arffc v itafew«
««•»Ml B
« HI Mi , t.-«MMMl . \r~
OVEtM
M
I V I
» CM», sâfes «te, ^ Us» w pfltyft è» «¿pmf
îist Ijudsira y pook in zabavo.
» • tfsksrT.; Le pi
i - i->4u
•ni' -rM fc»*u pï 1C i
Rskaphi m s» w» iajo, neplaitd Hati M »4 spn'jnaigjo.
Za Biaaiiiia s« od navada« rat!«*, ifj m natisne «nkrt% y} 13 h, dvftlrraii SS \ trikrat 38 k
îmwrâti m eprtjesu^s <!a zmda opoia&M.
Ptev. 34.
? Mariboru, dne 25. avgusta 1904.
Tečaj XXXVIÏI.
Pismo iz Slovaškega, ii
V zadnjem pismu sem vam opisal "nekatere žalostne razmere »medzi lymi Slo-vâkmi«. Končal sem v pomirljivem akordu in rad bi ubral éanes veselejše strune, ko bi se le dalo. Vendar sem našel nekaj veselih pojavov in nekaj posebnega tudi za naše mladeniske zveze in mladcniške shode. Najprej pa vam moram razložiti, kako Slovaki sebe, svoj jezik in svojo domovino imenujejo.
Slovaki se kot carcd imenujejo Slovàei, rod Slovakov. Toda oni ne pravijo, da govorijo slovaški jezik sli da bi bili doma na Slovaškem, ampak oni govorijo »slovenski« ali »slovenščino« in svojo domovino imenujejo »Slovensko«. Zato pa nas Siovenee v »Združeni Sloveniji« imenujejo »Slovince« in nas jezik »3lovinski« ter domovino »Slo-vinsko.«
Te dni si je ogrski državni zbor po poldrugoletnem obštrukcijskem delu vzel počitnice. Slovaški časniki želijo poslsncem »srečno pot« v tem smislu, da bi nikdar ne prišli nazaj. Zakaj za nemadjarske narode so zadah ti poslanci smrtne udarce. Pri vojaščini se ne sme več čuti nemadjerska beseda, a nemadjarske ljudske šole se bodo morale celo pcmadjariti. Proti zadnjemu na-silstvn se Sé sicer upirajo posamezni narodi, zlasti Rumuni, ki še držijo najbolj po koncu glave, ker imajo svoje narodne škofe, dočim so pri drugih narodih sami madjarski ali madjaronski skclje. Rumuni pjzivljejo tudi vse nemadjarske narode k skupnemu pro-
testu ter se zanašajo zlasti na Srbe in Slovake. O Rubinih so že obupali in tudi na Nemce se ne nanašajo, da bi se protivili tej madjarizsciji. In tako je lahko mogoče, da se v kratkem času niti "katekizem ne bo smel več poučevati v nemadjarskem jeziku ia ravno tako čez nekoliko časa ne pridi-govati drugače kakor «ladjarski. To bi bil seveda silni udarec naučnega ministra Ber-zeviezega. Zato pa Slovaki želijo poslancem srečno pot, da bi jih ne bilo več nazaj. Zakaj za blsgor ljudstva niso storili ničesar, a nemadjarske narode so le morili. Zato se pa Siri na Ogrskem zelo socialna demokracija. Ker so socialni demokrati vsaj na videz pravični proti nemadjarskim narodom, zato je tudi izmed Slovakov že okoli 8000 socialnih demokratov, ki imajo tuji dva slovaško pisana časnika: »Stavitelsky Robotnik« za delavce in »SIcb-ndnvo Slovo« za kmete. Tudi katoliški slovaški listi kažejo na dejstva, da se na sccial-demckraških shodih govori v vssh pokrajinskih jezikih, dočim se na katoliških shodih govori le madjarski.
Tako so Slovaki tudi v verskem oziru v nevarnosti, kakor tudi rusinsko prosto ljudstvo odpada v ruski razkol, ker noče poslušati svojih madjaronskih duhovnikov ter njih roadjarskega bogoslužja, Kakor sem omenil že v zadnjem pismu. To piSe tudi »Budapesti Hirlap«. Pisatelj članka najprej hvali maloruski ali rusinski narod zato, da opušča svojo na-rodnobt ter se pretvarja v Madjare; p)tem pa z bolestnim srcem toži, da se začinja »medzi tym?o šlacheinym narodom«, kakor prestavlja to slovaški list, razširjati »ruski
razkol«. Pred par leti, piše ta madj&rski Hirlap, si jfi pokazalo to zlo v občini Sačal, zdaj je postala žrtev te bolezni občina Iza in nedavno je naznanil budinski pravoslavni biskup, da je imenoval Gerasima Petroviča za pravoslavnega popa omenjene občine.
Vse to se dogaja z ubogim rusinskim narodom, ki je zapuščen in zaničevan od svetne duhovne inteligence. In vendar hočejo madjarski prentpetneži spraviti tudi slovaški narod tako daleč.
Sloyaki imajo namreč naši družb: sv. Mohorja podobno društvo jv. Adalberta (Voj-teha). Zdaj pa hočejo Madjari in slovaški madjsroni, da bi se to društvo opustilo, njegovo premoženje pa prepustilo madjarskemu enakemu društvu sv. Štefana, ki bi naj odslej skrbelo tudi za Slovake ter jim izdajalo madžarske knjige. To bi ¿ilo tako, kakor da bi se opustila družba sv. Mohorja ter njeno premoženje dalo nemški družbi sv. Jožtf* v Celovcu, ki bi naj odslej izdajala tudi za Slovence nemške knjige. Proti temu drznemu napadu se še društvo sv. Adalberta krepko upira, in je upati, da zmaga. Zlasti novi sourednik »Katolickih Novin« Fr. M. Rudoifinsky, ki je ta stari slovaški iist — 55. letaifcov — zop^t poživil, ae z vso *ilo svojega peresa obrsča proti grobokopom društva sv. Adalberta ter končuje svoj či&nek tako-le: »Ako pa izgubimo to bitko, pa bomo apelirali v Rim; pojdemo v večno mesto, posrkali bomo na vrata Vatikana; potožili se bomo, da se nam dela krivica, a od namestnika Kristusovega, ki vlada v duhu Jezusa Kristusa, bomo prosili pravico in pravičnost za katol. Slovake.«
Listek,
Kristus ali Luter.
(Pripovest. Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.)
(Konec.)
»Bogu na hvalo in na ljubav sinu«, sta govorila dobra roditelja, ko sta se pekla pri »olnčnih žarkih na polju. Nista se bala dela in trpljenja, samo da dobita denarje za svojega sina. Ko je dovršil z dobrim uspehom gimnazijo, poprosi stariše, da ga puste v višje šoie. Prosil je tako dolgo, da sta mu dovolila.
»Naj Vas ne boli, kar potrosita ¿a mene«, je govoril Pavel roditeljema. »VSe Vama vrnem, ko dovršim Sole.«
»Naj te blagoslovi Bog, sinko. Ce nas je stalo že toliko, pa še idi dalje«, govorila sta roditelja.
Težkim srcem se poslovit« oče in mati od sina, ki jima je tako prirastel na srce. Vedela sta, kaj se godi v velikih mestih in da se posebno prez:ra vera, ter da se živi tam slabo življenje. Ni toraj čudno, da sta se bala za sina.
»Sinko, naj ti bo vera vedno sveta«, reče mu oče pri slovesu. »Ostani ji zvest in žrtvuj raje vse, nego da zapustiš vero. Poštenje in vera naj bo tvoje geslo. Ne drvi
ze častjo, ker ona je poizks, a pravo slavo si pridebi eni, ki pravično dela.«
S temi besedami so se poslovili. Pavel je šel v S. Francisko, da si pridobi na tamoš-njem vseučilišču znenje pravnika, spremljan od očetovega in materinega blagoslova.
Učil se je marljivo in vse bi bilo dobro, da se ni enkrat vmeSal v prepir s svojimi drugovi. In to ravno radi vere. Dragovi so se mu rogsli, rog ali njegovi veri, poštenju in odkritosrčnosti, česar že oni niso več imeli. Rogali so se mu za hrbtom, ker niso imeli poguma, povedati mu v obraz. Posmehovali so se mu, da je pobožen kakor ženica in iskren kakor dete. Od početka ni mnogo mar*l za to, a nazadnje se pritoži pri profesorju. Ko prt.fesor zve, zakaj se gre, postane kakor živ ogenj.
»Sramota«, začne vpiti »sramota, da so taki ljudje vseučiliščni slušatelji « Ali glede vere ga začne uverjavati, da še to le samo stare ženice verujejo, ker je zastarel običaj, ki še pristoja ljudem, ki nimajo nobene izobrazbe, a on je prerazumen, da bi se s tem smešil.	^
»Tudi jaz ne verjamem v te reči, in videli bodete, da bo vaš razum našel pot k pravi modrosti», skonča profesor.
Pavel odide s težkim srcem od svojega
prefesorja in čuti, da se mu je nekaj — kakor sumnja vrinilo v srce.
Domižljuje si, da je bil prej le preveč iskren in da je drugim preveč pomagal, a sebi malo. Mnogo se jih je kitiio z njegovim trudom, kakor sraka s papovim perjem, a oq je bil pri vsem tem nepoznan. Odloči se, da spremeni svoje življenje. Videl je lepšo stezo, ki se mu je odpirala pred očmi. Občutil je novo mt č — ter slednjič vstepil v protestantovsko vero.
Ko se je ta prememba vršila v Pavlovem življenju, so molili njegovi roditelji za svojega sina.
Sedaj Pavlovi drugovi niso imeli več vzroka, da bi se mu regali. V cerkev ni hodil, a z njimi se je družil pogostejše, govoril o vseh neumnostih kakor ti, nikoli pa ne o svojih nadah in stanu.
Starisem ni več pissl. Dan za dnevom so pričakovali od njega vesti, a ni je bilo.
Nekega dne prinese listonoša pismo, a ni bilo od sina. Znanec njihov je pisal, da je sin zapustil pravo vero in sprejtl lutrovo.
O Je nasloni glavo na mizo in gleda pre strašeno pred se. Takega ga najde žena, ki se je povrnila s polja. Ko ga zagleda, takoj zasluti, da se je nekaj dogodilo.
»Kaj je dragi?« vpraša moža.
Luka je molčal in zaprl oči.
Siran 8.
slovenski gospodar.
25 avgust t 1004.
V resnici nimajo Slovaki nikjer razun j v Rimn svojih zagovornikov. Najhujše pa je j to. da ne dobi ljudstvo nikjer zadostne izo- | brazbe. Nekdaj so So imeli Slovaki Štiri slovaške gimnazije; vse to so jim Madjari že j zatrli. Zdaj sa nikje.' na srednjih šolah ne sme niti čuti slovaška beseda. Nedavno so se Se smeli vsaj bogoslovci učiti slovaščine v bog oslovskih semeniščih: budapeSkem, ostrihomskem, nitraos .em, banjakobistriSkem, vaeovskem, in spišskem. V teh so imeli svoje slovaške slovstvene kr< žke, kjer so se učili zasebno slovaščine v beseii in pismu. Danes so ti prepotrebni krožki na povelje školitsko vsi zatreti, in joj kleriku, ki bi se drznil katerega zopet ustanoviti. Cd se najde kak klenk, ki se na skrivnem uči slovaSčine, se pa kot panslav izključi iz zavod . Mimogrede bodi omenjeno, da razvpijejo tudi najboljši ljudje na Ogrskem zx panslava ali vseslovana vsakega Slovana, ki ni madjaron. Že če kak Slovak nagovori drugo osebo s »vi« namesto starega »oni so reklu itd. je panslav.
