Uredništvo in upravništvo tednika »Triglav* Kranj. — Telefon uredništva št 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383.
Leto I.
Kranj, dne 21. oktobra 1933.
Štev. 18.
Plebiscit jugoslovenske drž. misli
Punktaši so proglasili občinske volitve v dravski banovini za svoj plebiscit, ki naj bi naši prestolici dokazal, da slovenski del našega naroda ni za ujedinjeno in močno Jugoslavijo, ampak, da hoče še nadaljevati svojo separatistično politiko. Volilni dan 15. oktobra pa je spremenil nakane in želje punk-taških voditeljev in njihovih zaslepljenih pristašev v mogočen plebiscit jugoslovenske državne misli. Zasluga za veličastno zmago državne misli gre predvsem delu jugoslovenske nacionalne stranke, ki si je v volilni borbi z nenadkriljivim elanom osvojila od 369 občin 299, dočim je prešlo 13 občin v neopredeljene roke, dve občini v socialistične, 54 pa v roke punktaške opozicije. Neprijateljev državnega in narodnega  edinstva ni izpametoval niti 8. november 1931, ko je v dravski banovini 129.556 volilcev odločno in jasno dokumentiralo, da je tudi slovenski del naroda konsolidiran del ujedinjene in mogočne jugoslovenske kraljevine. Dne 15. oktobra pa so v volilni borbi, ki je pokazala do sedaj nedoseženo volilno udeležbo, glasovi pristašev državne misli porasli na 137.687, dočim je bilo oddanih za punktaško politiko le 48.293 glasov. Glasovi volilnih upravičencev, ki so oddali svoje glasove Jugoslovenski nacionalni stranki kot čuvarici državnega in narodnega edinstva, tvorijo 74°/0 vseh oddanih glasov in ako tem prištejemo tudi še one volilce, ki se volitev niso udeležili in ki jih torej ne moremo prištevati k punktaškim zaslepljen-cem, smo se prepričali, da se je izreklo najmanj 90°/0 vsega prebivalstva dravske banovine za to, da razdi-ralci države ne smejo nič več na dan in da je njih usoda enkrat za vselej zapečatena. Nad vse je razveseljiv uspeh nedeljskih volitev zlasti v kamniškem in kranjskem ?rezu, kjer so punktaši spričo še nedavnih šenčurskih dogodkov in zločinskega ter izdajalskega podzemskega rovarjenja bili polni nad na zmago. Nismo se pa motili, ako smo pričakovali, da bodo ravno šenčurski dogodki odprli oči še onim zapeljancem, ki so jih njihovi voditelji varali s proti-državnimi gesli. Tudi ti so spoznali zločinsko početje in kriva pota bivših „narodnih"  voditeljev ter jim odločno obrnili hrbet. Na kamniški in kranjski srez je bila koncentrirana ne le pozornost vse dravske banovine, ampak tudi pozornost vse države. Niti zloraba vere, niti nejpodlejše laži, niti ogabno podkupovanje, težke  grožnje in brezvestno izseljevanje rti moglo pomagati nasprotnikom državne misli. Odkrito delovanje Jugoslovenske nacionalne stranke je odprlo oči večini prebivalstva dravske banovine in jo podučilo, da je za nas Slovence možen obstoj in spas le v veliki, močni in ujedinjeni Jugoslaviji. Le tako se je moglo zgoditi, da je od 24 občin kranjskega političnega sreza prešlo v upravo mandatarjev JNS 19 občin, na žalost pa je še 5 občin ostalo v rokah opozicije, ki pa jih bo mogla obdržati le tedaj, ako se javno izpokori in s prisego potrdi svojo pripadnost k državnemu in narodnemu edinstvu.
Bitka, ki jo je bila mogočna armada pristašev državne misli s sovražniki države, je bila zadnja in niti narod niti dižavne oblasti ne smejo več popustiti, da bi nasprotniki države sploh mogli kdaj zopet govoriti o svojem plebiscitu.
Posebno težka je bila volilna borba v centru kranjskega sreza v mestu Kranju, kjer je narodna in napredna fronta že šliri-desetletja hodila od zmage do zmage. Bila je to borba poštenosti proti kapitalizmu in vsem njegovim najslabšim izrodkom. Nasprotnikom Jugoslovenske nacionalne stranke pa ni moglo pomagati niti zavajanje svojih volilcev, da je kandidatna lista g. dr. Semrova tudi strankina lista. V nič se je razblinilo vse početje nasprotnikov, ka-koršnega do sedaj v Kranju nismo bili vajeni, zastonj je bil trošen visok denar, zastonj so bila ^ podkupovanja, grožnje in obetanje služb. Večina kranjskega volilstva je ob teh volitveh jasno pokezala, da ceni predvsem poštenje in nato šele bogastvo in da sta-rokopitno geslo »denar sveta vladar" v današnji demokratični dobi nima več mesta.
Ako bi Jugoslovenska nacionalna stranka hotela izkoristiti svojo veličastno zmago v smislu vojaške taktike, bi morala tirati poraženega nasprotnika do uničenja. Nam pa ne gre za uničenje poedinih, po večini zavedenih volilcev, ampak le za uničenje onih voditeljev, ki so krivi, da danes še vedno ni prav vse Slovensko ljudstvo v taboru vse-državne Jugoslovenske nacionalne stranke.
Prihajajo nam glasovi, da hočejo nasprotniki ohladiti svojo jezo z maščevanjem, ovadbami in tož-
bami. Vsem tem prav glasno povemo, da imamo v rokah ogromen materijal za državno tožilstvo o kupovanju glasov, grožnjah in izsiljevanju. Nismo maščevalni, da bi ta materijal iz lastnega nagiba izročili oblastvom. Storili bomo pa to brez ozira na levo in desno, ako bomo izzvani od onih, ki jih tudi 15. oktober še ni spravil k zdravi pameti. Miroljubno jim kličemo, naj opuste svoje razdiralno delo in po-plemenilijo svoja od sovraštva prežeta srca, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da se bodo moralnim klofutam pridružile tudi dejanske v obliki kazni, kakor jo edino zasluži njihovo početje.
— yz —
Vsem industrijskim, trgovskim, bančnim in drugim nameščencem
V soboto, 21. in nedeljo, 22. t. m. se vrše volitve v Delavsko zbornico. Za nameščensko skupino, ki voli 10 kandidatov, so vložene 4 liste in sicer:
1. Stanovska lista nacionalnega nameščen-stva, katero so postavila društva včlanjena v »Zvezo društev privatnih nameščencev v Ljubljani* in „Savez bančnih uradnikov, podružnica v Ljubljani". Nosilec liste je Joško Žemljic. Na tej listi kandidirata tudi naša tovariša Cof Bogomir iz Kranja in Kališnik Ivan iz Tržiča. Glasovnica jc plave barve.
2. Marksistična lista „Saveza privatnih namještenika" (nosilec bivši socialnodemokratski poslanec Petejan iz Maribora) — rdeča glasovnica. Vsi kandidati — razen enega, ki je iz Ljubljane — so iz Celja in Maribora.
3. Klerikalna lista ki scenskih socialistov (nosilec Zumer) — bele barve.
4. Klerikalna lista Kremžarjeve skupine (nosilec Smersu) — zelena glasovnica.
Iz tega seznama je razvnidno, da so marksistična in obe klerikalni listi predstaviteljici političnega ozadja in hočejo uvesti politiko v Delavsko zbornico.
