodkonavala njeno zdravje. Toda mesec dni po smrti Nikolaja Malahova se je zgodilo to, česar nihče ni pričakoval, najmani pa Šonja. Neki Student je dobil pismo od Ni-kolajevejZa intimnega prijatelja. Prilo^ ženo je bilo pismo Nikolaja Malahova, pisano tik pred trasrćno smrtjo. V niem je Malahov izjavljal. da je trdno sklenil končati življenje. Pisal je, da ne ve. kaj so z njim go* di, da ne čuti pod seboj nobene oporne točke, da ne ve, kam bi se obrnil s svo* jo energijo. Pisal je o svoji slabosti, raztreseno* sti in nezmožnosti upirati se izkušnja^ vam velemestnega živi ien ja, ki ga je omamilo in mu zasenčilo razum po ti= hem vaškem življenju. V tcj notranji razdvojenosti, da je začel piti in tratiti svoje mlade moči. Slednjič je omenjal, da je sklenil končati to storijo. Zavest, da mu je ostalo vsaj toliko moči, da seže po sa* momorilnem orožju, mu je šc edina tolažba. Pismo je vse presenetilo. Torej Sonia ni kriva njegove smrti? Saj je niti z besedico ne omenja, — je vzkliknil neki student. In res, o Šonji ni bilo v pismu duha ne sluha. Bilo je jasno, da na njegov obupni čin ni imela nobenega vpliva. — Pojdite hitro po nio! Ko se ie pojavila na hodniku, so za--klicali vsi hkratu: — Pojdi sem, pojdi hitro! Grehi so ti odpuščeni. Čitamo zadnje Nikola ic* vo pismo. Sonjine oči so se razširile, na ble» dem obrazu se ie pojavila rdečica. — Kje? . . . Kje? Kaj? Roke so se i i tresle, oči so željno iskale pismo. — Tu je ... Glupo, Šolarsko pismo je, toda to je postranska stvar. Glav* no je, da se ni ustrelil tebi na ljubo, marveč da je iskati vzroka drugje. Šonja }c naenkrat strahovito pre* bledela. —. Zakaj ne na ljubo meni? — Kar tako, povsem enostavno. Tebe v pismu sploh ne omenja. Šonja je iztrgala sošolcu pismo iz rok in začela željno iskati v njem dokaza, da se ni zmotila. Potem je vrela pismo proč in odšla vsa potrta iz sobe. — Kaj ji je, — so vprašali vsi in se spogledali. Nihče ni našel odgovora. Sonia je odšla v svojo sobico in potegnila nekaj izpod vzglavja. Bil je sveženj pišem, ki jih je zapustil Niko^ laj. Tišti hip je stopila v sobo njena prijateljica. Šonja je hitro skrila pisma v nedrije. — Kako me veseli, — je dejala pri« jateljica, — da se je izkazalo, da nisi kriva njegove smrti. Šonja je zrla molče v okno. Bila je bleda in apatična. Prijateljica je še ne« kaj zamrmrala, potem je pa odšla in pustila Šonjo samo, da se pomiri. Šonja je vzela pisma iz nedrij, jih raztrgala in vrgla skozi okno, kakor vržemo nekaj. kar bi radi za vedno izbrisali iz spomina. Potem je zarila gla vo v blazinc in začela bridko plakati.,* tev }8 •SLOVENSKI NAR OD» dne 21. januarja 1928. Stran 7. Maurice Renard — Alberi Jean: Skrivnostni mrliči Roman. Sodnikova palica je ležala na kana-peju, a kombinacija leč in prizem se je odražala simetrično v skrivnostni te-kočini. Claude je zapri v: itca. Takoj se je slika palice zjasnila. — Točna slika! — je dejal Claude Cirugue. Fenomen je bil preprost, a vendar diven. Palica se je zrcalila v tekočini kakor na motnem steklu