(Konec sledi.)
se ti ne umaknejo. Gotovo pa je, da vojske tudi padec Port Arturja ne b3 odločil. Odločilna bitka bo v Mandžuriji.
Kljub obleganju imajo v Kuropatkinovem taboru vedno poročila iz Pcrt Arturja. Vsa poročila pa imajo ta smisel, da so Port Arturei pripravljeni na smrt, a se ne bodo udali. V Kuropatkinovem taborju vse misli bolj na Port Artur, nego pa na se. Gotovo je, da bo v let pisih ruske armade bramba Port Arturja spadala med najsijajnejSa dela. A ko tudi pade Port Artur, bo to le en dogodek v vojski, kajti potem se bo boril Se Kuropatkin.
Kuropatkinov list »Vestnik mandžurskoj armii« ima dopis iz obleganega Port Arturja, kateri popisuje izborno delavnost generala Steslja in Kondratenka. Oba neprestano do-polnujeta utrdbe. Nove utrdbe nastajajo na vseh gričih in celo na takih krajih, kjer so smatrali to prej za nemogoče. Dela, za katera so prej inženirji določili dobo več let, sta Steselj in Kondratenko izvršila v Štirih mesecih. Zgodovina ne bo pozabila teh junakov.
Rnsko -japonska vojna.
Port Artur.
Oči celega sveta so uprte sedaj na Port Artur, kjer bijeta dve armadi boj na življenje in smrt. Hrabri poveljnik trdnjave general Štesl je odklonil ponudbo naj se uda ter rekel: »Dokler bo ostal na utrdbah le eden mož, se bo Port Artur branil.« Japonci so dne 15., 17, 19. in 21. t. m. z nova napadli z veliko silo Port Artur, a so bili odbiti z ogromnimi izgubami.
»Novi Kraj«, ruski list v Port Arturju piSe, da je pokopavanje mrličev v korist obeh bo^ujočih se strank. Na bojišču ostaja po tisoče mrličev, katerih nihče ne pokopava. Na redno pokopavanje vseh padlih vojakov niti misliti ni. ker je za to treba časa in varnosti pred sovražnim napadom. Ogromna množica mrličev, ki leže okoli Port Arturja, pri sedanji vročini hitro gnije in okužuje obe armsdi. — Port Artur je sicer odbil doslej vse napade. A napadaici lahko vse izgube dopolnijo z novimi silami, kar obleganim četam ni mogoče. »Novi Kraj« ceni število obiegajočfh Japoncev na 100 000 mož. Rusov v trdDjavi je pa po dosedanjih izgubah komaj Se 20000 Da bi se pa Port Artur udal, na to ni misliti ob odločnosti generala Steslja. A da bi Rusi odbili glavni napad, ki ga pričakujejo naslednji dni, za to bi bilo treba, da pobijejo vsaj eno petino Japoncev, drugače
»Pokaži, lažje trpiva oba, kakor jeden sam.«
Ona ga pogleda s prosečim pogledom in on ji izroči pismo. Mati ga prečita, prebledi in roke ji zdrhtejo. Nato ga molče položi na stol.
»Moliva zanj, da ga mati Božja ne zapusti. Več ne moreva.«
Ona ni hotela, da pokaže možu svojo bolest.
Zvečer in zatem vsak dan vzameta v roke rožni venec in molita skupaj za svojega sina.
Rada bi sla roditelja k njemu in potrkala na srce svojega sina. Mogoče bi se usmilil, se vrnil na prejšnjo pravo pot, ko bi videl očeta zgubančenega od dela in žuljave roke, ko bi videl mokre oči in s solzami oblito lice svoje matere.
Šli bi radi, ali denarja ni bilo za potovanje. Vse, vse sta mu dala, kar sta krvavo pridelala. Saj jima bo potem vračali
Jedino sredstvo, ki je Se bilo, da mu piSeta.
Oče vzame pero in papir in napise: »Dragi Pavle!
Mi dva sva tužna, ker si se odvrnil od naSe svete vere. RajSi bi umrla, kakor da sva mogla doživeti kaj podobnega. Ah
Vladlvostok.
Češki kapelnik Ježe! Spala pise iz Vladi-vostoka: O vojski ne smem mnogo pisati. Cenzura bedi nad vsako besedo, in mi smo se morali vsi zavezati s častno besedo, da ne bomo ničesar pisali domov, kar bi bilo v nasprotju z ruskimi vojnimi načrti. Mi tuksj mislimo, da bo vojska trajala še dolgo časa, tako dolgo, da bosta obe strani popolnoma izčrpali svoje moči in da se bodo Japonci Se kesali, da so se dali od svojih prijateljev nahujskati za to vojsko. — V Vladivostoku so razpisane nagrade za one, ki vzamejo ali potope kako japonsko ladijo. Nagrada za Štiri parnike z vojnim kontrebandom znaša en milijon rubljev. Častniki vladivostoSkega bro-dovja so se pa zmenili, da vse te nagrade darujejo za povečanje ruskega vojnega bro-dovja.
Na suhem.
Na mandžurskem bojišču je položaj ne-izpremenjen. Do odločilnega boja ni Se prišlo. Japonci nočejo napasti Rusov. Radi bi izvabili Ruse, da bi napadli njihovo armado v utrjenih ljaojanskih postojankah, a dosedaj Rusi n so Sli na japonske limanice, akoravno so jih poiskušaii Japonci preslepiti, čeS, da niso tako močni, kakor Rusi, ker je mnogo čet odšlo pred Port Artur. Sedaj bodo Japonci poizkušali obiti Ruse. Poročilo o zavzetju DupinduSavskega prelaza na vzhodnem krilu ruske armade potrjuje to podmeno. Japonci bodo poizkušali iz CjanSana prodirati
tega nesmeva. Morava živeti, da moliva k , Materi Božji za te, da se povrneš na pravo pot. Prosiva, zaklinjava te, spreobrni se, da te ne bo pekla vest, da si bil vzrok najine smrti.
Pozdravljata Te užaljena roditelj.
Poslala sta pismo s tisoč blagoslovi in čakala na odgovor.
»Ni mogoče, da bi tako otrpnil in nama ne odgovoril, ko zve, kako sva žalostna«, sta mislila roditelja in se tsSila s čakanjem: »Jutri pride odgovor!«
Čakata, upata in molita rožni venec. Naposled pride odgovor — izselil se je v Kalifornijo.
I a tako je bilo. Nemiren radi tega, da ¡e zavrgel pravo vero, je hetel, da ue ogne roditeljema, da pretrga vsako vez ž njima. Pusti učenje in odide z nekaterimi drugovi v Kalifornijo, zemljo zlata.
Zlato je Sel iskati, a zlato roditeljsko ljubav in vero je zavrgel.
Sreča mu je bila mila, našel ja veliko zlata.
Bogat «e povrne v New-York. Žalja se se mu je spolnila. Življenje se mu je dozdevalo lepSe, da ga ni nikdar lepSe sanjal. Oholo se je sprehajal po mestu, njegovo ime se je govorilo, kot ime največjega bogataSa.
proti Mukdenu, a iz Njučvana prodirajoče japonske čete groze, da obidejo Ruse na desnem krilu. Sedanje deževje sicer zavira kretanja čet, a ko postane lepo vreme, se bo najbrže tudi na mandžurskem bojišču odločila useda.
Ruski general Kuropatkin ima jako težavno stališče. Menda še vedno nima dovolj moštva, ker se ruska mobilizacija zelo po časi vrSi. V Parizu so razširjen« govorice, da Kuropatkin boleha in bo najbrže odpoklican. A ta vest je najbrže izmišljena. Priznati pa mora vsak trezen presojevalec, da je jako težko doseči uspehov v boju s sovražnikom, ki ima Številnejšo, dobro izurjeno armado pod vodstvom spretnih častnikov in ki mu je dežela dobro znana.
Ha morja.
Po najnovejših poročilih se je posrečilo samo nekaterim ruskim križarkam priti v Vladivostok. Druge ladije «o se vrnile v Port Artur nazaj, iz katerega so zaporedoma že napadale japonsko brodovje. Tretje so pa iskale pribežališča v nepristranskih lukah. Tbžko poškodovane bodo ostale v lukah, manj poškodovane pa bodo popravile hitro svoje poškodbe ter ae zopet odpeljale. V luki Šangaj sta ruski ladiji »Askold« in »Grosovoj«, katere pa brani ruski konzul razorožiti, čeravno sta že več kot 24 ur v luki. Izgovarja se s tem, da sta lahko poškodovani in da se jima mora dati čas, da si poškodbe popravita. Japonci seveda zopet ugovarjajo. Zadeva Se dosedaj ni končana. O ostalih dogodkih na morju poroča »Nas Dom«.
Dopisi,
Iz Kapele. Dasiravno sem obljubil, da se ne bom oglasil prej ko v jeseni, ko pridem iz »fremda« domov, vendar me žene neka skrivna moč, da Vam, gospod urednik, moram poročati nekaj novic iz Kapele, katere mi je naznanil moj prijatelj Tine Ba-rigeljc. Ker je ta moj prijatelj Tine precej Šaljiv, zato Vam, gospod urednik, poročam, kar iz zapisnika. »Meseca majnika«, začenja on, »imeli smo veselico. Dasi nas je vreme napraio do kože, vendar je bila udeležba precej obila. In ko bi ti, uboga para v nemškem Gradcu, vedel, kako krasno se je predstavljala igra »sv. Elizabeta«, bi se kar čudil.
Hitro po veselici mislili so nas naSi najbližnji sosedi dati v »cajtenge«' Pa vež, ti ubogi piskrovešče, v tiste »cajtenge«, katere ti tako predrzno sodiš, da so nemSku-
Najboljse rodbine mesta so si Štele v veliko čast, ako jim je bil gost.
Bili so pa tudi trenutki, da so ga spominjali na vero 3voje mladosti in roditelje. Ali to je bilo malokedaj. Ni znal za vrnitev, ampak vleklo ga je le naprej.
Zlata je bil naSel, zlata mora biti vsa njegova bodočnost.
IV.
Nekega dne pride nekdanji Pavlov prijatelj, ki se je učil z njim na vseučeliSču in so njegovi stariSi bili tam kot Pavlovi, v hišo Pavlovih stariSev.
»Ali ste že slišali«, to je bila prva beseda, kojo je zgovoril, ko je stopil v hiSo
»Kaj?« vpraSata oba mahoma.
»O VaSem sinu. Postal jo bogataš, ima lepo palačo in živi sijajno. Vsaki dan se zbira pri njem družba, da mu pomaga zapravljati zlato, katero je prinesel iz Kalifornije.«
Roditelja se pogledata. »Žena, ali misliš, da je srečen?« vpraSa stari * drhtečim glasom, ko je sel odSel.