Edino plava lista je vidna manifestacija nestrankarskega pokreta, ker so jo postavile edino strogo strokovne nameščenske organizacije.
Kako se voli?
V soboto 21. t. m. volijo na obratnem volišču nameščenci v podjetjih pri Jugočeški", Jugobruni", „Tekstilindus-u", „Inteksu", „Sempeiit-u", predilnici „Glanzmann d Gassner" ter „Peko" in sicer vsak v svojem podjetju. V nedeljo ti volilci nimajo pravice voliti na krajevnih voliščih. Zato se morejo vsi nameščenci udeležeti volitev, kakor je odločeno, na obratnih voliščih.
V nedeljo 22. t. m. volijo vsi drugi nameščenci in sicer v Kranju na volišču 1. Gimnazija volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih začetne črke se pričenjajo od A do všievši K, H. volišče v šoli na Pungratu vsi volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih začetne črke se pričenjajo od L do Z; v iržiču
vsi volilci iz sodnega okraja Tržič razen onih, ki so le volili v sobolo na obratnih voliščih; v Škofji Loki vsi volilci iz sodnega okoliša Škofja Loka.
1. Vsak voiilec-nameščenec mora priti na volišče osebno in se legitimirati predsedniku volilne komisije s katerokoli listino, da more izkazati svojo identičnost.
2. Predsednik volilne komisije izroči volilcu odprto kuverto in 4 glasovnice to je modre, rdeče, bele in zelene barve.
3. Volilec se poda z glasovnicami in kuverto v poseben ločen prostor, kjer naj pretrže rdečo, beio in zeleno glasovnico, a plavo naj pusti celo, ter vse skupaj, to je pretrgane tri in modro celo zalepi v kuverto in to odda volilnemu odboru. Volitve so končane.
4. dolžnost volilca je sedaj, da se po izvršenih volitvah javi v pisarni našega akcijskega odbora, ki bo posloval v Kranju pri „Peterčku", kakor tudi posloval v Tržiču in Škofji Loki.
Naša organizacija kot strogo strokovna nestrankarska je odločena zmagati, ker edino ona more danes nuditi nameščenstvu vso zaščito in podporo. Zato povivamo zasebne nameščence, kakor tudi trgovske pomočnike, ki volijo našo skupino, da se volitev vsi udeleže. Kakor je nacionalna ideja izšla iz občinskih voiitev zmagovito, tako naj pokažejo nameščenci pri volitvah v Delavsko zbornico, da se v polni meri zavedajo svoje stanovske nacionalne ideje.
Dobro si zapomnite!
Plavo glasovnico pustite celo, vse druge tri to je rdečo, zeleno in belo pretrgajte ter vse skupaj zalepite v kuverto, katero oddajte predsedniku volilne komisije!
Vsi v boj za zmago naše strokovne, nacionalne zavednosti!
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev za srez Kranj v Kranju.
Anton Stembihar 1, r.        Zmago Kožman
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
O borbi in proslavi zmage liste JNS v Kranju
Občinske volitve so za nami. Zavedni Kranj je v nedeljo, 15. oktobra znova potrdil in dokazal, da ne uživa zastonj slovesa enega najbolj nacionalnih mest v državi. Nacionalne in napredne fronte, ki obstoji v našem mestu že 40 let in ki je pred in po vojni kljubovala vsem .viharjem ni mogel zrušiti niti razdor, ki so ga skušali gotovi gospodje zasejati med zavedne in z jugoslovensko miselnostjo prežete meščane. Nasprotno: v nedeljo so jim odkrito dokazali, da ne poznajo nobenega kompromisa z onimi, ki jim je nacionalizem trn v peti, dokazali so, da osume Kranj zaveden in napreden kakor je od nekdaj bil.
Takih priprav in takega boja ni bilo v Kranju še pri nobenih volitvah, niti takrat ne, ko je bilo za državnozborske volitve na voliščih devet skrinjic. S podrobnimi pripravami za semostojno listo so gotovi lj udje pričeli že takrat, ko volitve še sploh niso bile
razpisane. Že takrat se je sklenil nekek „friumvirat" z namenom, da vrže seme razdora med napredne vrste, da postavi pri občinskih volitvah samostojno listo in paktira z vsemi, pa bodisi tudi z onimi, ki niso nikdar hoteli slišati o nacionalizmu in jim je jugoslovenska ideja od nekdaj španska vas. Tik pred volitvami so prišli z barvo na dan. Vse slutnje in domnevanja so se uresničila. Postavili so samostojno listo, ki so jo z največjim naporom večinsko podprli pristaši bivše SLS. In na čelo te liste se je postavil (bolje rečeno: so postavili!) dr. Šemrov.
Dovolj je bilo v „Triglavu" pisano o pripravah, agitaciji in shodih nasprotnikov pred volitvami. Na skrivaj so se sestajali po stanovanjih in se pripravljali z vsemi mogočnimi sredstvi za udarec. Trikrat so napravili celo javno zborovanje. A glejte in strmite: na njih niso pristašem JNS liste nikdar pustili govo-
Stran 2.
„TRILGAV"
Stv 17
riti. Vse jim je prišlo prav, da ne bi njih somišljeniki čuli resnice, enkrat celo policijska ura ob 3/4 na 10! Svoje ovčice so verno odganjali od zborovanj, ki so jih priredili pristaši JNS liste, da ja ne bi čuli o lažeh in zavijanjih, s katerimi so jih pitali. Ustanovili so posredovalnico za službe, obetali, obljubovali—skratka: posluževali so se vseh mogočih in nemogočih sredstev.
Na dan volitev pa je njih agitacija dosegla vrhunec. Organizirana je bila prav po amerikanskem sistemu. Pri somišljenikih trgovcih sO vsa izložbena okna prelepili z lepaki: Vsi za dr. Šemrova. Na »Stari pošti" in na trgovini Ivana Savnika pa sta bila poleg tega dva ogromna napisa na platnu z istim besedilom. Po trgu in vseh cestah so raztrosili na tisoče lepakov izmed katerih so nekateri po vsebini prekoračili mejo volilne dostojnosti. Dalje so okupirali vse avtotaksije v mestu, ki so poleg onih od privatnikov, spravili na volišče vse, kar leze in gre, vse, katere so na ta ali oni opisani način pridobili zase.
Da bi ustvarili razpoloženje med volilci za dr. Šemrova, so se poleg osebne agitacije posluževali zvočnika, ki so ga namestili v prvem nadstropju Sav-nikove trgovine. Iz njega so od časa do časa širili med volilce laž o dozdevni dr. Šernrovovi zmagi, ki ima toliko in toliko glasov več kot Pirčeva lista. Te laži jim je seveda sproti pobijal zvočnik pri Mavrju, potom katerega so poročali natančno stanje oddanih glasov za eno in drugo listo. V enem odru pa nas je Savnikov zvočnik vseeno presenetil. Najmanj šeskrat so se razlegali iz njega zvoki sokolske koračnice. Ob raznih prilikah je bilo čuti iz te hiše vsemogoče šla-gerje, sokolske koračnice nikdar. In nas bo prav veselilo, če je bodo tudi v bodoče še predvajali!
