Veter v Trstu tresel jadrnice, na Goriškem pa ruval drevesa Ob prijetju petih roparjev tržaška policija stopila na prste še ponarejevalcu ameriških dolarjev >/10 Primorski Nekoč je bila meja • • • Danjel Radetič Na Goriškem se spreminjajo zaposlitveni tokovi. Dolga leta so delavci iz Slovenije hlastali po zaposlitvi v Italiji, zdaj pa se dogaja ravno obratno. V zadnjih časih se je več italijanskih delavcev zaposlilo v Novi Gorici in okolici, kjer primanjkuje specializiranih zidarjev, tesarjev, polagalcev keramike, električarjev in mehanikov. Mladi Novogoričani se namreč ne odločajo več za obrtniške poklice in za tehnične šolske smeri, čeprav postaja v mestu vrtnic vse bolj jasno, da kopice gimnazijskih maturantov in diplomantov družboslovnih fakultet ni lahko zaposliti. K selitvi delovne sile z italijanske strani meje v Slovenijo prispevajo tudi plače, ki so se na obmejnem območju skoraj povsem izenačile. Zaradi tega se tudi številni slovenski državljani, ki so bili zaposleni v Italiji, vračajo v domovino. Zaposlitveno tržišče na Goriškem je tako vse bolj dinamično, pri čemer k ustvarjanju skupnega gospodarskega prostora prispevajo tudi podjetniki iz Slovenije, ki se odločijo, da bodo v Gorici odprli svoj bar, cvetličarno ali trgovino. S čezmejnim iskanjem zaposlitve in čim boljših pogojev za odprtje novih dejavnosti padajo stari ideološki predsodki. Po novem je lahko Italijan delavec, Slovenec pa delodajalec, ne da bi to v enem ali drugem vzbujalo občutka več oziroma manjvrednosti; ne nazadnje so pri delu poštenost, delavnost in strokovnost pomembnejše od narodne pripadnosti. dnevnik SOBOTA, 8. OKTOBRA 2011 Št. 238 (20.253) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € dolžniška kriza - Tudi bonitetna h iša Fitch znižala oceno za italijanski javni dolg Potrjeno finančno nazadovanje Italije Trdnost Berlusconijeve vlade pa se znova resno krha trst, gorica - Včeraj obisk^predstavnika slovenske vlade Minister Žekš v gosteh Razgovor v uredništvu Primorskega dnevnika - Udeležba na konferenci o prostovoljstvu in slovesnosti konzorcija Slovik TRST, GORICA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je bil včeraj na obisku v Trstu in Gorici, kjer se je med drugim mudil v uredništvu Primorskega dnevnika, v Gorici pa se je udeležil mednarodne konference o prostovoljstvu in slovesnosti ob pričetku študijskega leta Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Minister Žekš se je v razgovoru s člani uredništva našega dnevnika dotaknil številnih vprašanj v zvezi z nje- govim mandatom, od dvojezičnih tabel na Koroškem in krčenja prispevkov SKGZ in SSO pa do stikov med Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu in političnega položaja v Sloveniji. Na 3. in 16. strani RIM - Bonitetna agencija Fitch je včeraj znižala bonitetni oceni za španski in italijanski državni dolg. Italiji je oceno znižala za eno stopnjo, z AA- na A+, Španiji pa za dve stopnji, z AA+ na AA-. Obema je Fitch znižal obete v negativne. Fitch je znižanje ocene Italiji pojasnil z visokim javnim dolgom, počasno gospodarsko rastjo ter potrebo po tako politično kot tehnično zahtevni rešitvi za izboljšanje finančnega stanja države in povrnitve zaupanja vlagateljev. Medtem pa se trdnost Berlusco-nijeve vlade ponovno resno krha zaradi »upornikov« v Ljudstvu svobode. Na 5. strani Kanalska dolina zaklad za raziskovalce Na 2. strani IIly obžaluje tiho slovo od svojih volilcev Na 2. strani Začne se popis, tudi v slovenskem jeziku Na 6. strani Zamujajo prispevki za goriško Mediateko Na 15. strani V Gorici prostovoljci iz trinajstih držav Na 16. strani nobel za mir Priznanje borkam za pravice žensk OSLO - Odločitev norveškega odbora za Nobelove nagrade, da letos najprestižnejšo med njimi, Nobelovo nagrado za mir, prvič v zgodovini podeli trem ženskam, je v svetu naletela na pozitivne odzive. Nobelova nagrada za mir gre letos v roke liberijski predsednici Ellen Johnson Sirleaf, njeni rojakinji in vneti borki za mir Leymah Gbowee in Je-menki Tavakul Karman. Trojica si je nagrado prislužila "za svoj nenasilen boj za varnost žensk in za pravice žensk do polnega sodelovanja v prizadevanjih za gradnjo miru". Na 24. strani gorica - Slovenska skupnost Kongres se je začel, danes o primarnih volitvah GORICA - V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se je sinoči začel 16. pokrajinski kongres stranke Slovenske skupnosti za Goriško. Dogodka, ki ga letos zaznamuje predvsem razmišljanje o prihodnjih upravnih volitvah v Gorici, so se udeležili številni upravitelji, med katerimi so izstopali predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, deželna svetnika Igor Ga-brovec in Gaetano Valenti, goriški župan Ettore Romoli in števerjanska županja Franka Padovan. Kongres se bo nadaljeval danes, ko bodo med drugim odločali o kandidaturi na bližajočih se primarnih volitvah leve sredine. Na 16. strani 2 Sobota, 8. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / naborjet - Zanimiva okrogla miza v organizaciji Slorija in Planike Kanalska dolina in tromeja pravi zaklad za raziskovalce Dogodek privabil številno občinstvo, predstavnike akademskega in raziskovalnega sveta ter oblasti NABORJET - Raziskovanje Kanalske doline in širšega večjezičnega območja ob tromeji ter možnosti za nove raziskave na tem teritoriju so bile v ospredju mednarodne okrogle mize, ki sta jo v okviru Evropske noči raziskovalcev v četrtek priredila Slovenski raziskovalni inštitut in Slovensko kulturno središče Planika, ki deluje v Kanalski dolini. Pomemben dogodek je v Beneško palačo v Naborje-tu privabil številno občinstvo, med katerimi so bili predstavniki akademskega in raziskovalnega sveta, med predstavniki oblasti pa naj omenimo državnega sekretarja v Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Jesiha. V prvem delu srečanja, ki ga je vodil predsednik SKS Planika in podpredsednik Slorija Rudi Bartaloth, so bile predstavljene zadnje publikacije oziroma raziskave o Kanalski dolini. Tako je Luciano Lister iz Ovčje vasi predstavil izsledke svoje raziskovalne diplomske naloge o pogledih Kanal-čanov na vidno večjezičnost (večina se z njo strinja), za katero je prejel tudi nagrado tamkajšnje gorske skupnosti. Boljunčanka Mojca Mihalič je predstavila svojo knjigo »Val Canale territorio multiculturale - Il dibattito de-gli scrittori sloveni sulla valle e sul gruppo linguistico sloveno«, Štefka Vavti pa svojo publikacijo v nemškem jeziku, ki je sad raziskave o različnih identitetnih tipih. Govor je bil tudi o zgoščenkah ljudskih pesmi, za katere je poskrbel Manuel Figelj, nato pa so slovenski jezikoslovci - raziskovalci Matej Šekli, Vera Smole, Karmen Kenda Jež in Nataša Gliha Komac predstavili rezultate svojih raziskovalnih taborov v Kanalski dolini, ob koncu katerih sta izšla zbornik Ovčja vas in njena slovenska govorica ter publikacija Shranili smo jih v bančah o oblačilni kulturi na tem območju. Na tej podlagi so pripravili tudi neke vrste slovar oblačilnih izrazov, ki bi ga radi v bodoče še razširili in dopolnili s furlanščino (nemški, slovenski in narečni izrazi so že prisotni). Komače-va je nato predstavila še svojo knjigo Slovenščina med jeziki Kanalske doline. Napovedano je bilo tudi nagrajevanje diplomskih in podiplomskih nalog, a je Slorijeva strokovna komisija odločila, da letos ne podeli nobene nagrade. Med okroglo mizo o stanju in perspektivah raziskovanja v Kanalski dolini, med katero so spregovorili številni ugledni raziskovalci oziroma predstavniki lokalnih manjšinskih skupnosti, akademskega in šolskega sveta, pa tudi predstavnica lokalne akcijske skupine, pa so bili izpostavljeni glavni rezultati plodnega raziskovalnega dela v Kanalski dolini, pa tudi v širšem večjezičnem območju na tromeji, na dan pa je prišla tudi želja po še večjem sodelovanju med raznimi raziskovalnimi ustanovami oziroma po preučevanju tudi drugih področij, ki so bila mogoče doslej nekoliko zanemarjena (na primer socio-gospodarsko stanje in perspektive za razvoj) ali takih, kjer se da že opravljena dela še bolj poglobiti. Zaželene pa so zlasti dogovorjene dejavnosti in izdelava skupnih strategij, še posebno med tu živečimi jezikovnimi skupnostmi. Poudarjen je bil tudi pomen večjezičnosti oziroma poučevanja vseh krajevnih jezikov v šoli in sodelovanje domačih kulturnih društev. Kar zadeva nadaljnje projekte, je marsikdo izpostavil, da je treba čim boljše izkoriščati evropska sredstva. Ob koncu je predsednica organizacije Open Leader GAL (LAS) tudi napovedala objavo desetih razpisov, s katerimi želijo pomagati mladim, ki bi se radi v domačem kraju ukvarjali s podjetništvom. Tjaša Gruden Beneško palačo v Naborjetu je napolnilo številno občinstvo, med katerim so bili predstavniki akademskega in raziskovalnega sveta kot tudi predstavniki oblasti t.g. politika - V intervjuju tedniku Espresso Illy obžaluje, da se po volilnem porazu 2008 ni zahvalil volilcem TRST - Po kočljivem in zanj nepričakovanem porazu na deželnih volitvah 2008 se je Riccardo Illy užaljeno in prizadeto umaknil s politike in znova postal eden od vodilnih v družinskem podjetju Illycaffe. V intervjuju za tednik Espresso Illy sedaj pravi, da ni pogojev za vrnitev v politiko, ki pa je povsem ne izključuje. Ne več kot župan Trsta, mogoče pa v kakšnem novem gibanju civilne družbe. Illyju se tudi ne zdi umestno, da bi se vrnil na deželno politično sceno, dokler ne bo dokončne razsodbe Računskega sodišča, ki je Illyja in njegovo deželno upravo v prvostopenjski obravnavi obsodilo zaradi pretiranih odpravnin, ki so jih ob upokojitvi dobili nekateri deželni funkcionarji. Illy je sicer prepričan, da bi imel na Deželi še veliko za postoriti in končati nekatere projekte, ki mu jih ni uspelo izpeljati. Illy obžaluje, da je po volilnem porazu leta 2008 dobesedno izginil Riccardo Illy arhiv in da se sploh ni zahvalil volivkam in volivcem, ki so ga podprli. Edina njegova poteza po porazu je bilo kratko zahvalno telefonsko sporočilo deželnim uslužbencem, potem pa molk. Illy je bil župan Trsta od leta 1991 do leta 2000, leto kasneje je bil izvoljen v italijansko poslansko zbornico, leta 2003 pa je postal predsednik Furlanije-Julijske krajine. Bivšemu županu in predsedniku deželnega odbora se zdi, da je Italija brez političnega voditelja, koali- cije na levi in desni pa so po njegovem preveč raznolike, da bi učinkovito vodile državo. Raznolikost je po njegovem doma predvsem v levi sredini. Illy ceni voditelja Demokratske stranke Pierluigija Bersanija, ki pa si ne upa predlagati bolj razčlenjenega političnega programa, ker dobro ve, da bi ga jutri napadli prav njegovi zavezniki. Intervjuvanec odklanja predčasne parlamentarne volitve, saj je treba najprej spremeniti sedanjo volilno zakonodajo, ki dopušča strankam izsiljevanje volivcev in povečuje njihovo nezaupanje v politiko ter v institucije. Illy podpira francoski volilni sistem z dvojnim krogom, »ki prinaša politično stabilnost in postavlja na rob dogajanj skrajne sile.« Bivši župan je prepričan, da Italija potrebuje prehodno vlado, ki bi izpeljala nekaj nujnih reform, začenši z volilno reformo ter z reformami pokojninskega sistema in tržišča dela. Politbarometer: SDS pred SD, največ anketiranih za premierja želi Janšo LJUBLJANA - Po podatkih raziskave Politbarometer bi 16 odstotkov vprašanih volilo SDS, devet odstotkov pa SD. Morebitna Lista Zorana Jankovi-ca bi dobila odstotek glasov. Če bi obstajala možnost neposrednih volitev predsednika vlade, bi 24 odstotkov glasovalo za Janeza Janšo, 17 za Zorana Jankovica, devet odstotkov pa za Boruta Pahorja. Stranki DeSUS je od lanskega oktobra podpora upadla z devet odstotkov na štiri. Tudi SLS bi po podatkih Politbarometra dobil štiri odstotke glasov, LDS in SNS pa tri. Dva odstotka anketiranih bi glasovalo za Stranko za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), po odstotek pa za Zares in NSi. Furlanski avtonomisti za bojkot popisa VIDEM - Nekatera furlanska avtono-mistična gibanja pravijo, da bi morali Furlani bojkotirati splošni popis prebivalstva, ki ga izvaja osrednji statistični zavod Istat po nalogu »centralistične države«, pravijo. Gibanje Front Furlan (Furlanska fronta) meni, da je popis potrata javnega denarja in da je tudi vsebinsko gledano popolnoma nepotreben. Popisne pole v videmski in pordenonski pokrajini so samo v italijanščini, zato naj jih Furlani protestno izpolnijo v furlanščini in jih tako razveljavijo. Kot kraj rojstva naj navedejo: Friul, estero (Furlanija-tujina). V višjih legah FJK sneg, pri Latisani veter prevrnil tovornjak LATISANA - Medtem ko je včeraj sneg (v skladu z napovedmi) pobelil višje lege Furlanije-Julijske krajine in na Trbiškem tudi nižje predele, pa je nekaj nad 10. uro nad avtocesto A4 na območju med Latisano in Portogrua-rom silovit zračni vrtinec prevrnil tovornjak s prikolico, ki je vozil proti Benetkam. Zaradi nesreče so morali ta avtocestni odsek za dobro uro zapreti, kar je povzročilo tudi 3 km dolg zastoj. Na srečo je bil voznik težkega tovornjaka le lažje poškodovan. Neznanci vlomili v več župnišč in napadli župnika LJUBLJANA - Neznanci so v nočeh s srede na četrtek in s četrtka na danes vlomili v župnišča v Sodražici, Velikih Poljanah, Sv. Gregorju, Škocjanu pri Turjaku in Novi Štifti ter v pastoralni center v ribniški dekaniji. V enem primeru so napadli celo župnika. Policija primere raziskuje. vreme - Znatna ohladitev in močan veter V Sloveniji zapadel prvi sneg Nekateri gorski prelazi so bili prevozni le z verigami - Snežinke tudi v Ljubljani - Slabo vreme na Hrvaškem zahtevalo štiri človeška življenja LJUBLJANA - Hladna vremenska fronta z močnimi vetrom, ki je včeraj zajela Slovenijo, je pustila za sabo nekaj podrtih dreves, v nekaj primerih so gasilci intervenirali tudi zaradi črpanja vode iz zalitih prostorov. Zaradi močne burje, ki je pihala v sunkih tudi do 130 km kilometrov na uro, je veljala delna zapora dela hitre ceste Razdrto - Vipava. Zaradi snega je bila čez prelaze na Koroškem, Gorenjskem ter severnem Primorskem obvezna zimska oprema, čez prelaze Vršič in Jezersko ter Ljubelj pa so bile na avstrijski strani obvezne verige. Meja sneženja se je včeraj ponekod spustila tudi pod 700 metrov nadmorske višine, tako da je bilo med dežjem nekaj snežink opaženih tudi v Ljubljani. Sneg se je oprijemal tudi cestišča na primorski avtocesti od Logatca v smeri proti Postojni. Do noči so padavine po Sloveniji ponehale, v naslednjih dneh pa ne pričakujejo nobenih posebnosti. V naslednjih dneh meteorologi pričakujejo suho vreme, nekaj megle po nižinah in sveža jutra, predvsem v alpskih dolinah in na planotah No- tranjske pa bo tudi pod nič stopinj. Dnevne temperature bodo približno od 8 do 13 stopinj, je napovedal dežurni prognostik Agencije RS za okolje Branko Gregorčič. Slabo vreme z močnimi padavinami in nizkimi temperaturami je zajelo tudi Hrvaško, kjer je zahtevalo tudi štiri življenja. V Bjelovarju je ob udaru strele v poslopje doma za ostarele izbruhnil požar, pri tem pa so umrli štirje ljudje, 14 pa je bilo poškodovanih. Na območju Reke je pihal močan veter, ponekod pa je zapadel tudi sneg. Most na Krk so zaradi močne burje popoldne zaprli za ves promet, ustavljen pa je bil tudi promet s katamarani na kvar-nerske otoke. V Sloveniji je zimska oprema na vozilih obvezna med 15. novembrom in 15. marcem. Zimske razmere pa po zakonu veljajo že, ko se sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo oz. zaledenelo. Taka oprema je v zimskih razmerah torej potrebna tudi pred 15. novembrom in po 15. marcu. Vozniku, ki nima ustrezne opreme, grozi kazen v višini 120 evrov, če onemogoča promet, pa kazen znaša 400 evrov. Sneg je včeraj marsikje pobelil Slovenijo vse do nižin in na primorski avtocesti se je od Logatca naprej proti Postojni (na posnetku K.K.) že oprijemal cestišča / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 8. oktobra 2011 3 gost v uredništvu - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš Dvojezične table na Koroškem največji uspeh Manj sredstev kot spodbuda k sodelovanju V politiko prišel »pomotoma«, v njej pa ne misli vztrajati - Odnos Slovenije do manjšine se po volitvah ne bo spremenil TRST - Za prednost si šteje to, da nikoli ni bil v nobeni stranki in je politično nevtralen, za največji uspeh mandata označuje dogovor o postavitvi dvojezičnih tabel na Koroškem, zmanjšanje finančne dotacije za krovni organizaciji Slovencev v Italiji pa označuje kot neke vrste prošnjo, naj skušata medsebojno sodelovati. To in še marsikaj je slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš dejal med včerajšnjim obiskom uredništva Primorskega dnevnika, kjer je stekel tudi pogovor z odgovornim urednikom Dušanom Udovičem in novinarji ob udeležbi predsednika Zadruge Primorski dnevnik Jureta Kufersina, podpredsednika Livia Valenčiča in pooblaščenega upravitelja založniškega podjetja DZP Adriana Kovačiča. »Pomotoma« minister Minister Žekš, ki ga je spremljala generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, se je na našem dnevniku mudil v okviru obiska pri Slovencih v Italiji, ki je večji del potekal v Gorici, kjer se je minister udeležil mednarodne konference in slovesnosti ob pričetku novega študijskega leta Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Na srečanju v našem uredništvu je dejal, da je v politiko zašel »pomotoma«, kot prednost pa ocenjuje svojo politično nevtralnost, saj ni bil nikoli v nobeni stranki, spoznal pa je, da so pri pogledih na Slovence zunaj Slovenije stvari po njegovem mnenju po nepotrebnem »živahne« zaradi osebnih in političnih zamer. Drugače gre za delno pozitivno izkušnjo, urad pa želi Slovence po svetu povezati na posameznih področjih, kot sta npr. znanost in umetnost. Največji uspeh dvojezične table Za največji uspeh svojega mandata Žekš označuje dogovor o postavitvi določenega števila dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem, ki bo po njegovem mnenju izboljšal ozračje. Minister se sicer strinja, da se je preveč poudarjalo vprašanje dvojezičnih tabel, medtem ko obstajajo tudi drugi problemi (npr. finančni), vendar je bil simbolni pomen dvojezičnih tabel tak, da je bilo treba stvar na nek način rešiti. Poleg tega sporazum predvideva tudi druge stvari, npr. financiranje slovenske glasbene šole, tako da se odpira nek prostor, kar se prej ni dalo, je prepričan Žekš. Minister Žekš je med pogovorom odgovarjal na številna novinarska vprašanja kroma O krčenju sredstev SKGZ in SSO Drugače, je dejal Žekš, smo Slovenci v Italiji veliko na boljšem, čeprav se nekoliko »obdelujemo«. Tu je pogovor nanesel na polemiko o krčenju finančnega prispevka krovnima organizacijama SKGZ in SSO s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, kar Žekš utemeljuje z željo po spodbuditvi sodelovanja med krovnima. V uradu se jim je zdelo, da težko lahko opravičijo to, da financirajo kreganje, je dejal minister, za katerega ni prav, da se navadimo, da denar kar priteka, saj moraš nekaj narediti za skupnost, ne pa da hodiš samo na neke sestanke. Rezultat tega krčenja je bilo oblikovanje skupne komisije krovnih organizacij, ki je imela prvo sejo, na drugi seji pa so se skregali, ker je ena od organizacij hotela »pošteno razdelitev premoženja«, je dejal minister. Žekš se je pozitivno izrekel tudi o Slovenski manjšinski koordinaciji, katere delovanje je tudi zamrlo zaradi delitev, zato jo je treba oživeti. Novi predsednik bi moral tokrat priti iz Avstrije, Žekšu pa se idealen kan- didat zdi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko. de Boruta Pahorja, ki mu je po Žekševem prepričanju botrovala »slovenska genetska napaka«, da se ne znamo pogovarjati. Rešitev vidi minister v veliki koaliciji, odnos do manjšin pa se po njegovih besedah ne bo spremenil na slabše, kvečjemu na boljše, saj ima o tem sedanja opozicija zelo podobne poglede kot večina. Žekš ne namerava vztrajati v politiki, razen če bi ga prosili, naj še naprej vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Obstaja pa tudi možnost, da bi urad na ministrski ravni ukinili, v tem slučaju pa bi prošnjo zavrnil, saj je prednost ministra ta, da z vsakim drugim ministrom govori in kaj doseže. Žekš tudi ni pristaš zagotovitve poslanskega mesta za Slovence v zamejstvu in po svetu v slovenskem parlamentu, saj je zanj nepojmljivo, da bi za poslanca kandidiral nekdo, ki ne plačuje davkov v Sloveniji, bolj se zavzema za krepitev stikov in povezav s Slovenijo. Med Slovenci v zamejstvu je edini, ki mu je uspelo Žekša pošteno razjeziti, bivši predsednik NSKS Karel Smolle z vehementnim razglašanjem stališč. Drugače imajo koroški Slovenci vsak svojega prijatelja v Ljubljani, je dejal Žekš in se vprašal, ali je to dobro. Prijatelje je treba imeti v državi, v kateri živiš, Slovenija pa je le nek oddaljen branik, je ministrovo mnenje. O »najboljšem poklicnem Za preskok v glavah potreben čas mediju« Ministra Žekša smo opozorili tudi na počasnost sprememb kljub odprtim mejam, kjer je po njegovem mnenju za preskok v glavah potrebno nekaj časa. Urad sicer prireja odmevna srečanja, po eni strani si ljudje želijo sodelovanja, bojijo pa se delati brez navodil oz. napotkov. Drugače je tako pri avstrijskih kot italijanskih sogovornikih zaznal željo po spremembah in stvari se tudi spreminjajo na boljše, čeprav bi morala slovenska manjšina pri tem sodelovati, treba se je namreč znati pogovarjati, medtem ko je najlaže postaviti fronto in kričati. Odnos Slovenije se ne bo spremenil Beseda je tekla tudi o politični situaciji v Sloveniji in krizi, ki je nastala s padcem levosredinske vla- Pogovor se je kajpak dotaknil tudi Primorskega dnevnika, ki je po besedah ministra Žekša »najboljši poklicni medij v zamejstvu« (in morda tudi v Sloveniji), njegova osnovna naloga pa je, da se drži pravil neodvisnosti in odprtosti do vseh. ... In o nevtrinih Čisto na koncu smo ministru, ki je po izobrazbi fizik, postavili še vprašanje o odkritju, da nevtrini potujejo s svetlobno hitrostjo. Če se bo to, kar trdijo znanstveniki iz laboratorija Cern, izkazalo za resnično, se bo svet spremenil in »bomo vsi mi, ki smo diplomirali, šli domov,« je zaključil minister. Ivan Žerjal center "vi ' : . SMART GORICA A SnU «hr iS i ODPRTO VSE NEDELJE www.smartmoda.com 4 Sobota, 8. oktobra 2011 GOSPODARSTVO sežana - Podjetniški inkubator praznoval dvajsetletnico delovanja Pomagali k razvoju svetovno znanih podjetij Prihodnost v krepitvi čezmejnega sodelovanja in razvoju ekološke poslovne cone SEŽANA - Tistim, ki v podjetništvu začenjajo na novo, je lahko v veliko pomoč podjetniški inkubator. V Sežani ga imajo že dvajset let. V tem času so splavili 90, razvili pa 70 podjetij. Med njimi je tudi danes eden vodilnih proizvajalcev elektronskih igralnih aparatov na svetu, sežanski Gold Club. »Mi smo v bili v inkubatorju od leta 1998 do lani, čeprav smo zadnjih nekaj let najemali samo prostore,« je povedal direktor družbe Boštjan Stopar. »Je pa res, da nudijo v Sežani celovito poslovno okolje in omogočajo mladim podjetjem hiter razvoj. Sicer pa sta ključna ideja in pravi trenutek. Pred sedmimi leti so bili igralni aparati in še posebej elektronske rulete zelo inovativni, danes pa se srečujemo z veliko konkurenco. Ker smo gostovali v inkubatorju dlje časa, smo se razvili v srednje veliko podjetje in zaposlujemo 60 ljudi.