»Kako naj bi bil srečen, akoravno je begat, ko pa je zgubil vero, naju in mir«, odvrne starka. «Morava ga rešiti, dragi mož. Mati Božja je dobra in usmiljena, ona naju ne zapusti. O Marija, pomagaj nam!« RekSi pogleda na sliko Bogorodnice.
tarske, luteranske in ne vem, kaj »ae ti kvasiš o tistih »cajtengah«. Ker sem pa jaz tvoj prijatelj Barigeljc, bistre glave in dobre pameti, sem takoj, ko sem to izvedel, začel tuhtati, kdo bi neki bil tako »kiiašten«, da bi nas v »Štajerca« postavil. Brihtna glava vse izvoha. Prišel sem 8 svojo šegavostjo tako daleč, da sem prebral celo oni dopis, s katerim so nas mislili v »Štajercu« napadati. Toda pisali so tako podlo, da Se celo »Šta-jerc« ni hotei sprejeti njih dopisa. Seveda mi tudi podpis onega gospoda, kateri je bil tako ponižen, 'da nas je hotel na tako nesramen način napadati, ni ostal neznan. Ko se ti, posvetna para, priklatiš domov, izročimo ga tebi, da mu zarink&S njegov lažnjivi jezik. — Pa ves ti, piskroveSki grešnik, ptujske »cajtenge« so tudi naše duSue pastirje napadale. Povem ti, da ni Se tega dolgo, ko "so pisale, da učijo narobe. In da učijo narobe, se je pokazalo v tem, da sta dva Jan-talina ubila krčmarja Verbovca v Hrastju.
Pomilujem te, ubogi »Štajerc«: Upam, da boš v kratkem kar naravnost spoznal in povedal, da si od hudega obseden, ter da imas v set i ceiO belcebuba«, sicer bi ne j mogel kaj tako podlega zapisati. Naznan m ti tudi, da so pri nas jabolka po 10 h klg, grozdja je malo p \ tudi sliv ni dosti.«
Vse to mi je naznanil moj prijatelj Tine Barigeljc, ki ga je, kakor vidite, gospod urednik, sama šaljivost. K temu imam še pristaviti: Srčne pozdrave. Piskrovez.
Iz Slovenjgradea. (Slovenska zastava.) Dne 18. t. mea. o priliki cesarjeve slavnosti razobesila se je iz poslopja »Narodnega doma« slovenska zastava. Pri tem se je pokazalo, da nasi posilinemci res ne poznajo nobenih mej v svoji nestrpnosti. Ti Nemci so s silo odvzeli slovensko zastavo in jo zaplenili. S tem so pa pokazali, kako zaničujejo Slovence ter da jim ne priznajo nikakorSnih pravic. To dejstvo dokaznje jasno, da Nemci ljubijo edino le slovenski denar, vse drugo pa, kar je slovenskega, grozno črtijo in zaničujejo.
Še predno je policist zastavo odvzel, prosili smo osebno pri okrajnem glavarstvu okrajnega glavarja, naj prepreči to ravnanje. On pa ni hotei nič storiti, ampak je ravnanje policista mirno gledal. Tudi naSega odposlanca je z ostrimi besedami odslovil. Niti na pismeno pritožbo ni hotel nič ukreniti, mi smo se morali pritožiti brzojavno na namestnistvo. Na to še le je glavar izdal sledečo rešitev ob pol 7. zvečer:
»MiBlim, da bo najboljše, da grem tja«, reče mož po kratkem premišljevanju. »Cem mu govoriti na srce, da se spreobrne. A ti, žena, moli ta čas, da najdem besede, ki mu bodo segle do srca.«
»Da, da, dragi mož, le pojdi, tudi jaz sem te misli. Denarje, katere sva si prihranila, bodo zadostovali za pet.«
Stari je zmučen oblekel najboljšo obleko, da bi se ga sin ne sramoval, ter se odpravil na pot. Na vlaku je molil rožni venec.
Naposled privozi vlak v New-York. Po dolgem, trudapolnem hodu najde palačo svojega sina. To je bilo poslopje, lepo in sijajno. Stari je mislil, da je to predsednikova hiša in zopet vpraša, da bi se ne varal.
Po Široki ulici, ki je vodila do palače, drdrala je kočija za kočijo. Zale gospice iu gospodiči so se vozili v njih. Sluge so se žurili in sprejemali gospodo. Ko ti odido, gre stari v poslopj; in hoče v dvorano. A sluga ga osorno vpraša, kaj želi.
»Želim k sinu, ker ga že dolgo nisem videl.«
»Kdo je VaS sin ?« vpraSa sluga, r.a pol radovedno, na pol jezno.
»Pavel Šarlija mu je ime«, reče stari, »in jas sem njegov oče.«
Drugi sluge in hlapci se zbero in gledajo prezirljivo na ubožca, ki je stal pred njimi v obnošeni obleki. Nekateri so se jeli smejati.	_
»Kmetijski zadrugi v Slovenjgradcu. , Zastavo v belo-modro-rudeči barvi, katera j je v jutro, dne 18 avgusta 1904 raz streho hiše »Kmetijske zadruge* v Slovenjgradcu i plapolala, je vsled ukaza slovenjgraškega prodstojništva dopoldne taistega dne uslužbenec občine odvzel in v občinsko pisarno oddal. Prizivu, katerega je kmetijska zadruga takoj proti odredbi mesmega zastopa pri e. kr. okrajnem glavarstvu pismeno vložila, ugodim in ovržem odredbo mestnega občinskega urada v smislu § 90 občinskega reda za Štajersko. Ta odredba občinskega urada prekorači namreč delokrog župana in ni bilo občinsko predstojništvo v Slovenjgradci kom-petentno, tako odredbo izdati, ker je mesto Slovenjgradec sedež političnega okrajnega oblastva. Obenem se vrne zastava, katero je mestno občinsko predstojništvo zaplenilo. Nadalje sera primoran v smislu § 7 cesarske naredbe z dne 20 aprila 1854. d. z. 1. št. 96 razobeSenje belo-modro-rudeče barvne zastave na hiši kmetijske zadruge v Slovenjgradci prepovedati, ker zamore dati vsled sedajšnega nasprotnega narodnega mišlenja med prebivalci Slovenjgradca razobešanje slovensko-narodne zastave povod nemirom. Proti temu odloku je presto kmetijski zadrugi v teku štirinajst dnij, računsi od dneva, kateri sledi djstavi, vložiti priziv na c. kr. namestnistvo v Graci pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu. V slučaju, da bi se priziv vložil, se vendar mora od tukaj oddana prepoved v interesu splošnega mira in reda takoj vpo-Stevati. — C. kr. okrajni glavar.«
Čudno se nam zdi, da on prepove raz-obeSanje slovenske zastave, ko mu je vendar znano, da je cel okraj slovenski, da Šteje kmetijska zadruga 350 članov torej solastnikov »Nerednega doma« v Slovenjgradcu, da Šteje mesto Slovenjgradec 1.100 prebivalcev, od teh se je pri zadnjem ljudskem Štetju priznalo 400 Slovencev. — Še bolj čudno se nam pa zdi, da ne prepove razobešenja frankfurtarce ravno pred »Narodn. domom«. Ali je za Nemce druga mera, kakor za Slovence?!
V Podgorja pri Slovenjgradcu se
je obhajal letos cesarjev rojstni dan prav slovesno. Na predvečer je gorel na Klančni-kovem hribu kres v črkah F. J. I. Pri tej priliki se je streljalo in spuščale so se rakete. Ljudi je privabilo prav veliko na hrib. Drugi dan je koj po 4 uri zjutraj budila godba po vasi ljudi s primernimi koračnicami, vmes pa so se oglašali topiči. Ob pol 9. uri je bila slovesna peta sv. maša, katere se je udele-ležila Šolska mladina, občinski zastop, krajni šolski svet in veliko število občanov. Po sv. maši je svirala godba pri cerkvi cesarsko himno. Nat so se podali udeleženci s Šolsko mladino na vrt gostilne g. Rogina, kamor jih je spremljala godba.
Tu se je pričela veselica. 24 otrok je govorilo iz cesarjevega življenja. Za to izvrstno in občudovanja vredno prednašanje gre iskrena hvala gospodu nadučitelju. Slavnostni govor pa je v krasnih besedah razvijal abiturijent gosp. Konrad Šmid. V marsikaterem očesu so igrale solze veselja in ljudstvo je bilo jako ginjeno. Med odmori pa nas je kratkočasila godba. Po dovršenih govorih se je pogostila šolska mladina, potem pa se je pričel slavnostni banket. Po končanem obedu je g. župan v lepih besedah napil na pre3vitlega cesarja s trikratnim »živijo«. Od mnegobrojnih udeležencev je odmeval navdušeni trikratni »živijo« naSemu milemu vladarju.
Ko je bil slavnostni del pri kraju, ogla sili so se pevci, godba, igre in rabave ni manjkalo. Ko nas je zvečer piS pregnal iz vrta v notranje prostore, se je račelo res veselo življenje. Med veselico je župan predstavil podčastnika g. Vinko Ocvirk, kateri je Se služil pod slavnim vojskovodjem Radec-kyjem. Ljudje so ga burno pozdravljali z »živijo«-klici. Da je ta slavnost tako imenitno izpadla, gre v prvi vrsti zahvala slav-
nostnemu odboru in slav. občin, zastopu ter tistim, ki so precejšne svote podarili za to slavnost. Bog povrni obilo! Tistim, ki bi bili v prvi vrsti dolžni udeležiti se slavnosti in so brez opravičenja izostali, pa kličemo: Vzdramite se!
