Štev. 209. V Ljubljani, v četrtek, dne 15. septembra 1910. Leto XXXVIII. = Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta » . » 18'— za četrt» » , » O-50 za en meaeo » , » 2-30 sa Nemčijo oeloletno » 28'— sa ostalo lnosemstro »36'— = V npravnlštvn: s Zs celo leto naprej . K 22'40 sa pol leta ■ . > U'20 za četrt» • , » 5-80 za en meseo » . » l-go S pošiljanjem na dom atane na mesec 2 K. Posamezne it. 10 v. inseratt: Enoatolpna petttrrata (72 mm): sa enkrat . , . . . po 15 v za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah atane enoatolpna ganaondvrata 30 vinarjev. Pri večkratna« ohjavlleaju primeren popant. =Izhaja: e vsak dan, lsvsamil nedeito bi praznike. oh 5. nil popoMaa. lö- Uredništvo Je t Kopitarjevi nltol iter. B/ffl. Rokopisi se ne vračajo; nefrank Irana p lama ne ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Stav. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. "M = Sprejema naročnino, huerato ta reklamacije. = ■ Upravniškega telefona štev. 188. ■ Današnja Številka obsega 6 strani. Dr. Ploi kot politik. (Dopis iz Štajerskega.) Dr. Ploja pozna vsa slovenska javnost kot moža, ki išče sebe, ne zasleduje pa na svojih političnih potih koristi Jugoslovanov. Tudi v najvažnejših momentih je bil dr. Ploj vedno pripravljen zapostaviti svoji osebnosti in vladi na ljubo najvitalnejše interese jugoslovanske politike. Kdor pazno motri politiko in taktiko dvornega svetnika dr. Ploja posebno v zadnjem času, mora sc zgražati nad spreminjajočo se naravo tega poslanca, ki je ob prvem javnem nastopu obetal mnogo, prav mnogo uspehov. Nečemo govoriti o tem, kaj je storil za potrditev ali nepotrditev Ivana Hribarja kot župana stolnega mesta Ljubljane. Ker je v pravdi dr. Tavčar in dr. Triller-Ribnikar poklican kot priča, bo-demo itak slišali, v čim so obstajale njegove transakcije. Osupniti in ogorčiti mora vsakega slovenskega rodoljuba na Štajerskem, bodisi posvetnega, bodisi duhovskega stanu, če se vlada barona Bienertha, proti koji so v interesu slovenskega vseučilišča Slovenci v državnem zboru vprizorili obstrukcijo z odobrenjem dvor. svetnika dr. Ploja, obrne zaupno na tega poslanca za po-sredovanjevtako kočljivi zadevi, kakor je potrditev ali nepotrditev lj. župana. Dozdeva se nam, da v tem poslancu ti-čita dve duši, birokratska in poslanska duša. Kot birokrat je dr. Ploj vladi povsod na uslugo; kot poslanec ji dela na videz včasih opozicijo ali celo obstrukcijo, ker to zahteva decorum, ne pa njegovo prepričanje. Šc ko je pokojni poslanec Josip Zičkar živel in ko sta bila ž njim v enem in istem klubu, ni hotel dr. Ploj podpirati akcij, če se jo šlo za kako kočljivo zadevo, katera bi postala neprijetna kakemu visokemu dostojanstveniku. Dokaz temu je dejstvo, da dr. Ploj ni maral podpisati gotovih interpelacij, tako da je gospod Žičkar moral drugod si podpise priskrbeti, kar je včasih jako težavno opravilo. To so pa bilo interpelacije, ki so bile stvarno in formalno popolnoma upravičene, to so bile interpelacije, ki so se dotikale takih oseb, ki so za Ploja pri prvem nastopu najbolj agitirale. Če bode skušal g. dvorni svetnik dr. Ploj to utajiti, boderno mu postregli z dejstvi. Učinek takega dvoreznega nastopa je ta, da se je navdušenje za Ploja tudi pri volilcih ptujskega okraja popolnoma ohladilo. Dvema gospodoma sc ne more služiti; če je dvorni svetnik uvidcl, da mandat nasprotuje njegovim birokratskim obzirom, naj bi se bil odločil za eno ali drugo. Drugi slučaj Pojevc bojazljivosti in birokratske obzirnosti nam nudi njegov list »Sloga«. Št. 117 tega lista iz leta 1909, bila je zaplenjena od c. kr. drž. pravdništva v Ljubljani. Vsak poslanec skuša v takem slučaju imunizirati zaplenjeni članek po interpelaciji, ki se poda v državnem zboru in ki je naslovljena na justičnega ministra. To je bila tudi dolžnost dvornega svetnika Ploja glede konfiskovanega »Sloginega« članka. Toda čujte in strmite. Dotične interpelacije ni podpisal na prvem mestu dvorni svetnik Ploj, ampak dr. Rybar, prav po receptu: Rybar, geh' du voran, du hast die grollen Stiefeln an. To je znak klaverne prožnosti in nesmiselne upogljivosti, ki državnega poslanca in ljudskega zastopnika kaj slabo dičita. Sedaj naj pa javnost primerja nastop nemškega ministra - rojaka Schreiner-ja s tem potuhnjenim nastopom dr. Ploja. Res skrajni čas je že, da ta poslanec čimpreje izgine iz pozorišča slovenske javnosti! Resnicoljub. Ceh! in Sioveri. Neka dunajska korespondenca objavlja iz praških čeških virov sledeča zanimiva izvajanja: »V nemškem strankarskem časopisju se pojavljajo sedaj pogosto raz-motrivanja o zlih posledicah, ki jih mora povzročiti zedinjenje čeških strank za vodstvo dr. šusteršiča v »Slovanski Enoti«. Vsa stvar sc hoče predstavljati, kakor da bi se hotelo doseči zedinjenje samo zato, da se krepko zavrne dr. Šusteršičev vpliv in določi njegovemu postopanju proti zistemu in vladi gotov cilj. Smisel vsega tega je sledeča: Čehi se združijo, prevzamejo sami vodstvo »Slovanske Enote«, onemogočijo slovensko obstrukcijo in — izboljšajo tako bistveno položaj vlade, ker ji ustvarijo zopet položaj, poljubno vporabljati svojo večino proti opoziciji in zlasti še proti »Slovanski Enoti«. Slovanski čitatelj preide preko te izredno neenotne kalkulacije s pomilovalnim nasmehom k dnevnemu redu, v interesu prave orientacije. Toda tudi ncslovanska politična javnost se mora nujno svarjti izrečno pred takim zavijanjem pravega položaja. Ne smo se prezreti, da se je zavzelo za zedinjenje od narodno - radikalne in agrarne strani, ne pa od strank, ki so nasprotne ostrejši dr. šusteršičevi taktiki. Speci-elno o motivih miroljubnih radikalcev se poznavalec čeških strankarskih razmer ne bo motil. Iskati jih je v želji, omejiti še vedno veliki vpliv Mladoče-hov in paralizirati tendence katoliško-narodnih s pomočjo majoritetnega principa. Ne motili bi se radikalci, ako bi se zedinjenje doseglo v resnici in ne samo na videz, kar je pa dosedaj še zelo dvomljivo. Vsak pameten človek na Češkem želi, da se konča nesrečno gospodarstvo posameznih frakcij, in javnost to tudi naravnost zahteva. Javnost pa bi brezdvomno izvršeno zedinjenje tudi nadzirala in zgodilo bi sc lahko ra-dikalcem, da bi izgubili v novi formaciji svojo prostost. Sodelovali bi v politiki, ki se razlikuje od njihove, obenem pa ostali v vpregi, da bi se ne razkrinkali pred javnostjo kot rušitelji miru in enotnosti. Kar sc pa tiče razmer v »Slovanski Enoti« in specielno razmerja med Čehi in Slovenci, potem si tozadevno ne smejo ustvarjati iluzij niti v nemških niti v vladnih krogih. Res je, da je del čeških poslancev perhorcsci-ral obstrukcijo Slovencev proti italijanski fakulteti in tudi ni gotovo, a vendar mogoče, da se češki enotni klub izreče proti nadaljevanju obstrukcije. S tem pa bi Slovenci in Jugoslovani ne izgubili svoje akcijske svobode v državnem zboru, oni morejo mirno obstruira-ti dalje, ne da bi se bilo treba bati, da se razbije »Slovanska Enota« in bi se Čehi vdinjali vladi. Šlo bi se ravno samo za neenako mnenje glede na taktično postopanje. Solidarnost »Slovanske Enote« pa bi ostala popolnoma nedotaknjena na svojem principielno opo-zicijonalnem stališču proti vladi, ki stoji za nemštvom. Pri sedanjem položaju stvari mora vsaka melioracija čeških strankarskih zadev samo bolj krepko utrditi svoje opozicionalno stališče, kakor tudi »Slovanske Enote«. In tako mora biti pod vsakim pogojem. Hrvaške iMm. Plenarna konferenca hrvaško - srbske koalicije. Fuzija sprejeta. Dne 13. t. m. se je v Zagrebu vršila plenarna konferenca hrvaško - srbske koalicije, da zavzame stališče glede novega programa in fuzije. Predsedoval je Grga Tuškan. Konferenca je sprejela fuzijo koalicijskih hrvaških strank enostavno na znanje (event. izpremem- bc v programu izvršiti, je kompeten« ten ustanovni shod nove stranke), na« kar je tir. 15. Medakovič v imenu srbske samostalne stranko fuzijo pozdravil in izjavil, da ostane njegova stranka z novo hrvaško stranko v koaliciji. Hr« vatje so takoj nato izvolili začasni od-bor nove stranke; predsednik je Grga Tuškan (dosedanji predsednik koalicije), podpredsedniki pa: dr. Aleksan« der Badaj (avtonomni klub), dr. Bogo« slav Mažuranič (Hrv. stranka prava) in dr. Ivan Lorkovič (Hrv. ljudska na-prodna stranka). Po izčrpljivi debati je bil sestavljen in objavljen tale komunike: »Po izjavi zastopnikov hrvaških strank, da sprejmejo program novo stranke in da pritrjujejo fuziji, izrazila je srbska samostalna stranka, da jemlje fuzijo hrvaških strank na znanje in ostane z novo stranko tudi v bodoče v koaliciji. Vsled tega ostane dosedanja organizacija hrvaško-srbske koalicije in se ni volilo novega skupnega izvrše-valnega odbora. Z ozirom na predsto-ječe volitve jo koalicijo izjavila, da poj-de samostojno in solidarno v volivni boj ter apelira na svoje somišljenike, da volijo v sabor le tiste kandidate, katere jim ona kot take priporoča. Obenem koalicija odločno obsoja vsak vpliv državne oblasti na svobodo volitev in protestira proti nasilnostim pri volivnih pripravah, posebno še proti razpustu zaupnih sestankov, ki so se v zadnjem času dogodili.