« Pred štirimi leti so odprli vrata podjetju Kyma za proizvodnjo undula-torjev, naprav za pospeševalnik elektronov, ki ga gradijo v Sinhrotronu v Bazovici. »Razlogov za ustanovitev laboratorija za magnetne meritve v Sežani je bilo več,« je povedal njegov vodja Tadej Milharčič. »Sinhrotron je želel v svoji bližini postaviti lastno proizvodnjo undu-latorjev, pozneje pa naj bi podjetje širilo znanje tudi drugam. To je sovpadalo tudi z odpiranjem Slovenije v Evropsko unijo. Sežana je tako bila idealna lokacija, v Inkubatorju pa smo našli partnerja, ki nam je nudil podporo na vseh področjih, pri ustanavljanju podjetja in reševanju operativnih problemov.« V tem času je Kyma svojo obveznost do Sinhrotrona že opravil, s partnerjema iz Cremone, družba Euromisure zanje izdeluje mehanske sklope, in Ljubljane, podjetje Cosylab pa kontrolne sisteme, so izdelali 19 naprav, sedaj pa sestavljajo undulatorje za raziskovalne ustanove iz Kanade, Združenih držav Amerike, Južne Koreje in Indije. »V Sloveniji smo edini, Ker smo se ozko specializirali, smo tudi v svetu praktično brez konkurence. Drugi delajo tudi druge stvari, mi pa našim strankam dostavimo končni izdelek, saj opravimo celoten postopek, od načrtovanja do izvedbe, ka-rakterizacije, logistike in še česa.« »V svetu je poznano, da je inkubator najbolj učinkovit instrument za ustvarjanje novih delovnih mest, za pospeševanje podjetništva, v zadnjem času pa tudi za ustvarjanje visoko inova-tivnih podjetij,« je vlogo podjetniškega inkubatorja pojasnil direktor istoimen- Sežanski podjetniški inkubator je v veliko pomoč novim podjetjem in v dvajsetih letih obstoja so splavili 90, razvili pa 70 podjetij ske družbe Stojan Gorup. »Omogoča namreč ugoden najem poslovnega prostora, pomoč pri ustanovitvi in zagonu podjetja, pospeševanju rasti ter povezovanju z drugimi podjetji in izobraževalno-ra-ziskovalnimi ustanovami.« Na začetku so bili veseli vsake dejavnosti, tudi takih, ki so zaposlile delavce nekdanje tovarne Iskra, na lokaciji katere že dvajset let stoji Inkubator, »kasneje pa smo iz tako imenovane paradigme delovnih mest in podjetništva prešli na paradigmo inovacij in visoke dodane vrednosti. Glede na to, da smo z evropskim denarjem izgradili poslovno cono, bi se lahko imenovali tudi tehnološki park,« je še dodal Gorup. V samem inkubatorju je za proizvodne dejavnosti namenjenih 8500 kvadratnih metrov površin, kar ga uvršča med največje v Sloveniji, nekdanji člani pa so za svoje potrebe uredili še 17.000 m2 proizvodnih površin. Med njimi so proizvodnja za oskrbo predelovalcev plastike, izolacijskih cevi iz polietilena, orodjarna, podjetje za proizvodnjo hidravličnih komponent, opreme za ozvočenja, kovinskih stremen za uteži pralnih strojev, projektiranje sušilnih sistemov v papirni industriji, proizvodnja božično-no-voletne okrasne razsvetljave, pločevink za barve in lake. V prihodnje želijo v Inkubatorju še okrepiti čezmejno sodelovanje, predvsem s padriškim znanstveno-tehnolo-škim parkom, poleg tega pa je v izdela- vi študija izvedljivosti za izgradnjo prve ekološke poslovne cone v Sežani. »Gre za model, ki se v svetu hitro razvija, pomeni pa razvoj tako imenovanih zelenih izdelkov s področja medicine, obnovljivih virov energije, električnih vozil, novih materialov in še česa.« Nas pa je zanimalo, ali imajo v družbah Gold Club in Kyma težave s pridobivanjem ustrezno izobraženih in usposobljenih sodelavcev. »To je bila vseskozi težava, še posebej zato, ker imamo izredno velik razvojni oddelek, v katerem dela četrtina vseh zaposlenih,« je povedal Boštjan Stopar. »V glavnem gre za elektroinženirje, programerje in strojne inženirje, ki jih je zelo težko najti. Posebej dobre ter z izkušnjami in motivacijo.« Po besedah Tadeja Milharčiča je v Kymi, ker je podjetje še v razvoju, trenutno zaposlenih osem ljudi. »Med njimi so računalničarji, fiziki, elektrotehniki, pomagamo pa si tudi s strokovnjaki iz Trsta in Ljubljane, ki so sicer zaposleni v različnih raziskovalnih ustanovah.« Na vprašanje, zakaj so po odhodu iz Inkubatorja ostali v Sežani, pa je Stopar povedal, da je glavni vzrok za to navezanost lastnikov na okolje. »Sicer bi lahko delali kjerkoli. Tudi ko smo se odločali za gradnjo lastne poslovne in proizvodne stavbe, smo se odločili, da komunalni prispevek - četudi nekoliko višji - plačamo domači občini.« Irena Cunja trst »Uvertura« v Okuse Krasa na Barcolani TRST - Tudi letos se je promocija Okusov Krasa začela z veliko »fešto« na tržaškem nabrežju, kjer je vse nared za Bar-colano. Pred uradno predstavitvijo, ki bo v četrtek na Trgovinski zbornici v Trstu, se že delijo nove zgibanke s kraškimi meniji, ki so letos posvečeni speciali-tetam iz svinjine. Okusi Krasa se bodo uradno začeli prihodnjo soboto. Obiskovalci pa lahko že dobijo informativne zgibanke v stojnici Občine Devin Nabrežina, ki že mnogo let pomaga pri promociji Okusov Krasa ter tudi v stan-du izobraževalnega zavoda Ad Formandum na tržaškem nabrežju. Na razpolago so tudi zgibanke projekta Alpe Adria Turizem »Tu smo doma«, ki je namenjen slovenskim gostom, ki želijo priti na počitnice k nam oziroma na avstrijsko Koroško. portovca - Na povabilo oljkarjev Fior Rosso in Borisa Pangerca Ogled nasada in pokušnja olja V zadnjem desetletju zraslo nad tri tisoč dreves - Strokovnemu prikazu je sledilo prijetno družabno srečanje TRST - Lepa skupina ljubiteljev olja in operaterjev Okusov Krasa se je odzvala vabilu oljkarjev Fior Rosso in Borisa Pangerca. Izkoristila je čudovito sončno popoldne, da je obiskala njun oljčni nasad nad Žavljami, na Monte d'Oru ali Portovci, kot se glasi staro ledinsko ime, ki ima lep razgled na morje in Breg. Bivši dolinski župan in Adriana Žerjul ter njen mož Gioacchino Fior Rosso, skupaj s hčerko Samanto in sinom Danijelom, so pričakali goste na posestvu in jim razkazali preko tri tisoč rastlin, ki so zrasle v zadnjem desetletju. Po zgledu pionirskih nasadov v 90-letih na pobudo četverice z Brega (Ota, Parovel, Sancin in Starec), sta se Fior Rosso in Pangerc opogumila, vzela v najem veliko zapuščeno ozemlje v lasti EZIT-a in ga temeljito obnovila. Današnje vzorno urejene vrste naglo rastočih dreves belice, »leccina«, »maurina« in »pendolina« so sad velikega truda. Ob prikazu različnih vrst oljk in načina gojenja je bila še posebno zanimiva vodena degustacija značilnih krajevnih olj, ki jo je opravila izvedenka Marisa Cepach. Pri tem ji je pomagal nekdanji šef pokrajinske kmetijske službe Giovanni Degenhardt. Občinstvo se je z zanimanjem seznanilo z osnovami pokušnje oljčnega olja, na osnovi primerjave navadnega komercialnega olja in kakovostnih sort obeh proizvajalcev. Fior Rosso in Pangerc se ponašata s priznanji na krajevni ravni, izven dežele in v sosednji Istri. Dobila sta Skupinski posnetek obiskovalcev oljčnega nasada oljkarjev Gioacchina Fior Rossa in Borisa Pangerca kroma jih za svoja čista olja, kot je izključno belica Fior Rossa, a tudi za t.im. blende, kot je Pangerčevo olje Dagla s 85 % belice ter 15 % leccina in pendolina, ki nekoliko omehčata ostrino znamenite avtohtone oljke z Brega. Strokovnemu prikazu je sledila še prijetna družab- EVRO 1,3434 $ +1,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 7.10. 6.10. ameriški dolar 1,3434 1,3269 japonski jen 103,02 101,87 kitajski juan 8,5413 8,4650 ruski rubel 43,3200 43,1265 indijska rupija 66,0420 65,4830 danska krona 7,4439 7,4428 britanski funt 0,86480 0,86680 švedska krona 9,1330 9,1650 norveška krona 7,8000 7,8245 češka krona 24,784 24,845 švicarski frank 1,2365 1,2316 madžarski forint 296,63 296,55 poljski zlot 4,3762 4,3768 kanadski dolar 1,3911 1,3890 avstralski dolar 1,3726 1,3725 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3115 4,3133 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7087 0,7090 braziljski real 2,3946 2,4350 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4828 2,4587 hrvaška kuna 7,4933 7,4953 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 7. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24067 0,38361 0,57161 0,00833 0,02667 0,06833 1,354 1,558 1,758 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.346,47 € -261,61 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. oktobra 2011 nost, ki so se je udeležili poleg ljubiteljev tudi predstavniki vsedržavnega združenja pokuševalcev vina ONAV, med temi Slovenec Lučano Čandek, ter kot omenjeno po-kuševalcev olja vsedržavnega združenja OLEA, ki šteje na Tržaškem preko dvajset članov. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,680 - IMTTIDEI IDADA 1 ")QQ KRKA 1 1 IKA KOPER 52,31 916 +0,60 +043 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 162,00 162 50 +0,62 +031 TELEKOM SLOVENIJE 63,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,35 AERODROM LJUBLJANA 12,21 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn -1,98 +0,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,01 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,30 4,56 +27,78 +7,80 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 10,75 +0,42 PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 6,00 10,24 -- SALMS, L_IUB!__IANA SAVA TERME ČATFŽ 270,00 22,00 179 00 +4,76 IERME ČAIE7 ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 80,40 12,30 -1,95 -3,15 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. oktobra 2011 +1,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,968 76,20 1118 -0,36 +0,73 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,282 04138 +0,27 -0,54 -1 48 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,738 +3,89 EDISON ENEL ENI 0,9065 3,496 1452 +0,44 +1,33 FIAT FINMECCANICA 4,244 +3,35 +1,53 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,14 12,38 -0,58 -0,32 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,285 12 25 +3,88 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,09 +0,66 -0,10 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,46 5,885 -0,48 -0,51 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,547 5,62 1023 -0,39 +1,81 -1 45 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 26,47 +1,93 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,552 5,17 +0,98 +1 05 TENARIS TERNA 0,865 10,23 -2,29 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,836 0,055 +2,90 +6,18 UNICREDIT 2,97 0,855 -0,67 +3,57 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 82,78 $ -0,24 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 626,28 +0,83 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.822,23 +0,46 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 924,57 1.940,02 de nA -0,04 +0,10 LISICA i j, uajyiou i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 -»/ICQÍ; UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.092,20 +0,41 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.122,72 2.207,39 -0,01 -0,48 S&P 500, New York 1.157,34 -0,65 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.123,84 5.682,91 5.313,68 +2,53 +0,67 +0,42 CAC 40, Pariz 3.090,48 +0,49 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.000,00 950,10 2.263,48 +1,76 +1,38 +3,85 Nikkei, Tokio 8.605,62 +0,98 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.640,30 17.707,01 2.359,22 +1,43 +3,11 Sensex, Mubaj 16.232,54 +2,79 / ITALIJA Sobota, 8. oktobra 2011 5 dolina aosta Napolitano pozdravil v francoščini GIORGIO NAPOLITANO ansa AOSTA - Predsednik republike Giorgio Napolitano je med obiskom v deželnem svetu Doline Aoste pozdravil tudi v franko-provansalščini, jeziku, ki ga govori tamkajšnja francoska narodna skupnost. Državni poglavar je Deželo Aosto, kjer ni nobenih od-cepitvenih teženj, predstavil kot zgled federalizma in obenem dobre uprave. Glede federalizma je Napolitano poudaril, da gre za dobro zamisel, ki pa ne bo delala čudežev, kot menijo nekateri. Federalizem zahteva vztrajnost in potrpežljivost, je še dodal predsednik, ki so ga v Aosti sprejeli z velikim navdušenjem. Posebno mladi dijaki, s katerimi se je Napolitano pogovarjal o aktualnih političnih temah ter o zgodovini Doline Ao-ste. Predsednik je mladim izpostavil, da je politika lepa stvar, pri kateri pa se je treba osebno in neposredno angažirati. »Ni dovolj, da se stalno pritožujemo, da je politika umazana stvar, vsi skupaj se moramo potruditi, da bo postala lepa in predvsem koristna za celotno skupnost,« je še pristavil Napolitano. Predsednik ne vidi nobene možnosti, da bi se Evropa odpovedala evru. To bi pomenilo velik korak nazaj za vse in tudi škodo za vse države, ki so prevzele skupno evropsko valuto. Napolitano podpira predlog, da bi Evropska unija dobila gospodarskega ministra po zgledu evropskega ministra za zunanjo politiko. kriza - Po podobnem sklepu hiš Standard & Poor's in Moody's Tudi Fitch znižal bonitetno oceno za javni dolg Italije Draghi: Potrebne reforme - Berlusconijevi stranki grozi razpad RIM - Bonitetna agencija Fitch je včeraj znižala bonitetni oceni za španski in italijanski državni dolg. Italiji je oceno znižala za eno stopnjo, z AA- na A+, Španiji pa za dve stopnji, z AA+ na AA-. Obema je Fitch znižal obete v negativne. Fitch je znižanje ocene Italiji pojasnil z visokim javnim dolgom, počasno gospodarsko rastjo ter potrebo po tako politično kot tehnično zahtevni rešitvi za izboljšanje finančnega stanja države in povrnitve zaupanja vlagateljev. Fitch je tudi znižal obete za oceno Italije v negativne. Bonitetno oceno Italije sta pred kratkim znižali že agenciji Standard & Poor's (S&P) in Moody's, in sicer S&P 19. septembra, Moody's pa 4. oktobra. Guverner Banke Italije in skorajšnji predsednik Evropske centralne ban- ke Mario Draghi je dejal, da Italija očitno potrebuje strukturne reforme, pri čemer je posebno opozoril na pereč problem mladih. Politična opozicija pa je ponovno pozvala vlado, naj odstopi, češ da ni kos izzivu. Premier Berlusconi, ki se je včeraj odpravil na rojstnodnevno zabavo predsednika ruske vlade Vladi-mirja Putina, pa je v sporočilu na spletni strani Promotorjev svobode dejal, da ta vlada nima alternative in da je vladna kriza zadnja stvar, ki jo v tem trenutku država potrebuje. Prepričan je, da so nepotrebne tudi predčasne volitve, saj, kot še dodaja, levica nima alternativne vlade. Zato namerava mandat speljati do konca, prav tako pa je odločen izpeljati potrebne reforme sodstva kot tudi reforme za spodbujanje gospodarske rasti. Znotraj Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode pa se je pojavila skupina poslancev, ki naj bi skušala premiera odstaviti in oblikovati novo desnosre-dinsko vlado. Nekdanji minister Claudio Scajola se je v četrtek na večerji sestal s skupino nekaj deset poslancev, ki so nezadovoljni s trenutnimi razmerami v stranki in z vladno politiko. Takšnih je po besedah Scajole veliko. Ugibanja o tem, kaj bi lahko bil rezultat »upora«, segajo od oblikovanja nove desnosredin-ske vlade s podporo poslancev sredine in z nekdanjim Berlusconijevim zaveznikom Gianfrancom Finijem, do zgolj sestanka z Berlusconijem, kjer bi skušali oblikovati nov konsenz o ciljih stranke. Sicer pa se podobna »uporniška« skupina zbira tudi okrog drugega nekdanjega ministra Giuseppeja Pisanuja. šolstvo - Včeraj so se zvrstili protesti v 90 mestih Študenti in dijaki na ulicah proti vladni šolski politiki RIM - Študenti in dijaki so spet na bojni nogi. Včeraj so priredili javne proteste proti vladni politiki na šolskem področju v 90 mestih po vsej državi. Ob tem so stavkali tudi šolniki, ki se prepoznavajo v baznih sindikatih. V Rimu so se protesti simbolično začeli z zvonjenjem budilk pred vladno palačo. Oboroženi z budilkami so mladi vladi želeli sporočiti, da je njen čas potekel in da ta generacija ne želi več izgubljati časa. Protestniki nasprotujejo krčenju sredstev za izobraževanje, ki naj bi ogrožalo delo 130.000 za določen čas zaposlenih učiteljev in hkrati omogočalo postopno razgradnjo javnega šolskega sistema. Protest se je razširil tudi po spletnih socialnih omrežjih, na spletni strani, namenjeni zbiranju predlogov za drugačno reformo izobraževalnega sistema, pa lahko vsi oddajo svoje predloge za izboljšanje sistema. Nekateri mladi sicer opozarjajo, da ne protestirajo zgolj zaradi sporne reforme izobraževalnega sistema in krčenja sredstev, ampak tudi zaradi splošnega slabega stanja v državi. Opozarjajo, da je skoraj polovica mladih v začasnih delovnih razmerjih in da jih je skoraj 30 odstotkov brezposelnih. Množice študentov, ki so včeraj pod vihrajočimi zastavami Federacije študentov zasedle trge in ulice večjih italijanskih mest, se nameravajo danes pridružiti tudi protestu javnih uslužbencev, šolnikov in raziskovalcev, ki ga organizira sindikalna zveza Cgil. Protesti niso potekali povsem mirno. Skupina zamaskiranih mladeničev je na sedež bonitetne agencije Moody's v Milanu zmetala barvo in dimne bombe, z jajci in barvo pa so napadli tudi poslopje največje italijanske banke Unicredit. V Rimu je prišlo do incidenta med mladimi protestniki in policijo, ko je skupina mladih želela spremeniti prijavljeno smer pohoda proti ministrstvu za izobraževanje. Ko so skušali ubrati drugo pot, so naleteli na blokado policistov, na kar so se odzvali z metanjem petard in dimnih bomb. Po kratkotrajnem sporu s policijo so nadaljevali po predhodno prijavljeni poti povorke. Skupina pro-testnikov je za četrt ure zasedla železniško postajo Ostiense, po posegu policije pa se je umaknila. Agenti so prijeli kakih deset mladih, ki tvegajo obsodbo zaradi neprijavljene manifestacije in zaradi prekinitve javne službe. Popoln davčni odpust? RIM - Ali italijanska vlada razmišlja o popolnem odpustu za davčne utaje-valce? Vest o takem odpustu, ki naj bi našel mesto v odloku o razvoju, ki naj bi ga vlada predstavila sredi oktobra, se je razširila včeraj, proti tej možnosti pa je vzrojila opozicija, ki jo je označila za »simbol propadanja«, »grob demokracije« in »sramoto«. Predsedstvo vlade je demantiralo novico in sporočilo, da vlada ni in ne bo vzela v poštev možnosti odpusta, v desnosredinski večini in sami vladi pa niso vsi tega mnenja in nekateri dopuščajo to možnost. Voznik, ki je ubil Američanko, se je predal karabinjerjem AREZZO - Včeraj se je predal karabi-njerjem moški, ki je minulo nedeljo s svojim avtomobilom do smrti povozil 23-letno ameriško državljanko Allison Owens med tekom po robu cestišča v kraju San Giovanni Valdarno blizu Arezza v Toskani. Karabinjerji niso razkrili njegove istovetnosti. Kaže, da gre za gradbenika srednjih let. Moški je ka-rabinjerjem izjavil, da naj bi dekle povozil, ko ga je za hip premagal spanec. Allison Owens je ob trčenju vrglo čez obcestno ograjo v jarek, kjer so njeno truplo našli šele v sredo. Policija zasegla 560 kilogramov kokaina GIOIA TAURO - Policija je sporočila, da je v pristanišču Gioa Tauro v Ka-labriji zasegla 560 kilogramov čistega kokaina v vrednosti 135 milijonov evrov. Policija je že aretirala pristaniškega delavca, ki naj bi bil vpleten v trgovino z mamili. Po navedbah policije je droga prišla v pristanišče Gioa Tauro na krovu več ladij, aretirani delavec pa naj bi jo skril v kombi. Ko je ugotovil, da ga opazuje policija, je poskušal zbežati, vendar so ga ujeli, v kombiju pa v več deset večjih torbah našli več kot 400 manjših paketov kokaina. Pristanišče Gioa Tauro se nahaja v Ka-labriji, je razpasena mafijska združba N'drangheta, ena najmočnejših kriminalnih združb v Italiji in mogoče v Evropi. »Akcija je pokazala, da N'drang-heta uspešno organizira preprodajanje velikih količin drog in da lahko računa na dobro utečene sodelavce v pristaniščih,« so še sporočili iz policije. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Razsodba o primeru Kercher, protestni mrk Wikipedie in neoskusna Berlusconijeva šala o novem imenu stranke Sergij Premru Novice iz Italije, ki so te dni najbolj odjeknile v tujih medijih, so tri: razsodba prizivnega sodišča iz Perugie, protestni mrk italijanske različice spletne enciklopedije Wikipedia in Berlus-conijevo neumestno norčevanje o preimenovanju stranke. Glede prvega sta ameriška CNN in britanski Daily News ustrelila kozla: tako globalna televizija kot spletna izdaja britanskega dnevnika sta sprva poročala, da je Amanda Knox bila obsojena. V resnici je bila obsojena samo zaradi lažnega pričevanja in oproščena, skupaj s soobtoženim Raffaelejem Sol-lecitom, obtožbe umora britanske sostanovalke Meredith Kercher. Ves ameriški tisk je vneto navijal za 24-letnico iz Seattla, in še zlasti kritiziral počasnost italijanskega sodnega sistema. Od aretacije do prizivne razsodbe, ki ji je odprla vrata zapora, je Knoxova namreč preživela skoraj štiri leta za rešetkami, kar je po ameriških kriterijih nedopustno dolg čas. Ameriški mediji pa radi pozabljajo, da bi Knoxova v ZDA sicer sedela manj časa pred (skoraj) dokončno razsodbo, v primeru obsodbe pa bi ji grozila smrt na električnem stolu -morda pa tudi ne, ker ni ne črna ne revna, kot večina na smrt obsojenih. Zanimivo je poročanje televizije CNN. Po začetnem napačnem naslovu, ki so ga resnici na ljubo popravili v ro- ku nekaj minut, je posebni poročevalec iz Perugie v neposrednem satelitskem prenosu poudaril, da še ni doživel tako emotivnih prizorov v sodni dvorani in pred sodiščem. Skoraj štiri leta po aretaciji se je izkazalo, da Amanda Knox in Raffaele Sollecito nista bila vpletena v umor, Amanda je sicer na prostosti, resnice o umoru pa niso odkrili. Vsekakor, meni sodni izvedenec televizije iz Atlante, bi vsako sodišče v ZDA razsodilo kot prizivno sodišče v Perugi. Britanski tisk o razsodbi piše bolj hladno, ker ne more prezreti, da umor 21-letne Meredith Kercher iz bližine Londona je še vedno - in morda za vedno - ovit v temo. Tako BBC poroča, da je prizivno sodišče postavilo na glavo razsodbo prvostopenjskega sodišča, Daily Mail pa polemično naslavlja, da si bo Amanda »svobodno ustvarila veliko premoženje s prodajo avtorskih pravic televizijam in založnikom«, medtem ko je »naša Meredith pozabljena žrtev«. Po vsem svetu je močno odjeknil protest spletne enciklopedije Wikipedia, ki je nekaj dni blokirala svoje strani v italijanščini iz protesta proti zakonskemu predlogu o obveznih popravkih na spletnih straneh na zahtevo katere koli osebe, ki meni, da so jo vsebine razžalile. Kaj takega ni v nobeni civilizirani državi z demokratično ureditvijo, soustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales pa je ocenil, da »gre za idiotski zakonski predlog« ter za »izredno hud udarec svobodi izražanja«. Britanska organizacija Orphans of Liberty, ki se ukvarja s svobodo izražanja doma in po svetu, je na svoji spletni strani 4liberty.org.uk objavila komentar o dogajanju v Italiji: naslov prispevka je »Italija drsi proti spletni cenzuri«, na koncu pa piše, da dogajanje v Italiji predstavlja zaskrbljujoč prehod, očitno na poti k zmanjševanju svobode na spletu. Najpomembnejša svetovna tiskovna agencija Reuters pa poroča o blokiranju strani Wikipedie kot odmevnem protestu proti »gag law«, to se pravi zakonu, ki maši usta. Po novem bodo uvedli omejitve na poročanje časopisov in na spletnih straneh, ter onemogočili objavljanje telefonskih prisluhov. Novinarji in opozicija so mnenja, da gre za poskus prikrivanja korupcije z zakonom, ki krši temelje svobode izražanja. Zakonski predlog je ležal v parlamentu že eno leto, piše Reuters, vlada pa ga je obudila iz sna prav v trenutku zadrege zaradi objave izpisov prisluhov v okviru nove preiskave o prostituciji, ki se je pridružila Berlusconi-jevim sodnim problemom. Berlusconiju se moram zahvaliti, da sem izboljšal svoje poznanje jezikov z nekaterimi izrazi, ki jih nisem poznal, ker gre pač za področja, s katerimi se nisem ukvarjal v tujih jezikih. Pred dvema tednoma sem se izpopolnil glede zadnjice, ko sem prebiral pisanje medijev po svetu glede vulgarne ocene italijanskega premiera na račun nemške kanclerke Merklove, tokrat pa sem odkril področje, ki ga razkriva poročanje o Berlusconijevem predlogu za preimenovanje stranke v »Forza gnoc-ca«. CNN naslavlja »Go pussy! - Berlusconi finds new party«, isto piše tudi The Australian, to se pravi, da Cavaliere predlaga za novo stranko ime »Naprej p***a«. Finska televizija MTV računa, da njena publika pozna angleško izrazoslovje in zato poroča, da »Berlusconi nimeksi Go Pussy«, da premier poimenuje stranko tako, kot smo pač slišali. Južnoafriška agencija News24 piše samo, da »Berlusconi shoks with latest gaffe«, to se pravi, da Berlusconi šokira s ponovno nerodnostjo. Glasniki Berlusconijeve koalicije prepričano trdijo, da doma in po svetu ljubljenega vodjo napadajo »komunisti«. No, prav glasilo najtršega ameriškega kapitalizma The Wall Street Journal poroča, da je Berlusconi zanetil nove polemike s svojo zadnjo vulgarnostjo, ko je predlagal poimenovanje svoje stranke »z žargonskim izrazom za ženska spolovila«. Nemški ser- vis AFP poroča iz Rima, da Berlusconi predlaga novo ime za stranko »Vorwärts Muschi!«, podobno prevaja in objavlja na vidnem mestu tudi tednik Bild. Zanimiv je prevod, ki ga posreduje francoski tisk: Le nouvel Observateur naslavlja »Allez Minette, Berlusconi s'amuse a proposer un nouveau nom pour son parti« in dobesedno isti naslov ima tudi belgijska RTBF. Drugi del naslova mi je jasen: Berlusconi se šali s predlogom novega imena za svojo stranko. Zmedel pa me je prvi del naslova - Allez Minette: najprej sem mislil, da se nanaša na razvpito deželno svetnico iz Lombardije Minettijevo, ki ima precej opravka z Berlusconijevo gnocco, odkril pa sem, da gre za francoski žargonski izraz za veselo in razpoložljivo mladenko. Na koncu še novička iz naših krajev. Ugledni spletni portal Women News Network poroča o nastopu Cate-rine Dolcher in Brune Zorzini proti mutilaciji ženskih spolovil. Problem zadeva tudi Evropo, sta povedali tržaški predstavnici, saj računajo, da je okrog pol milijona pohabljenih deklet in žensk, vsako leto pa obredno obrezovanje ogroža nadaljnjih 180 tisoč novih žrtev, priseljenk in pribežnic iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije, sta poudarili na konferenci, ki je bila pred kratkim v Trstu. 6 Sobota, 8. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Jutri se bo uradno začel 15. popis zavoda Istat vprašalnike v slovenščini V ponedeljek jih bodo začeli raznašati občinski popisovalci - Dvojezično informativno pismo Tržaški občinski uradi so včeraj vendar prejeli vprašalnike v slovenskem jeziku za 15. popis prebivalstva zavoda Istat, ki se bo uradno začel jutri. Sicer so uradi včeraj prejeli le prvi del vprašalnikov, preostale bodo dostavili danes. Kaže, da jih je kar nekaj, občinski uslužbenci pa bodo lahko razpolagali z njimi šele danes. Kakorkoli že, vprašalnike v slovenščini bodo na območjih, ki jih določa zaščitni zakon 38/01, začeli raznašati že v ponedeljek. To bo trajalo kar nekaj časa, ker bodo vprašalnike v slovenščini ra-znašali občinski popisovalci. Na območjih, ki jih zakon 38/01 ne predvideva, pa bodo za to poskrbeli poštni uradi. Občinski uradi, zagotavljajo, so vsekakor že pripravili ustrezne itinerarje, da večjih težav po vsej verjetnosti ne bo. V tržaški občini bo popis zadeval okrog 107 tisoč družin oziroma 208 tisoč prebivalcev, vprašalnike tudi v slovenskem jeziku pa bodo prejeli poleg občanov v kraških predelih tudi pri Sv. Ivanu, v Lo-njerju, v Rojanu, na Greti, v Barkovljah, na Katinari in v Škednju. Občinska uprava se je dosledno držala zakonodaje in vsekakor upoštevala pravice slovenske narodne skupnosti, nam je včeraj potrdil pristojni občinski odbornik Emiliano Edera. Sploh pa je občinska uprava storila vse, da zagotovi kakovost storitev in da bo popis čim bolj uspešen, je dodal, ker je to v interesu vseh. Na območjih, ki so zaščiteni na osnovi zakona 38/01 bodo torej prebivalci prejeli dva vprašalnika, enega v italijanskem in enega v slovenskem jeziku. Kot nam je v tej zvezi povedala vodja občinskega urada za popis Milvia Chersi, bo priloženo tudi informativno pismo, ki so ga pripravili občinski uradi. V njem bo v italijanščini in v slovenščini razloženo, da je mogoče izbirati, v katerem jeziku izpolniti vprašalnik Istata, se pravi v slovenskem ali v italijanskem jeziku. Prav tako bo razloženo, da bo mogoče izpolniti vprašalnik - tudi v slovenščini - tudi prek spleta, in sicer na spletni strani http://cen-simentopopolazione.istat.it/ (to bo mogoče šele jutri). Istat bo tudi opozoril, da je sodelovanje pri popisu obvezno in da ga urejujeta člena 7 in 11 z. o. 322/1989. Sicer bodo občani na drugih območjih, kot rečeno, prejeli na dom vprašalnike po pošti. Vprašalnike so začeli pošiljati sredi septembra in jih bodo še do 22. oktobra. Dodati velja, da bo Istat delil dve vrsti vprašalnika. Prvega sestavlja 84 vprašanj, drugega pa 35 vprašanj. Prvi vprašalnik bo Istat razdelil v vseh »manjših« občinah. V drugih bo prvi vprašalnik dobil le izbran vzorec družin, medtem ko bodo ostale družine prejele vprašalnik z »le« 35 vprašanji. Morebitne informacije nudijo na zeleni številki 800069701. V zvezi s popisovalci je že stekel ustrezen razpis, občinska uprava pa je ponovno odprla selekcijo za kandidate, ki so vložili prošnje, vendar so iz julijske selekcije izpadli (informacije so na spletni strani http://www.retecivica.trieste.it). Glede slovenskih vprašalnikov bosta v posebnem središču na Opčinah, ki bo nudil informacije in pomoč pri izpolnjevanju, zaposlena popisovalca z znanjem slovenskega jezika. V drugih centrih, ki jih bo odprla občinska uprava v drugih mestnih predelih (in ki zadevajo tudi omenjena območja od Rojana do Sv. Ivana, Škednja itd.) pa zaenkrat ne. V tem smislu ni znal odbornik Edera včeraj nuditi pojasnil. Kdor ne biva na zaščitenih območjih, ali pa ne bo dobil obvestila Istata bo lahko dvignil vprašalnike v slovenščini v posebnem občinskem središču. Občinska uprava bo namreč odprla skupno sedem zbirnih središč, v katerih bodo nudili pomoč pri izpolnjevanju vprašalnikov. V središčih bo mogoče tudi izročiti izpolnjene vprašalnike, če se ne odločimo za njihovo izročitev v poštnih uradih, neposredno popisovalcem ali pa prek interne- ta. Spomnimo naj, da bo rok za izročitev izpolnjenih vprašalnikov zapadel 20. novembra. Občinska središča bodo tako razporejena: za zahodni in vzhodni Kras bo središče na Opčinah v rekreatoriju Fonda Savio (Ul. Doberdo št. 20/4, v pritličju). Za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Škorkljo bo središče v občinski izpostavi na Trgu Roiano št. 3 (pritličje). Občinska izpostava bo zaradi tega začasno zaprta. Za Sv. Vid in Staro mesto bo središče v Ul. Combi št. 13 (pritličje). Za Sv. Ivan, Kja-din in Rocol bo središče na sedežu rajonskega sosveta pri Bošketu na Sv. Ivanu (Rotonda del Boschetto št. 6, drugo nadstropje). Za rajona v novem mestu in pri novi mitnici bo središče v Ul. Genova št. 6 (pritličje). Za Sv. Jakob, Škedenj in Čarbolo bo središče v Ul. Valmaura št. 2 (pritličje), za Valmauro in Naselje sv. Sergija pa bo središče v Ul. del Macelli št. 3 (pritličje). Aljoša Gašperlin Občinski odbornik Emiliano Edera kroma občina trst - Odhod občinskega tajnika Slovo od Terranove Pozdrav župana Cosolinija - Prihodnji teden nastopi službo nova tajnica Filomena Falabella Občinski tajnik Santi Terranova (levo) z županom Robertom Cosolinijem kroma Tržaški župan Rooberto Cosolini se je včeraj poslovil od občinskega tajnika Santija Terranove, ki zapušča svoje delovno mesto v tržaški občini. Zahvalil se mu je za njegovo delo ter mu podaril nalivno pero Mont Blanc v znak priznanja. Ter-ranova se je zahvalil županu in občinskim uslužbencem, ki so z njim sodelovali pri delovanju občinskega upravnega stroja. Terranova je prispel v Trst leta 2003 iz Sondria. Za občinskega tajnika (in generalnega direktorja občine) ga je imenoval takratni župan Roberto Dipiazza, ki ga je po ponovni izvolitvi leta 2006 potrdil na tajniškem mestu. Po volilnem porazu desne sredine in zmagi Roberta Cosolinija na majskih volitvah se je njegov stolček zamajal. Kmalu je postalo jasno, da bo novi župan izbral drugega občinskega tajnika, kar je Cosolini tudi storil. V začetku prihodnjega tedna bo nastopila službo nova občinska tajnica Filomena Falabella. zavod zois Profesorji proti združitvi tretjih razredov Profesorski zbor Državnega tehniškega zavoda Žiga Zois je na svoji zadnji septembrski seji sklenil, naj ravnateljica posreduje pri pristojnih oblasteh, da pride do razdružitve tretjih razredov dveh smeri, ki sta na šoli, se pravi smeri za uprave, finance in marketing (trgovska) ter smeri za gradnje, okolje in teritorji (geometri), kateri imata združen pouk pri skupnih predmetih, ki niso značilni za vsako smer. Združitev je nastala po odločitvi šolskih oblasti, ki leta 2009 niso sprejele dveh ločenih prvih razredov za trgovsko in geometre, ker naj bi bilo za dva ločena razreda premalo dijakov. Pri tem, piše v sporočilu za javnost profesorskega zbora zavoda Zois, niso upoštevale, da je na primer smer za geometre edina tovrstna slovenska višja srednja šola v Italiji in da se zato ne sme uporabljati za manjšinsko šolo kriterije, ki veljajo za večinske šole. Iz istih razlogov je prišlo lani do razdružitve prvih razredov obeh smeri na šoli Žiga Zois, ki jih je deželno šolsko ravnateljstvo združilo, ker naj bi bilo za dva razreda premalo vpisanih. Tokrat je odločitev naletela na oster odziv, po večkratnih posegih pa je italijansko ministrstvo za šolstvo pred koncem leta 2010 razreda ponovno razdružilo, pri tem pa ugotovilo, da so stroški, ki naj bi jih država imela zaradi razdružitve, skoraj neopazni. Nerazumljivo je torej, zakaj se ni isto zgodilo tudi za tretja razreda, kjer je položaj popolnoma enak, saj bi razdružitev dejansko pomenila le dodatne tri ure pri enem predmetu, učinek za dijake pa bi bil gotovo pozitiven, saj bi se lahko končno učili vsak v svojem razredu in po smeri, ki so jo izbrali, piše v sporočilu za javnost.. Zato profesorski zbor zavoda Žiga Zois pričakuje, da bo po posegu ravnateljice pri pristojnih oblasteh prišlo do odločitve, ki je v skladu s statusom manjšinske šole. Gre za skrb, za katero bi se morali vsi zavzeti, menijo profesorji zavoda Zois. šolstvo - Včeraj dopoldne tudi v Trstu protestna dijaška manifestacija Proti vladnim ukrepom Protestniki nasprotovali tudi postavitvi nadzornih kamer v bližini šol - Zahteva po deželnem zakonu o pravici do študija - Na šolah pouk okrnjen Združenje višješolskih dijakov in Mreža znanja sta včeraj dopoldne tudi v Trstu, kot v številnih mestih po Italiji, priredili dijaško manifestacijo, ki je sovpadala s stavko šolskega osebja, ki so jo bili oklicali nekateri bazni sindikati. Kljub slabemu vremenu se je manifestacije po tržaških ulicah in nabrežju udeležilo več sto višješolcev, ki so z gesli, zastavami in transparenti izražali svoje nasprotovanje vladnim finančnim ukrepom, ki po mnenju protestnikov predstavlja dodaten udarec za javno šolstvo, s krčenjem sredstev javnim upravam pa se bodo posledično znižale dotacije za pravico do študija ter šolska poslopja. Cilj vladnih ukrepov je tudi prizadeti sedanji sistem socialnega skrbstva ter potrjevanje razvojnega modela, ki predvideva neskončen razvoj v omejenem prostoru, kjer mladi nimajo nobenega prostora. Glede krajevnih vprašanj pa so demonstranti protestirali proti postavljanju nadzornih videokamer v bližini šol, saj bi denar za to lahko namenili popravilu oz. vzdrževanju šolskih stavb Prav tako so zahtevali sprejetje deželnega zakona o pravici do izobraževanja. Spričo stavke in dijaške manifestacije je bil pouk na mnogih tržaških šolah okrnjen, kar velja tudi za slovenske višje srednje šole, kjer je precej dijakov izostalo od pouka. Kljub slabemu vremenu se je na tržaških ulicah zbralo več sto dijakov kroma / RUBRIKE Sobota, 8. oktobra 2011 7 zahodni kras - Občinski odbornik Emiliano Edera na rajonski seji Prosek: izpostava bo odprta (a verjetno ne vsak dan ...) Kdaj dvojezični smerokazi? - Potreba po slovenskih jaslih - Cela vrsta nerešenih vprašanj Tržaška mestna uprava ne bo dokončno zaprla občinske izpostave na Pro-seku. Tako je na četrtkovi seji zahodno-kraškega rajonskega sveta zagotovil občinski odbornik za decentralizacijo in premoženje Emiliano Edera. Dodal pa je, da občina ne bo mogla zagotoviti popolnega odprtja urada, pet dni tedensko, kot je to veljalo do konca maja, ko je prejšnja des-nosredinska uprava odredila poletno zaprtje izpostave, ki ga je sedanja uprava podaljšala do konca novembra. Edera je pojasnil, da se je levosre-dinska uprava znašla pred izvršenim dejstvom. Prejšnji upravitelji so popolnoma zapostavili vprašanje osebja občinskih izpostav. Uslužbencev, ki so se upokojili, ni nadomestila, nekaj zaposlenih izkorišča skrajšani delovni urnik, z vsega dvajsetimi uradniki pa ni mogoče zagotoviti polnega delovanja vseh občinskih izpostav, je zaključil Edera. Omenil je sicer možnost dostave dokumentov na dom, kar pa bi veljalo le za omejeno število potrebnih občanov; nadalje je omenil možnost telefonskega naročanja dokumentov in potrdil, kar pa je šele v zametku. Kako bo rešeno vprašanje, ki povzroča od konca maja velike nevšečnosti domačinom, ker mo- Poslopje nekdanjega doma za ostarele don Marzari v naselju s. Nazario kroma rajo (razen ob sredah, ko je proseška izpostava odprta) na Opčine ali v mesto po potrebne anagrafske dokumente, torej ni še znano. Morda bodo občani Zahodnega Krasa kaj več izvedeli o tem vprašanju 27. oktobra na javnem srečanju z županom Cosolinijem in njegovimi odborniki, ki bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Na četrtkovi seji so se predočili rajonski svetniki še celo vrsto problemov, ki zahodni kras - Rajonska svetnica DS Maria Grazia Villi Odrekla se je sejnini Menis (Gibanje 5 zvezd) za 50-odstotno znižanje sejnin za seje občinskih komisij Majhna dejanja imajo včasih velik pomen. Tak je primer zahodnokraške rajonske svetnice Demokratske stranke Maria Grazie Villi. Na pretekli rajonski seji je predsednika Roberta Cattaruzzo in ostale svetnike obvestila, da se odpoveduje sejnini. Sejnina rajonskih svetnikov ni velika. Po zadnjem rezanju, ki ga je za te ljudem najbližje izvoljenim predstavnikom določil deželni zakon (v katerem pa se deželni svetniki niso dotaknili svojih dvestokrat in še več višjih prejemkov ...), znaša pičlih 30 evrov bruto. Odpoved ni torej denarno izdatna, je pa gesta pomenljiva. Villijeva je na seji pojasnila, zakaj se je tako odločila. »V prvi vrsti se hočem tudi sama, konkretno, čeprav zelo skromno, pridružiti številnim pobudam za omejitev stroškov politike,« je poudarila, a takoj dodala še drugi, globlji razlog: »Vedno sem smatrala politično udejstvovanje kot izbiro velike civilne vrednosti. Zato menim, da bi lahko sedanji veter antipolitike, ki ga spodbujajo privilegiji in nesprejemljivo obnašanje vidnih političnih predstavnikov, povzročil vse večjo oddaljitev ljudi od politike, kar pa bi bilo zelo nevarno.« Villijeva je nadalje menila, da je prav participacija »termometer, s katerim je mogoče meriti zdravje demokracije.