In da bi pisali še o terorju? Naj bo dovolj, če omenimo, da so še v nedeljo pošiljali iz službe zavedne Pirčeve pristaše na volišče volit dr. šemrova. In še to, da je volilec, ki je volil dr. Šemrova izjavil pred komisijo: „Oprostite, ne morem drugače! Sem primoran tako voliti!!" Celo svetovna vojna jim je prišla prav. Enega izmed volilcev so pregovorili, da je volil dr. Šemrova v zahvalo za to, ker so baje rešili življenje njegovemu bratu v svetovni vojni s tem, da ni bil poslan na fronto i. t. d. Podobnih cvetk je za zvrhan koš.
Ves dobro premišljeni načrt, vsa hrupna agitacija pa jim ni prav nič pomagala. Okrog pol treh popoldne, ko je imela Pirčeva lista samo 33 glasov še več kot dr. Šemrovova, so triumfirali. Potem pa je vedno bolj kopnel njih pogum. Okrog pol petih ni bilo nobenega njihovega avtomobila več na dnevu. Ob pol šestih pa, ko je imel g. Pire že 112 glasov več, so jo generali in njih zagrizeni pristaši odkurili domov. Eden je bil celo tako korajžen, da je postavil pred vezna vrata dva žandarja z nasajenimi bajoneti! 1 Ostali pa so se pridružili več tisočglavi množici, ki se je zbrala pred rotovžem in vzklikala županu Pircu, kralju in domovini.
Okrog četrt na sedem je zapustil volilni lokal
Pavel Bobnar
Očka Smuc na zelenem Štajerskem.
Iz daljave nenadanoma zatuli glas hupe bližajočega se tovornega avtomobila. Kakor rešilna fanfara se je dozdevala očku Šmucu, ki je — kakor na povelje — planil pokoncu in se široko razkoračil sredi ceste. Z visoko privzdignjenima rokama je ustavil vozilo.
»Slišijo gospod »mašinfirar"! Bi se mogel popeljati z vašo .mašino" do Mozirja?"
»Ste sami?", vpraša šofer, ko je ustavil drdranje motorja.
„Imam še cizo. Naj vejo gospod, v Mozirje peljem »ponče". Tam jih prodam kar skupaj večjo množino trgovcu, ki je moja »kunčaft".
,No" — pokima šofer. »Vidim, da ste prišli od daleč — pa bodi! Samo kam boste pripeli vozilo?"
„Kar zadaj bom privezal", vzklikne očka Šmuc in ni trajalo niti minuto — že je imel dvokolnico z debelim vozlom priklenjeno zadaj na avto, pa se je ponosno vsedel na vreče in čakal udobnega odhoda..
Ker se je zdela šoferju tako svečana tišina sumljiva, zakliče skozi odprta vrata:
»Hej, očka, pridite bliže, boste sedeli poleg mene! Zadaj ne bo prijetno! Guncali se boste, guncali!"...
Dvakrat ni bilo treba reči in že je prisedel očka Šmuc na častno mesto k šoferjevi desnici.
Kakor strela je zdrvel avto nizdol proti kraljestvu Tolstega vrha. »Vožnjo" — si je mislil šofer — »mi bo bušman drago plačal" in je spustil nad 80 km brzine.
Šlo je kakor v pekel. Očku Smucu je od ra-
dr. Žcmrov. Tisočglava množica ga Je sprejela z žvižgom in raznimi posmehljivimi klici. Sam je moral med zasmehovanjem domov. Njegovi prijatelji so ga pustili na cedilu, dočim so se sami korajžno umaknili za zaklenjena in zastražana vrata. Niti avtomobila, ki so jih imeli celo vrsto na razpolago, mu niso poslali. Upamo, da bo ta šola dr. Šemrovu, proti kateremu nismo imeli nikdar ničesar, v zadosten pouk.
Dvajset minut čez šest je stopil na balkon mestne hiše g. župan Ciril Pire, ki ga je več tisoč glava množica sprejela z navdušenim vzklikanjem. Ko so se po daljšem času ovacije polegle, je g. župan poročal o sijajni zmagi liste JNS, ki bo v novem občinskem odboru imela 21 odbornikov. V svojem nadaljnjem govoru, katerega je zbrana množica neprestano prekinjala z ovacijami županu Pircu, se je g. župan zahvalil vsem zavednim volilcem, ki so pripomogli, da ostane Kranj zaveden, nacionalen in prežet
dosti poskakovalo srce. Ko bi ga videla njegova Polona — holaj, to bi se začudila! Kaj — razpočila bi se od same ljube fovšije in jeze ... In ko bi ga zdajle slučajno srečala: niti pogledal bi ne takšno umazano babše ...
Da je bil očka Šmuc v resnici tako oduševljen, ni dvoma — saj se je imel čast prvič v življenju voziti z avtomobilom. Čutil se je velevzvišenega nad bedaki, ki so hiteli »šlebedercugom* v trg ali na Vransko, in si celo domišljal, da ga bodo posihdob vsi pozdravljali in se spoštljivo odkrivali pred njegovo osebnostjo ...
Mnogo prerano se je končala vožnja. — V strahotni hitrosti je zavil avto na poslednjem ovinku, kjer se izliva potok Dreta v deročo Savinjo ter se pred Mozirjem, kakor pribit ustavil!
Očka Šmuc je izstopil in se vljudno zahvalil in poklonil junaškemu šoferju. Ko pa je hotel odvozljati svojo prikolico — bi ga kmalu zadela kap.
»O, tristo pošvedranih devic! Vse je šlo pri hodičih!"
Očku Smucu se je pred izbuljenimi očmi nudila tužna slika pregroznega razdejanja. — Vsled blaznega tempa je odletelo od dvokolnice eno kolo, drugo pa se je jedva še držalo na osi. Vse je bilo razbito in polomljeno, in — kar je glavno — od silnega poskakovanja so se odvezali žaklji, iz katerih so se po potu iztresli vsi copati. Razumljivo je, da je nesrečnega gospodarja ob pogledu na takšno razdejanje krivilo — kot bi ga lomil krč. Pričel je tuliti, da bi se ga usmilil mrzli kamen na njivi:
»Joj, vse je šlo! Vse je šlo!" ...
»Bimbo neumni, — saj si sam kriv!" mu je zabrusil šofer, ki je pritekel in prerezal vrv, s katero je
z jugoslovensko idejo, kakor je vedno bil. Zahvalil se jim je za zaupanje, ki so mu ga izkazali s tem, da so ga ponovno izvolili za župana ter obljubil, da bo kakor doslej tudi nadalje po očetovsko skrbel zanje.
Vsa zbrana množica je nato z županom Pircem na čelu napravila mal obhod po mestu. Vzklikanja županu, domovini in kralju ni bilo ne kraja ne konca. Veselo razpoloženje pa je vladalo po mestu še dolgo po tem, ko se je množica razšla.
15. oktobra je Kranj znova potrdil sloves enega najbolj nacionalnih mest v državi. Volilci so dokazali, da nočejo nikakega kompromisa z onimi, ki se še danes nočejo sprijazniti z idejo jugoslovenstva. Naj si zapomnijo to gospodje s kompromisne liste! Vsa njihova akcija pa ima za posledico par osebnih nasprot-stev in sovraštvo med posamezniki. To zaslugo imajo! — Pa še nekaj! Poraz liste JNS v Predosljih in one na sv.Joštu si lahko vtaknejo za klobuk!!!
bila privezana ciza k njegovemu vozu. Nato pa je z avtom naglo odbrnel skozi trg in dalje proti Vranskem. Bučil je v tako glasen krohot, da je moral samo z eno roko držati volan; z drugo se je namreč oprijemal za trebuh, ki je burno odskakoval od nazaren-skega krhanja . . .