« Tako sc igra med banom in koali« cijo nadaljuje; kot. premaganec nočo ni eden ni drugi ostati na političnem polju, popolnega in definitivnega razkola pa se tudi oba ogibata. Vsako prerokovanje o nadaljnem razvoju te. dol« gotrajne krize in o izpadu volitev pod sedanjimi razmerami bi bilo prazno; zato: čakajmo, da vidimo! Ponižani Mažari. Mažari so zelo ponižani. Ogrski finančni minister pl. Lukacs je namreč bil prisiljen, da je opustil načrt najeti na Francoskem 560 milijonov državnega posojila. Pogajati se je pričela o najetju posojila s francoskimi denarnimi mogotci že prejšnja ogrska koalicijska vlada. Časopisje so sedaj temeljito bavi z razlogi, zakaj da so se prehinila ugajanja med mažarsko vlado in francoskimi denarnimi Judi. Zelo škodoželjno piše glasilo avstr. judovskih denarnih mogotcev »N. Fr. Presse«. Norčuje LISTEK. '•'ž i Ms"ri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalle) XX. POGLAVJE. Trgovec Demetrij. Ko je v oni strašni noči v starem stolpu Mirijam planila naprej in izbila Judu svetilko iz rok, se je Nehušta sklonila k Marku in ga z velikim naporom napol vlekla napol nesla skozi vhod. Potem se je ustavila, da pride nekoliko do sape in tedaj je čula, kako se je skala zaprla za njo. Ker je bilo pa temno, ni vedela, da jo Mirijam ostala zunaj in je rekla: »Oh, kake sitnosti delajo ti možje nam ubogim ženskam! No, ravno prav in mislim, da nas nikdo ni videl!« Nobenega odgovora — glas ni mogel prodreti skozi skalovje, notri pa je vladala smrtna tišina.« »Mirijam! V imenu Kristusovem, kje pa si, Mirijam?« zakriči Nehušta prestrašena, da je odmevalo po hodni-vu. — »Kje pa si, Mirijam?« Ravno tedai se vzbudi Mark. »Kaj se je zgodilo? Kje sem, Mirijam?« vpraša. »Mirijam je v rokah Judov v starem stolpu, vrata so pa zaprta za nami. Vražji Rimljan!« jezno zavpije Nehušta. »Da je rešila tvoje življenje, je žrtvovala svoje. Brez dvoma jo skočila izza vrat, da izbije Judu svetilko iz rok, predno se je pa mogla vrniti, se je skala zaprla. Sedaj jo bodo križali, ker je rešila tebe — Rimljana.« »Ne govori, ženska,« jo Mark prekine,« odpri vrata. Šc sem živ, še sc morem bojevati ali,« je pristavil žalosten, ko se je spomnil, da ni imel meča, »ali vsaj umreti zanjo.« »Ne morem,« odgovori Nehušta. »Ona ima železo, ki dvigne skrivni kamen. Ako bi imel svoj meč, Rimljan, bi nam morda pomagal, toda tudi ta je izgubljen.« »Ulomi vrata,« reče Mark. »Naprej, jaz ti pomagam.« »Da, da, Rimljan, ti boš pomagal vlomiti skozi tri čevlje debelo živo skalo.« Tem besedam jo sledil strašen prizor. Nehušta je skušala dvigniti skalo s svojimi prsti, Mark je stal na oni nogi in skušal s svojo nuno pivmnkniti skalo, ki se pa seveda niti pomajala ni. Težko sopeč sta so trudile mi napenjala, a vse zaman, kajti četudi bi se jima bilo posrečilo odpreti vrata, bi Mirijam gotovo več ne dobila v stolpu. Naenkrat Mark preneha. »Izgubljena je,« vzdihne, »to zaradi mene. O bogovi!« In zgrudil se je na zemljo, kjer je obležal. Tudi Nehušta je prenehala in stokala: »Bog naj ti pomaga, Mirijam, jaz ti ne morem. Oh, da sem te morala izgubiti in to radi tega človeka!« in srdito se je ozrla na Marka. Najraje bi ga bila umorila v svoji divji žalosti. »Ne,« je rekla sama pri sebi,« ona ga je ljubila, in ako bi vedela, bi jo bolelo.« Ko je tako govorila sama s seboj, brez nadc, brez pomoči, približali so se z lučjo Esenci. Bil jc Itijel. Nehušta stopi proti njemu. »Hvala Bogu, vendar ste na varnem!« je rekel. »Trikrat sem že stopil gori na stopnice, da bi videl, kje da jc Mirijam.« »Brat Itijel,« odgovori Nehušta, »Mirijam se ne vrne več; odšla je, v zameno pa nam je pustila tega človeka, Marka, načelnika rimske konjiče.« > Kaj hočeš s tem reči?« jo vpraša prestrašen. »Kje je Mirijam?« »V rokah Judov,« odgovori Nehušta in mu uovc vse, kar so je zgodilo. »Tu ni nobene pomoči,« zaječi Itijel. »Ako bi sedaj odprli vrata, bi razkrili skrivališče ali Judom ali pa Rimljanom; oboji bi nas pomorili, Judje zaradi našega živeža, Rimljani pa, ker smo Judje. Drugega nam ne preostaje, nego prepustiti jo božjemu varstvu.« »Ako bi šlo po moji volji,« odgovori Nehušta, »bi zaupala Bogu in jo obenem skušala rešiti. — Toda kaj hočemo, saj skoro ne gre in ako tudi vse v nevarnost postavimo, njo vendar ne rešimo. — Toda kaj pa storimo s tem človekom?« »Storili bomo zanj, kar moremo,« odgovori Itijel, »kajti tako bi tudi storila Mirijam, ki se jc darovala zanj. Tudi jc bil pred leti naš gost in je naš prijatelj. Počakaj tukaj nekoliko časa, da pripeljem ljudi, ki ga odneso v našo dvorano.« Ttijel jc odšel in se vrnil z več brati, ki so vzdignili Marka in ga nesli po stopnicah navzdol do one temne sobane, kjer je spala Mirijam, drugi pa so zaprli vrata in tako zastavili hodnik s težkimi kameni, da skoro ni bilo mogočo brez velikih naporov priti skozi. Tukaj v tej tihotni, temni sobani je ležal Mark dolgo časa brez zavesti, huda vročica ga jc mučila in ako bi no [ bilo skrbne postrežbe in zdravnikov I med Esenci, bi bil moral umreti. Z vso ?e in naglaša: Mala napitnina bi zadoščala in Mažari bi dobili v Parizu posojilo. Nič drugega bi ne bilo potreba, kakor da bi Ogrska preskrbela izstop naše države iz trozvezo in dobila bi na Francoskem denarja, kolikor bi hotela. Norčuje se iz francoskih ministrov, češ, rekli niso niti besedice, niso osebno nastopili pri francoskih bankirjih, ampak v takih slučajih zadostuje migljej z roko, pomežikanje z očmi in bankir zna, kaj tla naj stori. Francoski bankirji so morali znati, kaj da misli vlada o mažarskeni posojilu. Francoski minister jim je rekel, da ima Francoska že zdaj veliko inozemskih zadolžnic in da pride po posojilo zaveznik Rusija. Francoski bankir razume in piše v Budimpešto, da ne more dovoliti posojila, ker rabi denar doma, sklicuje se na slabo žetev, na ameriško krizo. Norčuje se še naprej iz Lukacsa, ! ker je malouvaževal tiste inozemske liste, ki so pred meseci začeli pisati proti posojilu. Boj so pričeli proti posojilu Angleži. Neki zelo ugledni angleški mesečnik je zasmehoval francoske denarne mogotce, češ, kako morejo podpirati sovražnike tripelentente Angleške, Francoske in Rusije. Še ta mesec je pisala neka zelo ugledna angleška revija o posojilu in vprašala francoske denarne mogotce, če je dobro za Francosko, da plačajo tisto britev, ki je namenjena, da prereže Francoski vrat. Tako in podobno so pisali pariški, londonski in peterburški listi. Dunajski Jud to izrablja proti Lukacsu, češ, da migljcjev s kolom ni razumel in da ni imel dovolj ponosa, da bi bil takoj prekinil pogajanja s Francozi. Končno pove dunajski Jud Maža-rom, da bi jim ne bilo treba beračiti za posojilo na Francoskem, češ, denar bi se že tudi dobil na domačem trgu. Škodoželjnost avstrijskega Rotšilda, ki so ga Mažari prezrli, je umevna. Mažarski seveda zdaj ne bo preostajalo drugega, kakor da ugrizne v kislo jabolko in da potrka pri avstrijskem Rotšildu, ki bo že skrbel proti dobremu plačilu za to, da preskrbi Mažarom tisti denar, ki jim ga ni hotel ali mogel z ozirom na francoske državnike posoditi francoski Rot-šild. Morebiti bo še skrivaj participiral pri kupčiji tisti francoski Rotšild, ki je zdaj dal košarico Mažarom. Francozi naglašajo, da morajo preskrbeti Rusiji 900 do 1000 milijonov frankov. Francozi morajo preskrbeti denar celemu svetu. Francosko občinstvo ni več voljno nalagati svoje premoženje v inozemskih popirjih, ker je preplavljeno z evropskimi in ameriškimi popirji. Slaba žetev na. Francoskem povzroči, da bo šlo veliko denarja iz Francoske za žito. Ogrska bi bila porabila 215 milijonov za zakladne listine, ki zapadejo koncem letošnjega leta, ostanek 345 milijonov kron bi zadoščal, da refundirá jo konto - korentni predujem, ki ga je ogrski finančni minister vzel pri bankah. Ogrskemu finančnemu ministru bi preostalo še 245 milijonov kron, ki bi jih deloma porabil za investicije ogrskih državnih železnic, ki ne morejo več zadoščati zahtevam, ki jih stavi moderna tehnika na Železnice. Znižati so morali n. pr. zt dnje čase po ogrskih državnih železnicah brzino brzovlakov. skrbjo so mu sprali globoko rano na glavi in obvezali rano tudi na nogi. Mej tem časom so po svojih ogledu-hih zvedeli, da je padel tempelj in gora Sijon. Culi so tudi, kako so Mirijam izpostavili vrh Nikanorjevih vrat, vendar niso mogli poizvedeti, kaj se je pozneje zgodilo ž njo. Bali so se, da je umrla in sočutno so žalovali za njo. Ker je Esencem zmanjkalo živeža in ker Rimljani niso več tako pazljivo stražili, so sklenili, da poskusijo pobegniti iz teh strašnih prostorov, ki so jim toliko mesecev dajali varno zavetišče. Toda kaj naj store z Markom, ki je bil sicer rešen smrtne nevarnosti, vendar se mu je vsled rane v glavi še vedno blodlo. Nekateri so bili za to, da ga odslovijo, drugi da ga pošljejo Rimljanom nazaj; Nehušta pa jim jo dokazovala, da bi bilo zelo modro, ako ga obdrže kot tala, da bi v slučaju, ako jih na begu zalotijo Rimljani, z njegovo pomočjo rešili svoje življenje. Esenci so pritrdili nasvetu Nehušte, ne toliko radi dobička, ki bi ga imeli od njega, marveč radi tega, ker so vedeli, da, bi bilo to po godu tudi izgubljeni deklici, ki je najbrže umrla, da reši tega človeka. V temni, viharni noči je nekaj dni pozneje korakala četa mož bledih obrazov po hodnikih in skozi odprtino na prosto. Seboj so nosili nosilnice z bolniki, med katerimi sta bila tudi Itijel in Mark. Nikdo jih ni oviral na potu, kajti Rimljani so zapustili ta del razdejanega niesta in so luborili po stolpih Ogrskemu finančnemu ministru zdaj po mnenju avstrijskih denarnih mogotcev ne preostane nič drugega, kakor da se obrne na domači avstrijski trg, z drugimi besedami, da potrka pri avstrijskemu Rotšildu, ki že