« Politika mora torej ostati »zadeva vseh«, je ocenila. Zato je potrebno ravnovesje v tako delikatni zadevi, pa tudi odločen namen rezanja privilegijev, uveljavljenih razvad in arogance. Prav referendum o ukinitvi tako imenovanega svinjskega volilnega zakona naj bi vodil v to smer, je poudarila Maria Grazia Villi. Podoben korak v smer, ki jo je na Zahodnem Krasu nakazala svetnica Demokratske stranke, je v tržaški občini opravil vodja Gibanja 5 zvezd Paolo Menis, ki je skupno s strankarskim kolegom Stefanom Patuanellijem vložil predlog za znižanje sejnine občinskih svetnikov na sejah občinskih komisij. Sejnina za prisotnost občinskih svetnikov na sejah posameznih občinskih komisij (šestih rednih in komisije za prozornost) znaša 104 evre bruto. Toliko, kolikor sejnina za prisotnost na sejah občinskega sveta. Menis in Pa-tuanelli predlagata, naj bi sejnino za seje občinskih komisij znižali za 50 odstotkov, na 52 evrov. V utemeljitvi sta zapisala, da deželni zakon, ki ureja višino sejnin občinskih in pokrajinskih Maria Grazia Villi svetnikov, omogoča znižanje sejnine za občinske komisije do največ 50 odstotkov. Torej: njun predlog naj bi bil povsem v skladu s tem, kar predvideva deželni zakon. Tržaški občinski uradi so že vzeli predlog v pretres, ugotovili, da ni navzkriž z veljavnimi normami in prižgali ze- Paolo Menis kroma leno luč za njegovo obravnavo. Tako naj bi o njem menda že prihodnji teden razpravljali v pristojni občinski komisiji, potem pa naj bi o predlogu odločala mestna skupščina. Takrat bo res zanimivo videti, kako se bodo nanj odzvali posamezni občinski svetniki. M.K. že leta čakajo na rešitev. Nekateri bi bili zlahka rešljivi, za druge bi potrebovali več časa (in predvsem denarja). Med prve sodi na primer uporaba prenovljenih prostorov nekdanjega rekreacijskega središča v Križu. Civilna zaščita uporablja le del prostorov, druge bi lahko uporabili za potrebe vaških društev in organizacij. Tudi kronično pomanjkanje cestnih znakov in smerokazov bi lahko hitro (in z majhnim stroškom) zapolnili z namestitvijo novih, seveda dvojezičnih. Drugače je s popravili ali obnovo občinskih poslopij, ki naj bi jih uporabili v družbene namene. Cerkvica sv. Roka v Križu je potrebna nujnih popravil, sicer se bo streha udrla. Poslopje nekdanjega sedeža rajonskega sveta na Proseku je dotrajano. V njem deluje ambulanta. Treba bi ga bilo popraviti, tam bi lahko uredili prostore za pošolski pouk. Podobno hudo je stanje nekdanjega doma za ostarele don Mar-zari v Naselju S. Nazario. Obnova bi bila je za občino prehud oreh, potrebno bi bilo pritegniti zasebnike, da bi ga uredili, je poudaril odbornik Edera. Med prioritetnimi vprašanji pa je izstopala ustanovitev slovenskih jasli na Zahodnem Krasu. Časi, ko je takratna občinska odbornica za šolstvo Angela Brandi pozivala slovenske starše s krasa, naj se poslužijo slovenskih jasli pri Sv. Jakobu, so na občini mimo. Pričakovati je, da bo levosredinska uprava sedaj vendarle prisluhnila domačim mladim družinam, je bilo poudarjeno na srečanju z odbornikom Edero. M.K. praprot - Kraški Oktoberfešt Zabava, turnirji, pohod in Muzikfešt V Praprotu se nadaljuje 16. Kraški Oktoberfešt v organizaciji SKD Vigred. Kioski s hrano in pijačo bodo danes delovali od 13. ure, medtem ko se bo ob 15. uri začel likovni ex tem-pore za otroke in mladino ob isti uri pa še turnir v briškoli. Ob 16. uri bodo taborniki RMV Trst-Gorica odprli svoj kotiček, kjer bodo predstavili mladim taborniško življenje in priredili delavnice in orientacijske igre. Od 16. do 18. ure bo potekala tudi plesna delavnica pod mentorstvom Jelke Bogatec - namenjena je mladim in manj mladim, ki bi radi spoznali kak nov plesni korak. Ob 18.30 bo nagrajevanje ex tempore in nastop udeležencev plesne delavnice; nastopili bosta tudi otroška in mladinska plesna skupina Vigred. Od 19.30 pa bodo za zabavo in ples poskrbeli člani ansambla Alter Ego, ob pavzi pa bo vrtel glasbo Dj Jan-kavalo. Še danes se lahko muzikanti prijavijo na Kraški Muzikfešt. Jutri se bodo od 9.15 do 9.45 v Praprotu zbrali udeleženci 16. pohoda Na Krasu je krasno, ki ga SKD Vigred prireja v sodelovanju z jamarskim društvom Grmada, razvojnim društvom Pliska, vaško skupnostjo Tublje in planinskim odsekom SK Devin. Avtobus bo udeležence odpeljal v Tublje, od koder bo štartal pohod. Pohodniki bodo spoznali vas in okoliške zaselke, z jamarji pa si ogledali razsvetljeno Jamo v hribih. Pohod se bo zaključil v Praprotu, kjer se bo ob 16. uri začel 16. Kraški Muzikfešt. Turistični Odbor Rilke bo poskrbel za polete s helikopterjem. V primeru slabega vremena bodo delavnice in celoten kulturno-zabavni program potekali pod šotorom. dolina - Ob jutrišnji proslavi Filatelisti za Ignacija Oto V Dolini bo jutri, v Boljuncu pa prihodnjo nedeljo, 16. oktobra, proslava v čast glasbeniku, dirigentu in skladatelju Ignaciju Oti ob 80. obletnici rojstva oz. 10. obletnici smrti. Pri pobudah, ki so jih pripravili KD Vodnik, sorodniki in ZSKD bo sodeloval tudi tržaški filatelistični klub Lovrenc Košir. V sodelovanju z družino Ota je klub pripravili ilustrirano razglednico z rojstno hišo dolinskega glasbenika. Na njej so objavljene tudi note ene izmed njegovih najbolj priljubljenih uglasbitev z naslovom Moji zemlji na besedilo Filiberta Benedetiča. Pri Pošti Slovenije so člani kluba naročili znamko z glasbenikovo fotografijo in spominski poštni žig, ki bo na razpolago na pošti Kozina od danes za dva tedna (na pošti bo na razpolago le poštni žig); člani kluba pa bodo poskrbeli, da bodo opremili razglednice z znamko in s posebnim žigom. Slednje bodo na voljo na jutrišnji proslavi ob 17. uri v dolinski društveni dvorani in prihodnjo nedeljo v atriju gledališča Prešeren v Boljuncu ob 18. uri. Člani kluba Košir pa so pripravili v prostorih glavne pošte v Kopru manjšo filatelistično razstavo Oti v čast. Razdeljena bo na tri dele: v prvem bodo znamke, ki sta jih izdali Slovenija in Italija na temo glasbe in glasbenikov v zadnjih 20 letih, v drugem bodo slovenske in italijanske znamke, ki so izšle v letu umetnikove smrti, v tretjem pa bodo stare razglednice Doline, Boljunca in Bor-šta v glavnem iz avstrijskih časov. Razglednice so del obsežne zbirke starih razglednic, ki jo hrani ZKB. Razstava v Kopru bo na ogled do petka, 21. oktobra. Izlet KZ na praznik kostanja Kmečka zveza sporoča, da bo vozni red avtobusa za jutrišnji izlet v Bardo sledeči: ob 7. uri iz Boljunca (gledališče Prešeren), 7.05 iz Zabrežca (avtobusna postaja), 7.15 iz Bazovice (pred cerkvijo), 7.20 s Padrič (avtobusna postaja), 7.25 iz Trebč (na trgu), 7.30 z Opčin (pred Zadružno kraško banko), 7.40 s Proseka (gostilna Lukša), 7.45 iz Križa (avtobusna postaja), 7.50 iz Nabrežine (pri Kamnarski hiši), ob 8. uri iz Štivana (avtobusna postaja). Novi urniki tržaškega bienala Ob Barcolani so tudi v skladišču 26 v starem pristanišču poskrbeli za podaljšan urnik razstav tržaškega bie-nala. Tako danes kot jutri si bo »industrijsko« razstavišče odprto do 23. ure, poskrbljeno pa bo za dodatne brezplačne avtobuse, ki bodo s Trga Tommaseo peljali v staro pristanišče. Ob samem bienalu pa je v skladišču 26 na ogled brezplačna razstava Si-gnori, si parte! Come viaggiavamo nel-la Mitteleuropa 1815-1915, ki prikazuje razvoj potovanj za časa avstro-ogrskega cesarstva v srednji Evropi. Vojna zvezd danes v knjigarni In Der Tat V knjigarni In Der Tat (Ul. Diaz 22) bodo danes od 15. do 19. ure prota-gonistke zvezde. Tiste, ki jih je ustvaril ameriški filmski režiser in produ-cent George Lucas v svojih filmih Star Wars in ki bodo privabile vse ljubitelje znanstvene fantastike. Znanstveni imaginary vabi Znanstveni imaginarij iz Grljana vabi jutri na obisk od 10. do 20. ure. Ob 16. uri so predvidene delavnice za otroke - male nedeljske znanstvenike, ki se bodo tokrat ob priložnosti Bar-colane posvetili gradnji manjše jadrnice oz. čolniča na elastični pogon. Nori na cvetje V mestnem botaničnem vrtu (Ul. Marchesetti, 2) bo jutri od 10. ure do sončnega zatona sejem vrtnarstva Invasati, tutti pazzi per i fiori. Namenjen je zasebnikom in neprofitnim združenjem, velja pa za trenutek druženja, soočanja in izmenjave nasvetov med ljubitelji cvetja in rastlin. Sejem starin v starem mestu V starem mestu bodo kljub Barcola-ni jutri (od 9. do 20. ure) priredili tradicionalni sejem starin in rabljene opreme v nekdanjem judovskem getu. Kramarji, trgovci in domačini bodo ponujali kraško pohištvo, stare knjige in tiskovine, porcelan, stare razglednice in fotografije. Srečanje o krizi v Italiji V sejni dvorani fakultete za ekonomijo na tržaški univerzi (Trg Evropa 1) bo v ponedeljek ob 17.30 zanimivo srečanje o krizi, ki je zajela tudi Italijo, o javnem dolgu in rešitvah leve ali desne politične opcije. Udeležence bo nagovoril Michele Boldrin profesor ekonomije na Washington University iz Saint Louisa. Z njim se bo pogovarjal odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai. Vpis na debato je brezplačen, registracija pa je nujna (www.nordesteuropa.it). V Rojanu goljufija • • • I v v« z usnjenimi plašči V Rojanu se je v četrtek dopoldne pripetila nova goljufija na račun priletnih oseb. Zakoncema, ki sta se sprehajala blizu doma, se je z avtomobilom približal neznanec. Ustavil je vozilo, stopil na cesto in pozdravil moža ter zatrdil, da je njegov nekdanji sodelavec. Očitno je bil dovolj prepričljiv, saj ga je par spustil v svoje stanovanje. Goljuf jima je za čedno vsoto 900 evrov pri priči prodal tri usnjene plašče, dejal je, da potrebuje pomoč, ker je njegova žena bolna. Z denarjem v roki je odšel, kmalu zatem pa sta zakonca poklicala policijo. Stanovanje so si ogledali tudi policisti fo-renzičnega oddelka. 8 Sobota, 8. oktobra 2011 TRST / slovensko stalno gledališče - Vabilo k abonmaju Vsak dan je dober gledališki dan Gostovanja po društvih, predstave za male in odrasle v SSG Abonmajska kampanja Slovenskega stalnega gledališča bo v prihodnjem tednu ponudila več možnosti zabave v sproščenem, komičnem, otroško prisrčnem, glasbenem in festivalskem duhu. Pobuda Vabilo k abonmaju bo namreč doživela višek z vsakodnevnimi priložnostmi ogleda predstav, ki so namenjene široki paleti gledalcev. Za podrobno predstavitev vsebin letošnjega repertoarja si je gledališče zamislilo gostovanje po društvih tržaške in goriške pokrajine s skečem Adriana Rustje »Ma me prou provociraste...«. Duhovit izziv z iztočnicami za debato o ponudbah SSG-ja ponujata sam Rustja in igralka Minu Kju-der v obliki sproščenega pogovora, katerega se lahko udeležijo tudi gledalci, da bi kritično in konstruktivno izrazili svoje mnenje o idealni podobi svojega slovenskega gledališča. Ob vseh ponovitvah skeča je vedno prisoten tudi predstavnik gledališča, ki je na voljo za pojasnila o sezoni in za rezervacije abonmajev. V tem tednu bosta igralca obiskala SKD Igo Gruden (11. oktobra), SKD Slavec Ri-cmanje-Log (13. oktobra), SKD Danica na Vrhu (14. oktobra) in Bratinov dvorec v Gorici (15. oktobra s sodelovanjem Kulturnega centra Lojze Bratuž, Kulturnega doma Gorica in goriškega sedeža ZSKD). Celotni seznam nadaljnjih ponovitev je objavljen na spletni strani gledališča www.teaterssg.it. »Mali modri Huhu ali od kod je prišlo jajce« je naslov produkcije gledališča Koper, ki bo v torek, 11. oktobra namenjena otrokom in družinam. Predstava v režiji Katje Pegan je nadaljevanje pripovedi Maje A. Vidmar o modrem piščetu, ki se je po nesreči izvalil v kokošnjaku. Njegove dogodivščine bodo zaživele v Mali dvorani SSG s pričetkom ob 18. uri. Nekoliko starejši ljubitelji komedije pa se bodo v sredo nasmejali ob ogledu revolucionarne komedije z blagoslovom »Poslednji Termina(l)tor« v režiji Sama Strelca. Priljubljena igralca Boris Ko-bal in Gojmir Lešnjak-Gojc bosta odigrala najnovejšo pustolovščino zamejskega tržaškega rojaka, idealista in upornika Stanka Škerjanc-Scherianija, ki se bo moral tokrat ukvarjati celo s papežem Cele- Najmlajši bodo gotovo uživali na predstavi gledališča Koper, ki bo v torek v mali dvorani SSG predstavilo igro Mali modri Huhu ali od kod je prišlo jajce ssg stinom. Enkratna ponovitev predstave v okviru Vabila k abonmaju bo zaživela na odru Ljudskega doma v Križu. V četrtek, 13. oktobra bo gledališče razveselilo ljubitelje zborovske glasbe z gostovanjem priznanega baskovskega mladinskega zbora Leioa Kantika Korala, ki ga vodi Basilio Astulez. Zbor sestavlja 50 dijakov ustvarjalne zborovske šole konservatorija v Leioi in je s svojimi živahnimi, visoko kakovostnimi nastopi redni gost številnih zborovskih festivalov. Koncert bo tudi priložnost za spoznavanje bogate zborovske tradicije baskovske Španije. Na Velikem odru SSG-ja se bo teden zaključil z izredno ponovitvijo ene od najbolj uspešnih hišnih produkcij iz prejšnje sezone, ki jo je tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov uvrsti- Ogled in srečanje z igralci Petsto učencev in dijakov si je v Mieli z zanimanjem ogledalo uspešnico Gremo mi po svoje ' % ■Vf-: . Gremo mi po svoje je film, ki si ga je v kinu ogledalo največ gledalcev v zgodovini slovenskega filma, več kot 200.000, in sodi ob velike slovenske mladinske klasike, kot sta Poletje v školjki in Kekec. Učenci četrtih in petih razredov osnovnih in dijaki nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine so si film Gremo mi po svoje ogledali včeraj v tržaškem gledališču Miela. Za predvajanje je poskrbela Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Kinoateljejem in taborniki Rodu modrega vala. Ogled filma o dogajanju med taborniki in o medsebojnih odnosih med udeleženci tabora so dodatno obogatila pričevanja treh mladih igralcev, ki nastopajo v filmu, Tadeja Korena Šmida, Matevža Štularja in Erika Oprešnika. Igralci, ki so V Učenci in dijaki so z zanimanjem prisluhnili mladim igralcem iz filma kroma stari med 16 in 18 let in prihajajo iz Ljubljane, so odgovarjali na vprašanja Mateje Zorn, ki je zastopala Kinoatelje. Povedali so, da so prvič nastopali v igranem celovečercu ter dodali, da je bilo snemanje naporno, saj jim je vzelo celotne poletne počitnice. Občinstvu se je predstavil tudi igralec SSG, ki je tudi nastopal v filmu, Luka Cimprič. Snemanje filma ga je veselilo, ker je bil v otroštvu tudi sam aktivni tabornik. Režiser uspešnice Miha Kočevar pa se žal ni mogel udeležiti srečanja. Projekcija filma, ki si ga je v gledališču Miela ogledalo nad 500 učencev, je po mnenju organizatorjev povsem uspela, ob tem pa upajo, da se bodo tovrstna sodelovanja še ponovila. (mlis) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 8. oktobra 2011 BRIGITA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 18.33 - Dolžina dneva 11.22 - Luna vzide ob 16.43 in zatone ob 3.33. Jutri, NEDELJA, 9. oktobra 2011 ABRAHAM VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,6 stopinje C, zračni tlak 1002,8 mb pada, vlaga 78-odstotna, veter 23 km na uro, jugo-zahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. [I] Lekarne lo med najboljše produkcije slovenskih gledališč v letu 2011. Zlati zmaj Rolan-da Schimmelpfenniga v režiji Janusza Kice, predstava o delikatni, aktualni temi priseljevanja in sobivanja v večkul-turnih družbah, je bila izbrana za tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja, kjer bo na sporedu 20. oktobra v mednarodnem sklopu Showcase. Pred uprizoritvijo v Mariboru, bo ansambel SSG odigral predstavo na domačem odru v petek, 14. oktobra s pričetkom ob 20.30. Promocijska cena vstopnic za vse ponudbe Vabila k abonmaju je 8 evrov, za otroško predstavo bodo mali gledalci odšteli 3 evre, njihovi spremljevalci pa 1 evro. Blagajna SSG je odprta vsak dan od 10. do 15. ure in od 17. do 20. ure (brezplačna številka 800214302). Sobota, 8. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Abduction«; Dvorana 2: 15.20, 18.45, 22.15 »Final Destination 5 - 3D«; 17.00, 20.30 »Final Destination 5«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 15.20, 17.00 »I Puffi«; 18.30, 20.15, 22.15 »L'alba del pianeta delle scimmie«. SUPER - 16.10, 18.00, 21.40 »Niente da dichiarare?«; 19.50 »Blood Story«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Drive«; Dvorana 2: 17.30 »I Puffi - 3D (dig.)«; 19.50, 22.00 »Blood story«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Final destination 5 - dig. 3D«; Dvorana 4: 18.00 »Baciato dalla fortuna«; 20.10, 22.10 »Drive«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »A dangerous method«. MiCena mMirfig Čestitke Iz Repna na Kontovel prišla je nevesta in že 50 let sta si MILENA in MIRKO zvesta. Za ta zlati jubilej jima želimo mnogo zakonske sreče še naprej. Sestri Marija in Zvonka, svak Darjo ter nečaki Majda, Alenka in Andrej z družinami. Danes jih DOLJAK18 let slavi in se z njo veselimo prav res da vsi! Veliko sreče, veselja, zdravja in zabave ji želimo prijatelji vsi. S Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ex: amici come prima«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A Dangerous Method«. CINECITY - 15.35, 17.50, 20.00, 22.10 »Ex-amici come prima«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Final destination 5 -3D«; 15.25, 17.40, 19.55, 22.10 »Ab-duction«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »L'amore fa male«; 15.35, 17.50, 20.05, 22.10 »Drive«; 19.40, 22.05 »Blood Story«; 22.15 »Baciato dalla fortuna«; 15.30, 17.45, 20.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«; 15.20, 17.30 »I Puffi«. FELLINI - 15.30 »Kung fu Panda 2«; 17.00, 20.20 »Terraferma«; 18.40, 22.00 »Drive«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »Jane Eyre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 20.45, 22.15 »Il villaggio di cartone«; 19.15 »Baciato dalla fortuna«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.30 »Jane Eyre«; 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.00, 22.10 »Lahko noč, gospodična«; 16.20, 18.10 »Mali vohuni: V vrtincu časa - 3D«; 16.00, 17.30 »Medvedek Pu«; 20.30, 22.50 »Ta nora ljubezen«. KOPER - PLANET TUŠ 12.10, 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 11.50, 16.35 »Smrkci (sinhr.)«; 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Johnny English 2«; 18.25, 20.55, 23.25 »Prijatelja samo za seks«; 11.30, 13.10, 15.00, 16.40 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 12.30, 16.30, 18.40, 20.50, 23.05 »Lahko noč, gospodična«; 19.10, 21.30, 23.50 »Noč morskih psov 3D«; 11.25, 13.50, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Kateri je pravi?«; 19.00, 21.20, 23.45 »En dan«. KMEČKA ZVEZA sporoča, da bo vozni red avtobusa za izlet v Bardo v nedeljo 9. oktobra, sledeči: ob 7.00 iz Bo-ljunca - gledališče Prešeren; 7.05 iz Zabrežca - avtobusna postaja; 7.15 iz Bazovice pred cerkvijo; 7.20 iz Padrič - avtobusna postaja; 7.25 iz Trebč na trgu; 7.30 iz Opčin pred Zadružno kraško banko; 7.40 iz Proseka gostilna Lukša; 7.45 iz Križa - avtobusna postaja; 7.50 iz Nabrežine pri Kam-narski hiši; 8.00 iz Štivana - avtobusna postaja. Informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet v Bosno, odhod 13. in povratek 16. oktobra, še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št.: 00386-41634750 (Dušan) ali du-san.pavlica@siol.net. KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, v sklopu pobude Starosta mali princ, vabi v nedeljo, 23. oktobra, na obisk Go-narsa in voden ogled Palmanove ter na popoldanski pevski koncert v goriškem kulturnem domu. Podroben program in prijave na sedežu v ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE prireja v nedeljo, 16. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na koncu vasi od 9.30 do 10.30. Vabljeni! AVTOBUSNI IZLET NA SLIVNICO -Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23. oktobra, avtobusni izlet za družine, na Slivnico. Odhod ob. 8 uri iz Trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Povratek v Trst je predviden med 17. in 18. uro. Informacije: 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladin-ski@spdt.org. Prijava je obvezna do četrtka, 20. oktobra. DSMO K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila. / RUBRIKE Sobota, 8. oktobra 2011 9 □ Obvestila JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča ob sredah, od 18.30 do 20.00. Vabljeni. JUS PROSEK obvešča upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 15. oktobra na sedežu odbora (Prosek 159). Za morebitna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040-251241, 349-6161023 in 040-2528069. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011/12 s krajšim skečem »Ma me prou pro-vociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila vpis abonmaja. Info na tel. št. 040-632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. HIP HOP IN BREAKDANCE AŠD Mladina obvešča, da vaje bodo potekale za osnovnošolce ob ponedeljkih 16.30-1800; za srednješolce, višješolce in mlade ob sredah 18.00-19.30. Tečaj bosta vodila trener Samo Polutak Kos in Sara Brelih v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije: 329-9751782. TAI CHI CHUAN AŠD Mladina obvešča, da se bo vadba odvijala ob četrtkih 19.30-21.00 v rekreatoriju v Križu št. 441. Tečaj vodi inštruktorica Vladimira Guštin (tel. 349-3136949). TEČAJ BELLY GYM Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 10.00-11.00 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anu-by v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 333-5663612. TREBUŠNI PLES AŠD Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 18.30-19.30 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 3335663612. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 8. oktobra, s pričet-kom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. SKAVTI V BREGU skavti so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volkuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU skavti so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Šked-nju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljce (od 7 do 10 leta) kot izvidniki in vodnice (11-15 let) vsako soboto med 14.30 in 16. Za informacije: szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja danes, 8. oktobra, pohod »Zoro Starec«. Po barkovljanskih klancih bo pohodnike vodila prof. Marinka Pertot. Start izpred društva ob 14.30. Hoje bo okrog 3 ure. Priporočamo primerno obutev. Po pohodu bo v društvu »pa-štašuta« za katero se je treba najaviti na tel. št. 040-411635, 040-415797. V OKVIRU 16. KRAŠKEGA OKTOBER-FEŠTA v Praprotu, SKD Vigred in Gospodarsko turistični odbor Rilke organizirata v okviru pobud za promocijo teritorija polete s helikopterjem: danes, 8. oktobra, od 14. ure do 18. ure ter v nedeljo, 9. oktobra, od 9. do 18. ure. Za informacije in rezervacije tel. 3489745155; www.duinoturism.it. BOLJUNSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 9. oktobra, ob 10.30 k slovesni sveti maši ob sprejemu novega župnika. GUSARJI SREDI ZALIVA je naslov pravljice, ki jo ŠC Melanie Klein pri- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH Adrijan Rustja Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev! reja v okviru letošnje Barcolane. V šotoru med Pomorsko Postajo in Akvarijem, Vas pričakujejo mnoge delavnice; delavnice baby paintinga, skul-ture z baloni, animacije, plesi in dramatizacija pravljice. Podrobni program na www.melanieklein.org. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na srečanje s tržaškim škofom msgr. Giampaolom Crepaldijem, g. Dušanom Jakominom in zgodovinarjem Tomažem Simčičem ob 81. obletnici znamenitem pisma Jakoba Ukmarja o pravicah slovenske manjšine v Italiji. Začetek ob 20.30. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Divna Slavec, začetek 10. oktobra. Urnik: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.3012.00; ponedeljek in sreda, 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040327327, 340 4835610 (Anica), 0038640285930 (Mateja). PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure in od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vadbo si lahko ob istih urnikih tudi ogledate ali preizkusite. Za pojasnila in vpis: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TEČAJ YFT - NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk. Informativno srečanje v torek, 11. oktobra, ob 19. uri na Opčinah, Proseška ul. 131. Vadba se bo predvidoma odvijala ob sredah. Info: 340-9116828; prava.na-rava@gmail.com. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 11. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo 11. oktobra uradi zaprti. OBČINA DOLINA, KD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZABREŽCA TER POKRAJINA TRST organizirajo s prispevkom Avtonomne Dežele FJK niz prireditev ob 500-letnici porušenja Muhovega gradu. V torek, 11. oktobra, ob 20. uri na sedežu KD Slovenec predstavitev pobude in razstave ter dva posveta o gradiščih in o Mu-hovem gradu. V petek, 14. oktobra, ob 8. in ob 10. uri posveta namenjena šolam. V soboto, 15. oktobra, v gledališču Prešeren ob 18. uri odprtje razstave, ob 19. uri posveti o zgodovini gradu in celotnega območja. V nedeljo, 16. oktobra, od 15. ure dalje obujanje zgodovinskega običaja »Predaja orožja Zupanu Boršta za obrambo ozemlja s strani prebivalcev Brega« z zgodovinskim sprevodom. GLASBENA KAMBRCA - SKD Barko-vlje sprejema vpise v glasbeno delavnico oz. v tečaj solopetja za otroke in najstnike do nedelje, 9. oktobra. Dejavnosti bodo potekale ob sredah, četrtkih ali petkih popoldne (po možnem dogovoru). Začetek 12. oktobra. Informacije na tel. št.: 339-6543410. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 12. oktobra: Zrcalce; sreda, 19. oktobra: Pod medvedovim dežni- kom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! V SREDO, 12. OKTOBRA, se začenja tečaj šivanja z informativnem sestankom ob 18. uri v društvenih prostorih Valentin Vodnik v Dolini. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ IN ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV vabita lastnike zemljišč trase elektrovoda na informativni sestanek glede predvidene ojačitve elek-trovoda v petek, 14. oktobra, ob 20.30 v Medji vasi 21. SPDT prireja tečaj nordijske hoje v petek, 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040220155 (Livio). KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 16. oktobra in 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (pone-deljek-petek, 9.00-17.00, tel. 040635629, bibslo@spin.it). SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Nabre-žini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, 0402908195, 348-1334086 (Erika). 0 Prireditve 16. KRAŠKI MUZIKFEŠT vabi v nedeljo, 9. oktobra, ob 16. uri v Praprot, godce in pevce, ki igrajo na katerekoli inštrumente, le da so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: 1.: do 14. leta, 2.: za odrasle, skupina je lahko tudi mešana. Prijavite se lahko še danes, 8. oktobra, zvečer, tel. 380-3584580, email: tajni-stvo@skdvigred.org MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ PRI TRSTU vabi na »Koncert arij in romanc« danes, 8. oktobra, ob 17. uri v Zavodu Združenega sveta v Devinu. Sodelujejo pevci ruskih kon-servatorijev iz Moskve, Rostova na Donu, akademije iz mesta Khanti-Man-siisk, univerze v Stavropolu in gledališča v Samari. SKD TABOR ZA OTROKE v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah danes, 8. oktobra, ob 10. uri, Ustvarjalno-likovna delavnica s Tadejo Bogdan. SKD VIGRED vabi v Praprot na 16. kraški Oktoberfešt pod šotorom. Danes, 8. oktobra, ob 15. uri Ex tempore, turnir v briškoli in taborniški kotiček s taborniki RMV Ts-Go. Od 16. do 18. ure plesna delavnica, ob 18.30 nastop plesnih skupin, od 19.30 ples z ansamblom Alter Ego in Dj Janka-Valom. V nedeljo, 9. oktobra, od 9.15 do 9.45 zbirališče za 16. pohod »Na Krasu je krasno«, ob 11. uri odprtje kioskov, od 14. do 16. ure ples z ansamblom Domači zvoki, ob 16. uri Muzikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev, sledi ples s Kraškimi muzikanti. POKLON IGNACIJU OTI Ob 10. obletnici smrti, SKD V. Vodnik, Zveza slovenskih kulturnih društev, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, SIOT s.p.a., Občina Dolina in Pokrajina Trst vabijo v nedeljo, 9. oktobra, ob 17. uri v Dolino na odprtje spominskega obeležja na rojstni hiši Ignacija Ote. Odkritju sledi v društveni dvorani predstavitev zgoščenke »Da bi iz moje pesmi« MoPZ V. Vodnik. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti, Tema in tehnika sta prosti , kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute, in sicer: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na naslov »Skk-MOSP Natečaj ul.Donizetti, 3 - 34133, Trst, do ponedeljka, 14. novembra. Slovesnost ob razpisu natečaja bo potekala v torek, 11. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni, kjer se bo pesnik Miroslav Košuta srečal z mladimi. Pogovor z njim bo vodila Julija Berdon. SKD VIGRED vabi na predavanje in delavnico »Zdravje je naša odločitev - Kako si lahko pomagamo s hrano pri težavah z borelijo« v torek, 11. oktobra, ob 18. uri v Štalci v Šempolaju, predavala bo Marija Merljak. SPDT TRST bo predstavilo v četrtek, 13. oktobra, knjigo »Po svoji sledi«, delo uglednega slovenskega alpinista in od-pravarskega veljaka Toneta Škarje. Po krajši projekciji posnetkov iz najnovejšega dela, se bo z avtorjem pogovarjal časnikar Dušan Jelinčič. Predstavitev bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 20.30. Vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja prvo srečanje v novi sezoni. Na sporedu bo predavanje »Obmorska zgodovina Slovencev«, v katerem bo Bruno Volpi Lisjak med drugim spregovoril o rojanskih ribičih, čupi, tuno-lovu in še marsičem. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 14. oktobra, ob 20. uri. RAZSTAVA v osmici družine Fabec v Mavhinjah. Do 16. oktobra bodo v obratovalnem času osmice na ogled fotografije zgodovinarke Mirte Čok in naravoslovne ilustracije (akvareli) akad. slikarke Katerine Kalc. Vabljeni. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na svečano podelitev nagrad in priznanj Natečaja za nagrado Ignacij Ota, ki bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v okviru počastitve 80-letnice rojstva in 10-letnice smrti skladatelja Ignacija Ote, ki jo pripravljajo društvo SKD Valentin Vodnik, skladateljeva družina in prijatelji. EÍ Turistične kmetije KMETIJA KOSMINA odpira osmico od 7.10. do 16.10. na Brjah pri Komnu. S Poslovni oglasi [m Osmice PSIHOLOGINJA-PSIHOTERA-PEVTKA DR. NADA BERCE je odprla zasebno ambulanto v Ul. sv. Frančiška št.15 (nasproti Tržaške knjigarne). Sprejema po naročilu. Mob.3491267926 V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem poslovne prostore. Tel.: 348-8136866 V VIŽOVLJAH, blizu železniške postaje, dajemo v najem opremljeno man-sardo s pogledom na morje. Tel. št.: 040-299820. Prispevki FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040228451. 0 Mali oglasi 37-LETNIK z vozniškima dovoljenjema C in D, nujno išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. 26-LETNICA išče delo v devinsko-na-brežinski občini kot hišna pomočnica ter pomaga pri učenju angleščine. Tel. št.: 340-6314234. 43-LETNA GOSPA nudi pomoč za gospodinjska opravila, spremstvo mladoletnikov in invalidov. Tel. št.: 3289191977. APE 600 prodam, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-220443. DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in dijakom bienija višje šole. Za informacije pokličite tel. št.: 040-208002. GOSPA srednjih let z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat-tedensko delo kot hišna pomočnica. Klicati na tel. št. 3279969360 (v večernih urah). IŠČEM malega sivega tigrastega mucka. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-226917. PODARIM televizijo z dekoderjem, znamke toshiba, 28''. Tel. 040-44631. PRODAM domač, neškropljen krompir. Tel. št.: 040-212633. PRODAM suha kraška drva. Tel. 3472108227. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št.: 335-6322701. V spomin na drago dolgoletno pevko Lidijo daruje mavhinjski cerkveni pevski zbor 50,00 evrov za popravilo in 50,00 evrov za cvetje domače cerkve. V spomin na drago Jano Umek darujejo Sabrina, Sandra in Liliana 75,00 evrov za Združenje Amici Hospice Pineta Onlus. V spomin na Rinota Tommasija darujeta Zdenka in Mira z družinama 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Potomci Valentina Cibic, ki so se zbrali na 33. Cibiciadi 4. septembra 2011, darujejo 200,00 evrov za KD Prosek Kontovel in 100,00 evrov za FC Pri-morje. Dr. Ivan Cibic, avtor knjige Utrinki iz mojega življenja, podarja zbrane prispevke 50,00 evrov Kulturnemu domu Pro-sek Kontovel. V spomin na drago Jano Umek daruje Li-via Furlan 20,00 evrov za Združenje Amici Hospice Pineta del Carso. Namesto cvetja na grob Rudija Škabarja in Iva Grgiča daruje Marija Seražin vd. Guštin 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Giuseppeja Maura darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na mamo Dragico daruje sin Franko 50,00 evrov za šempolajski cerkveni zbor. V spomin na Dragico Peric darujeta Boris in Marija Škrk 25,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. V spomin na Dragico Purič vd. Peric darujejo Ardemia, Sonja, Igor in Beti 50,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Zavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 10 Sobota, 8. oktobra 2011 TRST / tržaška kvestura - Podrobnosti o preprečitvi ropa v banki v Miljah Poleg roparjev odkrili tudi ponarejevalca dolarjev Bankovce prodajali na Hrvaško in v druge države - Vodja mobilnega oddelka Mario Bo: »Najbrž se bo kmalu oglasil FBI« Policisti tržaškega mobilnega oddelka, ki so s prikritimi preiskovalnimi ukrepi po junijskem ropu v tržaški poslovalnici banke Monte dei Paschi di Siena sledili skupini roparjev, so v četrtek zadeli v polno. V banki Banca Popolare di Vicenza v Miljah so roparje pričakali v zasedi in jih aretirali, omogočili pa so tudi prijetje prekaljenega ponarejevalca ameriških dolarjev v Liguriji. Preiskavo sta usklajevala policija Interpol in tožilka Lucia Baldovin. Podrobnosti sta na novinarski konferenci na tržaški kvesturi opisala vodja mobilnega oddelka Mario Bo in namestnik Leonardo Boido. Roparji so konec junija iz poslovalnice banke Monte dei Pasc-hi di Siena v Ulici Dante Alighieri v Trstu odnesli 45.000 evrov, nadzorna videokamera pa je ujela obraz 58-letnega Claudia Pollonija iz La Spezie. Kmalu se je izkazalo, da je Polloni vodja tolpe, ugotovili pa so še istovetnost njegovih sodelavcev. »To so dobro organizirani roparji, ki so v Trivenetu osumljeni za tri ali štiri bančne rope. Te osebe so v zelo slabem ekonomskem položaju in stalno potrebujejo denar. Sprva smo mislili, da v telefonskih pogovorih omenjajo mamila. Še zdaj ne izključujemo, da je morda tudi to vmes,« je povedal Bo. Naropan denar so investirali pri Pollonije-vem znancu Albertu Battistiniju, znanemu ponarejevalcu bankovcev iz La Spezie. Mojster je tiskal lažne ameriške dolarje, tol- pa jih je kupovala in preprodajala na Hrvaško. »Na mejnem prehodu pri Rabujezu smo skrivoma prisostvovali predaji dveh večjih škatel, polnih bankovcev. Gre za ogromne zneske, v stiku pa smo s policijo neke tuje države, ki je v teh mesecih zasegla res velike vsote ponarejenega denarja,« je povedal Bo. Kriminalci so pri roparskih podvigih sledili začrtani shemi. Uporabljali so rezila in podobne predmete ter lasulje. Vedno so bili v akciji štirje roparji, samo Polloni je bil vsakič udeležen, do bank so se pripeljali z avtomobilom in motorjem. Kriminalisti so na izrecno vprašanje zavrnili možnost, da bi bila tolpa lahko odgovorna tudi za ropa v banki ZKB na Opčinah, »ker so drugače organizirani in so se na Trst prvič ozrli šele pred meseci«. Nazadnje so rop v Miljah preložili za en dan, ker je Polloni pozabil svojo lasuljo v Neaplju. Nanjo je posebno navezan, zato je počakal, da mu jo pošljejo po hitri pošti. Roparjem je informacije in logistično pomoč v Trstu nudil 46-letni zapriseženi stražar Gian Luca Gangale, ki je v službi pri tržaškem podjetju za varovanje. Baza je bila v stanovanju v Ul. Mascagni, tolpa pa si je več dni ogledovala banke, najprej v mestu in nato v okolici. V četrtek so se odpravili v Milje. Dopoldne še sami niso vedeli, katero banko bodo naskočili, v Miljah so si ogledali več poslo- V posnetku nadzorne videokamere trenutek aretacije roparja v miljski bančni poslovalnici; strank v banki v Ulici Manzoni ni bilo, roparje so poleg uslužbencev čakali policisti v civilu kroma Videoposnetka na WWW.primorski.eu valnic. Policisti so po prisluškovanju vedeli, da se bo v obmorskem mestecu nekaj zgodilo, bili so na preži, do zadnjega pa ni bilo jasno, ali so roparji oboroženi (pozneje so Gangaleju na domu zasegli tri pištole). V banki v Ul. Manzoni so bili samo uslužbenci in policisti v civilu. Roparja, ki je stopil v banko z rezilom in razpršilcem pekoče snovi, so takoj prijeli in ga aretirali, enaka usoda je doletela tri pajdaše (poleg Pollonija in Gangaleja so prijeli 50-letnega Salvatoreja Romana in 37-letne-ga Domenica Russa). 29-letno Olgo Di Marzo so takoj zatem prijeli v Ulici Mas-cagni, pripravljala se je na beg. Največje odkritje je sledilo v Batti-stinijevem stanovanju v La Spezii, kjer so policisti za lažno omaro zagledali luknjo v steni. V skrivališču je bila prava mala »tovarna« ameriških dolarjev - s tiskalnikom, kopijami bankovcev, barvami in pripomočki. Zasegli so 1,5 milijona ponarejenih dolarjev, pri Polloniju v Massi pa še dodatnih 400.000. Dolarje so roparji prodajali na Hrvaško, medtem ko naj bi jih neka oseba, ki je na prostosti, prodajala celo v Mehiko. Na vprašanje, ali so o zadevi obveščene ameriške oblasti, je Mario Bo odgovoril, da se bo »FBI ali podoben organ gotovo kmalu oglasil«. Aljoša Fonda \ \ Claudio Polloni ÚJÍ Gian Luca Gangale Domenico Russo Salvatore Romano Olga Di Marzo Alberto Battistini trg perugino - Primer izsiljevanja »Živega te bom zažgal!« Mlad picopek v priporu »Daj mi denar, ali pa te bom živega zažgal!« S temi besedami je devetnajstletni Tržačan A. A., ki je po poklicu picopek, pred dnevi grozil sedemnajstletniku. Zgodilo se je v nakupovalnem središču Il Giulia. Picopek je od mladoletnika zahteval šeststo evrov v zameno za marihuano, pri tem pa mu je grozil s smrtjo in mu za poravnavo dolga dal deset dni časa. Sedemnajstletnik se je zelo prestrašil. Pod vtisom grozljivega umora na Greti, kjer so pred dobrim mesecem dejansko zažgali mladeniča, je dogodek prijavil nabrežinskemu poveljstvu karabinjerjev. Karabinjerji so uvedli dvojne nadzorne dejavnosti, saj so obenem ščitili žrtev in opazovali izsiljevalca. V četrtek popoldne je napočil čas za izročitev denarja, mladeniča sta se dogovorila, da se srečata pri trafiki na Trgu Perugino. Poleg izsiljevalca in žrtve so se zmenka udeležili še karabinjerji. Skrivoma so prisostvovali predaji tristotih evrov, nakar so stopili v ospredje in ustavili osumljenca, ki je odhajal z denarjem v žepu. V dogovoru s tožilko Cristino Bacer so ga priprli. Karabinjerji so poostrili nadzor nad mladostniškim kriminalom, ki v Trstu vzbuja nekaj skrbi. Prejšnji teden so karabinjerji prijeli devetnajstletnika, ki je na Trgu Oberdan z nožem ranil sedemnajstletnika, policisti pa so medtem prijavili skupino mladeničev, ki so v Ulici Crispi do krvi pretepli mladoletnega fanta. vreme - Dež in veter zapretila plovilom, ki se zbirajo za Barcolano Burja stresla jadrnice, mornar poškodovan Nesreča na krovu motornega plovila Araxi ob pomolu Audace, mladeniča prepeljali na Katinaro - Popoldne se je slika izboljšala, danes in jutri lepše vreme Reševalci na pomolu Audace, kjer je bilo privezano plovilo Araxi kroma Jadrnice sredi dopoldanske burje ob mestnem nabrežju kroma Močna burja, ki je včeraj dopoldne zajela Trst, je povzročila kar nekaj skrbi in preglavic številnim ljubiteljem morja, ki se s svojimi plovili pripravljajo na nedeljsko Barcola-no. Na tržaški pristaniški kapitaniji so povedali, da sta veter in dež prisilila posadke jadrnic k nategovanju vrvi na privezih, omembe vredne škode pa baje ni bilo. »Kapitanija je vsekakor poslala nekaj motornih čolnov na izvidnico v zaliv,« je povedal kapitan Gianfranco Rebuflat. Do edine resnejše nesreče je prišlo nekaj minut pred 12.30, ko se je poškodoval član posadke motornega plovila Araxi. Plovilo redno povezuje pomol Audace z val-obranom. Barko so pravkar privezovali na pomol blizu Velikega trga, ko naj bi se dvajsetletnemu mornarju zaradi močnega valovanja spodrsnilo. Po navedbah službe 118 (na kraj se je osebje pripeljalo z rešilcem in avtomobilom) si je mladenič poškodoval prsni koš in trebuh, po prvem pregledu na prizorišču nesreče pa so ga prepeljali v kati-narsko bolnišnico. Nujna je bila zdravstvena nega, njegovo zdravje pa naposled le ni bilo v hudi nevarnosti. V nalivu so bili na pomolu tudi policisti in osebje pristaniške kapitanije, o dogodku pa so bili obveščeni tudi delovni inšpektorji zdravstvenega podjetja, ki bodo najbrž preverjali, ali je bilo na krovu pravilno poskrbljeno za varnost posadke. Tržaški gasilci so zgodaj popoldne poročali o desetih posegih zaradi vremena (dež je delno poplavil nekaj stanovanj), popoldne se je slika izboljšala. Danes in jutri naj bi bile razmere - predvsem na morju - bistveno boljše. (af) več fotografij in videoposnetek na www.primorski.eu / PRI REDITVE_Sobota, 8. oktobra 2011 1 1 gorica - Jutri ob 19. uri v Kulturnem domu Predstava orientalskega plesa s skupino Amaya Dance Company Jutri ob 19.uri bo na odru osrednje dvorane Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20 - Italija) zaživela vabljiva predstava, ki sodi med največje evropske projekte na področju orientalskega plesa »Bellydance infusion projekt« priznane plesne skupine »Amaya Dance Company«, ki jo sestavljajo plesalke (na posnetku) iz raznih evropskih dežel. Režiser in ko-reograf predstave je plesalka Manca Pavli iz Ljubljane. »Bellydance Infusion Project« je plesni spektakel, ki bo gledalce popeljal na potovanje skozi eleganco in mi-stičnost giba ter ženskosti orientalskega plesa! Gre za trenutno največji evropski projekt na področju modernega in klasičnega orientalskega plesa. Z namenom, da bi dvignili nivo tovrstnega plesa kot umetnosti, je v skupini Amaya Dance Company združenih kar 16 profesionalnih plesalk, ki se jim bo na turneji v Italiji, in Sloveniji, pridružilo še 24 plesalk iz Amaya Col-lectiva. Plesalke Amaya prihajajo iz Estonije, Švedske, BiH, Hrvaške, Italije in Slovenije, vodi pa jih Manca Pavli, ena najboljših evropskih plesalk Tribal Fusion stila. Poleg njenih koreografij so predstavo soustvarjale tudi plesalke Amaye ter gostujoče ko-reografinje iz Estonije in Slovenije. Po evropski premieri, ki je bila v Lombardiji in jutrišnjem gostovanju v Kulturnem domu v Gorici bo v sklo- pu evropske turneje skupina obiskala poleg že omenjenih držav še Krakov, Kijev in Zagreb. Večer skupaj prirejajo Amaya Dance Company iz Ljubljane, Kulturni dom v Gorici, Zskd in Kulturna zadruga Maja. zagreb - Od 16. do 23. oktobra Na filmskem festivalu 90 filmov v 7 programih Celovečerec Nejca Gazvode Izlet je uvrščen v glavni program letošnjega 9. filmskega festivala v Zagrebu, ki bo potekal med 16. in 23. oktobrom v več zagrebških kino dvoranah. V otroškem programu bodo predvajali Gremo mi po svoje Miha Hočevarja, med gosti festivala so napovedani številni slovenski filmski ustvarjalci. "Radi predstavljamo mlade avtorje, Gazvoda pa bo najmlajši med letošnjimi avtorji," je na četrtkovi novinarski konferenci v zagrebškem kinu Evropa povedal direktor festivala Boris T. Matic. Spomnil je, da je bil Gazvoda nagrajen za najboljši filmski scenarij na Festivalu slovenskega filma, ki je potekal prejšnji teden v Portorožu, ter da sta bila za najboljša igralca razglašena Nina Rakovec in Jure He-nigman. Festival bodo odprli 16. oktobra s filmom Tiranosaur angleškega režiserja Paddyja Considinea, sicer pa bodo v osmih festivalskih dneh predvajali 90 filmov v sedmih programih. "Le mesec dni po svetovni premieri na beneški Mostri bomo predvajali filma Sramota britanskega režiserja Stevea McQueena ter Razmena izraelskega re- žiserja Erana Kolirina, ki bo tudi gost festivala," je napovedal Matic. V glavnem programu je izmed 12 filmov izpostavil še Krvno maščevanje Joshue Marstona, Najboljše namene Adriana Sitarua, V zaklonišče Jeffa Nicholsa in Oslo, 31. avgusta Joachima Triera. Nagrade bodo dodelili tudi dokumentarnih filmom, medtem ko bo Hočevarjev film v spremljevalnem programu Bibijada. Kot nova programa so predstavili Red Westerns, ki vsebuje pet vzhodnoevropskih celovečer-cev na temi divjega zahoda, ter Seksualna edukacija na filmu, ki se ukvarja s filmskim izobraževanjem o spolnosti. Matic je napovedal, da bodo med festivalom gostili tako Gazvodo in več drugih filmskih ustvarjalcev iz Slovenije kot glavnega nagrajenca letošnjega portoroškega festivala, Jana Cvi-tkoviča, ki bo v Zagreb prišel kot umetniški direktor projekta Omnibus v Mariboru: Izguba nedolžnosti. Gre za delovno filmsko srečanje, na katerem se bodo pogovarjali o snemanju omnibu-sa v čast razglasitve Maribora za Evropsko prestolnico kulture v letu 2012. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 11. oktobra ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar / predstava za najmlajše / »Mali modri Huhu«. V petek, 14. oktobra (za šole ob 12.00) in ob 20.30 / Roland Schimmelpfennig / »Zlati zmaj«. V petek, 28. oktobra ob 20.30 / Vesna Furlanič Valentinčič / »Mama«. Tržaška knjigarna Danes, 8. oktobra ob 18.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provo-ciraste...«. Gledališče La contrada V petek, 14. oktobra ob 20.30 / Enrico Luttmann, Francesco Macedonio / »Svola cicogna«, igrajo: Ariella Reg-gio in Fulvio Falzarano. Ponovitve: V soboto, 15. oktobra ob 20.30, v nedeljo 16. in v torek, 18. oktobra ob 16.30, v sredo, 19. v četrtek, 20., v petek, 21. in v soboto 22. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 23. oktobra ob 16.30. Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 11. oktobra ob 20.30 / Francesco Niccolini, Marco Paolini / »Itis Galileo«, nastopa: Marco Paolini. Ponovitve: v torek, 12. oktobra ob 16.00, v četrtek, 13. v petek, 14. in v soboto, 15. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 16. oktobra ob 16.00. RICMANJE Sedež SKD Slavec V četrtek, 13. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provociraste...«. KRIŽ Ljudski dom V sredo, 12. oktobra ob 20.30 / Tamara Matevc, Boris Kobal / »Poslednji termina(l)tor«. NABREŽINA Kulturni dom Igo Gruden V torek, 11. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou pro-vociraste...«. GORICA Bratinov dvorec V soboto, 15. oktobra ob 19.00 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou pro-vociraste...«. RONKE Avditorij V ponedeljek, 17. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provociraste...