Očka Šmuc je dolgo ostal klavern in zamišljen ob kupu nesreče in se naposled odločil, da se povrne do Šmartna — iskat izgubljence... Seveda ni poslej vlekel za seboj polomljene cize, ampak jo je potisnil za neko poslopje, ki je stalo v bližini — Edino, kar je mogel rešiti, je bil dežnik, ki ga je stisnil pod pazduho in — preklinjajoč usodo in Štajersko, počasi odhlačal proti Nazarju.
Vsepovsod so mu ljudje pripovedovali o splošni pozornosti, ki jo je vzbujalo nenavadno vozilo. Potem pa so ga na kratko odslovili:
»Videli smo, ko je ciza kar po liifli letila, ali mi nejsmo ponče pobirali. Razmite, liibi oča, to nije naša navoda. Pa srečno!"
S prikrito jezo je moral zopet nadaljevati težko-prizadeti srenjan pretužno pot. Lepa in stasita štajerska dekleta so se ob njegovi navzočnosti pritajeno nasmiha vala, zreli fantje pa so zbijali vsemogoče šale s »kolaturnim Kranjcem".
Po dolgih urah se je prigugal očka Šmuc do Pustopolfa ter našel — reci in piši — osem izgubljenih copat, od katerih pa štirje niti niso imeli parov...
Noč je zavladala po zeleni deželi, ko je stopil v samotno hišo, v kateri mu je gospodinja v resnici izročila še eno izgubljeno copato. Očka Šmuca pa je ta »dobrota" tako razkačila, da je šlapo v sveti jezi zalučal po prostorni izbi. Copata je priletela naravnost v — od stropa visečo lampo, ki se je z
novice.
Ogromna škoda vsled   zadnje poplave.
Zadnja poplava ie v Sloveniji napravila neprecenljivo škodo. Samo v ljubljanskem srezu je bilo po raznih krajih, občinah in naseljih oškodovanih 1139 posestnikov, ki trpe škodo na raznih kulturah v skupnem znesku 2,072.000 dinarjev. Ceiotno škodo, ki so jo septemberske povodnji napravile v dravski banovini samo na raznih kulturah, cenijo na 20 milijonov dinarjev. V to vsoto pa ni všteta škoda na raznih objektih, most ivih in cestah.
NAJNOVEJŠA  ZNANOST   O PREHRANI priporoča Kal'ireiner Kneippovo sladno kavo kot naj- | bolj zdravo pijačo za mlado in staro!
i
Iz Kranja.
Zahvala. Za ponovno zaupanje, izkazano mi pri nedeljnih volitvah, izrekam zavednemu prebivalstvu mesta Kranja najtoplejšo zahvalo.
Kranj, dne 19X1933. Ciril Pire
župan
Odbor občinske organizacije Jugoslovenske Nacionalne Stranke izreka vsem članom in prijateljem naše vsedržavne stranke iskreno zahvalo za odločen nastop, ki so ga dokumentirali v nedeljo dne 15. t. m. ob priliki občinskih volitev, ko so oddali svoj glas za listo JNS in volili predstavnika njene lise g. župana Cirila Pirca.
Zvestoba za zvestobo! Z narodnim pozdravom! Kranj, dne 19X1933. Dir. Ivan Košnik 1. r. Ing. Ožbalt Gros 1. r.
podpredsednik. tajnik.
Iz občinske pisarne. Mestno županstvo opozarja vse one, ki so ob priliki reklamacij priložili razne dokumente, da jih ob uradnih urah osebno dvignejo v občinski pisarni.
Lastniki živine in vozil (avtomobilov in motornih koles) se pozivajo, da takoj, toda najkasneje do 25. t. m. prijavijo v občinski pisarni vse spremembe, ki so nastale od zadnjega popisa. Prijaviti je v^ako prodajo in nakup konja, voza, opreme, avtomobila, motornega kolesa ali biciklja. Lastniki živine naj prinesejo s seboj vojne stočne liste, odnosno potvrdne liste. Kdor se temu pozivu pravočasno ali pn sploh ne odzove, bo kaznovan po voj. kaz. zakonu radi neizvrševanja vojaških dolžnosti.
Občni zbor Glasbene šole. Čas bi že bil,
da bi se prebivalci bogatega Kranja začeli zanimati za diušivo .Glasbena šola v Kranju", ki že 24 let z velikim naporom vzdržuje tukajšnjo glasbeno šolo. Zato vsi ljubitelji glasbe in prijatelji mladine na občni zbor tega društva! Vrši se v sredo, dne 25. t. m. ob 20. uri v pevski^sobi gimnazije.
Važno predavanje. Zavod za pospeševanje obrti zbornice TOI priredi v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljubljani predavanje s sledečim sporedom: 1. Važnost oblačila v družini, trgovini, industriji in obrti. 2. Zgodovina oblačila in razvoj mode tekom 200 let, s skioptičnimi slikami. Vstop je prost. Predavanje je zlasti važno za krojačice, šivilje in njih pomočnice. Iz Kranja bo vozil na predavanje avtobus. Glede skupnega odhoda in ostalih Informacij se je zglasiti v modnem krojaškem ateljeju g. Josipa Kosa, Roženvenska ul. 50.
Pogreb uglednega meščana. Preteklo soboto popoldne je kranjsko meščanstvo v velikem številu spremilo k zadnjemu počitku ugledneka gostilničarja in posestnika g. Franca Lukeža. Zlasti so se v lepem številu udeležili pogreba kranjski gostilničarji in zelena bratovščina, katere vnet član je bil pokojnik. Naj v miru počiva! Ugledni rodbini in sorodnikom pa naše iskreno sožalje
Štev. 17.
TR1GCAV"
Iz Stražišča.
Minulo nedeljo so se vršile občinske volitve v najlepšem redu, brez vsakršnega incidenta. Volilni odbor se je sestal v šoli ob 6. uri zjutraj, volitve pa so se pričele ob 7. uri in so trajale brez prekinitve •do četrt na 8. zvečer. Od 938 volilnih upravičencev je bilo 735 glasov, in sicer za listo JNS z nosilcem Križnar Antonom 429, za nasprotno listo z nosilcem Cirilom Schiffrerjem pa 306.
Pred volilnim lokalom se je zbrala že pred 18. uro velikanska množica občanov in nestrpno pričakovala zaključka volitev. Po razglasitvi volilnih rezultatov je množica radostno vzklikala kralju, nedeljivosti Jugoslavije, JNS in novo izvoljenemu županu Antonu Križnarju, pevci pa so popevali domoljubne pesmi. Ko je zapustil novo izvoljeni župan volilni lokal, ga je nacionalna mladina dvignila na ramena in odnesla na njegov dom, vsa množica pa se je formirala v velike povorke ter ga med vzkiikaujem in prepevanjem spremila do doma.
Odbor k. o. JNS v Stražišču se najtopleje zahvaljuje vsem volilcem, ki so oddali glasove za nacionalno listo, posebno pa še iskrena zahvala onim sodelavcem, ki so z neumornim, požrtvovalnim in neustrašenim delom pripomogli do tako veličastne zmage.
v
Iz Šenčurja.