namlgava med vrstami v svojem časopisju, da bo že preskrbel denar. Seveda bo skrbel za to, da bo napravil dobro kupčijo in bo gledal, da ga Mažari plačajo tudi za to, ker so se pred njim obrnili na njegovo francosko sorodstvo. Upa, da bo spravil ogrsko posojilo na avstrijski in na nemški trg, seveda po ovinkih mu pa bosta priskočila na pomoč in delila plen ž njim poleg frankobrodskega Rotšilda tudi pariški in londonski Rotšild na račun ogrskega davkoplačevalca. Sicer pa tolaži avstrijski Rotšild Mažare, da bo cenejši, kakor njegov francoski sorodnik. ■>''" ' i\'••.;> K • • Samoobsebi je umevno, da so na dunajski borzi padli mažarski popirji in sicer rente za en odstotek, kreditne akcije za 2 K, ogrska kreditna banka za 5 K 25 v, zemljiški kredit za 13 K, bančne akcije za 8 K, Union-banka za 75 v, Peštansko-komercialna za 15 K. Neodvisno avstrijsko časopisje na-glaša, da Mažari zato niso na Francoskem dobili posojila, ker nihče ne zna, kako se razvije državno pravno razmerje med Ogrsko in Avstrijo in da je doživela polom tista ogrska struja, ki dela na ločitev Ogrske od Avstrije. Bankirji so previdni in tudi francoski bankirji ne bodo kar tebi nič meni nič posojali, če niso zagotovljeni, tla jo dolžnik dober in da živi v ugodnih razmerah, kar se pa. o Ogrski no more z vso trgovsko gotovostjo trditi. Iz Pariza je pa došlo še neko poročilo francoskih denarnih mogotcev, ki izjavljajo, da pogajanja glede na. ma-žarsko posojilo še niso popolnoma izjalovljena in da niso nameravali pogajanj prekiniti. Bodočnost pokaže, če je morebiti Lukacs s svojim korakom pritisnil na denarni trg. Pasivni odpor na južni železnici. Včeraj zjutraj so se vrnili na svoja mesta upravni svetniki južne železnice na Dunaj s počitnic. Pričeli so se takoj posvetovati z zaupniki železničarjev. Koaliciji, ki se pripravlja na, pasivni odpor, pripadajo društvo ekspe-dientov južne železnice, društvo avstrijskih železniških uradnikov, državna zveza nemških avstrijskih železničarjev, zveza železničarjev južne železnice in avstrijsko društvo vlakovih ekspedientov. Koalicija je imela včeraj dopoldne sejo na Dunaju. Sklenili so, da izroče upravnemu svetu južne železnice spomenico, ki naglaša, da se pasivni odpor ne prične ob 1. uri ponoči 15. septembra, če upravni svet pravno-veljavno pripozna: 1. Popolna izločitev dveh uradnikov direkcije pri rešitvi vseh presonalnih vprašanj. 2. Nihče naj ne bo kaznovan zaradi sedanje akcije. 3. Upravni svet naj pravno-veljavno izjavi, da sporazumno z vodstvom koalicije in s personalno komisijo izpolni do 13. oktobra letos v polnem obsegu zahteve, ki so bile naznanjene upravi v sejah personalne komisije dne 8. septembra 1908, 14. julija 1909, 24. in 25. junija 1910. 4. Koalicija na gori Sijon, kjer se je še vedno nekaj Judov branilo. Ko se je zdanilo, so bili že na poti proti Jcrihi; vsa pokrajina je bila opu-stošena. Na poti so živeli ob koreninah in onem živežu, kolikor ga jim je še ostalo. Brez posebnih težav so prišli do Jeriho, kjer niso našli drugega, kakor kup razvalin, po katerih se je potikalo nekaj lačnih roparjev. Odtod so šli dalje na svojo naselbino, ki je bila večjidel opustošena in požgana. Preiskali so takoj skrivne jame za gričem, kjer so imeli svoje fcaloge, in veseli so bili, ko so se prepričali, da. jih sovražniki niso iztaknili; imeli so za prvo silo dovolj živeža. Tukaj so se zopet ustanovili in začeli obdelovati polja, ker jih ne Rimljani, ne roparji niso nadlegovali. Ko jo prišla žetev, so bili zopet preskrbljeni za svoje potrebe. V tem zdravem zraku in ob dobri postrežbi je Mark hitro okreval. Ko se je zopet zavedel, je spoznal Nehušto in jo vprašal, kaj se je zgodilo. Povedala mu je vse, kar je vedela, in tudi da je Mirijam po njenih mislih mrtva. Te novice so ga silno užalostile. Esenci so ravnali sicer zelo prijazno z njim, vendar so mu namignili, da je njih vjetnik. Ker se je njegova rana v kolenu zelo počasi celila, se ni bilo bati, da bi odšel, tudi ako bi mu dovolili, in tako je posedal ob bregovih reke Jordan, žalujoč po preteklosti in skoro brez upanja za priliodnjost. (Dalje.) bo predložila sporazumno s personalno komisijo zadevo shodu zaupnikov, ki sklepa o nadaljnih korakih. Uradni-štvo se v toliko ozira na finančno stanje južne železnice, da za zdaj zahteva zgolj, naj se vse pri državni železnici dovoljene zahtevo istočasno uvedojo tudi na južni železnici. Sinoči, dne 14. t. m., je sklenila koalicija, da se prične pasivna resistenca v prometni službi. Koalicija je o svojem sklepu podala sledečo izjavo: »Na južni železnici je nastala pasivna resistenca. Glavno ravnateljstvo južne železnice je namreč pozvalo koalicijski odbor in člane personalne komisije in jim naznanilo, da južna železnica ne dovoli več, kolikor je že dovolila. Zato se prične dne 15. septembra ob 1. ponoči po vseh avstrijskih progah južne železnice služba po predpisih. V seji zvršilnoga odbora koalicije je vladalo složno vojno razpoloženje. Splošno se je naglašalo, da je edino zdaj jeseni ob pomnoženem prometu mogoče kaj doseči. Vsako zavlačevanje bi pomenjalo odgoditi boj za dobo enega leta. NemŠko-nacionalna korespondenca poroča, da se udeležujejo pasivne re-sistence vse organizacije izvzemši socialne demokracije. Socialno demokra-ško časopisje javlja, naj socialni demokrati počakajo, kaj da jim ukaže vodstvo njihove organizacije. Južna železnica je obljubila ob končani pasivni resistenci leta 1907, da bodo vseh izboljšanj uslužbencev državne železnice deležni tudi uslužbenci južno železnice. Kar je pa obetala, ni držala, zato je zdaj napovedana pasivna resistenca popolnoma upravičena. Dnevne novice. Shodi Slov. Ljud. Stranke. Slov. katol. politično društvo za idrijski okraj, je priredilo sledeče shode, na katerih je govoril poslanec Gostinčar: V četrtek dne 8. t. m. popoldne v Kanomlji, v soboto dne 10. t. m. zvečer v Idriji in v nedeljo na Vojskem. V Kanomlji in na Vojskem, sta bila shoda zelo dobro obiskana in tudi v Idriji se je delavstvo odzvalo v lepem številu. Na vseh shodih se je izreklo popolno zaupanje poslancem Slov. Ljud. Str. 4 Posredovanje za Hribarja. Kako so liberalci za Hribarja posredovali, se vedno jasnejše vidi. Dočim je dr. šusteršič takoj, ko je izvedel, da vlada Hribarja noče potrditi, s stališča mestne avtonomije odločno zahteval potrditev, je Ploj tekel v Ljubljano ne k Hribarju, ampak k dr. Tavčarju in dr. Trillerju mešetarit! Ta res zanimivi voditelj jugoslovanske obstrukcije ni nastopal z vso odločnostjo za potrditev ter dosledno za avtonomijo ljubljanskega mesta, ampak je hitro takoj v začetku začel po svoji stari navadi — mešetarit i. Ravno to neodločno postopanje je v prvi vrsti zakrivilo vse nadaljne vladne korake. In pri tem se »radikalni« mladini še zavzemajo za takega človeka kot je Ploj, ki se je za Hribarja potegnil šele 14. avgusta, ko je vedel, da je — prepozno, ker je cesar že 6. avgusta podpisal nepotrditev. 4 Zopet »Narodove« laži. »Narod« zelo stoka ob udarcih mladinov. Dr. Tavčar se predstavlja v »Narodu« svetu kot objokan narodno-napredni mu-čenik, predstavitelj najvzvišenojše politične nedolžnosti. Na vsaki strani »Narodovi« se čita, »kako dr. Tavčar globok občuti krivico, ki se mu godi«. Dr. Tavčar torej ne sme krivice trpeti, a. »Narod« pa sme drugim z lažmi in podlostmi krivico delati ter s tem biti na vrhu »liberalne politike«. Tako je te dni »Narod« priobčil napad na dr. Šusteršiča ter računal pri tem s tem, da je dr. Šusteršič na potovanju in da se ne bo mogoče hitro informirati o njem. »Narod« je priobčil o dr. Šuster-šiču naslednjo notico: »Dr. Šusteršič in poštni uslužbenci. Iz krogov poštnih uslužbencev se nam piše: Za časa državnozborskih volitev so imeli klerikalci polna usta medu za poštne uslužbence ter so jim za slučaj, da volijo klerikalnega kandidata, ob-ljubovali zlate gradove v oblakih. Dr. Šusteršič je takrat celo priredil poseben shod v »Unionu«, kjer se je na vse pretege laskal poštnim uslužbencem ter jim zatrjeval, da se bo v državnem zboru z vso vnemo potegoval za uresničenje njihovih upravičenih zahtev. To je bilo takrat, ko so klerikalci skušali vloviti v svoje mreže poštne uslužbence. Nedavno tega pa se je baje nek poštni uslužbenec, ki pa nota bene ni naprednega mišljenja, obrnil na dr. šusteršiča s prošnjo, naj bi nekje interveniral njemu na korist. In kakšen odgovor je dobil? Klerikalni gromovnik mu je baje odgovoril, da se zanj ne bo zavzemal, češ, da jc načelen nasprotnik zahtev državnih uslužbencev. A kljub lomu se bodo tudi v bodoče našli med poštnimi uslužbenci kalini, ki bodo glasovali za klerikalce in šli z njimi skozi drn in strn.« Dasi je za take izraze, katere »Narod« podtika, dr. šusteršič sploh nezmožen, smo vendar pokazali dr. Šu-steršiču, ko se je slučajno mudil v Ljubljani, dotično »Narodovo« notico, in dr. Šusteršič nam je potrdil, da je notica navadna »Narodova« lat. S takimi sredstvi hoče delovati »Narod« proti našim možem; kaj drugega tudi sedaj v dobi »Tavčarjevega mučeni-štva« ni pričakovati. Pa obračun žo prihaja — liberalci se ujedajo v lastno neresnice in laži. — Poleg te laži je »Narod« osolil te dni svoja poročila tudi s staro lažjo o »Piusvereinu«, češ, da je dr. Žitnik šel v Inomost zato, da bi dal »Piusverein« »Slovencu« 50.000 kron. Take bedastoče poganjajo na liberalnih zelnikih. Mi nemškega kršč. socialnega »Piusvereina« nikdar nismo podpirali, zato od njega tudi nič ne moremo zahtevati, nismo nič dobili in dobiti ne moremo. »Piusverein« je organizacija nemških krščanskih social-cev, ki z našo slovensko organizacijo nima nobene zvezo. Mi imamo v našem ljudstvu dovolj moči, liberalci pa imajo »moč« le — v lažeh. 