«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Jesenska simfonična sezona Danes, 8. oktobra ob 18.00 / Simfo- nija št. 7 L. van Beethove / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent Francesco Lanzillotta, solist Matteo Rivi. Slovensko stalno gledališče V petek, 13. oktobra ob 20.30 / Leioa kantika korala / »Baskovski mladinski zbor«. ■ BARCOLANAJAZZ Do nedelje, 9. oktobra bo po tržaških ulicah v sklopu 43. Barcolane vrsta glasbenih dogodkov v imenu jazza in swinga. Jutri, 9. oktobra ob 13.30 / Nabrežje / Musique Boutique. GORICA Kulturni dom Jutri, 9. oktobra ob 19.00 / Amaya Dance Company, orientalski ples / »Bellydance Infusion project«. Režiser in koreograf predstave je priznana plesalka Manca Pavli iz Ljubljane TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 14. oktobra ob 20.45 / Koncert »Orchestra da camera di Man-tova«, direktor in klavir Alexander Lonquich. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Klub CD Jutri, 9. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brechr, Roger Fernay / »Gramofon«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosigna-no, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljan-skih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzon-ti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BAZOVICA Didaktični naravoslovni center (Bazovica št. 224: na ogled je razstava slik »Kraške hiše« umetnika Pina Zorzija. Urnik: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9.00 do 13.00, torek od 14.00 do 20.00. MAVHINJE Razstava naravoslovnih ilustracij (akvarelov): do 15. oktobra bo na ogled razstava akademske slikarke Katerine Kalc in fotografij zgodovinarke Mirte Čok (Osmica družine Fabec v Mavhinjah). GORICA Kulturni dom: do 15. oktobra je na ogled mednarodna fotografska razstava »13. Fotosrečanje - Fotoincon-tro 2011«, na kateri sodelujejo naslednji priznani fotografi: Primož Brecelj (Ajdovščina Slo), Gianluca Groppi (Italija) Zoltan Nagz (Hrvaška), Jasna samarin (Ljubljana Slo), Francesco Sambo (Italija), Marko Vo-girč (Gorica), Simrit Malul (Izrael) in skupinska razstava fotografske skupine "Marghera Fotografia« (Italija). Urnik: od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Stolp na vratih: na ogled je razstava likovnih del avtorice »Klavdije Mozetič«. Razstava bo odprta vse do konca oktobra. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori ob- novljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. www.primorski.eu n 1 2 Sobota, 8. oktobra 2011 KULTURA note timave - Zaključni koncert v štivanski cerkvi Tangovsko obarvana glasba Luisa Bacalova Orkester F. Busoni s pianistko C. Agostinello in bandoneonistom M. Pitoccom Glasba, ki izhaja in se razvija okrog korenin argentinskega tanga, je v zadnjih letih pridobila vedno znatnejšo vlogo v okviru koncertnih sezon glasbenega društva Punto musicale. Nastal je tako specifični poletni festival Tango da pensare, občinstvo jesenskega niza Note Timave pa gotovo ni zamerilo zaradi podaljška tangovskega festivala, s katerim se je v ponedeljek zaključila četverica letošnjih koncertov v štivanski cerkvi. Koncerta bi se moral udeležiti tudi Oskarjev nagrajenec, skladatelj Luis Bacalov, ki je žal odpovedal prisotnost zaradi delovnih obveznosti. Ostala pa je njegova glasba, snov izvirnega monografskega poklona, ki je premierno zaživel ob prisotnosti avtorja na gradu Colloredo di Montalbano in je zdaj navdušil tudi zveste obiskovalce štivanskih glasbenih večerov. Plodno sodelovanje dveh občin v znamenju glasbe dolgoletnega niza je potrdila prijazna prisotnost odbornika za kulturo občine Colloredo Luce Ovana. O pozornosti, ki jo Note Timave ob mednarodno priznanih gostih posvečajo tudi glasbenikom iz naše dežele, pa so pričali sami protagonisti sklepnega koncerta, člani tržaškega komornega orkestra Ferruccio Busoni. Z njimi sta s solistično vlogo sodelovala pianistka Carla Agostinello in bandoneo-nist Massimiliano Pitocco, orkester pa je vodil Massimo Belli. Pripovedni vtisi filmske glasbe so obarvali skladbi A cias-cuno il suo in Una storia semplice, poklon Piazzolli z naslovom Astoreando pa se je izrazil v ritmu tanga. Impresije suite Caminos del sur so potrdile evokativno moč Bacalovega stila; muzikaličnost jasnih, večkrat sentimentalno naravnanih po- Izvajalci koncerta v štivanski cerkvi so poželi topel aplavz občinstva kroma dob je bila klasičnim glasbenikom glavno vodilo, kateremu so se predali z ritmičnim in melodičnim elanom. Na tem glasbenem področju pa že dolgo let ustvarjata tržaška pianistka, ki je z energičnim in solidnim zvokom usmerila razvoj celotnega glasbenega dogajanja, in harmonikar Massimiliano Pi-tocco, ki je pečatil tudi Piazzollovo točko (koncert Aconcagua) z doživeto toplino zvoka svojega bandoneona. Na valu splošnega odobravanja, so glasbeniki podaljšali uradni program s tremi dodatki. Za Agostinellovo je bil program tega koncerta posebna priložnost, sodelovanje z Bacalovom pa bo verjetno obrodilo nove sadove že pred novo izvedbo tangovskega festivala: »Zamisel za ta program je nastala v zvezi s poletnim festivalom, ko sem zaprosila skladatelja za možnost izvajanja njegovih skladb. Bacalov ima do lastnih del za klavir in orkester ekskluziven odnos; izvaja jih v glavnem le on, zato sem še bolj počaščena, da mi je izjemoma zaupal notno gradivo. Njegove skladbe, v katerih se zelo jasno pojavi navezanost na narodne, argentinske korenine, se stalno razvijajo, saj jih avtor nenehno dopolnjuje; zadnje popravke za suito je dodal ročno, da bi lahko izvedla najbolj ažurirano različico. Prisrčen odnos, ki se je vzpostavil ob prvem gostovanju Bacalova v naših sezonah, se je iz leta v leto utrdil in razvil predvsem z njegovo, pohvalno pozornostjo do poletnega festivala. V načrtu imamo še druge, nove glasbene projekte, ki jih bom lahko podrobneje predstavila v prihodnjih mesecih.« ROP TOMIZZEV DUH Sosedstvo & partnerstvo Milan Rakovac Gdo ima časa, ljubi moji, naj pride v ZRS Koper, 11. Oktobra od 18. uri; promoviramo knjigo SLO-VENSKO-HRVAŠKO SOSEDSTVO: HRVATSKO-SLOVENSKO SUSJEDSTVO, in tudi lahko jo kupite; izvrstna investicija bo to! Danas, ovaj „tendeciozni" zbornik doista je bizaran. Prvo, podsječam na krasnu zanimljivost; slovenski i hrvatski znanstvenici održali su simpozij na te teme u Kopru 4. i 5. juna 2009. - a tek ci-jelih pet mjeseci kasnije, u Stock-holmu 4. Novembra 2009. potpisan je medudržavni sporazum o arbitraži! Znanosti je trebalo manje vremena i napora, da upute politiku na rješenje. „Bizarna" je več i sama dvojezičnost zbornika (plus summary v neizogibni angleščini), koja nas upučujena susjedstvo, na dobrosusjedstvo, na prijaznost, na prijateljstvo, na povijesno partnerstvo dva naroda; na kulturalnu bli-skost pa i lingvistično razumijeva-nje; a to i takvo i jest bilo slo-cro susjedstvo tamo od glagoljaških grafita (koje je marno skupio u knji-gu Branko Fučič), do protestantskih pobuna, u kojima dva marljiva kle-rika, Sebastian Krelj i Matija Grbac, upučuju svoje vode, Primoža Tru-bara i Matiju Vlačiča Ilirka, upravo i naglašeno baš u profinjeno lingvistično blago i nacionalne korpuse južnog slavenstva; pa sve do znamenitih narodnjačkih tabora u Kastvu, Dolini, Cubedu; do oku-pljanja antifašista i danas u Kuči-bregu, ili do Foruma Tomizza... Spor izmedu nacionalnih nomenklatura, u uzvišenim našim metropolama, zacijelo bi i bio drukčije rješavan da su u njegovu rješavanju zamjetnije sudjelovali ljudi s obale; bio sam i sam u komisiji za rečeni spor, ali su mi ubr-zo „zahvalili na suradnji", naravno: Jer, uvažena vodstva naših nacionalnih korpusa naprosto nikada nisu razumjela svoje primorske iz- boje, niti su se potrudila o njima barem nešto naučiti. Kao iz proglasa pred veliki tabor u Kastvu 1871. (iz zapisa Ervina Lukežica) na kojem se okupilo oko 10.000 ljudi iz oba naroda: „ Dodite, braco, sa svih strana, iz bliza i dale-ka, da se poljubimo, izgrlimo, združimo i složimo, da si podamo bratimsku desnicu svete i nera-zrešive sveze. Živila Istra! Živili Hrvati! Živili Slovenci!" Od histo-rije naučili smo lekciju, jer, kako ukazuje Darko Dukovski, stotinak godina kasnije, znali smo se, obalni Slovenci i Hrvati, sporazumije-vati i kada se to nije očekivalo: "Istarske su opcine i gradovi koji se nalaze u Republici Sloveniji i Republici Hrvatskoj, izradile i objavile 17. travnja 1992. Memorandum o poticanju i unapredivanju suradnje istarskih opcina... Taj Memorandum potvrden je i 1993, a 1995. Godine dodatno je aktualiziran u vidu Zajedničke izjave"... Dakako, posrijedi je ovdašnja socijalne, kulturalna, historijska partikularnost, o čemu svjedoči i Karmen Medica: „Multikultural-nost znotraj treh istrskih etničnih entitet Hrvatov, Slovencev in Italijanov daleč presega količinsko pi-sotnost enega, drugega ali tretjega etnikuma na tem območju".... Karmen Medica rezonira da je „istarski identitet" u kontinuirano-me nastajanju, dodao bih, ujedno, da je uvriježeni sakrosantni nacionalni identitet u Istri „u nestajanju", i da se ovdje, od Beljaka do Krmi-na, Trsta, Pule, Rijeke, i dalje preko dalmatinskih otoka do Boke i prema Levantu, stvara anticipacija sutrašnjeg europskog identiteta, još zamršenijeg, još složenijeg, ko-ji ce zacijelo biti ona Vernardijeva „macedonia"; kada se realizira eu-ro-utopija kao zajednička nam domovina; za sada, uredimo slo-cro granicu, kao dobri susjedi, to bo velik korak v utopijo! 10. klavirski festival Prepričljiv zaključek s pianistom J. Wangom Kitajski pianist Jue Wang je zaključil 10. klavirski festival, ki nam je tudi letos predstavil vrsto perspektivnih mladih poustvarjalcev. Sedemindvajsetletni glasbenik iz Šangaja se že lahko ponaša z vrsto prestižnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Lepo je stekla tudi njegova kariera, ki ga je doslej pripeljala v nadvse ugledne dvorane Evrope, Azije in Amerike, mladenič pa še vedno izpopolnjuje svoje znanje v New Yorku in obenem poučuje na konservatoriju v Shangaju. Wang je za tržaško občinstvo pripravil okusen program, ki je bil v prvem delu posvečen Ravelu, v drugem pa Lisztu. Prosojna in preta-njena Sonatina francoskega mojstra je zazvenela lahkotno in elegantno, lahko bi rekli tudi nekoliko ležerno in površinsko, nikakor pa ne površno. Bolj prepričljivo je Wang podal Miroirs, čudovite zvočne čarovnije, med katerimi je izstopala Barka na oceanu v onomatopeičnem sozvočju z morskim valovanjem. Svoj temperament je pianist pokazal v popularni Alborada del gracioso, impresionistično tihožitje zadnje slike - La vallée des cloches (dolina zvonov) pa je lepo zaokrožilo niz. Iz Lisztovega opusa je Wang izbral dve etudi iz zbirke Etudes d'execution trascendante. Že sam naslov lahko odvrne tehnično nezrele pianiste, kitajski solist pa je do- kazal odlični nivo, ki mu omogoča samozavestno premagovanje vsakršnih težav. V etudah sicer ne moremo iskati izpovedne globine, lahko le sledimo značaju, ki se spreminja od romantične Ricordanze do bolj vžganega Allegra, ki ga je Wang odigral z velikim zanosom. Romantična je tudi Benediction de Dieu dans la solitude (Božji blagoslov v samoti), bolj kot duhovno zamaknjena meditacija. Pianist je poudaril lepo vzbočeno melodijo, ki se razpleta v sosledju blagozvenečih ar-peggiov, svoj poklon Lisztu pa je sklenil s priredbo Poloneze iz opere Evgen Onjegin. Pogrešali smo tipični, nekoliko slovesni ritem plesa, ki ga je Čajkovski vtkal v svojo opero, Wang pa je v skladbi razgrnil dokaj bogato barvno paleto, ki je razgibala interpretacijo. Polnoštevilno občinstvo je mladega poustvarjalca nagradilo z bučnimi aplavzi ter iztržilo dva dodatka: najprej Gersh-winov song Embraceable You, nato priredbo Laboda iz Živalskega pusta Camilla Saint-Saensa. Društvo Chamber Music bo izven abonmaja priredilo še koncert, za katerega velja veliko pričakovanje, kajti Uto Ughi ima v našem mestu širok krog oboževalcev: zimzeleni violinist bo nastopil 24. oktobra v gledališču Verdi ob spremljavi Alessandra Specchija. Katja Kralj revija kras - V letošnji avgustovski številki Bogat in raznolik prerez kraške kulturne in naravne dediščine Zvesti bralci revije Kras so tudi v avgustovski številki lahko prebrali marsikaj zanimivega, saj je revija na malo več kot na petdesetih straneh v besedi in sliki prinesla obilico zanimivih informacij o Krasu in ohranjanju njegove kulturne in naravne dediščine. Tudi tokratna številka je namenjena ljubiteljem Krasa in tudi popotnikom, ki želijo odkrivati manj znane kotičke tega dela Slovenije. Vsebina prinaša obsežne članke različnih avtorjev, ki so se v prispevkih dotaknili kulturnih novosti, s katerimi se lahko pohvali Kras. Zanimivi so tudi zgodovinski prispevki, pozabiti pa ne smemo niti na naravoslovne, ki bralcu podrobneje predstavljajo geološko sestavo tega dela slovenskega ozemlja. Na prvih straneh je mogoče brati prispevke o novem muzeju v Divači, ki je v celoti posvečen slovenskim filmskim igralcem. Muzej slovenskih filmskih igralcev je Divača dobila v začetku julija, ko so namenu predali obnovljene prostore Škra-teljnove domačije, v kateri je bila rojena Ida Kravanja - Ita Ri-na, naša prva slovenska igralka. Iz člankov lahko bralci izvedo, kako je potekala prenova stavbe in kako je zasnovana stalna razstava, poudarjeno pa je tudi, da bo muzej skrbel za ohranjanje spomina na slovenske filmske igralce ter slovensko filmsko dediščino. Tokrat je v reviji Kras mogoče najti tudi zelo zanimiv članek o zgodovini najstarejšega podzemeljskega poštnega urada, ki je deloval v Postojnski jami. Avtor prispevka Igor Blažina je opisal nastanek tega urada in njegovo delovanje, ki je prenehalo po drugi svetovni vojni. Od takrat naprej poštni urad v notranjosti Postojnske jame ni več deloval, ampak so pošiljke žigosali na pošti v mestu Postojna. Na koncu je avtor svoj prispevek zaključil s pozivom, naslovljenim na upravo Pošte Slovenije, naj poštni urad - in z njim tudi žig -vrne v podzemlje in ponovno vpiše svoj podzemni poštni urad v svetovni register. V članku o pozabljenih osebnostih lahko izvemo več o Danilu Žerjalu - atletu, ki mu zgodovina ni posvetila pozornosti, kakršno bi si dejansko zaslužil. Geološko sestavo Krasa nam približuje Rajko Pavlovec, o kamnu v slovenskem ljudskem izročilu pa piše Dušica Kunaver, ki je svoj prispevek obogatila s fotografskim gradivom. Revija Kras nam redno prinaša tudi prispevke, v sklopu katerih lahko po- drobneje spoznamo kraške vasice. Tokrat je moč spoznati krajevno zgodovino Brkinov, še posebej Ostrožno Brdo in tamkajšnjo partizansko bolnico. O podobi Krasa pa veliko pove tudi prispevek Mire Cencič, ki predstavlja kraško vasico Avber in okoliške vasi Gradnje, Ponikve, Do-bravlje in Rašo. Med rubrikami so tudi tiste, v katerih se omenja tržaški prostor. Olga Knez je opisala prireditev Vino in morje, ki je potekala v De-vinskem gradu, Primož Šturman pa je predstavil enodnevno ekskurzijo članov Zadružne kraške banke. Ti so se letos napotili v Goriška Brda in Čedad. Revija Kras redno posveča pozornost tudi poeziji. V avgustovski številki je uredništvo pozornost namenilo četrti pesniški zbirki Magdalene Svetina Ter-čon. Za pesniško navdahnjene duše bodo ravno pravšnje tri poezije, ki jih je uredništvo objavilo na 48. in 49. strani. Čisto ob koncu pa lahko ljubitelji glasbe preberejo tudi prispevke o komenskem mladinskem pihalnem sestavu, ki se je letos predstavil tudi v sanjski dvorani Berlinske filharmonije. Iz prispevkov lahko razberemo, kako so se Komenci pripravljali na koncert v Berlinu in kako so zablesteli pod taktirko Simona Perčiča, ki je s svojimi gojenci prevzel tudi severnjake. Vse to in še veliko več nam je prinesla avgustovska številka revije Kras, ki s kakovostnimi prispevki redno skrbi za poljudno predstavitev zgodovine, kulture, gospodarstva in dejavnosti ljudi, ki živijo na Krasu. (sč) / RUBRIKE Sobota, 8. oktobra 2011 13 afganistan - Negativen predsednikov obračun ob deseti obletnici invazije Hamid Karzaj: Civilistom nismo zagotovili varnosti General McChrystal: Natova misija je »malo več kot na pol poti« - Talibani napovedujejo zmago KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj ob deseti obletnici invazije na Afganistan za britansko mrežo BBC priznal, da njegova vlada in mednarodne vojaške sile zveze Nato pod vodstvom ZDA niso uspele zagotoviti varnosti državljanov. "Izredno slabo smo se odrezali pri zagotavljanju varnosti afganistanskega prebivalstva in to je največja slabost naše vlade in naših mednarodnih partnerjev," je povedal Karzaj v radijskem intervjuju za britanski BBC. Afganistanski predsednik, ki je položaj prevzel leta 2001 po ameriškem napadu na državo, je še poudaril, da tali-banov ne bodo izkoreninili, če ne bodo uničili njihovih zatočišč v Pakistanu. "Ta problem, problem skrivališč v Pakistanu, ne bo rešen, če pakistanska vlada ne bo sodelovala z Afganistanom in če mednarodna skupnost ne bo sodelovala na učinkovit način za odstranitev tega problema," je poudaril Karzaj. Obletnice začetka invazije se je spomnil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je počastil spomin na žrtve vojne. V izjavi je zapisal, da ZDA "odgovorno končujejo" vojni v Afganistanu in Iraku "s položaja moči", veteranom pa je obljubil zdravstveno varstvo in možnost zaposlitve. Poudaril je, da je v Afganistanu pogumno služilo več kot pol milijona vojakov, da bi ZDA ostale varne. "Spominjamo se skoraj 1800 ameriških domoljubov in številnih koalicijskih in afganistanskih partnerjev, ki so se žrtvovali v Afganistanu za našo skupno varnost in svobodo," je dodal. Talibani pa so ob okrogli obletnici zatrdili, da so s svojim bojem prisilili ZDA in Nato k umiku iz Afganistana. "Mudžahedini so postopoma okrepili svoje operacije svete vojne in uporabili različne bojne taktike proti sovražniku, posledica tega pa so številne žrtve, ki so osvajalskega sovražnika pripeljale do razmisleka o umiku iz te države," so sporočili. Afganistanska vlada in mednarodne enote, ki trenutno štejejo 140.000 mož, včerajšnje obletnice niso posebej obeleževale. So pa v Kabulu v strahu pred napadi talibanskih upornikov še poostrili varnostne ukrepe. Na predvečer obletnice je bil sicer v Kabulu manjši protest, na katerem je okoli 200 ljudi zahtevalo, naj tuji vojaki odidejo. V središču mesta so zažgali ameriško zastavo in vzklikali protiameriška gesla. Obrambni ministri Nata pa so na srečanju v Bruslju v četrtek poudarili, da tudi po končanem prenosu pristojnosti s sil Isaf na afganistanske sile, predvidenem za konec leta 2014, zavezništvo Afganistana ne bo prepustilo samega sebi, temveč se bo le spremenila vloga mednarodne skupnosti. Bivši poveljnik mednarodnih sil v Afganistanu, ameriški general Stanley McChrystal, ki je položaj zapustil lani, pa je ocenil, da je Natova misija "malo več kot na pol poti", da doseže zadane vojaške cilje. 