Sv. Lovrenc nad Prižinom. (Političen shod.) Gospod r.rednik, ker 80 zadnji čas razni listi vedeli toliko povedati in pisati o naši občini ter novem občinskem odboru, da ste tudi Vi kot resnicoljuben mož morali popravljati grde laži teh nemSkutarskih listov, zato Vam poročam danes nekoliko vrstic, da boste imeli mirno vest ter popolno prepričanje, da je bilo prav, ko ste poročali, da zadnja naSa občinska volitev ni zmaga od strani nemskutarjev, temveč zavednih poštenih slovenskih mož. Evo dokaz. Zadnjo nedeljo zjutraj so lepaki naznanili, da nas popoludne ob dveh obišče v GajSekovi gostilni demokraški kandidat za deželni zbor. Malo pred dvemi je bilo zbranih na zboro-valiSču že precej zavednih teharskih mož in raladeničev, pred hiSo pa nekaj demokratov. Ob dveh bi bili mi lahko začeli zborovati, a sklenili smo čakati sklicatelje zborovanja. Kmalu po dveh prikoraka novoizvoljeni gosp. župan lovrenski z množico vrlih svojih mož in miadeničev, tako, da se je soba napolnila. Sedaj otvori na željo pričujočih domači gosp. kaplan zborovanje. Predsedstvo je bilo izvoljeno ednoglasno — eden ni hotel nič reči —. Predsednik je bil načelnik teharskega katol. političnega društva Martin Vizjak, namestnik vrli g. župan lovrenski J. Ocvirk, zapisnikar pa gosp. nadučitelj lovrenske Sole Jezovšek. Besedo dobi gospod kaplan. Komaj začne govoriti, že zaSumi po sobi: že gredo. Govornik se ne zmeni za to ter nadaljuje svoj skoraj eno uro trajajoči govor, kojega so navzoči mnogokrat prekinili z burnimi živijo klici. G. kaplan Janez Cemažar so nam prav po domače razložili važnost vsake volitve in dokazali, kako silno napačno da ravna, kdor ne gre volit misleč, brez mene bodo že opravili. Poučili so nas, kak » da se vrSi tajna volitev, koje do sedaj Se nismo poznali. Ko so nam z mnogimi res smešnimi izgledi dokazali, da moramo pošiljati slovenske svoje otroke, če jih res ljubimo, ne v nemške Sole, kjer pozabijo še slovensko, nemškega se pa ne naučijo, temveč v slovenske šole, kjer materinega jezika ne pozabijo, pa se tudi nemškega naučijo. Rekli smo vsi pričujoči pravi Slovenci, da ne maramo in ne potrebujemo nobenega Nemca, da bi z nami volil, a da zaničujemo in preziramo vsakega, ki radi par vinarjev zataji svoj rod in njegovo korist. Resnici na ljubo moramo priznati, da so demokrati bodisi Storski, bodisi trboveljski mirno in dostojno poslušali. Sedaj da gospod predsednik besedo demokraSkemu kandidatu. Razvil jo svoj program, kojega so navzoči večkrat prekinili z »ne« in raznimi vprašanji tako, da jih je moral predsednik večkrat miriti. Govornik je rekel, da je namen četrte skupine t. j. sedajne volitve, da bi tudi delavci dobili v deželnem zboru svoje zastopnike. Ko se je izrazil, da \<i za podržavljenje ljudskih sol, popraSali so poslušalci prav umestno, kdo pa bo državi dal denar ali ne tudi kmetje z izjemo, da bi potem ne imeli prav nobene pravice pri šoli. Vprašanje, kaj bi on storil, ko bi kot poslanec dobil prošnjo za poidnevni pouk od krajnega Šolskega sveta iz kakih gorskih krajev, kjer so sami kmetovalci; čujte, to vprašanje je reSil tako- le: Ustanovila naj bi se še ena šola, v kateri naj bi bil celodnevni pouk za tiste, ki se hočejo bolj ižvežbati, a drugi naj hodijo v poldnevno Solo. Ca povem, da je tu nastal velik šum, se pač no bodete čudili. Neko namigavanje, da naj bode duhoven v cerkvi, moral je vsled hrupa hitro opustiti, ko so ga gospod kaplan opomnili, da je Jezus rekel: »Pojdite po vsem svetu ...« tedaj tudi tu sem med demokrate. Predsednik mu je za govor določeni čas Se nekoliko podaljšal. Na našo prošnjo, da bi nam kaj povedal o našem deželnozborskem kandidatu Frd. Rošu, vedel
¡e le malo povedati. Predsednik je malo pred pol peto uro zaključil zborovanje. Ko so Teharčani z vrlimi Lovrenčani po zborovanju ostali Se malo časa na zfeorovališču, tedaj so ■pritianoli temu dnevu nepcgubno pečat vrli možje levrenske občine s tem, da so skoraj brez iz eme vsi pristopili h katol. političnemu društvu na Teharjih z letnim donesknm eno krone.
Razne stvari.
Iz donačib S4raj®r„
Mladeniški shod v Zagorju, Dne 28. avg. se vrši mladeniški shod za kozjanski okraj v Zag rju. Predpoldan se udeležijo mladeniči sv, opravila v Zagorju, ki se začne ob 10. uri, i otem pa odkorakajo skupno na L e s i č n o, kjer se bo vršil mladeniški shod Mladeniči kozjanskega okraja, na dan in pokažite, da je pri vas doma aatoliško-narodna zavednost. Skrbite, da bo pri vas shcd veličasten, kakor so bili vsi dosedajni mladeniški shodi na Slov. Štajerskem,
Mladeniški shod na Brinjevi gori. MncgozaCeljeni dan za mladeniče konjiškega oVr«: - se bliža. Dne 8. sept. bo na Brinjevi gori mladeniški shod. Ob 10. bo cerkveno opravilo in potem koj zborovanje za mladeniče. Govorniki so že naznanjeni. Na noge, mladeniči konjiškega okraja!
Mladeniški shod v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 18. septem. 1904 bode mladeniški shod v Slov. Bistrici za okraj Slov Bistrica. Ob 10 bode pri sv. Jožefu cerkveno opravilo samo za mladeniče, po cerkveni slovesnosti se koraka v mesto, kjer se takoj vrši veliko zborovanje mladeničev! Mladeniči na nege! Udeležba mora biti sijajna in obilna! Na shodu naj ne manjka neben mladenič nažega okraja!
Polzelani in drugi Savinjčani pozor! Nekateri nasprotniki (nemškutarji in socijslni demokratje) obetajo, da pridejo na naš shod. Glejte torej, domači možje in mladeniči, da pridete v obilnem številu, da ne bo nasprotnikov več; to bi bila sramota! Shod se vrši v nedeljo, dne 28. avgusta pri g, C mpermanu na Polzeli in se začne točno ob 3. uri popoldne, torej ravno po večernicah. Še enkrat: pridite vsi in o pravem času!
S pošte. V višji plačijni razred je po-vzdignena poštna opraviteljica Elia H o f m a n v Slovenjgradcu in poštni opravitelj Mihael Straussv Rogatcu S službami sta menjala poštna opravit?, lja Anton B o c v Ptuju in Fr. Rumpf v Zidanemmostu. Prestavljen je poštni opravitelj Ivan Kristoferič iz Pragerskega v Maribor in poštna opraviteljica Karolina Sivka iz Feldbaha na Pragersko.
Grozen umor v Mariboru. V ponedeljek, dne 22. t. mes. zjutraj je našel nek kmet grede v mesto na poti, ki pelje ob Dravi od Stare drave proti Mariboru, mleko krvi in čop las, ne daleč od tam na strmem obrežju reke pa nago truplo in na bližnjem grmovju raztreseno žensko obleko. Policija, katero je obvestil, je prišla s sodnijsko komisijo na lica mesta in dognala, da je truplo ženske, ki je imelo na vratu, prsih in nogah rane. Obleka je bila razmetana po grmovju. Truplo je imelo oblečeno samo nogavice. Prepeljali so jo v mrtvašnico v Maribor, kjer so spoznali, da je umorjena 35 letna Antonija P o s e b, pristojna v Oplotr ico. Poizvedovanju policije in orožništva se je posrečilo dognati, da je umorjena pila v gostilni v Kamnici in šla zvečer domu. Zločinec ¡e najbrž zvabil
Poseb na ta samoten kraj ob Dravi ter jo tam umoril. Nato je dekle slekel, da bi je nihče ne spoznal ter vrgel truplo in obleko po strmem obrežju v Dravo. Usoda je hotela, da je vse obviselo na grmovju in skalah ter ni padlo v Dravo, katera bi bila vse odnesla ter na ta način zakrila zločmstvo. Ponesrečena ima na vratu globoko ramo, ki sega skozi cel vrat do hrbtišča. Trebuh ima 6 cm na dolgo razparan. — Morilca so prijeli včeraj zjutraj. Izdal se je na ta način, da je začel bežati, ko sta šla slučajno dva orožnika proti njemu. Imenuje se Anton Majcen iz Podvinc pri Ptuju. S svojo ženo, od katera živi ločen, ima dva otroka. Kaznovan je že : bil zaradi tepeža m ga je sodnija baje zopet | zasledovala zaradi nekega prestopka. Dozdaj ' ni hotel priznati umora, izgovprial se je, da sta dva druga to storila. Laganje mu pa bržkone ne bo veliko pomagalo, ker so nsšli s njegovo nedeljsko obleko krvavo, na rokavu j izprano, na kolenu je pa velik kos izrezal. ; Skušal je cdpraviti sledove krvi. Z umorjeno ! je imel ljubimsko razmerje
Pozor kmetovalci! C in kr. vojaško ! oskrbovslišče v Mariboru namerava kupiti | od 1. sept. 1904 pa do konca f bruarja 1905 I samo od kmetov 1000 q pšenice, 1600 q rži | in 3000 q ovsa. Dotični kupni razglasi so na : vpogled pri vsakem občinskem uradu, na-tanki pogoji se izvejo pri c. in kr. vojaškem i oskrbovališču Eisenstrasse 16, med uradnimi i urami od 8. do 12. ure dopoldce. Kupovala se bu tudi množina pod 100 q
Cesar je pomilostil povodom svojega 74 rojstnega dne 88 kaznjencev. Od teh je j pomiloščenih v moški kaznilnici v Maribora 7, v ženski v Begunjah 6.
Orehovski Bratschko — kandidat? I Takczvana »Štajerčeva« strsnka n nekateri | Nemci (pravzaprav posilinemei) ptujskega ] okraja so postavili za kandidata v IV. sku-j pini Bračkota ali Bratschkota kakor piše i »Štajerc«. Zadnji »Štajerc« ga že priporoča.
Vendar se je že tudi med »Štajercijanci« : začelo jasniti ter pravijo, zakaj nsj vedno hodimo v ogbnj za tega Bračkota, kojega i slava ?e v lastnem okraju hira. Ti nezado-i voijneži hočejo voliti jajčjsga »handlarja« Supanoa v Pristovi.
Iz Ptuja. Navada, da bi kmetski sinovi ; pohajali v gospodarske šole, je pri nas S.o-| vencih vse premalo razširjena. In vendar je i baš bodečim «ospodarjem, kmetskim sinovom I krvavo potrebna. Gospodarske razmere so se j tako spremenile, da je neizmerno težko dobro \ kmetovati, da ni mogoče niti vstrajati, tem manj napredovati, ako ni pridnih rok in vsega potrebnega znanja v glavi. Tu bi morali sta-riši tudi denarne žrtve za svoje sinove iz dajati, kateri so namenjeni za naslednike na domačiji. Ker pa tega stariši ne morejo sami storiti, pa naj se vsaj pravočasno pobrigajo za denarne podpore tam, kjer je mogoče te dobiti. Posojilnica v Ptuju podeli tudi za bodoče leto nekaj takib podpor. Sinovi in stariši naj ne zamude se pravočasno odločiti za kmetijsko šolo in prositi za podporo pri posojilnici. Dokler ne bo imela vsaka vas nekaj izšolanih kmetov, ne bo opaziti napredka med gospodarji. Brez tega pa gremo rakovo pot, propade kmet!
Morilec svoje žene. V soboto, dne 20. t. m. zjutraj je našel čuvaj Lah na tiru blizu Domove povoženo žensko truplo. Dognalo se je, da je mrtva 81 letna posestnica Cecilija Šegula (po domače Kralj) iz Domove. V nedeljo je bila žena pokopana. Ker je pa šla med ljudstvom govorica, da je ženo mož umoril, je prišel v nedeljo zvečer k njemu orožnik ter mu rekel, da ga mora v imenu postave aretirati, ker je umoril svojo ženo ter jo bos zanesel na tir. „Ja, saj sem bil bos", je odgovoril morilec prestrašen. Priznal je potem, da mu je pomagal pri umoru krojač Mark. Oba sta dala ženi v petek večer, ko je že spala, zanjko za vrat, jo vlekla v drugo sobo, tam ji porinila glavo v škaf vode, nato jo je njegov tovariš vdaril trikrat s se-
kiro po glavi. Potem sta si skuhala svinjskega mesa in pila žganje. Po polnoči sta nesla truplo na pol ure oddaljeni tir, Orožništvo je zaprlo tudi žensko, ki je drugi dan brisala krvava tla.