4 Slovensko liberalno učiteljstvo, Svojim očem ne moremo verjeti, ko či-tanio v časopisih od torka najnovejšo politično potezo našega liberalnega slovenskega učiteljstva. To učiteljstvo je črtalo eno najvažnejših točk v programu spodnještajerskih Slovencev, namreč točko za samoupravo. Izrekli so se izrecno za to, da naše šolstvo ostane še nadalje pod nemškim deželnim šolskim svetom. Za glavo se mora Človek prijeti, če sliši in vidi, da tako ravnajo ljudje, ki vzgojujojo slovensko mladino in se mnogi še sami smatrajo za Slovence. Listi poročajo o tem, nad vse žalostnem činu: »V Gradcu se je vršila te dni odborova seja štajerske učiteljske zveze, v kateri je združeno vse štajersko učiteljstvo obeh (!) narodnosti. Seje se jc udeležil nemško-nacionalni deželni poslanec Otter in je vprašal zastopnike slovenskega učiteljstva po njihovem mnenju glede delitve štajerskega deželnega šolskega sveta, Ti so izjavili, da bi te delitve napredno učiteljstvo na Spodnjem Štajerskem ne moglo odobravati, posebno ne, ako bi se ne izvršila teritorijalno. To je sodba naprednega učiteljstva na Spodnjem Štajerju o vprašanju delitve štajer^ skega deželnega šolskega sveta, kakor jo mislijo in želijo slovenski klerikalci. Sploh pa to vprašanje vsled odpora, ki bi ga na vsak način vzbudilo pri večini štajerskega deželnega zbora, za sedaj ni aktualno.« Tako torej! Slovenski učitelji nočejo delitve štajerskega deželnega šolskega sveta, rajši so še pod tujim jarmom. Vemo, česa se bojijo, ker jim je več do strankarstva, nego do narodnosti! Liberalcem pa čestitamo na stebru njih stranke, na takem učiteljstvu! Nezaslišano je, kako liberalno slovensko učiteljstvo lahkomiselno izdaja slovenski program! 4 Dirigent dalmatinskega kvinteta poslanec Biankini se izraža v svojem glasilu proti obstrukciji in zato, da »se nastopi proti vladi s stvarno in odločno opozicijo, dokler ne dobimo zagotovil, da se bo pravičnejše in objek-tivnejše oziralo na naše kulturne in gospodarske zahteve«. Torej od boja naj se odstopi, da se naj prosta pot laški pravni fakulteti in proti vladi naj so samo pošteno godrnja, v tem bodo menda garancije za slovenske zahteve in za reciprociteto zagrebškega vseučilišča. Življenjska potreba g. Biankinija in njegovih tovarišev je, da se puste od vlade vleči za nos. Na take vloge se pa naši poslanci ne razumejo. Vlada ima iz svoje zadrege jako kratko pot: da naj Slovencem in Hrvatom tisto, kar zahtevajo, ker so naše zahteve upravi-čenejše kot, pa laške. Umaknili se pa na korist vlade ne bomo. Nekaj takega so v svetlih svojih trenotkih mislili tudi Biankini in tovariši, zato so glasovali celo za zahvalo moškemu nastopu vseučiliškega. kluba. Sedaj pa kvintet žvrgoli drugačne melodije. Mi pa ostanemo pri moškem nastopu! + O metliškem in radovlškem shodu poroča »Slovenski Narod« v torek na uvodnem mestu. Poročevalec je gotovo akademik Riko F u x , ki je na metliškem shodu zapisaval s samozavestno pozo. Članek sestoji iz zavijanj in krivljenj, nad vsem pa je razlit pritajen gnjev duše, ki ve, da njeno počet-je ni honetno, niti ne bo uspešno. Verjetno, — sledeča dogodbica najboljše ilustrira omenjeno lažnjivo poročilo. Pred kmetijskim društvom, kjer se je vršil shod V. L. S., je bil akademik Riko silno razvnet in očital ljudem, da nočejo slišati resnice. Profesor .Tare: Saj lahko skličetc shod in poveste ljudem »resnico«! Ali ste volilec? Akademik Riko: Seip, PrpJ, J/M&: AU sje st&ri 1\ let? Akademik Riko: Sem. Prvo dejanje končano. Drugo dejanje: Konšta-tira se, da je gospod akademik Riko Fux rojen 30. marca 1887. Tretje dejanje: Prof. Jarc poduči gospoda akademika, da je lagal. Tudi mu je bilo rečeno, da se ne strinja s častjo akademika, kaj še le radikalnega. Kdor hoče pa vedeli, kaj je govoril profesor Jarc, naj čita »Domoljuba«. + Jezikovna ravnopravnost pri celovškem deželnem sodišču. Ze pred poldrugim letom je bilo primorano deželno celovško sodišče vloge tudi v slovenskem jeziku sprejemati, na veliko žalost koroških velegermanov se je število vlog zelo pomnožilo. V veliko začudenje je pa deželno sodišče pred kratkim neko vlogo dr. Brejca, ki jo je napravil v slovenskem jeziku, zavrnilo, češ, stranki ste doma v Št. Vidu na Žili, torej po mnenju sodišča v kraju, kjer samo Nemci prebivajo. Iz tega slučaja se vidi, kako Nemci povsod kako luknjo iztaknejo, skozi katero bi radi slovenski jezik iz uradov pahnili. Pritožba je šla na upravno sodišče in upamo, da bo isto pritožbi ustreglo. -f Glavna skupščina »Avstrijske državne zveze kmečkih zadrug«. Po nemških časopisih posnemamo, da zboruje na Dunaju glavna skupščina »Avstrijske državne zveze kmečkih zadrug.« Kakor čujemo, sta zastopani na skupščini tudi »Zadružna zveza« in »Gospodarska zveza«. Včeraj so sklenili resolucijo, ki najostrejše obsoja postopanje koroške nemško centralne blagajne, ker se ni ozirala na zadružna načela in se ni držala navodil »Splošne zveze«, ker bi ne bila nastala katastrofa, če bi se bila blagajna držala danih ji navodil. Ob tej priliki nastale napade na zadružništvo skupščina odklanja. Kmečko zadružništvo bo tudi v bodoče nadaljevalo zgradbo po načelih samopomoči, samouprave in lastne odgovornosti. + Za reciprociteto hrvaškega vseučilišča se dne 18. t. m. v Splitu vrši velik ljudski shod, na katerega so povabljeni vsi dalmatin. drž. in dež. poslanci, župani, občine in korporacije. Upajmo, da dalmatinsko ljudstvo ta dan z lovorjem ovenča svojo junaške zastopnike — može, kakor Biankini, Tresič in kompanija. Mi čestitamo v naprej! + Iz hrvaškega volivnega gibanja. V Suhopolje je sklical bivši frankovski poslanec Zatluka zaupen voliiven shod, ki ga je pa oblast na željo nekega tamkajšnjega Mažara prepovedala z utemeljitvijo, — da je v Rusiji in Italiji kolera! Po drugih krajih Tomašičevo uradništvo nima toliko humorja ter volivne shode in zaupne sestanke neljubih kandidatov kratkomalo prepove In z oboroženo silo razžene. Vse kaže na pristne Khuenovske volitve in ni vrag, da bi Tomašič ne dobil »svoje« večine! — Bogoslovni profesor in bivši poslanec dr. Rittig je definitivno odstopil od kandidature v Djakovu. Namesto njega kandidira glasom »Podravskc Hrvatske Straže« dr. Stjepan Zagorac, ki kandidira tudi v Koprivnici. Tomašičev kandidat v Djakovu je član bivše ma-žaronske »Narodne stranke«, dr. Švarc-majer. + Gonja proti don Franu Ivaniševiču, ki je izstopil iz Hrvaške stranke in vstopil v stranko prava, se nadaljuje. Izvršilni odbor H. S. je na nedeljski seji sklenil proti don Ivaniševiču dvigniti javen protest, ker slednji noče položiti mandata, ki ga je dobil iz rok Hrvaške stranke. Gospoda pri tem pozablja, da je bila ona tista, ki je snedla prvotno izrečno krščansko načelo Hrv. stranke, ko se je prodala Sinocllakovski demokratični stranki, in bi bila njena dolžnost ljudstvu vrniti na krščanskem programu pridobljene mandate. Gosp. Ivaniševiču so pa njegovi volivci izrekli zaupnico. + Soclalno-zavarovalni pododsek državnega zbora je v včerajšni seji sprejel §§ 182.—-185. načrta za socialno zavarovanje z nekaterimi važnimi iz-premembami. Sprejela se je pariteta odbora, v zavarovalnicah proti nezgodam. Sklonilo se je v principu črtati 240.—241. — posebne zavarovalnice. Seje bodo trajale do sobote in se prekinejo zaradi deželnih zborov. + »Agram, Hongrie.« Kraljevi hrvaški deželni arhiv ima uradne ovitke s sledečim naslovom: »An das Kroati-sche Landesarchiv, Agram, Ilongric«. Šef hrv. dež. arhiva jo Bojničič - Knin-ski, ki je kandidat bana Tomašiča za predstoječe volitve. Pa je le malo prehud poper to, da celo avtonomni uradniki ne poznajo več hrvaških, oziroma ogrskih državnih mej. + Iz Moravč. Na Marijin praznik S. t. m. se je v Moravčah ustanovil telovadni odsek izobraževalnega društva. Ustanovnega shoda se jo udeležilo prav zadovoljivo število; odsek štojo sedaj do 30 rednih in nekaj podpornih čla- nov. Navdušeno je zbranim govoril zastopnik Zveze, vrli Aleksander Jeloč-nik, ki je posebno pokazal naše svobodomiselne Sokole v vsej njihovi grdo-biji in svaril fante pred to golaznijo. Hvala mu! Govorili so še razni drugi govorniki, krepko in odločno tudi domači g. kaplan Lovšin, znani govornik in pesnik Jožef Urbanija, ki je ob tej priložnosti zložil tudi kaj lopo pesem himno novoustanovljenemu moravške-mu Orlu. Deklamoval jo je z občutkom Ivan Groboljšck. Bog živi novega Orla v prelepi moravški dolini. — Orel priredi koncem meseca dve lepi dramatični predstavi in še kaj druzega. Na zdar! — Kat. slov. izobraževalno društvo v Hrušici vabi h gledališki predstavi, ki bo v nedeljo, dne 18. septembra t. L, točno ob pol 4. uri popoldne na vrtu župana g. Korbarja. — Spored: 1. Petje. 2. Dcklamaciji: »Jeftejeva prisega«, »Ptičicam«. 3. Šaljivi kuplet: »Zavber France v škornjih«. 4. »Krčmar pri zvitem rogu«, burka v enem dejanju. 5. »Boj za doto«, veseloigra v štirih dejanjih. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 vin., II. vrste 40 vin., stojišča 30 vin. Otroci do 10. leta plačajo 20 vin. — K obilni udelžbi vabi Odbor. — V slučaju neugodnega vremena jo predstava prihodnjo nedeljo, dne 25. septembra. — Predavanje v Sori. Živinorejska zadruga je priredila dne 8. t. m. popoldne v sobah ljudsko šole dvojo predavanj, in sicer: Eno za gospodinje in dekleta, — o umnem perutninarstvu, — drugo pa za gospodarje in mladeniče, — o sadjarstvu. — Prvo predavanje je imel šolski vodja g. I. Zupan iz Dolskega. Predavatelju so je poznalo, da je star praktik. Dasi je bila soba tako polna, da so morali stati ljudje na hodniku, je vendar z veliko spretnostjo vzdržal napeto pozornost pri poslušalkah, ki so brez dvoma dokaj koristnih nasvetov vzele seboj na svoja gospodinjska torišča in gotovo ne bodo brez sadov. — Drugi predavatelj, deželni sadjarski inštruktor g. M. llumek, nas je pa razveselil s sila zanimivimi stvarmi o sadjarstvu. Omejil se je strogo na stvari, ki so prav v tem letnem času nujne: Sadna trgatev, shranjenje sadja in izdelava sadnega mošta. Tudi ta gospod je dokazal, da je star šolnik. Njegovo predavanje nima nič balasta: jasno, kratko, preprosto in razumljivo, za-eno pa vendar zanima poslušalca popolnoma in trajno. Zlasti je bil poduk o napravi dobrega sadnega vino čisto nekaj novega za nas. Po tem receptu napravimo letos takoj poizkus. Obema gospodoma lepa hvala! Obljubila sta, da prideta še in to tem rajša, ker sta oba enoglasno izjavila, da ju je živo zanimanje in napeta pozornost poslušalcev kar očarala. — Slovensko bralno In izobraževalno društvo na Reki. »Novi list« z dne 10. septembra prinaša sledečo vest: »Slovensko bralno in izobraževalno društvo na Roki priredjuje dne 8. o. mj. u sveži sa obrt.-radn. društvom »Sloga« na Rieci, »Sokolom« na Sušaku, »Sokolom« Volosko-Opatijskim. izlet sa posebnim vlakom u Ilirsku Bistricu, gdje če tamošnji »Sokol« obdržavati svoju javnu vježbu i veselicu« itd. — Hvala Bogu, vendar so enkrat prišli gospodje z barvo na dan. Vedno so vpili, da jo društvo nepristransko, sedaj pa bodo šli na veselico »Sokola« v Ilirsko Bistrico s posebnim vlakom. Vemo, da so odbor in društvo v liberalnih rokah, ali tega si niste upali povedati. Najboljše je pač še reči, da je društvo indiferent-no, ker ravno indiferentna društva so najboljšo tovarne za liberalce. Pokazali ste se, kaj ste, mi sprejmemo to z veseljem na znanje, ker smo se vendar na tako lahek način spoznali. Dolžnost vsakega katoliškega Slovenca je, da ne podpira takega društva. — Javna društvena zborovanja se morajo naznaniti politični oblasti, ne da bi se navedel dnevni red, ker taka zborovanja spadajo pod društveni, ne pa pod zboroval ni zakon. Tako jo razsodilo c. kr. namestništvo z odlokom od dno 3. septembra 1910, npr. št. 107(3 2 vslod pritožbo katoliškega političnega društva v Brežicah, ki so jo pritožilo zoper nek tozadevni odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. — Kraljeve strelne tekmo v Zagrebu priredi letošnjo jesen tamošnjc meščansko strelsko društvo. Kot prvo častno darilo je iz svoje privatne šatu-lje poklonil cesar 50 cekinov v zlatu. — Na rojstni dan umorjena od svoje matere. Iz Brna poročajo z dne 15. t. m. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je včeraj zagovarjala žena šolskega sluge, Emilija Simandl, ki je svojo enoletno hčerko na njen prvi rojstni dan zaprla, v neko šolsko sobo ter odprla plin, tako da je otrok vslod vdihavanja vhajajočegn plina umrl čez dve uri. Ko se je obtoženka prepričala, da je otrok mrtev, je obvestila o tem sosedinjc, na kar so jo zaprli. Pred porotniki je obtoženka priznala, da je storila svoj čin popolnoma premišljeno, ker je izredno ljubila svoje dete in ni mogla gledati, kako trpi zaradi bolezni. Vse priče so izpovedale, da jo zelo negovala otroka, ki jo bil bolan, in da je dostikrat pre-čula cele noči pri njem, ne da bi se slekla. Po zdravniški izpovedi je bil otrok zelo slabe konstitucije in bi bržkone zelo kmalu umrl vsled jetike. Porotniki so stavljeno vprašanje o umoru soglasno zanikali, na kar je bila obtoženka tnkoj prosta. — Sprememba posesti v Kranju. Krojač in posestnik v Kranju, Lovro Rebolj, je prodal svojo hišo ob državni cesti v kankrskem predmestju Štefanu Luboinschcggu, poslovodji v pok., za 14.000 K. — Ivan Potočnik, čevljar in posestnik v Kranju, jo kupil za 10.000 kron hišo št. 189 na Glavnem trgu, last Lovra Rebolja, za 16.000 K, medtem ko Lovra Rebolja, svojo hišo v Cerkv. ul. št. 91, kakor tudi vrt, je prodal za 16.000 kron Fr. Stirnu, oficijantu pri okrajnem glavarstvu v Kranju. — Obolel jo nenadoma v Gradcu predstojnik idrijskega rudarskega ravnateljstva, dvorni svetnik Bilek. — Slovenec umrl v Ameriki. V Lloydellu, Pa., jo umrl 21. avgusta Slovenec Josip Culhar. — Družba sv. Rafaela prosi nujno vsa izobraževalna društva, ki so prejela vabila, naj ustanove izseljeniške odseke, da se po možnosti n e m u -d o m a odzovejo vabilu in če mogoče z obratno pošto naznanijo družbi, je-li že ustanovljen tak odsek ali ne. Družba ima sedaj lastno pisarno in lastnega uradnika, ki se peča edino le s posli izseljeniškoga vprašanja, dajo pismena pojasnila, spremlja potnike v potovalne pisarne, sploh jim je na razpolago za svet in pomoč. — Prosimo nujno tudi našo duhovščino in naša žu-da bi ne svetovali onim, ki hočejo potovati v Ameriko, naj se na vsak način vsaj pred odhodom zglase v družbini pisarni v Ljubljani (Dunajska cesta št. 32, v poslopju »Zadružne zveze«). — Pouk, družbin znak in priporočilni list, vse dobe brezplačno! Družba želi vsakemu koristiti v materijalnem in moralnem oziru. — Argentinsko meso je na parniku »Alice« došlo v Trst. Poskušat ga je šla komisija z županom dr. Valerijem in poslancem Pittonijem na čelu. Izjavili so, da je meso mnogo boljše, nego ono, ki se ga prodaja v Trstu. V Trst je. prišel k poskušnji tudi dunajski podžupan Hierhammer s pristojnimi funkci-jonarji. — Samoumor kalvinskega župnika. V velikem Envedu na Ogrskem se je vsled neozdravljive bolezni ustrelil kalvinski duhovnik Szilagyi. — Mizarski štrnjk v Sarajevu jo že pričel; posredovanje vladnega tajnika Brodnika ni imelo uspeha. — Za mohamedanska revna dekleta ustanovo mohamedanske organizacije v Bosni tovarno pletenin v Sarajevu. Akcijski kapital znaša 500.000 K. — Vinska letina v Hercegovini je lotos popolnoma odrekla. Poronospora jo vse uničila; kjer so sicer pridelali po 100 lil vina, so dobili letos komaj par litrov kislice. Namiznega grozdja sploh ni bilo. — Nove vrste tkanine. Najnovejša tkanina, podobna svili, samo da je lepša in trpežnejša, so napravlja v Ameriki iz listja pilapla. Sad je rdečkast in ima vedno na vrhu nekaj palmi podobnih listov. Iz toll listov se dobiva najnovejša tkanina. Listi imajo namreč vso polno nitk, iz katerih se potom prede perilo. Toda do danes še niso iznašli, da bi so moglo s strojem puliti nitke iz lista. Opravljali se mora to delo z rokami. Naravno je, da je tako perilo zelo drago in volja ena. srajca do 20 dolarjev in več. Toda tako srajco so pa nosi tudi po 30 let,. Če se razvije industrija od imenovanega sadeža, se še ne ve, in sicer zato ne, ker imajo tovarne tkanin velikansko sviloprejk. Te bi potem izgubilo kolikor toliko svojo vrednost ali ceno. — V Ameriki umrli Slovenci. V Ely, Minn., jo umrl dne 13. avgusta Slovenec Jožef Jenko. — V Calumetu je umrla dne 26. avgusta soproga g. Matije Grahka, gospa Marija Grahek, rojena Maurin. Pokojnica se je rodila lota 1871 v Zagradcu, župnije Stari trg pri Poljanah nad Kolpo. — V Či-kagi je umrl dne 21. avgusta Slovenec Anton Zupančič, ki jo prišel v Ameriko še prod 20 loti. — Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. Iz Kvelothn, Minn., se poroča, da je dne 19. avgusta zasula v rudniku rojaka Ivana Amlirožiča ruda. Izkopali so ga mrtvega. Zapušča soprogo, s katero so jo šele pred tremi meseci oženil. Sreča v nesreči. Iz Calumeta se poroča: Ako je imel kdo v svojem živ- ljenjo srečo v nesreči, je to fjfSfdVo tfaS rojak Mihael D. Zunič. 26. avgusta je šel na delo v Red Jacket-rov z osmimi tovariši. Treba jim je bilo popravljati tramovje v rovu. Ko so bili na mestu, kjer bi morali začeti, spodrsnilo mu je ter je padel v nek navpični rov. Kakor sam pripoveduje, letel je doli, dokler se ni z obrazom zadel ob nekaj trdega, kai je zagrabil z rokama ter se spuščal doli. Bila je to debela vrv iz jeklene žice. Kc so ga začelo skeleti roke, ker se mu jo koža olupila, oklenil se je z nogami vrvi ter jo v tem položaju bil nad 20 minut, dokler niso prišli tovariši, ki so ga rešili. Ta pač čudovita rešitev gotovo smrti — rov je namreč šest tisoč čevljev globok — bi bila neverjetna, ko no bi bila resnična. Ko je prišel na prosti zrak, hoteli so ga peljati v bolnišnico, kar pa jo odklonil, ker se jo počutil dovolj trdnega, iti pol uro daleč v bolnišnico, kjer so mu ranjeni roki obvezali. Romanje na Trsat in na Brezje je železnica preložila na 26. in 27. september. — Nagloma umrl je v Mengšu zidarski mojster in gostilničar gospod Gregorcc, Zmrznjeno argentinsko meso. K raznim predlogom, kako odstraniti vedno večjo draginjo mesa, se je pridružil v zadnjih dneh nov projekt o uvažanju zmrznenega mesa iz Argen-tinije. Tak poskus se jo dobro obnosel na parniku »Alice« družbe Austro - Amerikami vpričo tržaškega župana, magistralne komisije za oskrbovanje živil in v navzočnosti mestnih živinozdravni-kov. 16. t. m. se napravi nov poskus na istem parniku; navzoči bodo župan i» Dunaja, mnogo občinskih svetnikov representantjo različnih industrijskih podjetij in precejšnjo število dunajskih gospodinj. Tudi graški magistrat bode poslal svojega zastopnika. Prvi, ki jo pokazal, kako se da meso ohraniti v mrzlem prostoru z nalašč za to napravljenim aparatom, je bi) francoski inženir Karol Tellier. Njegovi poskusi pod nadzorstvom članov pariške znanstvene akademije, z metiličnim etrom, so se jako dobro obnesli. Zmrz-neno meso še vedno ohrani duh svežega mesa, samo barva je postala bolj rujava in na površini se meso nekoliko posuši. Tellier je prvi poskusil, kako bi se meso v oddaljene kraje prevažalo. Leta 1876. je odposlal na posebnem parniku imenovanem »Le Frigoricjuo« iz Rouona v Buenos-Ayres meso, ki se je jako dobro ohranilo. Nov uspeh se je dosegel leta 1877^ kajti novi stroji, ki sta jih iznašla Car-r B a d e 11 - B a d c n , 15. septembra. Zrakoplov »Z. VI.