Občinske volitve in še marsikaj, — Končana je huda volilna borba, katero so napovedali punktaši, narodno-naprednemu in državi zvestemu življu. Borba je bila tako silna in strokovnjaško organizirana, da take ne pomnijo najstarejši občani. Pokazalo se je, da so punktaši na vsak način hoteli dzvojevati zmago, saj so spravili na volišče vse kar leze in gre. Ali vse skupaj jim ni nič pomagalo. Ne odločni nastopi Umnika, ne štetje volilcev na rožni venec kakor tudi ne pismena izjava, s katero so Umnik in njegovi agitatorji bodrili volilce, da volijo listo Umnika, ki da je edino zveličavna. Ves teror, ki se je izvajal med volilci po celi občini, vse obljube od strani punktašev, vse laži, klevete in drugi pripomočki, o katerih pa za enkrat namenoma molčimo, so se razbili v prah in pepel pred mtso naprednih mož, ki stoji in bo stala kot nezavzeta trdnjava, ne samo v Šenčurju, temveč v celi občini. — Ko je volilni odbor objavil rezultat volitev, da je od 800 vol. upr. volilo 603 in od teh 334 vrlega in zaslužnega župana Jakoba Štera kot nosilca liste JNS, a za listo Umnika (ki ga poznamo vsi izza šenčurskih demonstracij 22. maja 1932) le 269 volilcev, je osupnjenost nasprotnikov bila tolika, da še danes ne morejo verjeti tako strahovitemu porazu. — Mirnim srcem jim lahko povemo, da je to res in da smo imeli še mnogo naših volilcev pripravljenih, ki bi volili vsi našo listo. — Nič ni pomagal kordon, ki so ga napravili nasprotniki pred volilnim lokalom, da bi na ta način
glasnim žvenketom razletela na tisoč koscev,... in petrolej se je — o j.. ~ smola nova! — razlil na bles-lečo plešo tam sedečega hišnega „ekonoma" .. .
V hiši je nastala pošastna tema. V tej paniki pa je razjarjena gospodinja z debelo šeflo lopnila očka Šmuca po debeli buči. Strašno je »gučila":
»Svinja, kar ksiht ti bom stavšala!"
Tedaj pa je priskočil še užaljeni birt, pograbil od strahu odrevenelega očka za boke, in — očka Šmuc je skozi odprte vezne duri v elegantnem loku prifrčal naravnost v — potok Dreto ...
„Namoči si larfo, hudiči" sta cvilila za njim su-hopoljca, dokler se niso zaloputnila vrata.
Očka Smuc hoče zakričati, a glas mu v neželjeni kopelji zamre v hropenju. Obupno brodi po umazani brozgi in se po nadčloveškem naporu — moker ko miš — le skobaca iz čorbe. Klobuk in copati so splavali po rjavi potočni gladini, samo dežnik se mu je po čudnem naklučju ponovno posrečilo rešiti.
Umevno, da si po tej katastrofi očka Šmuc ni izprosil nikjer prenočišča. Vsakdo ga je že pred vratmi zavrnil: „Za pijance pri nas nejmamo placa!"
Ni mu preostajalo drugega, kakor da se je napotil truden in onemogel daleč na Vransko. Tam je nameraval naznaniti zlobnega šoferja, ki edini je zakrivil vso nesrečo ...
Na nebu so mežikale blede zvezde, ko je v lepi jasni noči capljal samotni romar proti daljnemu mestu, da bi si izsilil pravico. Po razbeljenih možganih mu Je rojilo bridko spoznanje, kako jadno bosta slavila s svojo boljšo polovičko — pomenbne družinske praznike.---
Konec.
onemogočili našim volilcem pristop na volfšče, ki je bil tako strnjen, da so morali orožniki napraviti red.
— S povešenimi glavami so na tihem in skrivaj odnesli topiče (možnarje), ki so jih imeli pripravljene, da bi streljali Umniku na čast. Po vasi so zaorili klici: »Živijo Šter, živela Jugoslavija!". Godba »Gasilnega društva" je v znak čestitk in zaupanja zaigrala zmagovalcu pred lokalom, kjer se je isti nahajal in nato napravila obhod po vasi.
Boj pa s tem še ni končan. Mnogi od zapeljan-cev so po rezultatu prišli v nasprotje z zakonom in bili aretirani, ter se napovedujejo še druge aretacije.
— Povemo jasno in odločno, da mi ne odgovarjamo za to, pač pa nasprotniki in njih temni elementi! — Občani! Vam pa svetujemo, skrajni čas je že, ako hočete sebi dobro, pokažite tem hujskačem hrbet! — Obenem se zahvaljujemo vsem onim, ki so količkaj pripomogli k tej častni in zgodovinski zmagi. Bodimo ponosni, zakaj punktaši so strti in se ne bodo nikdar več oživeli. Šenčur je in bo ostala nepremagljiva trdnjava, zvesta tradicionalnemu šestojanuarskemu manifestu.
Z Jesenic.
Volitve so pri kraju. Zmagala je lista JNS t nosilcem liste g. Zabkar Jožetom, dosedanjim županom naše občine. Lista JNS je dobila 20 mandatov, klerikalna (punktaška) lista 7 mandatov in socialistična lista 3 mandate. Ta izid obč. volitev je za Jesenice velik zgodovinski dog6dek. Prvič prevzemajo občinsko gospodarstvo možje prave jugoslovenske orijentacije, možje, ki bedo brez upliva župnišča vodili občino, možje, ki bodo petindvajset-letnemu kimanju napravili konec. Zadnji ostanki klečeplaziva, jezuitskega zavijanja in farizejstva, dvojne morale in dvojnega patriotizma so pogoreli na grmadi zmagovitih glasov Ju-I goslovenske nacionalne stranke.
Kako smo volili na Jesenicah?
Volilna borba je trajala vse do zadnjega na voliščih oddanega glasu. Lepaki, letaki, avtomobili, motorji in bicikli, vse je bilo v agitacijski službi. Zjutraj so oddali glasove najprvo oni, ki so prišli od maše, dalje turisti in izletniki, nato je bila daljša pavza. Naval na voliščih v dopoldanskih urah je bilo čutiti pred in po maši, na glavnem volišču pa je imela komisija tudi opoldne dovolj dela. Volilne pisarne posameznih list so pridno štele glasove in vodile naj-točnejšo evidenco oddanih in neoddanih glasov. Še pred dvanajsto uro pa je šel glas po mestu: »Zabkar zmaguje, za dvesto glasov prekaša obe nasprotni listi." Tako je bilo opoldne. Po kosilu, ko smo se dobro podprli, pa smo čuli nove vesti, silne in strašne, da celo pogubonosne: »Socijalisti in klerikalci so napravili kompromis. Ćelešnik (nosilec soc. liste) je volil dr. Stanovnika (nosilca kler. liste)." Sakramiš, kaj pa bo to. Dr. Stanovnik je od minute do minute pridobival na glasovih. Savsko volišče šteje že preko dvesto glasov za klerikalce. Zabkar pada. Punktaši se na račun socialistov vesele zmage. Nasprotnikom žare obrazi. Na cestah gruče socialistov, pomešane s klerikalci in obratno. Na volišča dotok vedno večji
— vse za dr. Stanovnika. Kristan je oddal glas za dr. Stanovnika — nova bomba. Ura je odbila štiri — zastoj. Ob pol petih se pojavijo prvi bolniki, pohabljenci in onemogli starčki — vse voli za listo dr. Stanovnika. Železna rezerva nasprotnikov je izčrpana. Na volišča začno prihajati novi ljudje. — Stare napredne korenine in naša nacionalna mladina. Sem pa tje je bilo še čuti: volim Stanovnika, tudi Čelesnik je dobil kljub kompromisu še nekaj glasov zavednih socialistov, ki se klerikalcem niso hoteli prodati — vse ostalo pa je volilo Žabkarja. Ob 5 h smo šteli 723 naših glasov ob 6 h pa 816. — Socialisti in klerikalci so nehali stikati glave, konec je bilo veselja in zadnji so se smejali nacionalisti. Mladina je formirala sprevod skozi mesto. Navdušenja in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Pred magistratom je bil objavljen sledeči rezultat: Zabkar (JNS) 816, dr. Stanovnik (kler.) 572 in Čelesnik (Social.) 281 glasov. Zaorile so nacionalne pesmi in gromovito vzklikanje se je poleglo šele pozno zvečer.