Sv. Jurij ob Šiavnici. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« ie bilo Citati, da je 16 t. m. v Gradcu umrla B8rta Girič, žena tukajšnjega organista, kar pa ni povsem res, ampak glasiti bi se moralo »prejšnjega tukajšnjega organista«. Toliko resnici na ljubo. — Valentin Kocbek, organist.
Iz Ljutomera se nam poroča, da je tudi do ogrske meje priromai narodni kolek in da ga prodaja v Ljutomeru edino le narodni trgovec g. Alojzij Vršič, ki ima v zalogi tudi vse druge Ciril in Metodove reči! Segnite L-'utomerčani pridno po narodnem koleku!!!
Čadramlje. Dae 12. avg ob 3. uri je ena ploha prišla od Konjic, druga je priplavala od Poljčan. Pri nas sta se oba oddelka srečala. Na sicer ne obsežnem torišči zbli-žanja sta pa vsipala neusmiljeno točo. Ta je vzela hajdino, oklestiia sadonosnike, za dobro polovico skrčila trgatev.
Število volicev. V artički občini je volilcev za četrt > skupino 309, Teharje 421, Sv. Lovrenc nad Prožiaom 171. Prosimo nadaljnih poročil!
Nevarna bolezen čebel. C. kr. namest-ništvo priobčuje sledeči razglas: »V sosednih kronovinah, posebno na Nižje Avstrijskem in Kranjskem, je na mnogih krajih pri čebeleh nastopila gniloba, katera vsled svoje velike nalezljivosti in opustošenja v panju lahko uniči cele čebelnjake. Gniloba obstoji v tem, da mladi čebelni črvički hitro umro, svojo lepo b«rvo izgube, se sgrbančijo, ter postanejo temni in rumenkasti, slednjič se razkroje in spremene v rjavkasto-sivo, smrdljivo in vlečečo tvarino. Tudi pokriti zalegi ne prizanese bolezen. Pokrovčki so vdani namesto vzbočeni in imajo večkrat neenake luknjice. Ako je že v panju veliko gnilo satovje, ni nobene druge pomoči, kakor se-žgati cel panj. Vsakega čebelarja pozi vi jemo v njegovo lastno, kakor tudi skupno korist čebelarstva, naj svoje ljudstvo strogo opazuje in, ako dobi bolno zalego, naj se obrne za svet in pomoč do kakega izurjenega in izkušenega čebelarja ali pa do čebelarskega društva.«
Nesreče. Na Bregu pri Ptuju so našli mrtvega Ivana Omulec od Sv. Trojice.
Sodi se, da je pade'v z voza ter se ubij. — V premogovniku v Šk al a h je ubilo dne 10. t. m. premogokopa Ferd Skornšek. Ponesrečeni je star 36 let. — Blizu postaje B r e žice so našli dne 17. t mes. zjutraj kovača Franca Hlastan iz Senove težko poškodovanega. Ko so ga pripeljali v brežiško bolnišnico, je umrl. Bržkone je padel z vlaka.
Hmelj ska letina v Savinski dolini letos dobro kaže m cene hmelju so prav visoke. Cena za kilogram je že nad 4 krone in se utegne še zvišati.
Iz Zdol pri Brežicah. Dva politična shoda smo imeli že v naši Pieterski občini, o katerih pa »Slovenski Gospodar« dozdaj' še besedice ni omenil Pretečcno leto 1903 je zborovalo društvo »Sava« v Zgornji Poli hanci v gostilni naš ga župana gosp. Pajdaša; a letos 7. avgusta na Zdolah v gostilni g Š iba ta. Na obeh shodih je bil navzoč naš deželni in državni poslanec g. J. Žičkar, kateri je naše ljudstvo temeljito podučil o razmerah, katere vladajo v štajerskem deželnem in dunajskem državnem zboru. Tu *mo še le spoznali, kakšne krivice moramo Slovenci sploh in posebej še mi kmeti trpeti, ker se nam kratijo naše politične in narodne pravica. Samo ob sebi je umevno, da nam je gospod poslanec ob zadnjem zborovanju 7. avgusta obširneje razlagal novo postavo zastran volitve v deželni zbor, ki se bo vršila dne 20. septembra t. 1. Tu smo spoznali veliko važnost te volitve ter obljubili
25 avgusta .h>y±
SLOVEMIKI &03PODAJŽ.
Strni §.
gospodu poslancu, da vsi pridemo na volišče. ; Rodoljubi naj bi take shode priredili prihodnje nedelje pred vo iivijo v vsaki župniji, da če mogoče v vsaki večji vasi, ter vnemali naSe ljudstvo, da se due 20. septembra vsakdo vdeleži volitve, ki je poklican k temu. Rodoljubi naj te dni, ko bodo volitveni zapisniki razpoloženi v občinski pisarni, pridno pregledujejo. ali ni morda kdo izmed naših izpuščen ali kak nasprotnik po krivem vpisan. Te volitve bodo pokazale, katera občina je najbolje prebujena ali pa — zaspana. Na imenovanih dveh shodih »Save« so nastopili še drugi govorniki, ki so svojega poslanca povpraševali o tej ali oni važni gospodarski zadevi.
Iz Dola pri Hrastnika. V ponedeljek, -dne 1. avg. je bil tukaj semenj. Žtvine je \ bilo precej, toda kupčija slaba, ker je cena ' živini nenadoma nizko padla. — Istega po- ■ poldne je bilo bolj otožno vreme. Treskalo je j in tudi dež je šel nekoliko. Treščilo je tukaj : v kozolec vdove Ane Drnovšek po domače j Jurjevko. Pogorel je do tal Siode j) mnogo, j kajti vsi pridelki, ki so bili spravljeni, so vničeni. Reva ni bila zavarovana. — Dne 6. t m. zvečer okrog enajste ure se je čulo z zvonika podružnice sv. Jurija biti plat zvona Gorelo je v okolici. Pogorelec je Matevž Hnbšek, bivši posestnik, a sedaj rudokop na Vestfalskem. Zgorel je živinski in svinjski hlev. Ljudje, ki so prihiteli na lice nesreč^, so delali, kar se je dalo, da se ni ogenj razširil na bližnja poslopja. Gospodarsko poslopje je na samem. Posestvo je oskrboval stari bivSi gospodar Mihael HribSek ter redil eno kravo, enega volička, 10 svinj, 3 koze in 7 ovac, kar pa mu je sedaj vse zgorelo, ker nihče ni ognja pravočasno zapazil. Na kak način je ogenj nastal, ni znano. Škode je veliko, posebno ker niso bila gospodarska poslopja zavarovana.
Vaje tretjega vojnega zbora. Ta zbor ima sedaj vojaške vaje v »ledačih okrajih: Brigadne vaje imata: 11. in 12. pehotna brigada od 10 do 22. avgusta pri Koflahu in Šmchorju; 55. in 56. pehotna brigada od 19. do 28. avgusta na planjavi okolo Kcmna. Vaje pehotnih divizij: 6 pehotna divizija od 29. avgusta do 8. septembra pri Beljaku, Feldkirchsn, Moosburgu; 28. pehotna divizija od 20. avgusta do 10. septembra na planoti okolo Komna, potem Zagradu, Korminu, Vrh-polje, Gorica; svobodne vaje bo imela: 6.peh. divizija z 22. divizijo deželne brambe dne 9. in 10. septembra pri Celovcu.
Cerkven« stv&ri.
Duhovne vaje se vrše ta teden v Mariboru. Vodi jih jez. o. Ernest Grossheimann. Udeležencev je 99
Spremembe pri lazaristih. C. gosp Alojzij Pogorelec pride iz Celja v Maribor, č. g. Vinko Krivec iz Maribora v Celje.
25 letnico mašništva j* obhajal č. g.
M Čsrnko, župnik v Sevnici. Še mnogo let;!
Dvestoletnica obstanka romarske cerkve v Rušah se bo letos obhajala prav slovesno ruško soboto in nedeljo, t. j. 10. in 11. septembra. V osmini se bo romarjem vedno lahko v cerkvi postreglo. Natančneji spored naznadimo prihodnjič.
Sv. Peter pri Mariboru. V zavodu tukajšnjih Sol ki h sester se je vršila dne 11. avgusta ob 4 uri popoldne jubilejna slavnost v čast brezmadežnega spočetja Device Marije. Prav spretno so gojenke v patih živih podobah predstavljale glavne misli Marijinega slavospeva »Zdrava morska zvezda«, vmes je pa mešan zbor pel razne pesmice po Hallerju in L Spyllerju. Prav ganljiva je bila tudi otroška igra »Marijini otroci« v petih dejanjih, ki je izrekla za podlago resnično dogodbo, katera se je vrSila v 14. stoletju na obalih Jadranskega morja. Sicer
skromna slovesnost je pedala navzočim veliko duSevrega užitka in kaj prijetno se je slišala lepa slovenščina iz nedolžnih otroških vrst. — Od 3 do 8. septembra se bo vršila cerkvena jubilejska slovesnost v tukajšnji romarski cerkvi Matere božje na Gori. Pc-božnost bedo vodili očetje lazaristi. Vse dni bodo prihajale procesije od raznih strani.
Velika romarska pobožnost se vrši od 3. do 8. septembra t. 1. v prenovljeni romarski cerkvi Matere Božje na Goii pri sv. Petru niže Maribora. Vodili jo bodo čč. gg. lazaristi iz Celja. Vssk dan bede več pridig, ki se bodo vrstile tako, da se jih lahko vdeležijo tudi romarji, ki vsako leto ravno ob tem času prihajajo iz najdaljših župnij Slovenskih goric in Dravskega polja. Vse procesije, ki bodo prišle v tem času na Goro in se napovedale podpi lanemu župniku, čeravno pridejo same brez duhovnika, se bodo slovesno sprejemale. Napovedane so: procesija iz Sv. Marjete, Sv. Ruperta in Sv. Barbare ter mladeniška zveza iz Jareuine. V;e častilce naše Matere Gorske vabi k tej romarski pobožnosti in prosi potrebnega cb-vestila Matej Štrakl, župnik pri Sv. Petru niže Maribora.
Umrl je dne 14 avgusta ob 4. uri popoldne č. g. Val. T a m S e. župnik na Prih ;vi pri Konjicah, v starosti 65 let. Narodil se je 1. 1839. pri Sv. Miklavžu pri Slov. Gradcu, v masnika je bil posvečen 1. 1872. Kapela-noval je na več težavnih župnijah, potem je bil župnik na Keblju na Pohorju, zadnjih 14 let pa na prijazni Prihovi. Njegov pogreb v torek, dne 16. t. mes. je bil prav veličasten Govoril mu je v slovo veleč. g. Fr. Hrastel, dekan konjiški. maSeval pa preč. g. Anten Hsjšek, kanonik m dekan bistriški in tudi vodil pogreb v spremstvu še 21 gg. duhovnih tovariSjv in skoraj neštete množice ljudstva.