fotografičnega aparata. Take slike so vedno krasne, ker rcproducirajo resničnost z očarlji-vo, čudovito silo. Toda tu je bila palica reproducirana v naravni velikosti in namesto da bi se odražala samo plo-skev, je bila kopirana v prostoru, v globini tekočine tako, da se je zdelo, da je poglobljena projekcijska plošča. Palica se v tekocini ni samo odražala, marveč tuđi oblikovala. Njena točna podoba je bila materijelna. Geometer bi dejal, da ima tri dimenzije, kakor prava palica. Nekdo je potem pripomnil, da sta dno posode in vzglavje kanapeja v isti visini, kar je pojasnjevalo, zakaj bi se dalo priseči, da leži na dnu te Čudne kemične sestavine druga palica. — Kakšna tekočina je to? — je vprašal sodnik presenećeno. Marcelin je odgovoril: — To je ostalo od zadnjega poizku-sa. Vidite na stenah posode vodoravno crto in temne liše. Posada je bila polna in se je deloma izpraznila. Sodnik je nadaljeval: — Razuinem. Toda kako je mogoče. da nastajajo v tekochii podobe, kakor v fotografični plošci, če bi imela obliko stožca. Marcelin je skomignil z rameni. Vtaknil je kazalec v tekočino. — Mastna in mrzla je. Ćlovek bi dejal, da je nekako olje, — je dejal. Claude je opazoval razne naprave, otipal je vse žice in skušal ugotoviti, čemu so tako zapletene. Redar in pisar sta stala ob steni in molče opazovala, kaj se godi. Še zelo mlad sodnikov substitut se je zadovo-ljil s prisotnostjo, kar je bilo še najpa-merneje, kajti vsa ugibanja nišo nič pomagala. Sodnik je vzel palico s kanapeja. V tekocini se je videla točna slika njegove roke. — No, gospod. — je dejal Claude u — kaj sodite o tem? Claude ni slišal. — Umaknite se, — je dejal zamoljeno. In po vrsti je prižgal vse žarnice ki obločnice. V sobi je nastala blcsteča svetloba. Od obeh simetričnih temnih senčnikov se je širila krafna, čudovito blesteča luč, ki je obscvala kanape in zaprto po-sodo z modnimi žarki kompliciranih reflelctorjev, zaprtih v svojih skrivali-šščih. Dva vijoličasto bela žarka, tako močna, da ju ni bilo mogoče gledati, sta padala z obeJi strani kakor blisk v viharni uoči. Gladina tekočine je postala nemirna in pod vplivom električnoga toka je za- čela naenkrat valoviti. Valovi so sledili drug drugemu neverjetno hitro. Zdelo se je, da je tekočina na površju srebrna. V posodi je pa začelo šumeti in žu-boreti, kakor v ulju pred rojem ali v sainovarju. Kar je Claude zaMical: — Fly, Fly! Pojdd sem — dovolite, gospod? — Vse, kar hočete, — je odgovoril sir James. — Ali imate kako vrvico? — je vprašal Claude redarja. — Dolgo vrvico, s katero bi mogel zvezati psa? Vsi so začeli iskati vrvico, ki so jo našli sJednjič v omari. — Hej, — je dejal Marcelin, — tri je psi, ki smo jih našli na vrtu, so bili zadavljeni s slično vrvico. — To je bilo dokaj radikalno, — je dejal Claude v šali. — Toda danes nam zadostuje, če zvežemo tole ubogijivo živalico. Nu, nu, Fly, nikar se ne upi-raj. Zvezani foxterier je zri na Clau-dea z dobrimi, zaupliivimi ocrni, iz kate rih je pa že odsevaJ strah. Ko se Fly ni mogla vec ganiti, jo je