Z Bleda.
Za volitve v občinski odbor je bilo od strani občanov mnogo interesa, še več pa prav interesantnih diskusij. Nameravani enotni listi so se uprili mladi nacionalisti. Tako smo imeli dve listi jugosl. nacionalne stranke. Zmagala je lista g. Vovka, posestnika na Bledu. Novi občinski odbor bo imel z ureditvijo občinskega gospodarstva vsekakor težko nalogo. Upamo, da se mu posreči speljati občinsko gospodarsto v siguren tir.
Zadruga za osuševanje močvirja, katero se razprostira med Podhomom, Zasipom in Bobenom, je začela kopati odvodni kanal v Bobnu. Najbolj prizadeti pri večjih poplavah so bili vedno na Rečici, kjer jim je voda mnogokrat pritekla v hleve in kleti ter uničila pridelke. Zato se je največ posestnikov iz Rečice upiralo pristopiti k zadrugi s svojimi zemljišči. Ko bodo dela izvršena, bo to prav lep prispevek k sanaciji Bleda, po drugi strani pa dosedaj brezplodno ležeči kompleksi v najlepši legi odprti poljedelcu.
Iz Poljanske doline.
Po volitvah. Volilna borba je pri kraju s splošno zadovoljivim rezultatom v dolini. Pristaši JNS so storili svojo dolžnost in se dobro držali proti kombinirani sili nasprotnikov pod raznimi imeni, ki so se pri agitaciji poslužili vseh mogočih sredstev, da so spravili čim več »somišljenikov" na volišče. Tudi kujavcev je precej in med njimi tudi takih, ki so prejeli mar-sikako podporo od JNS. Kujavec pomeni toliko, kot neoddan glas nasprotniku. Proti pričakovanju in kljub podivjani agitaciji v nasprotnem taboru, se je dobro odrezala Tratarska občina, kjer je bil ponovno izvoljen stari odbor s Franc Jelovčanom kot županom na čelu. Vsa čast pa zavednim Žirovcem, ki so se sijajno odrezali.
Poplava. Vsled zadnjega deževja smo imeli tudi pri nas večjo povodenj. Sora je prestopila strugo in tudi stranski pritoki so divjali in odnašali vse, kar jim je bilo na poti, posebno drva, katera so imeli trgovci in drugi zložena preblizu teh potokov. Tudi sedaj je Sora, ki je bila večja kot pri zadnji poplavi, odtrgala in odnesla precej zemlje, posebno tam, kjer je bila načeta in nezavarovana. Nujno potrebno je, da se regulira Soro in se končno vendar enkrat preide od besedi k dejanjem.
V znamenju slabih časov. V srednji vasi pripovedujejo, da se je te dni zglasil pri nekem on dot-nem posestniku prosjak in prosil za kosilo. Pripovedoval je, da še ni ničesar užil. Gospodarju se je revež od srca smilil, ter mu dal kos kruha, ki je bil namenjen otroku za v šolo. Ko pa je šel gospodar na polje, je videl za sosedovim straniščem ležati darovani kruh, kamor ga je vrgel »lačni* berač. Tudi v sosednji vasi se je zglasil isti berač pri gospodinji, ki ji je potožil o strašni lakoti. Gospodinja se ga je usmilila ter mu dala skledo mleka z namočenim kruhom. Mleko je še nekam spravil, kruh je pa zagnal na bližnji kup gnoja. Vidite, tako delajo tisti, ki jih celo poletje, ko smo imeli delo, ni bilo videti nikjer. Danes pa, ko trka zima na vrata, pa prosjačijo in so še izbirčni po vrhu. Mnenja smo, da naj vsaka občina skrbi za svoje reveže, ali pa naj se uvedejo beraške karte, če ne za eno pa (kot je pri nas), za več občin.
Še o stezah. Oni poljanski posestniki, ki izjavljajo, da ne branijo steza, naj vsaj sedaj čez zimo odstranijo table o prepovedi, s katerimi javnost ne soglaša. One so bile tudi precejšen vzrok, da se nam je odtujilo večje število zavednih volilcev, kateri so mislili, da je to delo občine.
Smrt uglednega moža. V Gorenji vasi je te dni umrl Jožef Dolinar p. d. Leskovec. Bil je narodno zaveden mož, naprednjak, vzoren gospodar in eden najstarejših v okolici. Naj v miru počiva!
Iz Kamnika.
Občinske volitve v Kamniku. Preteklo nedeljo je bilo v Kamniku izredno živahno. V poslopju osnovne šole sta bili kar dve volišči in sicer za mestno in pa okoliško občino. Na listi JNS za občino Kamnik-mesto je kandidiral dosedanji župan g. Krat-nar, opozicija pa je postavila za nosilca svoje liste g. dr. Vidica.
Že v prvih dopoldanskih urah je lista JNS vodila in razlika je vedno bolj naraščala. Nasprotni agitatorji so kazali vedno manj zanimanja za mestne volilce, zato so se pa tem ljuteje vrgli na agitacijo za okoliško občino, kjer je bilo več izgledov na zmago. Naš akcijski odbor je deloval prectzno in z vedno večjim navdušenjem saj se ni šlo za zmago, temveč za popoln poraz nasprotnika. Kakšno raspoloženje je vladalo pri opoziciji, ki si je prejšnji dan bila še sigurna zmage, kaže dejstvo, da niti sam nosilec liste opozicije g. dr. Vidic ni šel volit.
Po 16. uri se je bila bilka še za tretjega odbornika opozicije, ki je kmalu odletel in tako bo imela opozicija v novem občinskem odboru le dva zastopnika.
Kmalu po 18. uri so razglasili rezultat: JNS je dobila 457, opozicija pa 222 glasov pri 85°/0 udeležbi. Izvoljen je bil torej ponovno g. Fran Kratnar,
Stran 7.
„TRIGLAV
Štev 17.
jo plača podnajemnik ter ime delodajalca oseb, ki imajo sobe v podnajemu.
Ta zahteva finančne oblasti, da se predloži ta seznam najemnikov od podnajemnikov, je prišla nepričakovano. Ugotoviti pa moramo, da zakon in pravilnik predlaganje takega seznama ne poznata. Dokler se torej sprememba pravilnika ne sprejme, tudi prilaganje takega seznama ne more biti obvezno in se tudi ne more osebe, ki tega ne bi storila, kaznovati. iKer so gospodarske organizacije proti tej zahtevi jfi načne uprave protestirale, bomo v prihodnji številki poročali o rezultatu teh intervencij.