Celje. Pouk na tukajšni orgljarski šoli se prične dne 15. sept. t. 1. kakor po navadi. V šesti tečaj se bo sprejelo samo 7 na novo oglašenih gojencev, a ostali pridejo na vrsto drugo leto.
Dekliški Marijin shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. To je bil dan, ki nam ga je dal Gospod, ki ga nam je izprosila Marija Brezmadežna! Tako se je glasila soglasna sodba vseh udeležnic trojiškega dekliškega Marijinega shoda. Da, zares, to je bil nad vse veličasten zbor deklet. Še nam je v živem spominu nepozabni lanski mladeniški shod, ki je zbral vse mladeniče celih Slov. goric. Letošnji dekliški shod ne zaostaja za njim. Prihitelo je v nedeljo, dne 21. avg. gotovo 2000 slovenskih deklet v Jeruzalem Sloven. goric k Sv. Trojici, počastit Brezmadežno ob njenem jubileju, med njimi do 500 belo oblečenih deklet z venčki. Mogočno in ljubeznivo so doneli trojiški zvonovi v pozdrav prihajajočim dekliškim procesijam. Došle so od Sv. Lenarta s č. g. kaplanom Janžekovičem, od Sv. Eoperta s č. g. župnikom Pajtlerjem, od Sv. Jurija v Slov. gor. s č. g. župnikom Šijancem, od Marije Snežne s č. g. župnikom Lahom, od Sv. Benedikta s č. g. kapelanom Gomilšekom, od Negove s č. g. K Vitmajer-jem, od Sv. Antona s č. g. kapi. Škamlecem, le župnija Sv. Ana in Sv. Bolfenk sta naredila izjemo, od tam ni bilo procesij, pač pa je došlo posamezno nekaj deklic. Izven lenarške dekanije so prišle v procesijah de-dekleta od Sv. Petra pri Eadgoni in od Sv. Barbare pri Vurberku. Nekaj deklic je došlo od Kapele, Sv. Andraža, od Sv. Urbana in od Sv. Petra in Pavla v Ptuju. Ogrske Slovenke so bile v lepem številu zastopane iz Tišine in Cankove, od Sv. Jelene in Sv. Se-bastijana. Poleg duhovnikov so bili navzoči tudi trije bogoslovci. Ganljivo je bilo gledati prihajajoče belo-pisane procesije z dekliškimi križi in zastavami. Prisrčno lepo so jih sprejele trojiške dekliške družbe pri slavoloku s križem in zastavo. — Ob 10. uri je imel vlč. o. Nikolaj M e z n a r i č, gvardijan in župnik trojiški, slavnostno pridigo. Govoril je z mla-
deniško navdušenostjo o verski resnici Marije brezmadežnega spočetja in kako bi naj dekleta posnemale Brezmadežno v nje živi veri, v nedolžnem življenju in iskreni pobožnosti. Slovesno sv. mašo je daroval z azistenco č. o. Bernard Jamar, med sv. mašo se je udeležilo res častno število deklet skupnega sv. obhajila.	Konec sledi.
Slroštfenft porodila.
Bralno in pevsko društvo ,Maribor'
priredi dne 4 septembra t. 1. v »Narodnem domu« veselico, za katero se že sedaj pridno pripravlja. K;vr to društvo, katero obstoji deset let, po daljšem času zopet enkrat javno nastopi, je upati, da bede udeležba jako velika. Naj terej^iihčc ne zamudi, se veselice udeležiti, ker bo vspored jako zanimiv.
Št. Jurij ob juž. žel. Po prizadevanju nekaterih domačih fantov ustanovilo se je tukaj pivo tambrnaško društ.u z imenom »R foik«. Svoj prvi občni zbor skliče se na dan 4. septembra t 1 pn g. Aiojsiju Nendl. Vabi se vse naše naredue prijatelje, da nas obiščejo v največ em številu in da pristopijo kot izvršujoči aii podporni člani.
Sv. Jurij ob Sšavnici Na primiciji č. g. Jožefa K r a j n c a se je dne 17. avg. ?a marib rško dijaško kuhinjo nabrale 60 K. Posnemanja vredna darežljivost! Med darovalci pa moramo s posebno hvalo omeniti kmetico Alojzijo Slana iz Brezja, ki je sama dala deset kron. Čast ji in primerna zahvala, kakor tudi vsem onim, ki so k tej lepi vsoti kaj pripomogli! Bog plati!
Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni obhaja letos, dne 11. septembra desetletnico svojega borbe polnega obstanka. V trajni spomin na ta degodek ?n da se slovesmst tega dne poviša, je sklenil odbor, oskrbeti za društvo zastavo ¡n jo dati omenjenega dne blagosloviti. Ker pa društvu ne dostsja za to potrebnih pripomočkov, prosi podpisani odbor tudi vse zoane prijatelje in dobrotnike slov. nareda, da nam s kakim darom pripomorejo spraviti si zastavo, pod katero se bodo zbrali ob raznih prilikah zavedni Slovenci in Slovenke našega obmejnega kraja. Zahvaljuje se vam že naprej: Odbor »Kmetijskega bralnega društva« v Gornji Radgoni, dne 20 avg 1904 — Za odbor: Jos. Lončanč m. p. t. č. podpredsednik, Fr. Horvat m. p. t. č tajnik.
V Arjivasi je dobila prostovoljna požarna bramba ravnokar novo brizgalno, katera se bode dne 4 septembra t. 1. slovesno blagoslovila. Natančen dnevni r<-d se bo v kratkem naznanil. Bratska društva se že danes na to slavnost opozarjajo in vabijo k obilni \deltžbi. Zatorej na veselo svidenje dne 4. septembra v Arjivasi,'
Iz Gotovelj. Minji je zopet za Gotovlje veae« in velepomealjiv dan, Katerega hočem tukaj kolikor mogoče Kratko opisati. TukajSna prostovoljna požarna bramba si je v kratkem času svojega obstanka z lastno požrtvovalnostjo in t. udom, s pomočjo dobrotnikov, podporo deželnega odbora in pripomočjo domače hranilnice m posojilnice, nabavila najpotrebnejšo opravo in gasilno orodje. Naj-važaeja, nova, izvrstna brizgalna se je v nedeljo, dne 14 avgusta t. 1 blagoslovila. Na povabilo domače požarne brambe prihitela so bratska društva k tej Javnosti od blizu in daleč. K^rporativno so se vdeležile slavnosti požarne brambe iz Žalca, Sv. Petra v Sav. dolini, Kaple, Lalkove vasi, Ojstrške vasi, Gomilskega, Pake in Arjevasi. Zastopana je bila po odposlancih »Zveza slov. požarnih bramb« in požarna bramba Grajska vas. Pri sprejemu ob državni cesti je vd ležence srčno pozdravil načelnik domače požarne brambe g. Andr. Antlcga, ki je obenem tudi gotoveljski župan. Vrla gotoveljska dekleta so okinčala prsi slovenskim junakom z dišečimi Šopki. Med gromenjem topičev, pritrka-
vauiem zvonov in z godbo na čelu in pod poveljstvom podnačelniks žalske požarne brambe g. Franceta Voh, odkorakala je cela četa, broječa nad 200 mož v društveni opravi na slavnosten prostor sredi vasi pod lipo v Gotovlje, kjer je čakalo že na stotine občinstva od blizo in daleč. Po razvrstitvi požarnih bramb blagoslovil je domači gospod župnik Jak. Zupanič z venci in cvetlicami okrašeno novo brizgalno. Po blagoslovu pa je krasno in navdušeno govoril o namenu in pomenu požarnih bramb. Iz srca izrečene besede so našle odmev v srcih poslušalcev in navdušenja ter veselja je bilo rosno marsikatero oko. Za njim je Se ravno tako z vnemo govoril odposlanec »Zaveze« gosp. Ivan Kač in spominjal na slovesno zaobljubo, katero je oddala domača požarna bramba pri blagoslovljeni brizgalni v roke gospodu nnčelniku. Slednjič se je vsa slavnost razvila v splošno ljudsko veselico. Odmevali so poskočni, veseli glasovi godbe in milih pesmi. Srečolov in Šaljiva poŠta dala je zopet drugim zabavo. Tako je vse prehitro minil krasni dan sreče in veselja. Po kratkem bratskem sestanku nastopila je zopet ura ločitve. Ostali smo zopet sami in plapolajoče zastave spominjale so nas krasnih uric skupnega veselja. — Tone Gotoveljski.
Sv. Barbara v Halozah. »Odpri sreč, odpri rckč, otiraj bratovske solz6, sirotam olajšuj gorjč« (S. Gregorčič), to je geslo našega »Podpornega društva ljudske Sole«, katero je bilo stoprav začetkom tega leta ustanovljeno. Ta mladič med društvi je v nedeljo, dne 14. t. m. v prvič javno nastopil. Uprizorilo je šolsko veselico, kakorSne še ni bilo nikoli v tem kraju. Udeležba je bila res mnogobrojna. Poleg domačinov je bilo videti med gosti mnogo Ptujčanov, Marjetinčanov in Leskovčanov; prišli so tudi prijatelji Sole iz Polenšaka, Sv. Vida, Zavrča in celo iz daljnega Sv. Tomaža pri Ormožu. Da se je veselica tako izvrstno obnesla, se imamo zahvaliti v prvi vrsti visokorodni gospej baronici Adalberti Kiibeck, katera je blagovolila društvu pokloniti 135 prelepih dobitkov, in pa gospodična Blasova, ki je z veliko vnemo razpečavala s pomočjo svojega brata Emila karte ter nabirala dobitke in prispevke za tombolo. Hvala gre nadalje vsemu domačemu učiteljstvu, izmed katerega sta imela posebno mnogo truda s pripravljanjem za veselico gg. Šerona in Kotzmuth. Ne smemo Se pozabiti obrtnikov: Korenjak, Reicher, Zorko in Čeh, ki so tudi karte razprodajah, ter gospodičen: Toplak, Kccmut in Korenjak, ki so na dan veselice z gospodično Blasovo predajale fiopke, sladčice in konfeti. Društvo je imelo tudi lep gmoten uspeh, kajti veselica je vrgla lep znesek: čistih 300 kron. — S početkom novega Šolskega leta vstopi najnadarjenejši učenec tukajšnje Sole s pomočjo društva v gimnazijo, in prihodnjo zimo se otvori Solarska kuhinja. Znabiti se bode potem tudi domače kmetsko ljudstvo, izmed katerega Šteje sedaj društvo celih sest udov, bolj ugrelo za dobrodelno podjetje ter ne bode več besedičilo, da viničarski otroci niso podpore potrebni. Društvo se bode oziralo edino le na gmotno stanje dotičnih starišev. Očividno je tedaj, da lahko vsak s pristopom k društvu z dvema kronama svojemu bližnjemu in tudi sebi pomaga.
Ciril-Metodova slavnost v Laškem.