7. oktobra 2001, manj kot mesec dni po terorističnih napadih v New Yorku, so ZDA začele napadati strateške cilje v Ka-bulu in drugih afganistanskih mestih. Akcija je v slabih dveh mesecih privedla do padca talibanskega režima, ki je ščitil vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna, ne pa tudi do konca nasilja v državi. To se v zadnjih letih še krepi, talibani pa grozijo z vrnitvijo na oblast. V desetih letih naj bi bilo v Afganistanu ubitih prek 33.000 ljudi, pretežno civilistov, poleg tega pa tudi 2735 tujih vojakov. (STA) Afganistanski predsednik Hamid Karzaj ansa rusija - Medtem ko Putin praznuje rojstni dan Amnesty International poziva Moskvo, naj zaščiti novinarje pred napadi MOSKVA - Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) je včeraj opozorila, da se ruski novinarji in borci za človekove pravice pet let po umoru novinarke Ane Politkovske še vedno soočajo z grožnjami, ustrahovanjem, napadi in celo umori. AI v poročilu z naslovom "Pretepeni, ker so spregovorili" kritizira Rusijo, ker ji ni uspelo zaščititi novinarjev in aktivistov. Ob tem poziva ruske oblasti, naj učinkovito raziščejo napade. Poročilo je bilo objavljeno ravno ob peti obletnici umora novinarke Ane Politkovske, ki je bila zelo kritična do tedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina in je razkrivala kršitve človekovih pravic na Kavkazu. AI opozarja, da novinarje in aktiviste "ponižujejo, ovirajo in prezirajo". Izpostavljeni so tudi grožnjam, ustrahovanju, napadom in celo umorom. Organizacija obtožuje ruske oblasti, da niso zaščitile novinarjev in aktivistov. Napade na Vladimir Putin ansa njih sicer uradno obsodijo, na institucionalni ravni pa jih tolerirajo. AI priznava, da je bil v preiskavi umora Politkovske narejen napredek, vendar pa še vedno ni nobenega zagotovila, da bodo tisti, ki so bili vpleteni v umor novinarke, stopili pred roko pravice. Dodaja še, da morajo preiskovalci ugotoviti, ali so umor podprli ali naročili predstavniki vlade ali organov pregona. Sicer pa so Rusi včeraj praznovali 59. rojstni dan svojega premiera ter nekdanjega in najverjetneje tudi naslednje- ga predsednika Vladimirja Putina. Puti-novi privrženci iz vrst prokremeljskih podmladkov so ga obeležili z vrsto prireditev, med drugim s pokušnjo Putinovih najljubših jedi ter prepevanjem pesmi o njem na moskovskem Rdečem trgu. Poleg tega so premierove mlade podpornice, zbrane v skupini Putinova vojska, priredile ocenjevanje spolne privlačnosti posameznih delov Putino-vega telesa, med drugim njegovih ustnic in oči. Skupina moskovskih študentk pa se je ob tej priložnosti celo slekla do spodnjega perila in pozirala za erotični koledar ter na ta način izrazila svojo ljubezen do Putina. Odkar je 24. septembra razkril svoje načrte, da nastopi na predsedniških volitvah marca prihodnje leto, je Putin sicer v javnosti še posebej dobro razpoložen. V četrtek je imel prvič po 24. septembru večji govor, pri čemer je očitno užival v pozornosti, ki je je bil deležen, in je veselo sprejemal zgodnje rojstnodne-vne čestitke. (STA) Na Kitajskem znova samozažigi Tibetancev PEKING - V kitajski provinci Sečuan sta se včeraj zažgala dva mlada Tibetanca, ki sta novi žrtvi v nizu podobnih sa-mozažigov v tej provinci v zadnjih tednih. Nekdanja meniha sta se zažgala v bližini tibetanskega budističnega samostana Kirti v mestu Aba, so sporočile tibetanske skupine v izgnanstvu. Mladeniča, stara 19 in 18 let, sta nekdanja meniha iz samostana Kirti, ki je bil že večkrat prizorišče podobnih sa-mozažigov, je sporočila organizacija Free Tibet s sedežem v Londonu. "To ne kaže samo na razsežnost trpljenja in obupanost Tibetancev, ampak tudi na skrajnost dejanj, ki so jih pripravljeni storiti, da bi pritegnili pozornost sveta na razmere v Tibetu," so še sporočili iz organizacije Free Tibet. Beograd še naprej zavrača dialog s Prištino BEOGRAD - Srbski minister za Kosovo Goran Bogdanovič je včeraj po srečanju s posrednikom EU Robertom Cooperjem v Beogradu dejal, da se ne morejo pogajati o tehničnih vprašanjih s Prištino, dokler traja kriza na severu Kosova, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Bogdanovič je dejal, da je Cooperju povedal, da dogovorjenega v Bruslju zaradi trenutnih razmer ni mogoče uresničevati. "Iluzorno je govoriti o električnem toku in telekomunikacijah, dokler traja poskus hermetičnega zapiranja administrativne meje proti osrednji Srbiji," je dejal. Mejna prehoda Ja-rinje in Brnjak med Srbijo in Kosovom sta sicer odprta, vendar ju vozila ne morejo uporabljati, ker so kosovski Srbi, potem ko so na prehoda prišli kosovski cariniki, zaprli ceste do njih. Novi Zelandiji zaradi izlitja nafte grozi okoljska nesreča WELLINGTON - Iz rezervoarja ladje, ki je v sredo nasedla pred novozelandsko obalo, je doslej izteklo okoli 100 ton nafte, od tega nekaj v ocean, nekaj pa v trup ladje. Novi Zelandiji tako po besedah tamkajšnjega ministra za okolje Nicka Smitha grozi najhujša okoljska nesreča v zadnjih desetletjih. "Preden se bodo razmere izboljšale, se bo vse še poslabšalo. Tega dejstva ne moremo spremeniti," pa je ocenil novozelandski minister za promet Steven Joyce. Hkrati je prebivalce zaliva Plenty posvaril, naj bodo pripravljeni, da bodo valovi nafto prinesli vse do obale. Dodal je še, da obstaja velika možnost, da se bo 47.000-tonska ladja Rena prelomila. Ladja Rena, ki v dolžino meri 236 metrov, je v sredo približno 20 kilometrov od pristanišča Tauranga nasedla na morskem grebenu Astrolabe, ki je znan po svoji bogati flori in favni. Na ladji naj bi bilo okoli 1500 ton nafte. (STA) poljska - Liberalno-konservativni Državljanski platformi (PO) se obeta dobrih 30 odstotkov glasov in s tem zmaga Na čelu vlade tudi po jutrišnjih volitvah najbrž Tusk Verjeten močan porast populističnega Palikotovega gibanja VARŠAVA - Precej ostra bitka dveh največjih strank ter močan porast novoustanovljenega Palikotovega gibanja obetajo, da tokratne parlamentarne volitve na Poljskem ne bodo dolgočasne. Sedanji sredinski premier Donald Tusk sicer računa, da bo državo vodil še naprej, volivce pa skuša pridobiti predvsem z obljubami o napredku in evropskih sredstvih. Pred jutrišnjimi volitvami se Tusku in njegovi liberalno-konservativni Državljanski platformi (PO) po javnomnenjskih raziskavah sodeč obeta dobrih 30 odstotkov glasov in s tem zmaga. Drugi zaporedni mandat bi bil precedens, saj je vseh šest parlamentarnih volitev po letu 1989 Poljakom prineslo menjavo oblasti. Čeprav se je prednost Tuska in PO pred glavnim izzivalcem, nekdanjim premierom Jaroslawom Kaczynskim iz nacionalno-konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) v zadnjih mesecih občutno zmanjševala in je nedolgo nazaj znašala le še nekaj odstotnih točk, se je v zadnjih javnomnenjskih raziskavah prednost PO tik pred zdajci vendarle znova okrepila na več kot deset odstotkov. Kljub temu utegne biti boj jutri tesen, ocenjuje nemška tiskovna agencija dpa ter opozarja na visok delež še neodločenih volivcev in možnost, da mnogi podporniki PO - ti so načeloma manj disciplinirani volivci kot podporniki PiS - ostanejo doma. Kot še piše dpa, je bilo v liberalnem taboru v zadnjem času opaziti živčnost. "Prihodnost leži v vaših rokah," je v ponedeljek Poljake po radiu pozival Tusk in jih opozarjal, da sedanji težki časi niso pravi za "happeninge". Ta opazka sicer naj ne bi letela toliko na Kaczynskega in PiS, ampak bolj na novo stranko nekdanjega poslanca PO Janusza Palikota. Zadnje javnomnenj-ske raziskave namreč nakazujejo, da utegne biti Palikotovo gibanje veliko presenečenje tokratnih volitev. Palikota kritiki označujejo predvsem kot populista z omejenimi političnimi izkušnjami, ki je okoli sebe zbral zelo raznolike kandidate, s katerimi skuša pridobiti glasove tistih volivcev, ki so razočarani nad "starimi" strankami. Obljublja veliko, piše dpa, od več na- jemniških stanovanj do brezplačnega dostopa do interneta in zastonj kontracepci-je, kako namerava to financirati, pa ni prav jasno. V globoko katoliški Poljski Palikot sicer izstopa po antiklerikalnih stališčih, saj zahteva manjši vpliv Cerkve v politiki ter zagovarja splav in civilne zveze za isto-spolne pare. Kljub temu naj bi mu svoj glas v nedeljo po zadnjih anketah sodeč namenilo kar deset odstotkov volivcev. S tem rezultatom bi Palikotovo gibanje pristalo kar na tretjem mestu - pred manjšo koalicijsko partnerko PO Poljsko ljudsko stranko (PSL) in tudi pred opozicijskim Zavezništvom demokratične levice (SLD). 54-letni Tusk skuša volivce medtem pridobiti s svojimi izkušnjami v okviru Evropske unije, pri čemer mu pomaga dejstvo, da Poljska trenutno predseduje sedemind-vajseterici. Med drugim obljublja, da bo njegova vlada Poljski v pogajanjih o novem večletnem proračunu EU za obdobje 20142020 priborila 68 milijard evrov subvencij, ki bodo državi pomagale pri doseganju visoke gospodarske rasti in modernizacije. Obenem sedanja oblast ne pozabi spomniti, da se je Poljska z gospodarsko krizo v minulih letih zelo dobro spopadala. Uspela se je izogniti množičnim odpuščanjem in bankrotom ter se je lahko tudi takrat, ko se je BDP v vseh drugih članicah EU skrčil, pohvalila z gospodarsko rastjo. Letos se Poljski obeta od 3,8- do 4-odstotna, prihodnje leto pa od 2,7- do triodstotna rast. Javni dolg ostaja po evropskih standardih nizek, pesti pa jo relativno visoka, v avgustu 11,6-odstotna brezposelnost. Ta je še posebej pereča med mladimi, saj je med mlajšimi od 25 let kar 23-odstotna. Kaczynski po drugi strani po pisanju dpa znova stavi na nacionalistična čustva. Tusku med drugim očita, da je izboljšanje odnosov s sosednjo Nemčijo pod njegovo vlado pomenilo "kapitulacijo" Poljske, ta teden pa je celo izdal knjigo z naslovom Poljska naših sanj, v kateri nemško kanclerko Angelo Merkel obtožuje, da si poskuša ponovno podrediti Poljsko. A Kaczynski je vendarle ubral tudi nove strune. Tako se je v veliki meri odre- kel evroskepticizmu in sedaj trdi, da je evro-realist in da podpira močnejšo Evropo. Obenem sicer kritizira t.i. Evropo dveh hitrosti, ki vse bolj potiska na stran Poljsko in ostale članice unije, ki niso del območja z evrom, a to je skupno bolj ali manj vsem poljskim politikom. Poleg tega naj bi se Kaczynski v letošnji kampanji odmaknil od nekdanjih po-pulističnih obljub in se osredotočil na vprašanja, ki najbolj vplivajo na vsakdan Poljakov, kot so finančna kriza, inflacija in zdravstvena reforma. Za razliko od volitev pred štirimi leti naj bi za PiS tokrat glasovali predvsem mlajši volivci, jezni zaradi visoke brezposelnosti. Ena od predvolilnih tem so bile tudi priprave na evropsko nogometno prvenstvo, ki ga bo prihodnje leto skupaj z Ukrajino gostila Poljska. PO je obljubila, da bo do prvenstva uredila kar 95 odstotkov vseh cest ter zgradila ali obnovila stadione v štirih poljskih mestih, a vse bolj očitno postaja, da gradnja - še posebej cest - ne poteka po načrtih. Jasna Vrečko (STA) 1 4 Sobota, 8. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Včeraj dopoldne neurje z napovedano ohladitvijo na tleh preko sto cestnih znakov Gasilci prejeli osemdeset klicev na pomoč - Na občini zbirajo prijave za odškodnine - Velika gmotna škoda tudi v Krminu % < B. Podrt gazebo pred kavarno Garibaldi (levo), odlomljena veja je padla na avto na Korzu Italia (desno), občinski delavci odpravljajo posledice neurja (levo spodaj), nesrečna Panda v Krminu (desno spodaj) ¡vy V M h I - > bumbaca :■ £ Neurje je včeraj dopoldne zajelo tudi Gorico in s sabo prineslo napovedano ohladitev: v nekaj urah je temperatura padla za preko deset stopinj, tako da smo v zgodnjem popoldanskem času v mestu izmerili 7 stopinj Celzija. Dopoldne so močni sunki vetra ruvali drevesa in lomili veje, usodni pa so bili tudi za kopico cestnih znakov. Občinski uslužbenci so jih na tleh našteli preko sto; nekateri izmed njih so bili pritrjeni na premične nosilce in so se prevrnili ob prvih močnejših sunkih, ko se je veter okrepil, pa jo je skupilo tudi nekaj cestnih znakov, pritrjenih na drogove z betonskimi temelji. Polne roke dela so imeli tako gasilci kot osebje goriške občine. »Dopoldne je bi- lo na terenu deset ekip občinskih delavcev, v katerih je bilo skupno 22 uslužbencev; nekatere izmed njih smo poklicali v službo, čeprav smo bili doma, saj je bilo po mestu ogromno odlomljenih vej in izruvanih dreves,« pojasnjuje občinski odbornik Francesco Del Sordi in poudarja, da so z delom nadaljevali tudi popoldne, ko je bilo na terenu deset delavcev. »Precejšnjo škodo smo zabeležili na poslopjih tako v zasebni kot občinski lasti. Poškodovanih je bilo tudi veliko avtomobilov, sploh je bil naš poseg potreben v vseh mestnih drevoredih in parkih,« pojasnjuje Del Sordi. Odlomljene veje so poškodovale številne ograje, veter je odkril nekaj streh. Cipresa je padla na telefonske in električne ži- več fotografij na WWW.primorski.eu ce ob vrtcu v Ulici Romagna, nekaj odlomljenih vej pa je bilo tudi ob vrtcu v Štandrežu. S strehe ene izmed hiš ob križišču med Tržaško ulico in Ulico Duca D'Aosta je odletelo nekaj strešnikov, ki so zgrmeli na pločnik, a k sreči hujše škode ni bilo ne na vozilih ne na ljudeh. »Vse, ki so utrpeli škodo na avtomobilih ali zasebnih poslopjih, pozivam, naj vložijo prijavo na goriško občino. To lahko storijo v uradu za protokol, v uradu za okolje, v uradu za stike z javnostjo, tako da bomo zatem sprožili postopek za pridobitev odškodnine, seveda za primere, v katerih je to predvideno,« pravi Del Sordi in pojasnjuje, da je neurje prizadelo razne predele mesta; ponekod je škode veliko, drugod so na tla prileteli le prvi po-rumeneli listi dreves. Dopoldne so v goriški gasilski kasarni skupno prejeli preko osemdeset klicev na pomoč, tako da se je z odpravljanjem škode po neurju ukvarjala velika večina gasilcev. Zaradi izruvanih dreves in odlomljenih vej so gasilci posredovali tudi v Podgori, Fari, Koprivnem in Krminu, kjer je bila gmotna škoda velika. Visoka smreka je padla na streho avtomobila Fiat panda, odlomljene veje pa so poškodovale še številne druge avtomobile. Tudi v tem primeru je neurje zajelo le nekatere predele krminske občine, drugih pa se je usmililo. Na Tržiškem niso imeli večjih težav, pn 1 II 1:4 J' J ,'V/ I i HttfKii poseg gasilcev je bil potreben edino v San Pieru, kjer je odlomljena veja ovirala promet. Popoldne se je nebo nad Goriško zjasnilo, a temperatura je ostala nizka, jesenskemu času primerna. Na dopoldansko neurje so spominjali tudi številni polomljeni dežniki, ki jih je bilo mogoče opaziti v koših za smeti. Veter je poškodoval tudi nekaj senčnikov in gazebov, pod katere so se Goričani minule dni zatekali pred soncem. Med najbolj poškodovanimi je bil gazebo kavarne Garibaldi na Kor-zu Italia, ki ga je veter podrl, pri čemer se k sreči ni nihče poškodoval. Tudi iz operativnega središča službe 118 so povedali, da dopoldne ni nihče potreboval pomoči zaradi posledic neurja. (dr) Kulturni center Lojze Bratuž V in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel B vabita na večer P€SNIK PI6RLUIGICAPPCLLO IN GLASBA NA SPOREDU SAMOSPEVI- NOVITETE SODOBNIH SKLADATELJEV Alessandra Schettino, sopran Neva Klanjšček, klavir danes, 8. oktobra 2011, ob 20.30 vstop prost! miren - Na nekdanjem mejnem prehodu Za rušenje »bloka« poskrbel tovornjak Poškodovan mejni objekt pri Mirnu bumbaca Za rušenje mirenskega »bloka« je prejšnjo noč poskrbel eden izmed številnih tovornjakov, ki vsak dan vozijo skozi nekdanji maloobmejni prehod. V nočnih urah je zadel rob strehe poslopja na italijanski strani meje, v kateri so bili nekoč finančni stražniki in s katere je padlo več strešnikov in ometa. Skozi poškodovano streho bo v stavbo kaj kmalu začela pronicati voda, tako da bi bilo treba poslopje čim prej porušiti. Stavbo so zgradili pred tridesetimi leti; takrat so se skozi maloobmejni prehod peljali izključno avtomobili in motorna kolesa, po vstopu Slovenije v območje izvajanja schengenskega sporazu- ma pa so italijanski finančni stražniki na eni strani in slovenski policisti na drugi zapustili »blok«. Takoj zatem so skozi prehod začeli voziti tovornjaki, čeprav je cestišče zanje preozko. Pred leti je tovorno vozilo že oplazilo streho omenjene stavbe, zdaj pa je še en tovornjak trčil vanjo. Da je na tem območju potrebna prenova cestne infrastrukture, so prepričani na sovodenjskem županstvu, kjer se zavzemajo za izgradnjo krožišča. Nanj bi bilo treba povezati tudi izhod, ki ga bo iz svoje tovarne na goriškem letališču zgradil Pipistrel, seveda pa bi bilo treba novo cesto speljati tudi skozi nekdanji »blok«, tako da bi bila primernejša za vožnjo tovornjakov. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. oktobra 2011 1 15 gorica - Pokrajinska Mediateka Kmalu tisoč članov, prispevki zamujajo Skupaj z drugimi filmskimi ustanovami bodo pisali deželnemu odborniku »Obračun delovanja goriške media-teke je nadvse pozitiven, saj število članov, študentov in drugih obiskovalcev, ki se v njej srečujejo, stalno narašča. Načrtovanje in delovanje pa žal zavirajo zamude pri prejemanju prispevkov s strani dežele FJK, ki so že dodeljeni, niso pa še bili izplačani.« Tako je povedal Giuseppe Longo, predstavnik društva za filmsko kulturo Sergio Amidei v upravnem odboru združenja Palazzo del Cinema - Hiša filma, ki skrbi za delovanje in razvoj pokrajinske mediateke Ugo Casiraghi. Le-to so ustanovitelji združenja Hiša filma, ki ga ob društvu Amidei sestavljajo še Kinoatelje, goriška pokrajina, Videmska univerza in družba Transmedia, odprli junija lani, od takrat pa je ustanova izdala 957 članskih izkaznic in priredila številne pobude, delavnice in srečanja. »Delovanje mediateke letno stane okrog 100.000 evrov. Levji delež - 62.000 evrov letno - bi morali prejeti od dežele, Mediateka je odprta med 8. in 19. uro, za izposojo pa med 15. in 19. uro bumbaca ostalo pa pridobiva mediateka preko projektov, krajevnih ustanov, itd. Deželni denar pa žal prihaja z veliko zamudo: lanskega prispevka nam niso izplačali v celoti, letošnjega pa sploh še nismo dobili. Zato se moramo obračati na banke in prositi za posojila,« je povedal Longo, ki se je o tem problemu v prejšnjih dneh pogovarjal z ostalimi člani upravnega odbora združenja Hiša filma. Longo je podčrtal, da se z istimi težavami soočajo tudi ostale pokrajinske mediateke dežele FJK: zato bodo skupaj z drugimi ustanovami, ki se zavzemajo za spodbujanje filmske kulture v deželi, naslovile pismo na pristojnega deželnega odbornika Elia De Anno, v katerem bodo opozorile na potrebo po izplačilu prispevkov. Na seji upravnega odbora je tekla beseda tudi o okrepitvi fonda DVD-jev, ki že danes šteje čez tri tisoč naslovov, pa tudi o reorganizaciji in uporabi prostorov Hiše filma. »Pred časom smo tvegali, da bi univerzitetno smer Dams preselili v nove prostore Videmske univerze v Ulici Santa Chia-ra, s sodelovanjem vseh - konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola, občine, pokrajine in Fundacije Goriške hranilnice in univerze same - pa smo uspeli univerzitetni tečaj obdržati v Hiši filma,« je povedal Longo.Uslužbenci mediateke - s Sil-viom Cellijem in Martino Humar trenutno sodeluje tudi dekle na delovni praksi -medtem že pripravljajo nove pobude: novembra bodo ponovno sodelovali pri tednu vzgoje o trajnostnem razvoju v organizaciji Unesca, pripravljajo pa tudi dejavnosti na področju didaktike in druge dogodke. »Zavzemamo se ne nazadnje za čim večje sodelovanje z ostalimi mediatekami v deželi. V prvi polovici novembra bo na primer pripravljen skupni katalog vseh me-diatek, ki bo dostopen preko interneta,« je povedala Martina Humar. (Ale) gorica - Pokrajinski kongres SSk V ospredju so upravne volitve danes odločajo V Kulturnem centru Lojze Bratuž se je sinoči začel 16. pokrajinski kongres stranke Slovenske skupnosti (SSk) za Goriško. Dogodka, ki ga letos zaznamujejo predvsem priprave in strategije za prihodnje upravne volitve v Gorici, so se udeležili številni upravitelji, med katerimi so izstopali predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, deželna svetnika Igor Gabrovec in Gaetano Valenti, goriški župan Ettore Romoli in števerjanska županja Franka Padovan. Tajnik SSk Julijan Čavdek bumbaca nova gorica - Stavba se bo javnosti odpirala po delih in s časovnimi zamiki Eda center prejel uporabno dovoljenje, s ponedeljkom se bo vanj preselil VIRS Novogoriški Eda center je včeraj dobil tudi uporabno dovoljenje. S tem je prvim uporabnikom dana zelena luč za selitev. »Res je, v ponedeljek računamo na to, da bo s selitvijo začel VIRS (Visokošolsko in raziskovalno središče Primorske),« je potrdil Radoš Pavlovič, direktor podjetja Eu-roinvest, ki je Eda center tudi sezidalo. Petnajstnadstropna najvišja stavba v mestu in s petimi podzemnimi etažami najgloblji objekt v Sloveniji je tako pridobil dovoljenje za poskusno trimesečno obratovanje, kar je za tovrstne objekte običajen oziroma predpisan postopek. »V tem času bomo morali dokazati, da objekt nima škodljivih vplivov na okolje in tako dalje,« razlaga Pavlovič. tržič - Kinemax Desetletnica priložnost za praznik Desetletnica tržiškega Kinemaxa je bila v četrtek priložnost za praznik, v katerega so se vključili tudi nekateri krajevni upravitelji; izstopali so predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinski odbornik Federico Portelli in občinska odbornica Paola Benes, ki je zastopala tržiško upravo. V sproščenem vzdušju, brez uradnega besedičenja in ob pogostitvi so v nešteto smeri tekli pogovori med zelo različnimi ljudmi, slovenske in italijanske narodnosti, iz Goriške in Tržaške. Gostitelji so bili podjetniki in zanesenjaki iz vrst goriške družbe Transmedia. V pomenkovanju z njimi je bila desetletnica uspešnega tržiškega kina le pretveza za govor o načrtih in novih poslovnih podvigih. Na zeleno luč za selitev so že težko čakali pri VIRS-u. Pridobitev uporabnega dovoljenja je bila namreč sprva napovedana v začetku tedna, ko se je tudi že začelo novo študijsko leto. Ker študentje predavanj tako še niso mogli obiskovati v novih predavalnicah, je bilo treba najti začasne rešitve oziroma ostati na starih lokacijah. »Iz več lokacij, ki so raztresene po Novi Gorici, se bomo sedaj lahko preselili pod eno streho. Tako se bo v mesto preselil tudi študentski utrip, kar je gotovo dobrodošlo,« se veseli Uroš Saksida, direktor VIRS-a. VIRS bo v Edi uporabnik 600 kv. metrov površin oz. petih predavalnic in šestih pisarn. Največji najemnik bo Evropska pravna Fakulteta, nato inštitut Medifas, pa no- va Mediteranska fakulteta za sodobne interdisciplinarne študije, v Edi se bo izvajal še izredni program strojništva, nekaj predavalnic bo zasedel tudi program zdravstvene nege. Za VIRS-om naj bi se v nove prostore preselila novogoriški Center za socialno delo in Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Kot pojasnjuje Pavlovič, se bodo nato v Edo selili tudi drugi predvideni programi, zato se bo stavba javnosti odpirala po delih in z medsebojnimi časovnimi zamiki. Glavnina programov, za katere so prostori že najeti ali zakupljeni, naj bi se preselila do sredine novembra oz. začetka decembra. Za preostali del v podjetju računajo, da bo zapolnjen do konca leta. (km) Obredna in »obvezna« torta fotoa.w. Novogoriški Eda center fotok.m. Po umestitvi predsedstva kongresa, ki so ga sestavljali Mara Černic, Simon Peter Leban in Marjan Drufovka, je pozdravil pokrajinski predsednik SSk Silvan Primosig. »SSk je veliko naredila Slovence v Italiji, pa tudi za Gorico. Rodila se je kot zamejska stranka, danes pa bi morda bilo vmesno, da bi se s svojimi vrednotami razširila tudi na slovensko stran nekdanje meje,« je povedal Primosig in prepustil besedo pokrajinskemu tajniku SSk Julijanu Čavdku. Le-ta je obnovil strankine uspehe v zadnjih treh letih, v nadaljevanju pa je spregovoril o aktualnosti. Omenil je gospodarsko krizo, izpostavil pa je tudi doprinos, ki ga lahko slovenska narodna skupnost daje k rasti goriškega območja pod skupno evropsko streho: »Uspešen doprinos pa je tudi odvisen od primernih pogojev. Mednje spada izvajanje oziroma neizvajanje določil zaščitne zakonodaje.« Ob vidni dvojezičnosti je Čavdek omenil vrnitev Trgovskega doma, pa tudi nove skrbi, ki jih povzroča načrt krčenja rajonskih svetov v Gorici. »Predlog o skrčenju števila rajonskih svetov z deset na štiri je za nas prava krivica, ki nas prizadene na področju soudeležbe pri upravljanju teritorija in na številu izvoljenih rajonskih predstavnikov,« je podčrtal Čavdek in omenil še problem slovenskih jasli, za vpis v katere občina ni sestavila ločene lestvice. Dalje je tajnik spregovoril o stanju v slovenski narodni skupnosti, ki je po njegovih besedah še zelo razdvojena, kar se odraža predvsem v politiki. »To predstavlja pravi anahronizem, saj Slovenci v veliki večini podpiramo levo sredino. SSk je v teh letih dala nekaj konkretnih pobud za premostitev tega perečega vprašanja. Žal se stanje ni spremenilo, v določenih okvirih se je celo zaostrilo,« je povedal Čavdek in nadaljeval: »Ta razdeljenost se kaže tudi v odnosu do krovnih organizaciji SSO in SKGZ. Za vse nas bi bilo pozitivno, ko bi lahko bili odnosi s SKGZ na enaki ravni, kot jih ta krovna organizacij vzdržuje z drugimi strankami, za katere volijo Slovenci.