«, ki je bil namenjen za. vožnjo s potniki, je včeraj zgorel vsled eksplozije bencina. »Z. VI.« je bil last nemške akcijske družbo za zrako-plovno vožnjo. Predvčerajšnjim Ln včeraj se jo dvignil zrakoplov večkrat v zrak s potniki. Včeraj dopoldne se jo dvignil z 12 potniki ter jo preplul približno 30 km, ko so opazili, da se jo sprednji motor nekaj pokvaril. Vsled tega se je zrakoplov vrnil v Oos, odkoder je odplul. Zrakoplov so takoj spr" vili v zrakoplovno lopo, da bi ga popi vili za napovedane današnje voŽp Motor so popravljali po navodilu iiui nirjev štirje monterji. Naenkrat okoli pol 4. ure popoldne, pa so jo čulo iz lope močno detonacijo in v naslednjem tre-notku že so izbruhnili iz lope veliki plameni. Telefonično obveščena požarna hramba je bila kmalu na mestu. Istočasno, ko jo došla požarna hramba, so pritekli iz lope omenjeni štirje monterji, podobni gorečim bakljam. Vsi štirje so zadobili hudo opekline. Ognje-gascem so je kmalu posrečilo pogasiti požar. Večji del lope so rešili, zrakoplov pa je bil popolnoma uničen. Po--klicani zdravniki so nudili ponesrečenim monterjem prvo pomoč ter so odredili/, da so jih prepeljali v bolnišnico. Tamkaj so izpovedali o vzrokih katastrofe. Ko so popravljali motor in so ga zagnali v tek, je preskočila iskra na kotel z bencinom. Predno so se zavedli grozeče nesreče, je nastala močna eksplozija in v naslednjem trenotku je bila vsa lopa v plamenu. Zrakoplov je bil podoben nekoliko hipov okoli 100 metrov dolgemu ognjenemu stebru, nekoliko trenotkov pozneje pa so začeli padati na monterje goreči ostanki zrako-plovovoga ovoja, vsled česar so se jim vnele obleke. Le s težavo so se rešili na prosto. Škode je 150.000 mark. Za nameravano današnjo vožnjo je zrakoplov najel za 3000 mark baron Gold-schmidt-Rotlischild, in sicer za dve uri. — Ogrodje zrakoplova, ki je vse skriv-Ijeno, bodo razdrli' in ga poslali v Friedrichshafen, kjer bodo izvršili rekonstrukcija dela. KOLERA. V Peterburgu je obolelo na koleri 59 oseb, 9 jih jo pa umrlo. Kolero ima v Peterburgu 600 oseb. V Apuliji je obolelo na koleri zopet 45 oseb, umrli sta pa dve. Na Dunaju so oddali v bolnišnico grobarja Czermaka, ki je bil navzoč ob obdukciji na koleri umrlega vrtnarja Gasselhuberja. Sumljiva kolere sta tudi neki natakar in neki delavec. Nabili so na Dunaju oklic, da se mora zaradi nevarnosti kolere vsak sumljiv slučaj takoj naznaniti. V Pod-gorici pri Krakovu sta oboleli dve osebi na znakih kolero. V Mohaču na Ogrskem so obolele iznova tri osebe na koleri, žena nekega kurjača je umrla, kakor tudi delavka Csanyi. V Pečuhu je obolel na koleri vojak Pinter 69. peš-polka. V baranyaški okolici je dozdaj na koleri obolelo 13, umrlo jo pa 5 oseb. Zaradi kolero so prekinili vaje 4. ar-madnega zbora. Kolera divja, kakor smo že včeraj poročali, tudi v Nemčiji. V Marienburgu jo obolelo na kolerj 7. umrle so pa 4 osebo. Tudi v Kolin u je obolel neki mornar na znakih kolere. KOLERA NA RUSKI CARSKI JAHTI? Iz Kodanja poročajo, da je neki sluga ruske carice vdove na ruski carski jahti, ki je sedaj zasidrana v Ko-danju, umrl na koleri podobni bolezni. MILIJONI ZA NAROD. Atene, 15. septembra. V Londonu živeči grški miliarder Corelianos je obvestil svoje postavne dediče, da je v oporoki zapustil grški državi 700.000 funtov, to jo približno 15 milijonov kron. Pripomnil je tudi, da je že prod letom izlačal grškemu kralju prvi rok, milijon frankov, za vojne namene, ne da bi se pozneje ta denar porabil v določeno svrho. Svojim dedičem naroča, naj skrbe, da se njegov namen tudi v tem oziru izvrši. Ljubljanske novice. lj Prometna zveza priredi danes zvečer v Ljubljani velevažen shod, na katerem poroča odposlanec osrednjega društvenega vodstva., ji""' '»"fV/v , , . lj Za Hribarjem — lakota I Nezadovoljen sam s seboj je mestni tržni nadzornik Ribnikar. Izprevidel je menda, da njegovi politični shodi po Dolenjskem nič ne koristijo aprovizaciji ljub-ljubljanskega mesta. Hribarjev odhod z magistrata je temu možu odprl oči in pričel je sedaj po mladinskih listih kričati, »da je v Ljubljani lakota«. Dokler je bil Hribar na magistratu, je bilo povsod čitati, da je v Ljubljani »blagostanje«, sedaj je pa nakrat Ribnikar v Ljubljani »lakoto« napravil. Sedaj vsaj vemo, na kateri bolezni bomo umrli Ljubljančanje po Hribarjevem odhodu. Ubogi dr. Tavčar! Nad tem se ho že maščeval Ribnikar in prve poteze tega maščevanja se že vidijo. Ribnikar pozna marsikatero dr. Tavčarjevo žilico in v6, da za lakoto ne mara. V rokah Ribnikarjevih pa je, da nam deli ali ne deli lakoto, in sedaj naj se dr. Tavčar boji Ribnikarjevega maščevanja. Sedaj še-le razumemo, zakaj se doslej nič ne v6, da bi bil Ribnikar kaj storil za aprovizacijo mesta. Hotel je imeti starine na vrvici. Sedaj pa ropota o draginji in lakoti in ne v6, da s tem samega. sebe zmerja. Doslej Ribnikar ni predložil še nobenega temeljitega referata, kako odpraviti draginjo, starine tudi ni premagal in zato je mož nezadovoljen sam s seboj ter bi se rad z la-kotjo nad vsemi maščeval.. Pa upajmo, da se bodo že našli ljudje, ki bodo Rib-nikarju povedali, kake so njegove dolžnosti za aprovizacijo mesta in da bi bilo glede tega že davno bolje v Ljubljani, če bi se Ribnikar kaj razumel na tisto službo, na katero je prišel le po — Hribarjevi protekciji, ki se je tudi v tem vprašanju pokazala, da jo z a nič. Zato se strinjamo s klicem mladinov, katerega je danes zjutraj na nekem popirju porodila Ribnikarjeva modrost: »Saj je boljše, da gre vse k vragu, kot da bi šlo tako naprej!« S tem bo aprovizacijsko vprašanje v Ljubljani res temeljito — rešeno. lj Mladini in starini se bodo zmenili o napadih na dr. Tavčarja in dr. Trillerja pred okrajnim sodiščem ljubljanskim dne 24. t. m. Takrat se bo nadaljevala ta razprava, v kateri mestni tržni nadzornik Ribnikar hoče odsekati glavo dr. Tavčarju in dr. Trillerju. Pričevat pridejo dr. Ploj, Ivan Hribar in baron Schvvarz. lj Za slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« je daroval državni in deželni poslanec komerčni svetnik g. Fr. Povše 100 K. Odbor »Ljubljane« se velikodušnemu gospodu darovalcu udano zahvaljuje z zagotovilom, da bo »Ljubljana« pokazala se za tako odlično naklonjenost hvaležno s tem, da bo vedno bolj stremila po izpopolnitvi. lj Z vaj ob italijanski meji se je vrnil danes zjutraj ob 5. domači 27. de-želnobrambovski polk, ki se premesti bodoče loto na laško goričansko mejo. Vaje po hribih so bile zelo naporne. Polk je vadil deloma sam, deloma s 4. brainbovskim polkom in z gorsko arti-ljerijo. Čujemo, da je obolelo na griži ob vajah jako veliko število topničar-jev. Vojaki so ob vajah v obmejnih gorah v višini 1500 m in še višje veliko trpeli, a humorja slovenski fantje seveda niso izgubili in so se tolažili s tole pesmico: »Lepa naša domovina, — Manjka kruha, — Manjka vina,« — ki so si jo pravcato vojaško po svoje prikrojili. lj Bodite pravičnH V Ljubljani je izborim domača tvrdka Breznik, ki prodaja glasovirje in druga glasbila. Na Čuden način pa postopa proti tej tvrdki učitelj glasbe g. Gerstner in zahteva od učiteljiščnikov na tukajšnjem učiteljišču, cla morajo kupovati instrumente pri tvrdki Hopf v Šelenburgovi ulici. G. Gerstner si tudi zapisuje, kdo kupi instrument pri Hopfu, — zakaj, to že sam najbolje ve. — Proti takemu postopanju protestiramo in zahtevamo, da takim čudnim pojavom na državnem zavodu ravnateljstvo takoj napravi konec! lj Umrli so v Ljubljani: Fran To-bias, posestnik, 81 let. — Miroslav Tur-šič, bančnega uradnika sin, 3 leta. — Cirila Plaveč, hči tov. čuvaja, 5 mesecev. — Fran Merjasec, sin tov. delavca, 10 let. — Zorana Tavčar, hči odvetniškega solicitatorja, 16 mesecev. — Fr. Medved, čevljar, 28 let. — Ivan Velio-vec, posestnik, 40 let. — Terezija Mulej, rejenka, 3 tedne. — Alojzij Bitenc, zasebnik, 76 let. — Milan Turšič, sin bančnega uradnika, 7 mesecev. lj Samoumor v gozdu. Našli so danes v gozdu za »Rdečim križem« nekoga obešenca, ki je, kakor je soditi po znakih, že več dni tam visel. Kdo da je, se še ne vi. lj Nov način goljufije. Če greš v gostilno, pa po zaužitku uideš, se takoj v6, da goljuf. Bolj prebrisana pa je bila pred par dnevi neka 22-letna, zaradi nepoštenosti žo predkaznovann dcjile. Prišla je v neko gostilno na Sv. Petra cesti ter se tam do 'dobra najetila in napila. Ko je bil želodec že popolnoma napolnjen, je pustila na mizi denarnico in šla ven. Glede na to i>e ni zanjo nihče naprej zanimal in ker jo le ni bilo nazaj, je natakarica denarnico spravila. Ko jo je pa pozneje odprla, ni našla v nji nobenega bora in takoj ji je bilo jasno, da je sedla goljufici na desko. Stvar je takoj prijavila policiji, ki je kmalu nato goljufico izsledila in aretovala. lj Ukradeni kolesi. Včeraj popoldne je bilo na Viču iz neke