SPORT.
SK. Korotan: TSK. Slovan 4:1 (2:1). Preteklo nedeljo je nastopil proti domačemu moštvu TSK Slovan iz Ljubljane. Pri tej tekmi so bili domačini večkrat v občutni premoči ter so nadkriljevali goste in zasluženo zmagali. Moštvo je v spločnem zadovoljilo, le celotna desna stran je precej pod svojo nekdanjo formo in ne predstavlja več kake opasnosti za nasprotnika. Igra okorno, brez prisotnosti duha in celo požrtvovalnosti ji manjka. Upajmo, daje to samo trenotni zastoj nekdanjih najopasnejših kanonov in, da se nam bodo pri nedeljski odločilni bitki za prvenstvo Gorenjske pokazali zopet v nekdanji svetli luči-
Gorenjski derbi. Stojimo pred zaključkom prvenstvene sezone Gorenjsko-notranjskega okrožja. Odločitev o prvenstvu Gorenjske pade jutri na tekmi med starima rivaloma Korotanom in Bratstvom z Jesenic. Kako bo? Žoga je okrogla in sreča tudi na zelenem polju mnogokrat obdrži zadnjo in odločilno besedo. Doslej je govorila v prilog Bratstva, kajti dejstvo, da si je Bratstvo prisvojilo pomladno prvenstvo, nam ne pove dosti. Preveč je bilo zavisno od sodnikovih odločitev in premalo podčrtano od znanja, da bi mogli verovati vanj. Tudi rezultat prve tekme letošnje sezone na Jesenicah naj ne moti naših fantov. Pokazali so mnogo prednosti in posamezniki, ki so žalibog odpovedali, ne smejo biti merilo za znanje celote. Na drugi strani pa bi seveda zopet ne bilo prav, če bi vso krivdo valili na razne faktorje, svojih napak pa ne bi upoštevali in ne videli. Potrebno je, da se opozori posameznike v moštvu, ki nosijo del krivde na neuspehih, na njih nedostatke. Vsled svoje mladosti niso pravočasno spoznali vse resnosti in važnosti prvenstvenih tekem, ali pa vsled nerutinira-nosti niso izrabili vseh prednosti, ki so se jim nudile. Premalo so se morda zavedali, da je poleg tehničnega znanja ali pa še celo pred njim taktično znanje tista sila, ki pravzaprav odločuje in ki je edina zmožna fizično nadmočnega in tehnično skoro enakovrednega nasprotnika pritisniti k tlom. Naši fenlje so imeli dovolj prilike učiti se iz lastnih napak in nasprotnikovih pozitivnih potez in prepričani srno, da so izšli iz te trde šole dovolj podkovani, da se povzpno do tiste višine, ki je potrebna za dosego lepega cilja. Odveč je tedaj vzpodbujanje, resnosti jutrijšnje tekme se sami najbolj zavedajo in zalo tudi verujemo vanje. — O naši publiki vemo, da bo v čim večjem številu podprla naše fante, saj gre za prestiž našega nogometa. Prepričani pa smo tudi o doslojnem tonu, ki je doslej vedno vladal na našem igrišču. Pričeteh glavne tekme ob tretji uri, predtekma obeh rezerv pa prične ob pol dveh.
(R. Dostal). 20'00: Gdč. Elta Singcr poje šlagerje, vmes igra šlagerje Radio orkester. 2i'15: Kuplete poje s spremljevanjem harmonike Slapar Niko, vmes harmonika solo, g. Kuhar. 22*00: Čas, poročila. 22-30: Angleške plošče. 23'00: Konec.
Sreda, 25. oktobra.
12.15: Plošče. 12-45: Poročila. 13-00: Cas, plošče. 1800: Komorna glasba, Radiokvintet. 18-30: Radio orkester. 19"00: Tujski promet v Dravski banovini (dr. Brilej). 19-30: Uvod v opero. 2000: Prenos opere iz Ljubljene. Vmes čas in poročila. 2300: Konec.
Četrtek, 26. oktobra.
12-15: Plošče. 12-45: Poročita. 13-00: Čas, plošče. 18C0--Otrok in knjige (Marija Kmetova). 18-30: Pogovor s poslušali (prof. Prezelj). 1900: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19,30: Ptoš e po željah poslušalcev, i000: Prenos iz Zagreba: Francoska, glasba. 2200: Cas, poročila, Radio-iazz. 2300: Konec.
Petek, 26. oktobra.
11- 00: Šolska ura: Jadransko morje (dr. Bohinec). 12'15: Plošče. 12-45: Poročila. 1300: Cas, plošče. 18 00: Plošče. 1830: Kultt.ino predavanje. 1900: Sokolstvo (prof. Jeras). 19-30: Sarajevo in Hercegovina (Aljančič). 20 00: Prenos iz Uniona: Koncert čehoslov. lige ob priliki 15 letnice čehoslov. republike. 2i.30: Čas, poročila, plošče. 23.00: Konec,
Sobota, 27. oktobra.
12- 15: Plcšče. 1245: Poročila. 13-00: Čas, plošče. 1800: Plošče, stanje cest. 1830: Zabavno predavanje (St. Bitežnik). 1900: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Vebtr). 19-30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20-00: Radio orkester: plesna glasba. 20-30: Plošče. 2100: Kvartet »Glasbene Matice* poje zdravice in napitnice — vmes saksofon solo, g. Ziherl Miloš. 2200: Čas, poročila, Radio-jazz. 2300: Konec.
Zahvala.
Vsem, ki ste nam lajšali bolest ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Franca Lukeža
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo dr. Simončiču za tolažilne besede ob zadnji uri, g. dr. Beziču za trud in požrtvovalnost za časa bolezni, g. Karlu Hamu za njegov lep govor ob odprtem grobu, Slovenskemu lovskemu društvu, kranjskim gostilničarjem, Nerodni čitalnici in vsem, ki so darovali cvetje ter spremili pokojnika k večnemu počitku.
Kranj, 20. oktobra 1933.
Žalujoči ostali.
ŠOLSKE
KNJIQE
za vse vrste šol in šolske potrebščine dobite najceneje v knjigarni
„SAVA" V KRANJU
Edina zaloga monopolnih zvezkov za
G    o     r     e n		i	s	k	O.
					HHaamg
Vrtnarija A.  L A P, Kranj
poleg  Narodnega doma
nudi: šopke, razne košarice, velikocvetrie kiizanleme za okrasitev orobov ob prazniku Vseh svetnikov.
ki so mu navdušeni pristaši priredili viharne ovacije, enako tudi našemu narodnemu poslancu g. Cererju.
Ne samo mesto Kamnik ampak tudi cel srez, ki je preje veljal za najbolj klerikalnega, je z nedeljskimi volitvami pokazal, da je za vedno obrnil punktašem hrbet in tako manifestiral za narodno edinstvo.
Odstop načelnika meščanske korporacije. Načelnik m. k. g. dr. Vidic je par dni pred občinskimi volitvami odstopil. Posle je začasno prevzel podnačelnik g. Koželj.
Iz Črnega grabna.
