70. številka. Ljubljana, soboto 27. marca. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD I*».hjh vsak dan, izvzenifti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pusti pn-jeman za avstro ope rs k e dežele za celo leto 16 ffl, za pol lota 8 gt sa četrt leta 4 — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za celo leto 13 jrhl., u četrt leta 3 jfld. .0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćuua 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poStnina htnasa. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol' h in •s dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. f0 kr., po poŠti prejemali za (etri leta 8 gold. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat, in 4 kr., it se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmnnovej bili št. 8 »gledališka Itolba". O p t a \ o i h l \ d , na katero naj -e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. V LJubljani 26. marca. Veliki petek je. Grobna tišina vlada de-nes v krščanskej cerkvi. Ne čuje se veseli glas zvonov, otožna drdralka naznanja nam dnevne čase molitve z zvonikov. Verniki katoličanje se spominjajo groznih muk in sramotne smrti svojega nebeškega spasitelja. Gotovo je nij primernejše dobe, v kate« rej bi se narod slovenski mogel živejše spominjati svojih nadlog in težav, nego li je to ve"liki teden — a v njem osobito denašnji dan: veliki petek. „Oče, ako je možno, naj gre ta kelih od mene . . je molil naš zveličar na oljskej gCri. Takisto je narod slovenski mnogo let vzdihoval, ko se mu je silila k ustam čaša zatiranja in zasramovanja. Krista so vojaki ujeli in ga z besno množico tiruii od Kaj te do Heroda, od Heroda do Pilata. Mučili so ga in grdili, tolkli in bije vali. In kako so divjaki evropski, pravi ter krinko prosvete noseči, zasmehovali in trpinčili Slovane v obče — a posebe nas Slovence ? Kolikokrat je ubogi naš narod bil preganjan od sodnika do sodnika — a vendar nij našel svojih pravic, svoje narodne svobode! Telo slovenskemu narodu, prelepo njemu domovino in nje stanovnike, so neusmiljena odirali, v prvih časih krvoločni Turci, v denašnjih dneh ne manje kruti naši „liberalni" nasprotniki. „Križajte ga!" so pred osemnajstimi stoletji kričali zaslepljeni židje — iste besede so bile gaslo sovražnikom slovanskim uže nekdaj, in so še nedavno imele veljavo tudi v nas! „Križajte jih, pripnite jih na križ, — Slovenci so izdajice!** Slovanska pisma. v. V predzadnjem „Vienci" je dokončana obravnava „Jesu li kajkavci Hrvati? Govore li hrvatski V" katere sem v nekoliko vrsticah omenjal uže v prvem »slovanskem pismu". Čitatelji „Slov. Naroda" bodo radi pritrdili, da jo bd i onim i vsem družim vrsticam v „Slovanskih pismih" glavni namen p o m i r j e v a n j e in združevanje — a nikakor ne „kakve zadjevice1', kakor tolmači pisec imenovane „Vieučeve" obravnave, ki smatra one moje opazke „ujedljivimi". To očitanje me je nagnilo, da se zopet vrnem k istemu predmetu. Učeni gospod pisec —1— dokazuje v sedmih zaporednih brojevih „Vienca" (od br. 4. do 11.), da so kajkavci Hrvatje in da govore hrvatski. Mene je ta spis jako zanimal, neka- Nas so imenovali izdajice nad avstrij-stvom! Zakaj ? Ljubili smo svoj rod, spoštovali smo pravico in poštenje, spasenje Avstriji videli smo samo v tem, da je ona jednako pravična vsem narodom. Učili smo, da samo zadovoljstvo, politično zadovoljstvo avstrijskih narodov more roditi srečo Avstriji, katera naj bi vsem bila dobra mati. Na noben način nijsmo hoteli opustiti svojih narodnih pravic, nijsmo se udali židovskemu tujstvu, da si so nam vzeli vse, kar so nam le mogli vzeti, — zato so nas teptali z nogami, nazivali nas izdajicami. Smotra svojega nijso dosegli; še stojimo trdno na braniku narodnega domovja, še živi v nas staro trdno prepričanje, in kakor je Kristova večna resnica prodrla mej vse narode in še prodira, tako tudi mi upamo za trdno, da nas bode tudi naše preverjenje privedlo do naše in narodove sreče. Politični razgled. Notrtaiijc .4'l<». V