položi! Claude na kanape, k/i so ga ob-sevali niočni žarki blesteče luci. Takoj se je pojavila na dnu proror-ne Posode podoba zveztmega psa. Potopljena v valoveči tekocini je ležala nepremično zvezana druga Fly. Claude se je nagnil in oznacil z no-htom na steklu visino tekočine. Gladina je bila še vedno na isti visini. Claude se je vzravnal. reSoc- — Pogasimo vse luči. — Ugasnil je po vrsti vse žarnice in obločnice. Gosta tekočina se je v temi tako; umirila. Kodoba zvezane Fly se je videla v tekocini tako razločno, kakor d* leži v posodi živa psića. Claude je zgrabil to podobo in |o potegnil iz posode. Od umetno nareje-ne psiće je kapljala voda. Gladina se je takoj znižala za nckaj centimetrov. In zdaj sta ležali na kanapeju dve FIy, ena živa, druga pa mrtva, utopljena. — Elektrokemija, — je izjavil Claude mirno — Izpcpolnjena galvanopla-stika. Integralna fotografija. To je zelo enostavno, a vendar divno, pretreslji-vo. Ta tekočina nima >amo svojstcv fotografične plošče, marveč je tuđi ob-čutljiva ki daje naravnost pozitiven odtis. Ima sicer še neko drugo lastnost, k»I je pa še ne razumem. Iz nje nasrane namreč dvojnik. Vsi navzoči so ostrmelL Zrli so ne-mo pred se in nikomur se ni hotelo mo-titi te svečane tišine, v kateri se je ra-zodevala ena največjih tajnosti vsefi časov. Sledniič je dejal Erik z zatnolklim glasom Marcelinu: — Čujte, tista imena, ki ste jih vče-raj zabeležili pod Sosteovim diktatom, tista imena, ki iih ie Ri hard Cirujrue mrmral sam pri sebi prej. predno je iz-govoril ono, ki ie napisano tu na vra-tih, — ali mi jih norete ponoviti? Komisar je potegnil iz žepa notez. — Laguerre, — je dejal, — Lucie Faure... Erik se je nehote nasmehnil, rekoč: — Citati je treba: Daguerre in Ni-cephore, — Nicephore, Niepce — izumitelja fotografije. — Dufayel ali RafaeL — je nada-Ijeval Marcelin. — arhangel Mihael. — Čitajte. — je dejal Erik resno, čitajte: Rafael in Michelangelo. — In slednjič, — se je oglasil Marcelin, — zadnje ime igralk'e: Nau. Ber-the Nau. — Pomota, — se je oglasil Claude Cirugue po kraikem preini>leku. — To je Bertheiot! Bertheiot! Zdaj sem se spomnil! Nato je zašepeta! svojemu prijatelju na uho: — Nisern še povsem prepričan, da je Richard umri. Toda, hvala bogu, zdaj vsaj vem. da ni nikogar umoril. Hvala bogu, zdaj mi je odleglo. — Flv, ki so jo medtem razvezali. je stnne ogiedovala mrtvo mokro živa!, ki ii je bila do pičice podobna. Ubogi psići se je od groze ježila dlaka na hrbtu. Redar je stopil k umetno nareieni pski, rc-koć: — Kaj homo počeli s tem. gospoJ sodnik.^ — Ce ne vzamete te umetne pmjc s seboj kot dokuza Ricliardove ncdolž-nosti, — se je oglasi] Claude, — jo lali-ko zakopljete na vrtu ali pa sežgete v -Pantruevem - štedilniku. X. Limuzina sira Jamesa se je ustavila v ulici Bonaparte pred nišo, kjer so stanovali Albanovi. Erik je naglo \z-stopil, pozdravil filantropa in počakal. da se je ves blatni avtomobil skril za vogalom. Sele potem je stopil v hišo. Ustavi] se je na stopnišču pri okmt in potegnil iz žepa pisma, ki