veže ukradeno železniškemu uslužbencu Mihaelu Pujzdarju kolo »Durkopp Diana«, vredno 160 K. — Dne 5. t. m. je bilo pa ukradeno kolo »Union« s tovarniško številko 129.336 mesarju Ivanu Lenčku v Želodniku pri Domžalah. OBSTRUKCIJA V DALMATINSKEM DEŽELNEM ZBORU, ki so jo v zadnjem zasedanju uprizorili pravaši, se po sklepu pravaških voditeljev v prihodnjem zasedanju (25. t. m.) ne bo nadaljevala., tocla le pod gotovimi pogoji, med katerimi je najvažnejši ta, da makarski poslanec dr. Niko Ribičič svoj mandat položi. POGAJANJA MED NEMCI IN ČEHI. Bienerth se je včeraj pogajal glede na. delozmožnost češkega deželnega zbora z dr. Pacakom. »Union« poroča, da je izjavil neki češki politik, da jo misliti na uspeh pri praških pogajanjih zgolj če pozove Bienerth tri Čehe v ministrstvo. i > ANGLEŽI IN NEMCI. Zaradi angleškega vohunstva v Nemčiji namerava Nemčija deloma prepovedali vhod v Borkum, Helgo-land in Vangeroog. MINISTRSKA KRIZA V BULGARIJI. Bulgarski ministrski predsednik Malinov je podal kralju demisijo, ker so nastala nesporazumljenja v ministrstvu glede na makedonsko vprašanje. Štajerske siovice. š Pri občinskih volitvah na Tehar- jih so Nemci ohranili to občino še v svojih rokah. Od slovenske strani se je premalo storilo proti vplivu tovarne v Štoreh. Gotova kričava liberalna slovenska gospoda v Celju se dere samo o volitvah. — Včeraj je v Trbovljah volil III. in II. razred. V III. razredu so Nemci zmagali z večino 72 glasov, tudi v II. razredu so zmagali Nemci, danes pa voli I. razred, v katerem dobe Nemci skoro gotovo 1 glas večine. š Veleposestnik gosp. Franc Kralj umrl. Iz Rajhenburga na Savi se nam poroča: Dne 13. septembra ob 8. uri zjutraj je umrl po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, Franc Kralj, veleposestnik v Dovškom, v 86. letu svoje starosti. Bil je eden najuglednejših mož naše župnije in vzgledno lepega krščanskega življenja. Ob njegovi rakvi plaka uro za uro množica ljudi, spominjajoč se neštetih dobrot, katere jim je rajni tolikokrat in tako blagohotno delil. Več kot 500 otrokom je bil nepozabni krstni, oziroma birmanski boter. Bil je rajni tudi večletni občinski svetovalec in odbornik in nad 40 let ključar prijazne cerkve sv. Jakoba, za katero je skrbel z vso vnemo svoje požrtvovalne ljubezni do hiše božje. Od hiše žalosti so se župnijske cerkve v četrtek ob 10. uri predpoldne, kjer so bile maše zaduš-nice. Ob 11. se je izročilo njegovo telo na župnijskem pokopališču materi zemlji. Žalujoči gospej soprogi rajnega in njegovi hčerki najglobokejše so-žalje! ŠESTDESETLETNICA DR. ANTONA MAHNIČA. 14. t. m. je slavil škof d r. Anton M a h n i č 60-letnico svojega rojstva. »Hrvatstvo« ob tej priliki prinaša uvoden članek, v katerem opisuje velika Mahničeva dela in ga slavi kot apostola hrvaške misli v Istri. Tudi mi se navdušeno pridružujemo bratom Hrvatom z željo, da Bog ohrani Hrvatom in Slovencem biskupa Mahniča šo dolgo vrsto let, da bo videl združena in srečna oba naroda. Telefonska !n brzojavna poročila. NOVA DOBA NA HRVAŠKEM. Fuzija čiste stranke prava ln prava-šev »Hrvatstva«. Zagreb, 15. septembra. Na današnji veliki in sijajni skupščini Ciste stranke prava in pravašev »Hrvatstva« sc je izvršila fuzija obeli struj v stranko prava s krščansko-socialnini programom. Fuzija jo bila izvršena soglasno in zanosno aklamjrana. PASIVNI ODPOR NA JUŽtifi ŽELEZ- NIČI. Dunaj, 15. septembra. Danes se je pričel na vseh progah južne železnice pasivni odpor, ker do včeraj ravnatelj, stvo južne železnice ni izpolnilo zahtev železničarjev. Inomost, 15. septembra. Pasivni od-< por se je pričel na vseh tirolskih progah južne železnice, posebno na Južnem Tirolskem. Čuje se, da bodo posre-i dovale trgovske zbornice in občine. Gradec, 15. septembra. Tudi tu se je pričela pasivna rezistenca na južni železnici, ki se pa pri osebnih vlakih še ne pozna, pač pa imajo zamude tovorni vlaki. Dunaj, 15 .septembra. Popoldanski dunajski listi prinašajo naslednji ko-munike: Izvrševalni odbor upravnega sveta južne železnice je v svoji današnji seji po daljšem posvetovanju sklenil, da, upravni svet od generalnega ravnateljstva mu predložene predloge za spravo s koalicijo uslužbencev sprejme, V tem je obsežena obširna ugoditev najvažnejših zahtev, vendar se stavlja pogoj, da se iz zahtev, ki so manjše vrednosti in ki še niso sprejete, ne sme razviti vnovič pasivni odpor. Obljublja se pa, da bo upravni svet tudi te zadeve proučil in rešil najpoznejše do 1. novembra. Dunaj, 15. septembra. Ob 1. uri po< poldne, so bili zaupniki železniške koalicije in personalne komisije sprejeti od generalnega ravnateljstva južne železnice. Dunaj, 15. septembra. Generalno ravnateljstvo južne železnice priobčuje komunike, v katerem pravi, da se je začel ponoči pasivni odpor, ker so se včeraj pogajanja razbila in da se že znatno kažejo nasledki. Vlaki imajo znatne zamude, celo pri osebnih in brzovlakih. Na mnogih postajah se kaže veliko pomanjkanje osobja. (Opomba uredništva: Na ljubljan-" skem južnem kolodvoru se pasivna rezistenca še malo pozna. Poznala se je šc-le pri danes popoldne došlem poštnem vlaku, ki je imel 10 minut zamude.) BIENERTH KONFERIRA. Dunaj, 15. septembra. Bienerth je danes konferiral z nemškim poslancem dr. Rollerjem, kateremu je dopovedoval, kak vpliv bi imela sprava v češkem deželnem zboru na. razvoj dogodkov v državnem zboru. JAVNI SHODI ZA LJUDSKO ŠTETJE. Trst, 15. septembra. Politično društvo »Edinost« prireja 17. t. m. pri sv. Jakobu in 18. t. m. v Rojanu javna shoda. Na dnevnem redu jo: Ljudsko štetje. KOLERA NA DUNAJU. Dunaj, 15. septembra. Od včeraj na danes ni bil naznanjen noben nov slučaj kolere. BIELOHLAWEjt'I PKED SODIŠČEM. Dunaj, 15. septembra. Danes se je pred okrajnim sodiščem v Jožefovem pričela obravnava o znani aferi Hraba. Državni poslanec Herman Bielolilawek nastopa kot tožitelj proti hišnemu posestniku Silbererju in tedniku »Der Montag«. Zastopnik Silbererjev je naznanil dokaz resnice ter je že pričel z silnimi obtožbami Bieloliiavveka, kateremu z raznimi slučaji očita, da je mesto mostnega svetnika in deželnega odbornika izrabljal v privatne namene. IzjiKVO Silbererjevega zastopnika, so jako senzacionalne in za Biclohlavvekai zelo kompromitujoče. SMRTNE OBSODBE V TURČIJI. Carigrad, 15. septembra. Sultan je potrdil smrtno obsodbo za 40 albaneš-kih vojakov, ki so sodelovali v lanskem ustanku. ARETOVANI VOHUNI NA RUSKEM. Peterburg, 15. septembra. V Sebas-topolu so včeraj aretovali nekega Japonca, enega Rusa in dve ruski dami, ki so v malem čolničku obkrožovali zasidrane ruske bojne ladje, cla bi dobili podatke o velikosti ladij. umu Tempel g vrelec. Dlatetlfina namizna ijaila z obilno ogljikovo ilslino. Pospešuje prebavo Izmeno snovi. Zalo koncentriran medlolnt-len vrelec, priporočljiv pri kroničnem Želodčnem kataru, zaprtju, Brlghtovih ledlcah, vranlčnlk oteklinah, Jotrni trdlnl, zlatici, snovoizmrns-klh boleznih, katarlh dihal-nI h organov. Zdravilen vrelec največje vsebine svoje vrsta. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstlpactjl, «olčnlh kamenih, tolSSlcl trganju, sladkovnl bolezni. Najmočnejši prirodni vrelec magnezij o-glauberske soli. Meteorologično poročilo. VISIna n. tnoriem 306-2m, sred. zračni tlak 736-0 mm ? a Cai opa- lOVIlljl Sl»n|« barometra » mm Temperatura po Celtl|u Velrovl Nebo 111 > 14 9. zveč. 734 2 164 sl. zah. oblačno 15 7. zjutr. 349 141 brezvetr. p, oblač. 00 2. pop 35 9 186 sr. jvzh. del. jasno Srednla včerajšn a temp. 16 81. norm. 15 0'. TKZHiK Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10. septembra Pšenica za oktober 1910 .... 991 Pšenica za april 1911.....10-24 Rž za september 1910.....7 34 Rž za oktober 1910......7 74 RŽ za april 1911.......7 96 Oves za oktober 1910.....8 26 Koruza za september 1910 . . . 5 76 Zahoala. Za izraženo soiustvo ob bolezni In smrti predragega in pre-rano umrlega gospoda Hlojzija Bitenca posestnika In sedlarja Iz Podgore Izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se moramo zahvaliti preEastltl duhovščini, gosp. Antonu Tomeljnu za izredno požrtvovalnost ob bolezni in g. župniku Valentinu Zabretu, nadalje se zahvaljujemo g. županu Antonu Belcu, vojaškemu veteranskemu društvu, in Blaž Potočnikovi Čitalnici, kakor tudi ve-lecenj. gosp. Eger, Pilko, Schuster, Magdič, Filipu Ganter, in iz Ljubljane vsem ostalim sorodnikom, znancem in prijateljem za tako obilo spremstvo k zadnjemu počitku. Bog bodi plačnik vsem. 2665 Žalujoči ostali. Kurzi efektov in menjic. Skupna 4% konv. rentn. mnj—no- vember ........... 0355 Skupna 4" n konv. rontn, ianuvar -julij........... 9355 Skupna 4'2n o papirna rentn. fe- bruar—avgust ........ 9740 Skupna 4-2o/n srebrna renta, april —oktober......... 9745 Avstrijska zlata ronta..... 11585 Avstrijska kronska renta 4°,'o . . 93fi0 Avstrijska investic. renta 31/}% . 8370 Ogrska zlata renta 4»/0 .... 11220 Ogrska kronska renta 4°,0 . . , 9175 Ogrska investicijska renta 3 >/a ®/0 8110 Delnice avstrijsko-ogrske banke 1840 Kreditne delnice....... 60400 London vista........ 24002 I/j Nemški drž. bankovci za 100 mark 11745 20 mark . ... t..... 2849 20 frankov . . ....... 1907 Italijanski bankovci...... 9460 Rublji........... 2541/, Dobra samostojna kuharica ki pomaga tudi pri hišnih opravilih, se išče za Dunaj. Plača po dogovoru. Več pove uprava „Slovenca". 