Ljubljani 20. marca. G. Schmcrlingu, temu velikemu ustavaku, nij dalo, da ne bi si ohladil v gospodske j zbornici svoje jeze nad zdunjim minister-stvom, in to še pred praznici. Vtorek je namreč gospodska zbornica potrdila ukrep zbornice poslancev, ter vladi dovolila izdanje 20 milijonov zlate rente za pokritje letošnjega deficita. Dejal je ta gospod, da gospodska zbornica tega ne stori iz ljubavi do zdanje vlade, in da se to ne sme smatrati za zaupnico do mi nisterstva. Vsekako je hotel g. Sclnnerling s to izjavo zažugati, kaj da se bode v gospodskoj zbornici godilo, kadar pride budget na vrsto. Homo videli. O n.«iii«'**liiišliili imenovanjih piše „Poli tik": „Ako zadovoljuje uže samo od- tere oddelke sem prečita! po dvakrat, trikrat. Priznati moram, da je pisec dobro znan i s preiskava n i i prvih slovanskih jezikoslovcev sploh i z viri kajkavskega narečja posebe. Lehko rečem, da bi gosp. pisec bil popolno dosegel svojo svrho, ako bi si bil on namenil z objektivnega stališča opisavati zgodovino kajkavskega narečja, toda, ker se je postavil na specifično hrvatsko stališče, ter hotel dokazati, da so kajkavci pravi pravcati Hrvatje, mu njega trudoljubivost nij „pošla za rukom". Spis se da deliti v dva dela. V prvem se dokazuje, da so kajkavci, ker so bili od nekdaj tesno združeni s Hrvati, po zgodovinini Hrvatje. Dobro, dakle smo mi Slovenci, ker smo od nekdaj združeni z Nemci, po zgodovini Nemci, in da mi je dovoljena dalnja posledica: dakle so tudi Hrvatje nekoliki Magjari. Pisec pravi: „Utegne pa kdo reči: res tako je, (namreč, kajkavci so po zgodovini Hrvatje), ali to so samo Slovenci, koji so pozvanje Possingerja z njegovega mesta v Brni, kjer je kazal tako malo objektivnosti, tedaj pa imenovanje g. Kaline moravskim namestnikom zagotavlja tamošnjim Slovanom resnično boljšo bodočnost. Ker ga celo Slovenci hvalijo, tedaj je upati, da si bode pridobil tudi simpatije na Moravskem, kjer mu je stala zibelka. A tudi Slovenci na Kranjskem sinejo neželjeno premembo v osobi tamošnjega deželnega predsednika sprejeti zaupno Dvorni svetnik \Vinkler je pravičen ter nepristransk mož, pozna deželne potrebe, in njegovo vedenje v zdanjem državnem zboru jamči, da bode tudi spolnil nadeje, ki se stavijo v njega imenovanje. V u a n Je driaie. Na rojstveni dan nemškega cesarja je bil v 1'oiVrhMritii v palači ruskega carja slavnostni banket, car Aleksander je napil zdravico nemškemu cesarju in dejal: „Cesar nemški, čegar rojstveni dan denes slavimo, mi je z nova dokazal svoje stalno prijateljstvo o prilici moje petindvajsetletnice. Pisal mi je dve pismi, ofieijalno, katero sem ukazal objaviti ter jedno neoficijalno, obe sta me močno ganili. Tudi jaz isto čutim, kar je v teh pismih izraženo. Popolnem se zanesem na vzdržanje ter utrjenje prastarih razmer mej obema narodoma. Jaz dakle napijem na blaginjo kralja in cesarja, mojega najboljšega pri* jat.elja Bog ga Čuvaj in tolaži nas, da njega rojstveni dan še veliko let slavimo." Na Ilolf{ar»li«km se prikazujejo roparske čete samih niohamedanov, kojim je glava Ali Sermed; ropajo, plenijo in more. Bolgarska vlada trdi, da se ti mohamedani podpirajo iz Carigrada ter Adnjanopolja. ;%iif£l«>šlii minister Nort.heote je dne 23. t. ni. prečital v nekem londonskem volil-skem shodu pismo sir Ellijotovo z Dunaja, ki pravi, da zahteva avstrijski vnanji minister, naj se prekličejo ali v parlamentu, ali v Časopisih Glndstonojeve besede o avstrijskem cesarji. Tudi angleški poslanik na Dunaji želi to. — Gladstone pa je istega dne dejal sprejeli ime hrvatsko; to je posledica državne vlasti hrvatske". In ta ugovor zavrača tako-le: „Iver kajkavsko pleme nij razvilo nigdar posebnega državnega življenja, a njega kulturno življenje je tudi dosti neznatno, ne more se temu nigdo Čuditi, da so kajkavci, koje je zahvatila vlast hrvatska, ostali pravi Hrvatje. Ta proces je bil povsem naraven — kakor različen narod od Hrvatov nijso imeli nigdar svesti : v zgodovinskej dobi oni nijso nego Hrvatje. Zategadelj