jih je nckaj časa vrtel v roki. Prvi hip ie kole-bal, potem se je pa hitro odločil in pre-čital pisma od začetka do konca. Cim bolj se je sez-nanjal z vsebino, tem mračnejši je postajal njegov obraz. Njegovo solnee so zastrli crni oblaki. In ko je prečital zadnje pismo, je stal nekaj časa nepremično in zri nemo pred se. — Biti tako ljubljen! — je dejal. Nato je odšel počasi po stopnicah gori. Hektografičn1 aparat , tvittti tnas »leut. qr^tic«» Ir^kov* vt-dn«« i n.T «>e■*• v ?ao!j m Lud. Baraga, L^ubliana, Selenbureova 61 rei. ?980 u r ii- „Prijatelj zdravih tolažba bolnih'6 lahku so nazivali že naši starši in dedje pravi lepo dišeči «FELLERJEV» bol ubla* žujoči tako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in ko-zmetikum ter v mnogih za* hvalnih !istinah priznavajo, da se imajo zahvaliti ediiio pravemu Fellerjevemu «EL* SAFLI'1DU», ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kas* ijcL hripavostjo, kakor tuđi da nišo trpeli na ne&panju, nervozi id slabosti. Kaj je vzrok vsera tem težavam? V naj* večji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje in na kak način se krvotok naineškodljiveje in najugodneje posptišuje? Potom otiranja, mazanja in pra* nja s pravim «Fellerjevim» Elsafluidom, ka« teri je pnrejen \z sokov raznih zdTavilnih ra^tlin, in koja uporaha — zunanja, kakor tuđi notranja — prija želodcu in vsemu ostalomu telesu Poizkusite! Kmalu bo vaše razpoložneje veselo, vaš tek izvrsten, voija do dela se bo ojačila, čutili se boste osve* ženi in pomlujeni! Toda kje si bo«te naba» vili najceneie pravi «FelIerjev» Elsa*fluid? V lekarnah in vseh tozadevnih tropvinah, kjerkoli ga boste zahtevali. — Povsod boste plaćali za poizkusno stekleničico 6.— Dm, za dvojno 9.— Din, za specijalno stekle-nico 26.— Din. Ali ako naročite direktno po pošti, stane z omotom m post* nino vred 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specijalni stekle« nici 62.— Din. — Nasprotno 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali 6 specijalnih samo 139.— Din. Naslov označite jasno: l.tiKARNAhJU EUGEN V. FELLER Stubica Donja Elsatrg 238 Hrvatska MioHeu ipKDieria' če mogoče montanista, iščento za našo livar- nico. Ponudbe na: Osječka ljevaonica željeza i t*orme * strojeva **. d , Osijek SHS Za tolažilne dokaze iskre- nega sočustvovanja se pri- sreno zahvaljuiejo rodbine Tschech, Plachki, Techner il S Med.Univ.DLLUDVIK ZALAR bivši zdravnik aa vtriiietne klin ke prof, Dr Hochcnegja na Dunajo se je preselit na Sv Petra cesto 2. Ljubljana. Onim. 7» 10-7.12 in 2—V«4. — Telefon 3003 l______:--------------------j Najlecša drva CEBIN, LJUBLJANA, Wolfo. va ulica l/II. 120 Meblovano sobo čisto, s posebnim vhodom — oddam gospodu ali dijaku. — Na ogled: Bohoričeva ulica št. 8. 119 Dve hannoniki boljši. štirivrstni, dvojno in trojno ogtt&eni — prodam. — Obedve ste v dobrem stanju in tvrdke Lubas. — Poizve se pri Štefanu, 5 mestna hiša 2» Be-žigradom, Ljubljana. 113 Leno ooremljeno sobo v s^edmi mesta za 1—2 osebi, na žfho prazno oriroma s po* polno oskrbo oddam. — Na* slov v upravi «Slcv. Nar.». 