2650 Za trgovino z mešanim blagom se Išče Prosilke izurjene prodajalke imajo prednost. Čas vstopa prve dni prihodnjega meseca. Naslov naznani iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 2662 [ m uuBuana: DVORNI TRG 3 Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila. Lastni izdelki ! Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri. t i ¡3 Strogo s o lid n e, : jj stalne cene. Telefon štev. 291. 251t Izredni občni zbor j Ljijani se vrši 2658 dne 28. septembra 1910 ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 19. Dnevni red: 1. Poročilo o računskem zaključku XI. od- seka in o določilu dividende za ta odsek. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorovalnega sveta. 4. Sklepanje o računskem zaključku. 5. Sklepanje o nekaterih spremembah pravil. 6. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 15. septembra 1910. Načelstvo. V slučaju, da se ne doseže sklepčnost, vrši se v smislu določil S 27. društvenih pravil dne 7. oktobra 1910 ob 5. uri popoldne drug občni zbor v istem času, na istem kraju in z istim dnevnim redom. Vzajemno podporno društvo v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zanesljiv, trezen •»«f SSM GB kateri se hočejo etablirati ¡11 rabijo lično trgovsko opravo, sc nudi 0 a epi isto kupiti po nizki ccni. Oprava jc v popolnoma dobrem stanu, malo rabljena in jo prodam le radi prevzetja večje trgovine. Pogledati in vprašati je: Rudolf Zore, Jesenice (Gorenjsko). 265C obstoječe iz 2 sob in kabineta z pritiklinami, jc za november-termin oddat). Stanarina znaša K 300' — Vpraša se Tržaška cesta št. 4. 2655 po ceoi Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošla in postaja Roč v Istri, Orno (rudeče) franko vsaka železnisk-i postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter m se ga more naročiti tudi samo 50 litrov. 607 100—1 Kupim dva para s 1. izpričevali, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme takoj. Samski prosilci imajo prednost. Kje, pove iz prijaznosti uprava tega lista. 2663 Ponudbe naj se naslovijo: josip Skrlj, špediter, Dunajska c. 29. Ljubljana. = Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena ==5 se dobi samo pri H. SIITTNER, Ljubljana, SHesfrai trg Lastna 1 ovarna ur v Švici. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKO". 1 I 1 IKO TO? Letnik 2525 r-v—< ■ v I ■ fri žlice železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. Sodna ulica 2, vpisuje vsak dan od 12. ure do 3. ure pop. - Začetek šolskega leta 1. oktobra ob 8. uri zjutraj. naše .Družinske pratike' je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Ant. Krisper, Vaso Petričič in Iv. KorenCan; v Trstu: prodojalna „Katoliško tisk. društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. vet. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik. sivo in rdeče Priporoča tovarna Ljubljana 1661 St. 545/pr. 2636 3 majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. 2623 12 Travniški mojster. Pri deželnem odboru kranjskem se sprejme travniški mojster s plačo 1.600 K in z aktivitetno doklado 504 K na leto ter s pravico do normalnega napredovanja, kadar se definitivno namesti. Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje, katerim je priložiti krstni in domovinski list, nravnostno spričevalo, spričevalo o šolski izobrazbi, o fizični in strokovni usposobljenosti, do 15. oktobra 1910 pri podpisanem deželnem odboru. V prošnji je povedati, če in kako je prosilec zadostil vojaški dolžnosti. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 12. septembra 1910. jjp ~ | D I iflfff Mubl-iana'Fred^koliio19 | fi Ifi IAMMbIm priporoča po znano nizkih cenah obleke za šolsko mladino najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. slütSll: Stanovanje v prilieju vile na Hrvaškem trgu hiš. št. 5 (ali Martinovi cesti hiš. št. 1) z namodernej« šim konfortom uirejeno in krasnim vrtom, se da v najem. Več se izve pri p. i. gospodu lastniku vile na Mar« tinovi eesti hiš. št. 5. 2654 3—i 2600 Proda se zemljišče 30 korakov od Dunajske ceste, okolica sv. Krištofa v izmeri 1500 m2; zelo prikladno za obrtnika ali podjetnika, ki hoče poleg hiše pozidati delavnico. Cena pol nižja od sosednjih zemljišč. Naslov pove upravništvo „Slovenca". Trgovski pomočnik PF~in učenec"* se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Reflektantje naj se oglasijo do dne 20. t. m. na upravništvo „Slovenca". 2627 6—1 Gospodično ki je dovršila trgovski tečaj, želi vstopiti v službo v kako pisarno ali trgovino kot strojepisalka ali blagajničarka ali v kako primerno službo. Naslov pove iz prijaznosti uprava tega lista. 2637 Bukvarna u Ljubljani ima v zalogi NJIG ljudske, meščanske in srednje šole u najnouejSih izdajah. Seznamke predpisanih učnih knjig oddaja brezplačno. Bukvarna Je založila in v lastni zalogi izdala sledeče knjige: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die erste Klasse slowenischer und slowenisdi - utraquistischer Mittelschulen u. verwandter Lehranstalten. Preis geb. K 3'—. Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 180. Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole, z 21 slikami vez. K 2"20. Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica; vez. K 3'—. Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica; vez. K 3-50. Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez. K 1 40. Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2'80. Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk, I. knjiga, vez. K 2 80. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K 1"—. Cena se naznani pozneje. Mazi Josip, Geometrija za drugi razred srednjih šol; Mazi Josip, Geometrija za tretji razred srednjih šol; * BI. Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazijski razred, v platno vez. K 3'30. Mazi Josip, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K — 60. BI. Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3'—. * BI. Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazijski razred; v platno vez. K 3 20. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2 80. * Dijaki, ki so lansko leto kupili nepopolne Ma-tekove matematične knjige za srednje in višje gimnazijske razrede I. del naj si letos nabavijo v izpopolnitev: Dodatek k aritmetiki, cena K - 60 in dodatek k geometriji, cena K —'90. Matek-Zupančič, Geometrija za višje razrede realk, K 5 30. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za višje razrede realk; vez. K 5'30. Juvančič Frid., Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del. vez. K 2 50. Novak Franc, Slovenska stenografija, I. del. Korespon-denčno pismo; broš. K 3"—. Novak Franc, Slovenska stenografija, II. del. Debatno pismo; broš. K 2"40. Baebler B., Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole; cena se naznani pozneje. Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje; vez. K 190. Dokler Anton, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —-60. Jeršinovic Anton, Livijev komentar; broš. K —60. Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu Ilijade; broš. K —'80. Jerovšek Fran, Besede in rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanje sedme knjige Herodo-tovih zgodovin, raziskavanj. Cena se naznani pozneje. Južnič Rudolf, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneide in k izbranim pesmim iz „Geórgica" in „Bucólica". Cena se naznani pozneje. Ivan Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2'—, vez. K 2 50. Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini. K — 80. Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. I. del; vez. K 3 20. Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. II. del; vez. K 6 20. Foerster Anton, Cantica sacra. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (četveroglas.). K 2 40. Ta pesmarica je za vse one učne zavode, kjer se vrši skupna šolska sv. maša skrajno potrebna. Ušeničnik, dr. Aleš, Socijologija. Cena K850, vez. K10 80. Anton Medved, Poezije. I. del, K 3 80, vez. K 5"—. Anton Medved, Poezije. II. del, K 4 —, vez. K 5 40. Leposlovna knjižnica: I. zvezek: Pavel Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2 —, vez. K 3"—. II. zvezek: Ivan Turgenjev Sergjejevič, Stepni kralj Lear. Povest. S. Stepnjak. — Josip Jurca, Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 2 "20. III. zvezek: Fran Virant. — Boleslav Prus. Straža. Povest. K 2'40, vez. 3'40. IV. zvezek: F. M. Dostojevskij. = Vladimir Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3'—, vez. K 4"20. V. zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abram, Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2'40, vez. K 3"60. VI. zvezek: Champol. — V. Levstik, Mož Simone. Roman. K 190, vez. K 3 —. VII. zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abram. Hajdamaki Poem z zgodovinskim uvodom o hajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 150. (VI. in VII. zvezek skupno K 3'40, vez. K 4 "50.) Ima iste vrline kakor Kobzar. VIII. zvezek: A. Sheehan. — Fran Bregar. Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. K 4 20. vez. K 5'80. Anton Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K P 40, vezano K 2 40. Anton Medved, Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Vez. K 3 50. Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K 120. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —30. Isti v petih barvah K —-50. Knjigarna je založila v lastni zalogi vse potrebne tiskovine za ljudske in meščanske šole, v zalogi ima tudi učila; cenik je brezplačno na razpolago.