V nedeljo, dne 21. t. mes. je naše bralno društvo zopet priredilo za laške razmere pomembno slavnost. Zbralo je pod svojim okriljem vse sloje laškega prebivalstya. Veselo znamenje je posebno to, da so začele zahajati k slovenskim zabavam in slavnostim osebe in rodbine, ki so se dosedaj ogibale slovenske družbe iz strahu pred nemškim terorizmom. Bilo je prav veliko število trških rodbin. Da se je trlo kmečkega ljudstva obilno število, je umevno samo ob sebi. A prišli so tudi gostje iz Celja, Zidanega mosta, Hrastnika, Trbovelj, Loke itd. Vse te okolščine se morajo povdarjati tembolj, če se pomisli, kako
[ se je o birmi delalo na vse pretege in rabilo vse pripomočke, da bi se vzel trgu slovenski značaj. Znani so, pravimo, laški birmski dogodki celemu svetu, zakaj vse, kar se mora klanjati nemškutarskemu nasilstvu, je bilo v njegovi službi. Lagali so v vseh nemških listih, celo izven Avstrije, označili so Slovence, posebno naše mladeniče kot roparsko druhal, pred katero nisi varen življenja. To vse radi tega, ker so branili slovensko zastavo, sicer mirno, a pogumno. Ves sodnijski aparat je še sedaj na delu. Pa čudno! Vse dosedanje sodnijske obravnave so pokazale in razkrinkale trško nemčurstvo v pravi luči. Klaverno in sramotno so presedeli po ječah ravno tisti elementi, ki so nastopili kot tožitelji proti slovenskim mladeničem. Ves satanski načrt se je popolnoma ponesrečil. In to jih jezi, reže in peče, ta propad, ta sramota. Drugi vzrok je ta, da niso sedaj več tako napolnjene prodajalne in krčme. „Kaj bo", vzdihujejo že sedaj, „če se bo to nadaljevalo?" Ljudstvo začenja spoznavati volkove v ovčji obleki, začenja se zavedati gesla: svoji k svojim! V duhu že vidijo pred seboj svoj bankerot, svoj propad tisti trgovci, krčmarji in usnjarji, ki radi sprejemajo slovenski denar, a so nečuveno preganjali našo zastavo. Preganjali, pravimo. Sedaj so že izgubili svoj pogum. O priliki otvoritve delniškega vrta je nemoteno vihrala raz visoko stavbo slovenska trobojnica in zadnjič pri slavnosti pri prosti zabavi na vrtu jih tudi ni več bodla v oči slovenska zastava. A slavnost sama jih je morala neznosno vanemirjati, zakaj skoro vse, kar ni našega duha, se je odpeljalo na — izprehod! ? Kako pa smo se mi Slovenci razveseljevali? Kako smo slavili apostola Slovanov, sv. Cirila in Metoda? Bila je prijetna, pa tudi koristna slavnost. Po pozdravni pesmi, katero je domači pevski zbor, kakor vse druge točke, prednašal s točno izvežbanostjo, je društveni predsednik g. Bosina navedel pomembne in upravičene vzroke, zakaj mi Slovenci kakor Slovani sploh proslavljamo sv. Cirila in Metoda. Igri „Sv. Neža" in „Ne ydajmo se!" ste znani. V prvi igri je vsaka igralka požrtvovalno izvršila svojo nalogo. Z resnostjo se mora menjavati veselost. Igra „Ne vdajmo se!" je kratkočasnica v pravem pomenu besede. Igralci, posebno njihove „uniforme" so ohranile občinstvo vedno v najve-selejši zabavi. Sklepčna pesem „Ne vdajmo se!" je bil pravi mogočni akord, ki je vtisnil znak celi igri. Da bi se to tudi zgodilo zunaj v življenju, kar smo gledali na odru, potem bi marsikatera slovenska občina bila kmaiu rešena kakega nemškutarskega tajnika in marsikateri župan omahljivec bi postal krepak, jeklen značaj. Sklepčno se je gosp. Elsbacher kot predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda zahvalil za tako mnogoštevilen obisk in izrazil svoje veselje, da se prirejajo take vesele slavnosti. To je pravi način, da se budi ljudstvo, da se drami iz mlačnosti in vodi k narodni zavednosti. Rešilna pot za blagor naroda pa je in naj bo dejansko proslavijo sv. Cirila in Metoda. Tako se je vršila naša Ciril-Metodova slav.ttost.
Društvena naznanila.
Is Gornje Radgtme. Opozarjamo vsa narodna društva v okolici na sl Rvnost desetletnice in blagoslovljenja zastave, ki se bo« vršila dne 11. septembra t. 1. Prosimo, da draga dru Stva ta dan ne prirejajo svojih slavnosti, ampak se poli toštevilno udeležijo desetletnice v Gornji Radgoni ter to kmalu naznanijo odboru, zlasti ako nameravajo priti z zastavami. Odbor.
Is Laporja. Laporski fantje in dekleta vabijo najpriarčneje na veselic o, katero prirede v nedelo, dne 28. t v a, s petjem, godideklamacijami, šaljivo pošto, bojem s konfatjjem itd. ter z gled. predstavama: „Dr. Vsezn al in njegov sli Iga fitipko Tiček" in „Vaški skopni". Veselica se vrši pri vsakem vremenu: pri lepem v Ašičevem gozdu, pri slabem na travniku v pokriti utici. Vstopnina; 30 vin. K obilni udeležbi vabi tdjudno odbor.
Podčetrtek. Dne 4. sept. t. 1. vrši se v našem t) 'gu v gostilni g. M. Juga ob pol 6. uri zvečer velika veselica s petjem, t«mburanjem in gledališko igro: „Pravica se je izkivzala". Bližnji in daljni gostje srčno povabljeni.
Bralno društvo pri Sv. Andražu v Sloven. gor. priredi v nedeljo, dne 28. t. mes. po večernicah na vrtu g. Rola veselico s petjem in gledališko igro „Dva gospoda pa jeden sluga1", ter s tem uljudno vabi vse sosede in prijatelje društva. — Odbor.
Bralno druStvo v Pižecah priredi v nedeljo, dne 28. avgusta t. 1. gledališko predstavo „Lurška pastarica", igra v 5 dejanjih. Po tej igri sledi druga predstava: „Pravica se je izkazala". Šaljiva igra v dveh dejanjih. Med 1. in 2. igro petje. Začetek točno ob 4. uri. Drage sosede in domače župljane vabi prijazno k obilni udeležbi odbor.
Kmet. bralno društvo v Krčevini pri Ptuja priredi dne 28. avgusta t. 1. v gostilni g. I. Vrabl v Orešji popoldne ob 4. uri svoj redni letni občni zbor kakor sledi: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, 3. volitev novega odbora. Po občnem zboru sledi prosta zabava s petjem, tambtiranjem in gledališko predstavo. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno oubor.
Za družbo sv. Cirila In Metoda so od
16. julija do 15. avg. 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Podružnica za Slov. Gradec in okolico 48 K 66 vin., (med temi dar g. I. Lenarta v Šmartinu), ženska podružnica v Celju 300 K; društva: Kmet. bralno društvo v Bočni 4 K, g. I. Jebačin prispevek od prodaje Ciril-Metodove kave 200 K, Janko časi v Špitaliču zbirko 2 K 60 v, Vaso Petričič prispevek od Ciril-Metodovbga, mila 17 K, topličarji darovali na dan skupščine v Žalcu in sicer: g. Hočevar 4 K, Bayr 2 K, Simonovič 2 K, Praunseis 2 K, gdč. Katica Sterk 1 K, gg. Pfeifer 10 K, J. N. Besman 10 K, Schmitt 5 K. Rotner 5 K, Zamuda 5 K, Podboj 4 K. Petek 3 K, župan Sitar 3 K, dr. Weibl 3 K, Sterk 2 K, dr. Kopriva 2 K, Lenassi 2 K, Sitar 2 K, Natlačen 2 K, Matko 2 K, skupaj 71 K, gospica Ljudmila Roblek iz Litije skupilo pri glavni skupščini prodanih društvenih znakov 234 E, Fran Zacherl v Ljutomeru zbirko 5 K, Anton Kociper v Št. Lovrencu 76 v, vodstvo šole na Muti 21 K 90 v.
Listnica upra«niit»a. Laško. Smo že dobili prej opis. Oprostit«! Pozdravi — Polzela. Dopis predolg! Za „Naš Dom" došel prepozno. Rodoljubne pozdrave! — Sv. Trojica v SI. gor. Take reči se naznanjajo med inserati. — C a dram. Ni mogoče, ker imamo drugega rokopisa preveč. Sicer pa smo že primicijo svoječasno naznanili. — 0berw6lz. Poročilo naj bo bolj natanko. — Mnogim dopisnikom. Nismo mogli priobčiti, ker smo preplavljeni z rokopisi! — Kostanjevec: Ne moremo priobčiti.
—	8 v. Jurij ob ju ž, žel.: Brez,pcdpisa, v koš.
—	Mala Nedelja in Jarenina: Zal, prepozno!
Slovenci 1 Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"
Loterijske itovilk«
Trst 20. avgusta: 82, 66, 13, 55, 39. Line 20. avgusta: 74, 70, 37, 67, 88.

Zahtevajte
pristal KatbreiOTjttfo
Kneippovo sladno kevo
jMB— V lATtjtk I
•upnika Kaeippa in ■ Km>Wcimer ter t* akrbao bogfo«}*« «Mk MtMiJ nadalk
J
04.ll/k
Z
Na leto se razproda nad 10.000 kom.
dravo in lepo živino imeti, A je bogastvo!	—
Vse to doseže hranilni prašek za živino! "TRg
Ta hraailni živinski prašek priporočajo mnogi živinozdrav-niki, a rab\jo ga mnogi dobri gospodarji za svojo živino. Posebno se priporoča: Prah za konle.
Ta čisti in pospeške prebavo, odstranjuje kašelj (keh), koliko, kakor tudi druge nečiste stvari iz nosa, tako' da bo-an korj kmalu zdravi, med tem
ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo čvrsti in čili za tek, a jaki in vstrajni za najtežjo vožnjo. — Prah za krave in govedo stori isto, da se rado redi, lažje prebavna, postane hitro debela, in da postane močna. Oso-bito 6e daje kravam, da dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. — Prah za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem boleznim svinj, pos«bno kadar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo debele in se pridno rede. — Prah za perutnino se primeša h hrani za kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debele in da pridno nesejo jajca. 446 20-9 Vsak gori navedenih prašekov stane: S škatlje 2 K, 6 škatelj 4 K, 12 ška-telj 7 K 20 v fr&nko. Manj kot 3 škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo
Mestna lekarna v Zagrebu,
markov trg št. IG©, zraven cerkve sv. Marka.
Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj si nemudoma naroči.
Vsak dan dojde veliko naročb iz vseh krajev, kar je najboljši dokaz o izvrstnosti teh živinskih praškov.
' ANTON K1FMAN s
največja štajerska zaloga ur iz najbolj- ^ ~ ših izdelovalnic.
Glavna prodajalna: $$
Gosposka ulica št. 5. ^
Filijalka:
Tegetthoffova ulica 27 %
>oooooooo«t
m
O ostalih urah in zlatnini naj se zahteva
cenik,
« katerega dopošljem brez-
Srebrna remonter ura gld. J5© plagn0i b posebno močnim m najboljšim 1	^ ^ ^ ^ ^ ^
kolesovjem gld. ft*50 4
oooooooooooo
Oznanilo.
Naznanja se, da se bode vršil
občni zbor „Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj
na Ljubnem"
dne 29. avgusta t. 1. ob 2. nri popol. v občinski pisarni na Ljubnem s tem vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanju v 1. 190d. — 2. Pregled računov za 1. 1908. — 8. Volitev računskih preglednikov. — 4. Razni nasveti.