Blagovica. Ob priliki občinskih volitev je dobila pri nas lista JNS, katere nosilec je g. Iglic Tomaž, pos. in gostilničar v Blagovici, 138 glasov; nasprotna lista Strekar Ivana pa 154 glasov. Volilnih upravičencev je bilo 373. — Nasprotniki so vporabili vse sile, dovoljene in nedovoljene, za agitacijo. Proti večeru so starce vozili kar na vozovih na volišče. Računali so, da bodo imeli najmanj 100 glasov večine. Toda tudi v tej največji trdnjavi bivše SLS se je že mnogo izpremenilo in od dne do dne ima naša nacionalna ideja več pristašev.
GOSPODARSTVO. Prijave za zgradarino.
Do 31. oktobra t. 1. je treba vložiti prijavo za odmero zgradarine in sicer se napravi prijava za vsak objekt — to je za vsako hišno številko posebej. Davčno prijavo je vložiti tudi za zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost. Prijava se mora točno izpolniti. Vsakega najemnika se vpiše pod posebno tekočo številko; točno je treba izpolniti razpredelek o dohodkih, kakor tudi število in vrsto prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki.
V prijavi je napovedati znesek letne kosmate najemnine in sicer po stanju ob času poziva za vložitev prijave (to je s 1. oktobrom t. 1.). Pri zgradbah, ki so dane v najem z vrtom ali zemljiščem preko 500 m2, se napove v razpredelku posebej najemnina za zgradbe in posebej za zemljišče. Hodniki, prehodi, vhodi v hišo in enaki posamezni deli se smatrajo za pomožne prostore ter se mora to v prijavi tudi napovedati.
Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali njen del sami uporabljajo ali odstopijo drugim v brezplačno vpo-rabo, morajo kot najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dobiti za zgradbo ali njen del ako bi ga oddali v najem. Istotako je treba prijaviti najemnino za one zgradbe ali dele zgradb, ki v času vložitve prijave niso oddane v najem, nego so stalno neuporabljene.
Razpredelki posameznih prostorov se mo.ajona koncu sešteti, kakor tudi najemnina. Davčno prijavo mora hišni posestnik podpisati kakor tudi dati podpisati vsakemu najemniku, ki je pri njem v stanovanju. Prijava se vloži osebno pri Davčni upravi ali pošlje po pošti.
Zgraderine so oproščeni samo kmetovalci, ki se bavijo izključno samo s kmetijstvom. Niso pa oproščeni oni, ki se poleg kmetije bavijo trajno še s trgovino, obrtom ali drugim pridobitnim poslovanjem, odnosno oni, ki imajo dohodke iz javne ali privatne službe. Osnovni davek na dohodke od zgradb se odpiše v celoti "aH deloma onim, katerih stanovanje ali del zgradbe je zavezan davlu, a se ne uporablja.
Kdor davčne prijave ne vloži do 31. t. m. plača 3%-no kazen od odmerjenega osnovnega davka in ako davčne prijave ne vloži niti na pismen poziv v 8 dneh pa plača 10%-no kazen od osnovnega davka.
Zgradarini podvrženi naj bodo v letošnji prijavi previdni pri napovedi, ker kakor smo letos videli se je ta brez prave podlage zviševala in ocenjevala v več slučajih nezakonito, ker so morali najemno vrednost slanovanj in lokalov, pri katerih ni predmeta za primerjeanje, vrednost letne najemnine oceniti davčni odbori. Islotako so se dogodili slučaji, da se je najemna vrednosi ocenila višje, kakor pa je dotični najemnik faktično plačal za vporabo.
Davčne uprave pa zahtevajo, da se predloži prijavi na posebnem formularju tudi nekak seznam najemnikov in podnajemnikov. V tem seznamu je treba poleg najemnikov navesti tudi osebe, ki jim je najemnik ali hišni lastnik oddal sobo v podnajem ter imena članov najtmnikove rodbine odn. rodbine hišnega lastnika, ki se bavijo s trgovino, obrtjo in industrijo ali s kakim dr-igim gospodarskim poklicem, fki pa niso v službenem odnošaju. Navesti je tudi ime Islužinčadi. Nadalje je navesti letno podnajemnino, ki
Program Radia Ljubljane od 21.—28. okiobr«« 1933.
OTOMANE, modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor Tonejc tapetnik.
Krnni. v hiši n. Wprirl!inna.
Nedelja, 22. oktobra.
8" 15: Poročila. 8-30: Oimnaslika (Vrhovec Lojze). 9'00: Versko predavanje (dr. Rent). 930: Orgelski koncert, g. Arnič Blaž. 1000: Higijena stanovanja (ga. Govekarieva) 10'30: Slovenska glasba, pojejo gdč. Korenčanova, g. Tone Pelrovčič in g. Banovec s spremljevanjem Radio orkestre. ll-30: Slovenska glasba, izvaja Radio orkesier. 12'00: Čes, plošče. 16"00: Pridobivanje lanu in izdelovanje prediva (Šinkovec). 16'30: Ljudska igra: Magda — izvaja Delakov gled. studio. 17*30: Plošče. 20-00: Prenos operete »Havajska roža" iz Ljubljane. Vmes čas in poročila. 23-00: Konec.
Ponedeljek, 23.
oktobra.
13-00: Čas, plošče. 18-00:
12-15: Plošče. 12'45: Poročila. Divjačina-priprava v kuhinji (ga. Svetelova). 18'30: Francoski kmet (ga. Jerasova). 1900: Plošče. 1930: Poročila za inozemstvo. 20-00: Komorni pihalni trio. 20-45: Operetni večer. Sodelujejo: ga. Poličeva gg. Gostič in g. Zupan s premljevanjem Radio orkestra. 22-00: Čas, poročila, Radio-jazz. 23-00: Konec.
Torek, 24. oktobra.
11-00: Šolska ura: Do Skoplja in Ohrida (Marjan Tralar) 12-15: Plošče. 12-45: Poročila. 13-00: Cas, plošče. 18-30: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). 18-30: Plošče. 19-00: Francošči a (Prof. Prezelj). 1930: Položaj Slovencev ob vslopu v 1. 1848
MODNI KROJAŠKI ATELJE
se priporoča za izdelavo vsakovrstne moške garderobe, kakor tudi plaščev, kostumov in oblek za dame. Najnovejši modni listi so v veliki izbiri vedno na vpogled.
JOSIP KOS KRANJ, ROŽENVENSKA 50.
Vsa tapetniška in sedlarska dela izvrši točno, solidno in poceni
IVAN JENKO
TAPETNIK IN SEDLAR, KRANJ PRI JELENU'
MALI OGLASI
Kdor nudi iili išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5'- Vsi ostali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmai jši znesek pri teh oglasih je Din 8"— Znesek je treba plačati pri predaji naročila, oziroma vposlati v pismu obenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2'— v zmimkah,
DRE VESNi CARSKA ZADRUGA v Dorfarjih p. Skofja Loka ima za oddati veliko množino sadnega drevja vseh vrst sadnega izbora. Zahtevajte cenik. JEDILNICO, jako masivno in starinsko spalno sobo poceni
prodam. Vprašati v Savskem predm. št. 61. pri g. Batiču.
DOLGOROČNO POSOJILO lahko vsak dobi 1 Za pojasnile: pošljite tri dinarje v znamkah upravi „Triglava" pod .Ugodno'..
Za konzorcij »Tiiglava* Franc Lužo ar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno »Sava* Nikola Stokanović, vsi v Kranju.