112 Večlctni trgovce z manufakturo, kateremu je dobro poznana vsa Slcn'enija, kakor tuđi Hrvatsko Zagorje, ki govori poleg državnih tuđi r.emški in italijanski jezik, želi stalnega mesta za takoj kot potnik. poslovodja, engrosist ali skladišćnik; vsake stroke zmožen. — Cenj. vprašanja na upravo «SIov Naroda« pod cZmožcn 39/l(KK>. Lovci, pozor! Najbolje prodaste kože divja* čine pri nakupovalcu največie amerikanske tvrdke. — Naslov pove Aloma Companv. Liub* Ijana. Aleksandrova cesta 2/1. S 1. februarjem oddam veliko svetio in suho skladišče J v sredini mesta, pet minut od glavnega kolodvora, (pet minut od glavne poste). — V slučaju ako se rabi pisama, se tuđi lahko dobi. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda«. 107 Teod. Kom, Ljubljana, Pcljanska cesta štev. 3. Krovec. stavbni, gatanterifaki in okrasni kfepar, htstal rffe vodovodov.i Naprava strelovos dov. kopafiške in klosefne na* prave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake veHkosti. kaknr tuđi po»od (škatl« za kop7er» ve) ter litografija. 22/T Gramofon s ploščami. dobro ohranien — takoj naprodaj. — Oe'eda se-Rožna dolina. Cesta VI št 4. I nadstropje. 75 Sobarica z dobrimi spričevali — išče služTio v večjem hotelu ob moriu: vešča slovenskefia m nemškega ie^ika. Nastoji lahko s 1. februariem. — Ponudbe pod «Sobarfca/5°» na upravo «Slov. Naroda*. OorevRea* sobo v centrumu m«t>ta. s poseKnim vhodom. išče solidna go^podič* na. — Ponudbe noj 1. februarjem t. L Ponudbe na upravo ♦SJov, Nar.« pod *Takoj 91«. Zastopnike id saatopnice za pruda jo srečk na obroke ište — Bancns po* >fovalmca Beziak. Maribor. Go* sposka ulica 25 77/L Filatelistom priporoČam, da si oabavijo pri meni zbirko 500 raznih znamk od ka te rih re vsaka znamka drugačna — za 30 Din Zbirka 1000 raznih znamk, vsehutoča države Evrope. Alije. Afrike. Amerike in Avstralije. kier je vsaka znamka drugačna — za 65 Dm Denar pošljite oaprej, « jaz vam pošliem naročeno priporoćeno in priložim vsaki taki naročhi svoi cenih znamk, ki vsebuje cene, skoro cd 600 raznih držav vsega sveta — Vajstarejša trgovina znamk v SHS Izidor Sieiner, Brod na Savi 3385 Proti NAHODU sigino «Qak«!e praiek zn oosljaije „NUHAN i 4wa D« i. - P'ipaftta. lekaroa Mr. BAHOVEC. Ljnb tjana (Koa^resoi rjf> Enodružimko htio (vfto), dobro ohranjeno, z ve* likim vrtom vmarvboTski obs lasti (Cdje, Ptuj, proga Ljuto-m«r^ Radgoua itd.) — kupim. — Natančne podatke (vdiko«t, lega, stanje in ce-na) na upra* vo «cSIov. Naroda» pod «Vlki 121». — Plaćam v gotovini. G. Fhix, Ljubljana, Goarposka ulica 411, levo. — Strokovna posredovalnica bolj* ših služb, 35 let obstoječa — išče nujno: več mlajših kuha* ric, 2 perfektni sobarici za tu I in izven mesta, 2 perfektni slu* ' gi. pomoč gospodinje za ho* tel, ter privatno itd. — Pripro* sta cieklcta, pri dnu poštene^ priporočam sa vsako ceno in delo, več plači Inih natakarjev s kavcijo, donašalcev, nataka-ric, blagajničark s prvovrstnimi UpilfafaH — b* fjpotogft. IH 1S letna