bi se naravno ne bil zaustavil ta proces, ampak zahvatil bi bil tudi Slovence ali historične £gode nijso tega dopustile", (br. 9.) Tako pripoznava pisec sam, da bi mi Slovenci bili tudi baš taki Hrvatje, kakor so kajkavci, če bi nas historične zgode ne bile navezale na Nemce. Kajkavska književnost se je začela za reformacije, kakor slovenska; ali z nastopom Gajevim je ponehala. Pisec tem povodom pravi: „Hvala Bogu. hrvatske kajkovske k nji- Domače stvari. — („LnibacherTagblatt") in drugi nemški listi pripovedujejo, da so slovenski poslanci od vlade zahtevali imenovanje g. barona . t. m. do-poludne v ljubljanskoj čitalnici; navzočnih je bilo okolo 2HO volilcev iz vseh treh razredov. Po temeljitem razgovoru se je sklenilo, kakor vlanskega leta, tako tudi letos voliti v vseh treh razredih ter so se tudi za vse tri razrede postavili kandidatje, katere priobčimo dru-zega tedna ob jednem z volilnim oglasom. — (Naš novi g. deželni predsednik) pride v Ljubljano uže početkom prihodnjega meseca. Dne 22. t. m. je bil pri cesarji v avdijenci. — (Gospod Hrovath,) vodja tukajšnjemu moškemu in ženskemu učiteljišču, je letošnje velikonočne počitnice v to porabil, da je Sel na Dunaj k naučnemu ministerstvu znano dr. Vošnjakovo resoluciio o slovenskem učnem jeziku na naših učiteljiščih — podirat! — (V Ljubljani gorelo) je v sredo 24. t. m. zvečer ob sedmih, in sicer se je iz neznanega uzroka vnelo k Bambergovej hiši spadajoče jednonadstropno poslopje, v katerega zgornjem prostori so imeli trgovci Moises, Charmats in Neuvvirth shranjenih več tisoč me-terskih stotov jezic, lanenega semena, fižola, ajde in drugih pridelkov. Ogenj je unfčil streho in skoraj vso to zalogo. Sreča, da nij bilo vetra, ker sicer bi se bil vnel tudi les bližnjemu sodarju, in potem bi se bil ogenj tudi lehkd razširjal se dalje. O tej priliki se je tudi pokazalo, kako so oboki koristni proti požaru, kajti zaloga in delovnica raznega pohištva, ki jo ima v istem poslopji g. Matijan, je ostala nepoškodovana od ognja. Ljubljanska požarna straža je hvalevredno gasfla do ranega jutra, pri brizgalnicah so jej zdatno pomagali vojaški oddelki 17. in 27 peš-. 12. artilerijskega polka in lovci. Škode je požar naredil za kakšnih 12 tisoč gld., katera je pak skoraj vsa zavarovana pri tržaškej „Assicurazione generali". Dobra bi bilo, da si. mestni magistrat pazi, kam namerava zdaj g. Neuvvirth oddati ogoreni tižol, ki nij niti za sejo, niti za kuho. — (Ustrelil) se je v četrtek dne 2(5. t. m. v gozdi za Rožnikom mladi trgovski pomočnik P. J. iz Ljubljane. — (Dnevni brzo vlak), ki zdaj vozi samo mej Dunajem in Mariborom, vozil bode od dne 15. aprila od Dunaja do Trsta, nočni brzovlak bode vozil tako, kakor dosle. Ljubljančanom bode ta prenaredba vrlo godila, uže v tem oziru, ker bodo dunajski časopisi k nam dohajali uže zvečer vsacega dne, a ne še-le drugo jutro, kakor zdaj. — (Koncert) napravi postojinska čitalnica na velikonočni ponedeljek dne 2'J. t. m. v prid ubogim Notranjcem v prostorih gosp. J. I)oxata z zanimivim programom. Pred programom se bode vršila tombola. Po koncertu je domača zabava. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 80 kr. za osobo. Radodarnosti se ne stavijo meje. K obilnej udeležbi vabijo koneertnntje. — („Pet cerkvenih pes ni jw) za moški zbor, uglasbil Avgust Lehan, c. kr. učitelj v Gorici, uredi Janko Leban, učitelj v Lokvi' (Corgnale) pri Trstu, je baš izšlo v tiskarni g. Milica v Ljubljani, kjer se dobiva iztis po (»0 kr., po pošti G5 kr. Ra%ne vesti. * (Pretiran« marljivost v službi.) Novine poročajo, da je bila v nekem večjem mesti javna dražba. Pohištvo, obleka itd. se je prodalo in kupovalo. Ko je bila zvečer stvar okončana, je pogrešil uradnik svojo suknjo, ki jo je bil odložil pri svojem poslu, a služabnik sodnijski nij našel nigdar svojega dežnika. Skoraj bi bila koga obdolžila, da ja je okradel, naposled pogledata v zapisnik in vidita, da sta obe pogrešani stvari sama na javnej dražbi — prodala. Narodno - gospo i *r«|