Ljubno, due 20. avgusta 1904.	627 1—1
Za predsednika: J. Kopušar.
Vsaka beseda
sune 2 v.
Najmanj» objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka besed« stene a vin.
j Vsaka beseda [jj
stane 2 v.
J Vičkr. objava I po dogovora.


sei

Ti inserati se samo proti predp'aiilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništv» se mora znamka za odgovor pridejati.
Froda se. Stampllje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 426 61—10	Proste službe. Učenca, slovenščine in nemščine zmožnega, sprejme takoj trgovina z manu-fakturnim blagom Alojzij Gnivšek, trgovec a Mariboru, grajski trg 2. 501 6
Nova hl&a z grajzlarijo in lepim vrtom, 11 let davka prosta, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Radvanjska ulica št. i75, pošta Maribor. 581 8—2	Poštenega fanta, ki ima vesele za krojača, sprejme Jakob Caplo v Selnici ob Dravi. 600 3—2
	Mizarski učenec se takoj sprejme. Ant. Viher, mizarski mojster v Mariboru Koroške ulice št. 81. 605 3—2
Novozldana hiša z dvema sobama in dvema kuhinjama, klet, dve drvarnici, tri|8vinjski hlevi, vrt za zelenjavo in mala njiva, se po ceni proda. Gornje Pobreže št. 250 pri Mariboru. 612 2—1	
	Crevlar, samostojen in dobro izučen, se išče za eno občino, v koji je mnogo dela in nobenega izučeneg? črevljarja. Kje, pove upravništvo. 590 6—8
Posestvo se proda, obsegajoč 98'/, oralov, od katerih je 25 oralov njiv in travnikov, drugo gozd in pašnik z lesom obraščen, poslopje v dobrem stanu, blizu farne cerkve, cena po dogovoru. Jurij Potočnik v Razboru, pošta Slov. Gradec. 602 8—2	
	Služba spretnega organista in cerkovnika, samskega, se takoj odda v Žetalah. Cerkveno predstojništvo. 607 2—1
	Spretna kuharica v srednih letih išče službe; gre tudi v župnišče. M. K. poste restante, Radgona. 614 3—1
Prodaja trt. Naznanjam vsem vinogradnikom, da imam veliko zalogo cepljenih in divjih amerikanskih vkorenič-jenih trt i a sicer ceplenke: Mosler ali šipon. laški Risling, Sylvaner ali Jelenčič in Rafol ali Veltliaec zeleni in od divjakov Riparija portalis. Cena ceplenih trt: I. vrste: 100 komadov 20 K od vseh sort in II. vrste: 100 komadov 14 K; od divjih vkoreničjakov 100 komadov 2 K. Pri večjem naročanju primeren popust ali pa navržek divjih trt. Ponudbe do 15. septembra. Josef Setinšek, ekonom, Preseldol, pošta Rajhenburg, Štajersko. 601 8-2	
	Gospodinja, pridna, vajena vsakega dela. išče službe — gre tudi v župnišče. Naslov pove upravništvo lista. 613 3-1 Pridnega učenca sprejme takoj Alojzij Pinter, trgovec z mešanim blagom, v Slov. Bistrici. 610 8—1
	Krojaškega učenca sprejme takoj Simon Mayer, kiojač v Kam niči. 626 2—1
	Organist In oerkovnik samskega stanu in dobro izvežban se sprejme s 15. septembrom 1904. Oglasiti se je pri župnem uradu v Leskovcu pri Ptuju. 624 2—1
Gostilno z malo trgovino vzamem v najem. Ponudbe se prosijo na upravništvo Slov. Gospodarja, Maribor, pod številko 611 2-1	
	Jlazno.
■■wBw»iMaiia iiiaap t, ic^iiiu tiiv/UI,
se po ceni proda. Fraustaudnerstrasse 188 pri Mariboru.	619 2—1
Zgotovljene obleke, za dečke in moške, prodaja Jožef Vertnik, krojač in posestnik v Spodnji Novivasi, od sedaj naprej vsako nedelo in praznik po prav nizki coni v Totovi hiši na glavnem trgu v Slov. Bistrici.	618 8—1
Šafar želi službe, vešč gospodarskega opravila, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo. 620 1—1
Dvotečajni mlin, na močni vodi, novozidana hiša, hlevi, 4 orale zemlja z sadonosnikom, vrtom za zelenjavo, se radi rodb. razmer zelo po ceni proda. Vpraša s« v gostilni „pri Jelenu" v Št. Lovrencu nad Mariborom.	623 2—1
Hi&a z lepim vrtom in poljem se proda blizu sv. Jožefa pri Mariboru. Več se zve pri upravn. tega lista. 680 1—1
Lepo posestvop pol ure iz mesta, novozidana z opeko krita hiša, gospodarsko poslopje, lep sadonosnik, njiva in nekaj vinograda, se takoj proda za 2500 gld. Kdor želi tudi lahko zraven kupi les za posekat. Več pove Fr. Selinšek, Tržaška cesta 69. Maribor. 631 2—1
Pridni dijaki se sprejmejo na stanovanje. Farbergassff it. 8, vrata 9. 625 8—1
Dijake sprejme vdova na posebno sobo, Augasse št. 5, vrata 18, II. nadstropje. 628 4-1
2 dijaka se sprejmeta na stanovanje. Iger se jima tudi pri učenju pomaga. I. Weixl. nadučiteijeva soproga. Zofij ni trg št. 8, II. nadstr.	632 8—1
Priporočilo.
Gosp. Anton Sumrek, podobar in zlatar v Celju, ie tabemakelj župne cerkve prenaredil in tako ukusno prenovil, vratica tako mojstersko izrezbal po primeroma nizki ceni, da si ne morem kaj, da ne bi mladega mojstra, tihega in skromnega moža, vzlasti kot začetni?-a vsem p. n. cerkvenim pred-stojništvom najtopleje priporočal.
Cerkv. predstojništvo sv. Mihaela p. Šoštanju.
617 1—1
Iv. Govedič,
župnik.
S__
Mazgtas.
Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, vpisano društvo z neomejenim poroštvom, naznanja, da se bo vršil dne 10. septem. t. 1. ob 8. uri dopol. v društveni pi-sarni	občni zbor s sledečim vzporedom :
1. Poročilo o delovanju v 1.1903. — 2. Pregled, oziroma odobrenje letnih računov za 1. 1903 in razdelitev čistega dobička. — i. Sprememba društvenih pravil. — 4. Volitev ravnatejjstva. — g. Volitev nadzorstva. — 6. Razni nasveti.
Ljubno, dne 21. avgusta 1904.	629 1—1
Ign. Fludernik, ravnatelj.
as
Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
llarol
VVorsche
,,pi*i soliicu"
Maribor Herrengasse Nr. 10
„pri 8olncui6
Gosposka ulica št. 10 ^¡aribor
katera pripcroča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moške ali ženske obleke
v veli« in le i izberi, po izredno najnižji ceni. Sukno (stof) za celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50,
3 20, 4 50, 6.— in napi ej do najfinejše vrste, giadkj, črni, rižasti in m< dno barvani ksmgsrni, lodni in vsake
6	vrste suknenei?a blaga.
Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 140, 1.80, 2 30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnevtiSih mednih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —65, —80, —.90, 1.—,
1.20, 1 40 in naprej do najfinejše vr te. Velika zaloga perilnegs b!sgg, druka, dobrega platna, gradlna za postelie, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2 — naprej, izgot vljene rjuhe od g!d —.90 naprej, prti, servijeie, brisače, vsakovrstno opravo in mnrg > drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
CD
Posojilnica v Ptuju
oditi! za bodoče šolsko leto 1904/5, katero se začne dne 3. novem. t. 1. več JHHljpor ali štipendij.
Te podpore morejo dobiti le sinovi kmetskih starišev iz okraja ptujskega, kateri so se na posebno prošnjo v kmetijsko šolo na Grmu sprejeli, prevzamejo po dovršeni šoli doma gospodarstvo in se pismeno zavežejo, da se bodo s kmetijstvom, vrtnarstvom in sadjarstvom pečali.
Prošnje za te podpore je vložiti osebno pri p080jilnici V Ptuju.	621 -2-
V Ptnjn, dne 15 avg. 1904.
Ravn a tel j stvo.
ki je iz domačega vin» izločen (ekstrahiran: alkohol (mlad konjak4, in je od vseh zdravnikov priporočeao zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las. išijas, odrevenelosti, protinn (reumatizrou), glavobolu in zobobolp. Ena, steklenica l-20 gld. 7, navodilom vporabtj.
Stari konjak 5<? Prip°rofa posebno rekon-' rilescentaim, bolr.im n?, želodcu iu oslabelim na krvi Steklenica 150 gld — Pri naroMtri \ steklen, pošiljatev fr&nki.ra.
Sleisetll lit fle rti, posest, graščine fiolič pri Konji'ah, Sp. Staj. V nalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in y Mozirju __________pri Martinu Ž u s t e r. _ _526 52—45
ZAHVALA.
Potrtim sretm na britki izgubi nagega iskreno ljubljenega, dragega in nepozabnega soproga in očeta gospoda
Franca Julija Fridrich-a
bivšega tovarnarja in lastnika pvemogokopov v Liboji in Zabukovcih
izrekamo" tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, dalje častiti duhovščini, lastnikom zabukovških promogokopov gospodom Filipu Sonnenbergu in Ljudevitu Mašeku vitezu Rosna-dolskemu in sploh vsakemu posamičnemu za mnogobrojne od blizu in dale& ram došle dokaze najiskrenejšega sočutja, za darovane krasne vence in častilno spremstvo k zadnjemu počitku, našo globoko čutečo in najsrčnejšo zahvalo.	616 1 — 1
V Mirasanu, dne 16. avgusta 1904.
Globoko žalujoča rodbina.
**********m * ** **********
Karol Kociančič
fMM • ••• H MMI MMKi i
Anton Viher
mizarski mojster v Mariboru
Moroške iiMce št. 31 »« ie $
absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu	§
S
se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v
izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopj«, pohištva in uprave	w
za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samo-	Jfe stane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka
po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj1	w
Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal. ^
mmm®$m®m mm
	1	S parno silo obratovana
	i	JL
		
JO
I—<
kamnoseški mojster v Mariboru g
BC Schillerstrasse 25*
se priporoča v iivrževanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih kamnov in Btavbinskih del, podob in ornamentalno - kiparskih del,
kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračuni.
******* * * **********
za glinske izdelke
420 8-7~	v Raejn
priporoča svojo veliko zalogo vsega v njeno stroko spsdajo-čega blaga, kakor zidne opeke, izdelane z roko ali pa na strojih, \otle * idile opeke, opeke za oboke, lončenih revi za drenažo, na strojih izdelane strelne opeke.	patentirane zarezne opeke, *2M
ploif- za tlakanje. — Blago izvrstno, ker Je napravljeno iz najboljše, s stroji obdelane gline. O • Cene nizke!


Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 r -
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
l
Udjgauij is saloitiit k*t droStvo.	Odgovorni nrudoik - F»ri?9 l«tfe«v»'
»«■aiBjl 11*4 Ima kot prilogo „las 8>aaa"
Tisk tiskam« «v. C-dU,