garancija »°;w siuoini stroii in koieso znamke GRITZNER in Adler za dom, obrt in industrijo. NOVOST!! Šivani stroj kot: Damska plsalna miza Samo pr. JOSIP PETELINCU Tudi na obroke. LJUBLJANA 7T blizu Prešernovesa spomenma ob vodi Fottk v vezenju breeplaćen Cene niske Medni pocrvtel urod. Dr. Teme Jemar javlja v svojem in v imenu svojih otrok Joje in Janeza ter ostalih sorodnikov žalostno vest, da je danes po dolgem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, umrla njegova srčno ljubljena žena, mati, hci, sestra, teta in svakinja, gospa KATKA JAMAR Truplo blagopokojne se blagoslovi v ponedeljek dne 23. t. m. ob 2. uri v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, in prepelje k večnemu počitku v Škofjo Loko, kjer bo ob 4. popoldne pogreb. Prosim tihega sožalja. V Ljubljani, dne 21. januarja 1928. Zahvala. vsem, ki so počastili zadnjikrat našega predragega soproga in očeta - Dr. Frana Mohoriča sodnega sv etnika in priv. decenta zagrebske univerze s cvetjem, spremstvom in z iskreno mislijo. Zahvaljujemo se sreno xa požrtvovalno skrb primariju dr. Minafu in župniku cerkve Marijinega Oznan jenja dr. Rantu. Naša naj iskrene jša zahvala pa bodi izrečena predsedstvu višjega deielnega in predsed«tvu dežel« nega sodlšča, pokojnikovim stanovskim tovarišem, rektoratu, de^ kanatu hn profesorskemu zboru juridične fakultete, zagrebŠke uni= verae, ter njih zastopniku univ. prof. dr. Metodu Dolencu, pevske* mu zboru Glasbene Matice in njega pevovodji ravnatelju konser* vatorija g. Mateju Hubadu. ravnatelju Heinicu, odvetniški zbornici in nje predsedniku dr. Majaronu, Slovenski Matici, velikomu županu dr. Vodopivcu, ravnateljstvu ženske realne gimnazije, go* spodinjski soli «Mladiki», dekanatu filosofake fakuhete v Ljub« Ijani, 2. a razredu ženske realne gimnazije, Ljubljanskomu Sokolu, narodnemu ženstvu ter vsem ostalim korporacijom. V Ljubljani, dne 21. januarja 1928. ŽdnjoSi ostali Stran 8. •SLOVENSKI NAR OD» dne 21. jtnuarja 1928. Stev 18. RASKOŠ SVIMA DAME! ZA PLES I ZABAVU trebate cipele od brokata, atlasa, zlatnog III srebrnog ševroal Žel mo svako! dami omogućiti posjet plesa u nailm divnim, laganim I udobnim cipelicama, stoga OBARAMO CIJENE BROKATSKIM CIPILAMA sa Din 229'— na Din 169"— sa „ lO9"— na M 129"— ISKORISTITI PRIUKU, POSJETITI NAS. Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavije) r. z. z o. z. v LJUBLJANI, Kongresni trg st. 2 »» Založna klet Šiška, Celovška cesta štev 81 (bivša Juvančičeva klet) postreza svojim odjemalcem s ceno in dobro kapljico svojih članov. Sprejme tuđi že vpeljanega provlzijskega potnika. Naročila in ponudbe: Kongresni trg štev. 2. Lovske puške I flobert puške, revertverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Selenburgova 0. — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komistjsko prodajo i£lmk Za dom! Za livitjc, krojače, čevtjerje i'a STOEVVER šivalni stroj Lc ta Vam pol cg Šivanja entl? (obšlva), veze (štika), krpa po rilo in oogavice. Brea vsakega premio jao ja plošč in drugo je stroj: v minuti pripravljen ah za vezenje in ravno tako hitro zopet za oavadno §ivanje> — Polefi vseb prednosti, ki jih za* Trema Sivalnl stroj STOEVVER Iš tuđi naiceneiši Ne zamuđite ugodne prilike in oglejte si to tzrednost pri Lnd. Baraga, Ljubtj*rta. Šetenburgova 6U. Brezplačen puulc * vezenju, ra* bi aparata* itd. — Ugodni pia» čilni oopoji — 15Ierno iam»»tvo ZviSali smo našo energijo ter znižujemo cene na^ih proUvodov za mehaoično uraetno vezenje, entlanje. ažuritanje, predtiskanje Matek & MikeŠ, Ljubljana Dalmatinova ulica 13, poleg hotela nStrukelja M> r Kože za Ameriko posebno lepe zimske lisice, kune, dehorje, kupule po najvišjih dnevnih cenah — n6 Ellgll EbOT, LJUBLJANA, Kongresni trg 7 (Zvezda. Razprodaia«Narodni knjigarni ! Stritarieva ulica itev- 2 I Poučne in zabavne knjige, šolske knjige, šolske potrebsčine, trgovske [ knjige, pisar niske potrebščine, razglednice itd. CENE ZNIŽANE ZA 50%. reseliiueno noznonilo. - Komerciinino Danku o. ti. PODRUŽNICA LJUB -JANA. Afilaa-a banke Ceho-Slovaški Legiji v Pragi, * se te preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu št 5 KLIŠEJE VSEH VRST, ĆRTNE IN AVTO-TIP1JE, 1ZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAHt PEROP1SIH IN SLIKAH ZX NAVADEN T1SK AU ZA FINEISO IZVEDBO V eni ali već barvah točno po naročilu in v nafkraj-Sem Času po nizkih cenah IUGOGRAFIKA, Ljubljana 1ISKOVNA IN ZALOŽNA DEUŽBA IO.Z. SV. PtTRA NAS. 1S Zniž.Tn<* cene in uajvečje ^kladišče dvokoles, ido torjev, otroških rozičkov. Sivaloib strojev, vsako-vrstnib nadomest. delov. pneuraatike. Posebni od-»ielek za popolno popravo, emajliranje in poni klanje dvokoles, otroških voziČ-kov, šivalnib strojev iM. l'rodajd na obroke. — Ceniki franko. >TRIBl!NA< F. B. U, to-varna dvokales iu otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c 4 ZAHVALA. I P^doJsiR'* s.' Troovskemu dj-iod tnem.i d uštvu .Pomoč* leie zah nlujtm za foćn» 'zphčino \ os nrm.no po poKojnem snu A \TON J RAVHEKARJU t «'Ovcu v LjuD^ .'-n . IVANA RAVHEKAR. Bobinjska Bistrica. ZAHVALA. Pod fsani s Trgovskemu dobrodcl emu društvu .Pomoč* v Ljubljani aj opleje zahvaliukm za tocno ■/ lačano no.mrt ino po pokoj .i sop o^ FKANČIšKI KRl2\AR ANTON KRIZNAR, trgovce, S raž šte ri Krsnu Hi zđrjvia brez dobre prebave! i AH čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kiše! okus v ustih? Ali trpite na zaprtosti, omotičnasti in pomanjkanju spanja? Ali Vas nauči glavoboJ bolečme v želodcu in dimijah? Ali imate lrpušćajc, mozolje, n.i» stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tuđi Vi, da preizkušena zdravilna specialiteU «FIGOL» • eliksir ure ja prebavo in Vam vrača zdrav j© «F1GOL» se do biva po vseb lekarnab izdeluje ga pa in razpošUji po pošti s povzetjem z navodilotn vred Iekarna dr. Z. SEMELIC. Dubrovn:k 2 Irvirai zabcjček s 3 stekleoicamJ 105 Din. z 8 stekle« nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in postnino 40.— Din. U*M* bmtp Z*p**aL ~ Zt chtoradBO Hrirtmoii Bnm Jiniiih «• Zm mmm to HimOil dd A«as Otoo ChrtetoL - V* ? Ljubljani.