« Pokrajinski tajnik je spomnil na bližajoče se primarne volitve leve sredine, na katerih bo določen županski kandidat za goriško občino. Tako goriška sekcija kot pokrajinsko tajništvo SSk, je povedal Čavdek, sta temu vprašanju posvetili veliko pozornosti in sklenili, da je potrebno slišati mnenje kongresa. Odločitev o samostojni kandidaturi oz. podpori drugemu kandidatu bo zato padla šele danes, po Čavdkovem osebnem mnenju pa je bolj možno, da se bo naposled SSk odločila za podporo kandidatu DS Cingolaniju. »Dolgoletna izkušnja nam je pokazala, da je za stranko, kakršna je naša, pomembno imeti pragmatično startegi-jo, ki ji zagotavlja prisotnost tam, kjer se odloča. V tem smislu je sodelovanje z DS obrodilo pomembne obojestranske rezultate. Uspešna politka pa je tudi tista, ki ji uspe pridobiti nove ljudi izven strankarskih okvirov,« je povedal Čavdek, ki ni zanikal, da je možnost kandidature Roberta Collinija »razburkala vode«, čeprav je poudaril, da bi bila večja odločnost dobrodošla. »Kakorkoli že, SSk bo spoštovala izid primarnih volitev,« je povedal tajnik. Po Čavdku so posegli gostje. Župan Romoli je začel pri konstruktivnem odnosu, ki so ga občinski svetniki SSk pokazali v zadnjih letih, v nadaljevanju pa je izpostavil tudi, da je sožitje med Italijani in Slovenci ter političnimi strankami v Gorici v zadnjih letih boljše. Gherghetta je poudaril, da sta danes medkulturnost in večjezičnost nekaj samoumevnega, dežele FJK in Gorice pa si ni mogoče predstavljati brez obstoja in doprinosa slovenske narodne skupnosti in SSk. Večera se je udeležil Rudi Merljak, predstavnik urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, prisotni pa so seveda bili tudi predstavniki strank, od deželnega tajnika SSk Damijana Terpina in predstavnikov DS (posegli so kandidat na bližajočih se primarnih volitvah Giuseppe Cingolani, koordinator Slovencev v DS Aleš Waltritsch in pokrajinski podtajnik Diego Moretti) do občinskega svetnika LES Livia Bianchinija in pokrajinskega svetnika stranke FLI Stefana Cosme. Slednji je mnoge presenetil s tem, da je v uvodu spregovoril v slovenščini, pa tudi s trditvijo, da bi bil tretji pol najbolj »naraven« zaveznik SSk. (Ale) 16 Sobota, 8. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Mednarodno srečanje organizacij prostovoljcev Mlade vabijo v svet prostovoljnega dela Slovensko izkušnjo prikazal minister Žekš - Udeleženci prihajajo iz trinajstih držav Evropa si je do leta 2020 postavila ambiciozne cilje, saj želi vzpostaviti pogoje za trajnostni in čim bolj enakopravni razvoj. Če hoče svoje načrte uresničiti, mora ovrednotiti vlogo številnih združenj prostovoljcev, ki iz dneva v dan nudijo pomoč sočloveku v stiski. Tako so včeraj poudarili v deželnem avditoriju v Gorici, kjer se je začelo tridnevno mednarodno srečanje organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom. Udeleženci srečanja, ki ga prireja dežela Furlanija-Julijska krajina, se bodo v treh delovnih dneh seznanili z delom in težavami prostovoljcev iz trinajstih držav srednje in vzhodne Evrope, med katerimi je tudi Slovenija. »Srečanje ne poteka v Gorici slučajno,« je včeraj med svojim uvodnim nagovorom poudaril goriški občinski odbornik Roberto Molinaro in opozoril, da so Gorico izbrali za prizorišče Minister Žekš in odbornik Molinaro včeraj v Gorici PEVMA Ob prihodu agentov pobesnel, v Remudi aretirali razgrajača Obnašal se je nadležno in nasilno, zato upravitelju pevmskega lokala ni preostalo drugega, kot da pokliče pomoč. Ko pa so karabinjerji poskušali razgrajača pomiriti, je 35-letni A.M. postal še bolj agresiven, kar ga je na koncu drago stalo, saj so ga aretirali in odpeljali v goriški zapor. Do aretacije je prišlo v sredo zvečer v lokalu Remuda, ki obratuje ob ja-hališču v Pevmi. Za zapahi se je zna- šel mlad bosanski državljan, ki stanuje v Gorici že kakih dvajset let. Ker je pregloboko pogledal v kozarec, je začel nadlegovati upravitelja lokala, ki je natipkal številko 112 in poklical na pomoč. Na kraj je kmalu prišla patrulja goriškega poveljstva ka-rabinjerjev, njihova prisotnost pa je 35-letnika še bolj vznemirila. Začel je kričati nanje in se jim upirati, naposled pa so ga karabinjerji le obvladali. Še isti večer so ga odpeljali v zapor v Ulici Barzellini na streznitev, naslednjega dne pa mu je goriško sodišče sodilo po hitrem postopku zaradi upiranja javni osebi. Moški je pristal na dogovorjeno pogojno kazen enega leta. srečanja zaradi njene pozitivne izkušnje z odpravljanjem mejnih pregrad in tkanjem vezi med evropskimi narodi. Molinaro je poudaril, da so kulturne in jezikovne razlike dodana vrednost, na kateri je treba graditi prihodnost, seveda pa je izpostavil tudi pomembno vlogo, ki jo pri vzpostavljanju mednarodnega sodelovanja lahko odigrajo združenja prostovoljcev. Delovanje združenj prostovoljcev v Sloveniji je v deželnem avditoriju prikazal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki se je nato ob robu srečanja pogovoril z Molinarom. V nadaljevanju srečanja je bilo poudarjeno, da imajo združenja prostovoljcev vse pomembnejšo vlogo, ker nudijo izredno pomembno pomoč krajevnih upravam. Zaradi tega je Svet Evrope letošnje leto posvetil prostovoljnemu delu, ki ga dežela Furla-nija-Julijska krajina želijo promovirati med mladimi. Zaradi tega so v prejšnjih mesecih prostovoljci obiskali več šol in predstavili svoje dejavnosti mladim. Na deželi računajo, da bodo z goriškim tridnevnim srečanjem še dodatno promovirali vključevanje v organizacije prostovoljnega dela. V razne organizacije prostovoljcev so včlanjeni tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti iz Italije, ki želijo tako prispevati k zagotavljanju pomoči sočloveku v stiski. Protagonisti današnjega drugega dne mednarodnega srečanja bodo prostovoljci iz Furlanije-Julijske krajine, ki bodo gostujočim delegacijam spregovorili o svoji organiziranosti in delovanju. gorica - Anmil Ob dnevu invalidov o azbestu Po vsej Italiji bodo jutri potekale svečanosti ob 61. dnevu delovnih invalidov. Pokrajinska sekcija zveze ANMIL bo osrednjo slovesnost priredila v Gorici, kjer bodo posebno pozornost namenili azbestnim obolenjem, ki so zelo razširjena zlasti na Tržiškem. Ob 9. uri bo maša v stolnici, nato pa bodo udeleženci v sprevodu korakali do pokrajinske palače, kjer bodo ob 10. uri spregovorili predsednik pokrajinske sekcije zveze ANMIL Emil Jelen in predstavniki krajevnih uprav. Slovesnost bo potekala pod vtisom nesreče v Barletti, v kateri je umrlo pet mladih žensk; govornik bo radiolog iz tržiške ladjedelnice Paolo Cassetti, ki bo spregovoril o azbestnih boleznih in vlogi radiologije pri njihovem zdravljenju. Delavcem, ki so izgubili življenje na delovnem mestu, so se člani zveze delovnih invalidov AN-MIL poklonili že v četrtek; venec so položili k spomeniku, ki je posvečen umrlim delavcem na tržiškem pokopališču, nato pa še pred obeležje v ladjedelnici. Prisotni so bili tudi predstavniki krajevnih uprav in sindikalnih organizacij. GORICA Zdravstveno podjetje in sindikati z dogovorom utrjujejo sodelovanje Zdravstveno podjetje in sindikati CGIL, CISL in UIL so podpisali dogovor, na podlagi katerega krepijo sodelovanje. »Dokument je pomemben, ker ga niso podpisali zgolj sindikati zdravstvenih delavcev, pač pa za dogovorom stojijo zvezni sindikati, ki združujejo vse delavce. Odločitev zdravstvenega podjetja, da se namerava soočiti z nami glede zdravstvenih storitev,« je izrednega pomena poudarjajo pokrajin- ski tajniki sindikatov CGIL Paolo Liva, CISL Umberto Brusciano in UIL Gia-cinto Menis. Po njihovih besedah se bodo z zdravstvenim podjetjem pogovarjali o številnih vprašanjih, med katerimi izstopajo načrtovanje storitev, krajšanje čakalnih vrst in organiki. Zadovoljstvo nad podpisom dogovora izraža tudi direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cor-tiula, ki opozarja, da so pred kratkim ustanovili konzulto, preko katere želijo prisluhniti potrebam čim večjemu številu ljudi. Sodelovanja si Cor-tiula seveda želi tudi s sindikati, s katerimi se namerava soočiti glede uvajanja novih teritorialnih storitev in zaposlovanja osebja. Stavka le oplazila šole Včerajšnja stavka, ki jo je sklical sindikat Cobas, je samo oplazila slovenske šole na Goriškem. Na tehničnem polu višješolskega središča v Ulici Puccini sta stavkala dva profesorja, zaradi odsotnosti dijakov ni bilo pouka v treh razredih, na licej-skem polu pa niso zabeležili omembe vrednih težav. V okviru Večstopenjske šole v Gorici so k stavki pristopili trije vzgojitelji v vrtcih, vse ostalo osebje, učno in neučno, je bilo na delovnem mestu. Skupno štiri osebe iz vrst osebja so stavkale na Večstopenjski šoli Doberdob. V Gorici je bil dopoldne sprevod stavkajočih, ki pa jih je neurje zdesetkalo. Županja proti getizaciji Tržiška županja Silvia Altran je odločno proti getizaciji Bangladeševcev, za katero se zavzemajo nekatere politične sile. »Bangladeševcev ne smemo izolirati, pač pa jim moramo pomagati, da si pošteno služijo kruh v naših obratih, v katerih je njihovo delo izredno dragoceno,« poudarja in dodaja, da preiskava goriškega sodišča potrjuje njeno prepričanje o vključevanju priseljencev v družbeno tkivo. »Bangladeševci po mnenju nekaterih ogrožajo domačine, v resnici pa so priseljenci žrtev izkoriščanja ravno, ker prihajajo iz tujine in jih je zato zelo lahko izsiljevati,« poudarja županja. Umrl g. Mario Pini V goriški bolnišnici je umrl duhovnik Mario Pini, rojen leta 1928 v Tržiču. Posvečen je bil leta 1951, nato pa je opravljal razne funkcije znotraj goriške nadškofi-je. Med drugim je bil posebni tajnik nadškofa Giovannija G. Ambrosija, stolni kanonik, predsednik teološkega semenišča, notar pri nadškofijskem tribunalu in podpredsednik inštituta za nadškofijsko duhovščino. Razstava o izseljenstvu V dvorani podjetja APT v pritličju goriške železniške postaje bodo danes ob 11.30 odprli razstavo o izseljenstvu iz Furlanije-Julijske krajine, Istre, Dalmacije in z Reke. V petek, 14. oktobra, ob 18. uri bo v Redipulji odprtje drugega dela razstave, na kateri bodo predstavljene tudi zgodbe aleksandrink. Med udeleženci bo deželni odbornik za kulturo Elio De Anna. Kafki posvečena nagrada Z letošnjim letom bodo v deželi FJK podeljevali državno literarno nagrado Franz Kafka Italia, za katero stoji Acca-demia Italiana per lAnalisi del Significato del Linguaggio s sedežem v Vidmu; predsednica je Rita Mascialino. Podelitev prve nagrade bo danes ob 17.30 v nekdanjih konjušnicah dvorca Coronini Cronberg v Gorici; poleg nagrajenih avtorjev bo prisotnih osem likovnikov, ki so darovali svoja dela. Maja 2012 bo v Gorici še posvet z udeležbo likovnih in besednih ustvarjalcev. nova gorica - Krizni in dnevni center za otroke in mladostnike Po pomoč prihajajo tudi otroci sami V prvem letu delovanja našlo zatočišče 20 oseb - V največ primerih gre za nasilje v družini, za zlorabe, hude socialne stiske in težave, povezane z odraščanjem Pred letom dni je v Novi Gorici zaživel krizni center za otroke in mladostnike kot deseti tovrstni center v državi. V tem času je v njem našlo zatočišče 20 oseb, zabeležili pa so 150 nočitev. »Vzroki, zaradi katerih se zatečejo k nam, so različni. Lahko gre za nasilje v družini, razne zlorabe, hude socialne stiske, težave, povezane z odraščanjem ... Otroci, ki pridejo k nam, največkrat nimajo samo ene težave, temveč gre za eksplozivno mešanico, kjer je nakopičenih več težav naenkrat,« pojasnjuje Matej Prezelj, vodja Kriznega centra 10-ka, kot so zaradi leta in meseca nastanka ter zaporednega števila centra poimenovali hišo na Marušičevi ulici v Novi Gorici. Pod isto streho deluje tudi dnevni center Žarek, ter vi-deosoba, kjer lahko organi pregona otroke po potrebi zaslišijo na daljavo, ne da bi jih izpostavljali na drugih institucijah. Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike med 6. in 18. letom je nastal zaradi potreb po tovrstni obliki pomoči, ki so jo zaznali v novogoriškem Centru za socialno delo (CSD), deluje pa tudi pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne za- deve. Pri zagonu delovanja jim je pomagala tudi ustanova Pustimo jim sanje, fundacija slovenskega predsednika Danila Turka, ki je za opremo darovala 40.000 evrov, ter drugi lokalni donatorji. Odprti so 24 ur na dan vse dni v letu. »Otroci k nam prihajajo sami, po napotilu interventne službe pristojnega Centra za socialno delo, s policijo ali pa jih pošlje šolska svetovalna služba. Ko pridejo, se vedno skušamo pogovoriti s starši, saj gre za velik poseg v njegovem življenju. Ne razdiramo družine, ampak delamo na tem, da jo skušamo ponovno vzpostaviti,« dodaja Pre-zelj. Ko otroka namestijo v sobo - postelj za dekleta in fante je v desetki skupno osem -, mu najprej pustijo nekaj časa, da se prilagodi, nato pa k njemu pristopi ekipa strokovnih delavcev, ki s starši vred naredi načrt, kako posameznikove težave najbolje rešiti. Posameznik, v treh primerih so doslej otroke zaradi posebnih razmer v družinah spremljale tudi mame, je v kriznem centru lahko 21 dni z možnostjo podaljšanja. »Potrebe po kriznem centru smo začutili že pred vrsto leti, zato smo veseli, da je pred enim letom tak center zaživel tudi pri nas. Če se je krizna situacija zgodila ponoči ali med vikendom, smo imeli vedno težave, kam s temi otroki,« se spominja direktorica novogoriškega CSD, Ivanka Drnovšček, ki se veseli tudi tega, da je pod isto streho zaživel tudi dnevni center Žarek, ki je eden od dodatnih programov CSD. Tam se od ponedeljka do petka mladostniki, ki imajo sicer težave doma ali z vrstniki, pa tudi tisti, ki si želijo aktivno preživeti prosti čas, družijo med sabo, se vključujejo v razne dejavnosti, na voljo jim je tudi učna pomoč. »V program je trenutno vključenih 78 otrok in mladostnikov,« pojasnjuje Manca Pušnar, vodja dnevnega centra Žarek. Istoimenski program je bil sicer ustanovljen že leta 2003 in se je izvajal dvakrat tedensko. Z novimi prostori se je lansko leto lahko preoblikoval v dnevni center. Katja Munih Vodja kriznega centra Matej Prezelj in direktorica Centra za socialno delo Ivanka Drnovšček (zgoraj), soba za namestitev otrok (desno) fotok.m. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. oktobra 2011 1 17 štandrež - Pri kulturnem društvu Oton Župančič sprostilne in gibalne dejavnosti Potijo se na obnovljenem podstrešju Novi tečaji zumbe, pilatesa in spinninga naleteli na veliko zanimanje - Za razgibavanje telesa na voljo tudi joga in sprostilna telovadba Zumba, spinning, pilates, joga in sprostilna telovadba. Pri štandreškem kulturnem društvu Oton Župančič so se za letošnjo sezono odločili, da bodo popestrili svojo ponudbo z raznimi sprostilni-mi in gibalnimi dejavnostmi, ki so se izkazale za zelo privlačne. V prejšnjih dneh so izpeljali nekaj poskusnih vadb, vse ponujene dejavnosti pa so naletele na veliko zanimanje. Na ponedeljkovi vadbi pilatesa se je zbralo 24 udeleženk, na torkovi zumbi jih je bilo kar 28, saj je štandreško društvo med redkimi v pokrajini, ki ponujajo to obliko vadbe. Dober obisk so beležili tudi v sredo, ko so preizkusili kolesa za spinning, ki jih je v dom Andreja Budala prineslo društvo Vadba+, s katerim so štandreški kulturni delavci vzpostavili stik in sodelovanje pred začetkom letošnje sezone. Poleg zumbe, spinninga in pilatesa pri društvu Oton Župančič ponujajo tudi sprostilno te- lovadbo, ki jo obiskujejo predvsem domačinke, in jogo, ki je primerna za vse starosti, med tečajniki pa so tudi moški. Vse sprostilne dejavnosti potekajo na podstrešju doma Andrej Budal, ki so ga prenovili že pred lansko sezono, letos pa jih želijo še dodatno oživiti. V okviru prenovitvenega posega so prepleskali stene in obnovili lesen pod tudi na prvem nadstropju, tako da zdaj imajo na voljo veliko lepše prostore za društveno dejavnost. Kdor bi se rad pridružil k skupinam, ki se bodo ukvarjale z zumbo, pilatesom, spinningom, jogo in sprostilno telovadbo, lahko to še vedno stori. Dovolj je, da pride v dom Andrej Budal pred začetkom vadbe in se prijavi. Pri društvu Oton Župančič so pred predstavitvijo tečajev načrtovali, da bo za zumbo ena vadbena ura na teden; zaradi velikega zanimanja se je izkazalo, da ena ura ni dovolj, tako da bodo imeli na teden dve uri zumbe. Iz društva Oton Župančič pojasnjujejo, da se bodo vadbeni programi začeli s polno paro prihodnji teden. Pilates bo tako ob ponedeljkih med 19. in 20. uro ter ob sredah med 20. in 21. uro, vaditeljica bo Suzana Komel. Spinning bo ob ponedeljkih med 20.45 in 21.10 ter ob sredah med 19. uro in 19.50; vaditelj bo Boris Nardin. Zumba bo ob torkih med 19. in 20. uro ter ob petkih med 18. in 19. uro; vaditeljica bo Suzana Komel. Sprostilna telovadba bo ob sredah med 17.30 in 18.30; vaditeljica bo Dorella Cingerli. Joga bo ob sredah med 20.30 in 22. uro; tečaj bo vodila Alessandra Simonetti. Interesenti se lahko vpišejo na enega ali več tečajev; možne so enkrat ali dvakrat tedenske vadbe ter kombinirane vadbe. Vse dodatne informacije nudijo vsekakor v domu Andreja Budala pred začetkom posameznih vadbenih ur. Vadba spinninga v domu Andrej Budal bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 9. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Markolfa« (Dario Fo) v režiji Sergeja Verča, nastopa KD Rudija Jedretiča - Ri-bno pri Bledu; prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža v nedeljo, 9. oktobra, od 11. do 12. ure pri blagajni, informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 8. oktobra, ob 20.30 »Rumori fuori scena«, nastopa gledališka skupina Step iz An-cone; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 8. oktobra ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Medvedek Pu«; ob 20. uri (Ivan Cankar) »Hlapci«; predprodaja vstopnic in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Ex: amici come prima«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Jane Eyre«. Dvorana 3: 17.30 »I Puffi«; 20.00 - 21.40 »Carnage«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Življenje na smetišču« (Dnevi dokumentarnega filma). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Ex: amici come prima«. Dvorana 2: 17.30 »I Puffi« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Blood Story«. Dvorana 3: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Final Destination 5« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 »Baciato dalla fortuna«; 20.10 - 22.10 »Drive«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »A Dangerous Method«. J Koncerti Sopran Alessandra Schettino in pianistka Neva Klanjšček bosta izvajali skladbe avtorjev Davideja Macculija, Renata Mianija, Stefana Pelagattija, Claudia Peruginija, Barbare Magnoni, Andree Talmellija, Maria Pagotta, Roberte Silvestrini in Wojciecha Widlaka; Pierluigi Cappello bo z odra spregovoril o sebi in svojem opusu ter prebiral svoje verze. Prireditev bo danes, 8. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA z Vrha prireja ob izidu svoje prve zgoščenke z naslovom »Bodeče-nežno« niz koncertov: v nedeljo, 9. oktobra, ob 19. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici celovečerni koncert, ki je nastal v sodelovanju z režiserjem Frankom Žerjalom. Večer bo predstavil Mirko Ferlan. Zbor bo predstavil skladbe s cd-ja in tudi novejši repertoar. V soboto, 15. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Šti-vanu bo zadnja v nizu koncertnih predstavitev, ki nastaja ob organizacijski pomoči devinskega zbora Fantje izpod Grmade. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 10. oktobra, ob 20.15 koncert pihalnega kvinteta Slowind; informacije na spletni strani www.kul-turnidom-ng.si. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da bo koncert skupine Carmina Slo-venica z naslovom »Zvoki Azije«, ki je odpadel zaradi bolezni, v torek, 25. oktobra, ob 20.15. Vsi, ki so vstopnice kupili in bi jih želeli vrniti, bodo dobili povrnjeno vstopnino pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kulturnidom-ng.si). H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Dijaški dom Simon Gregorčič vabi starše na 1. srečanje v tem šolskem letu iz ciklusa »Šola za starše«. V ponedeljek, 10. oktobra, ob 18. uri bo v Dijaškem domu na Sveto-gorski ulici (Ul. Montesanto 84) v Gorici predavala priznana psihologinja Zdenka Zalokar Divjak na temo »Star-ši-otrokov najboljši učitelj; pomembnost postavljanja pravil in mej v vzgoji«; informacije po tel. 0481-533495 med 13. in 19. uro, vzgojitelji Dijaškega doma bodo med predavanjem zagotovili varstvo otrok. AŠKD KREMENJAK prireja začetniški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike, ki ga bo vodil profesor Andrej Gro-pajc. Sestanek in vpisovanje v sredo, 12. oktobra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Začetek tečajev 19. oktobra; informacije po tel. 3385755060 (Bruna). SCGV EMIL KOMEL IN KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vabita na glasbeni dogodek, ki bo povezal poezijo z glasbo z naslovom »Pierluigi Cappello in glasba / e la musica / e la musiche«. M Izleti nasadov, oljčnega olja, tartufov in re-foška. Vpisujejo po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882183 (Dragica), 0481390697 (Marija) in 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 5. novembra, tradicionalno martinovanje z izletom v hrvaško Istro, deželo oljčnih AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it, tja-sas@hotmail.it. SPDG prireja za društvene člane program splošne rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija. Prvi trening bo v sredo 12. oktobra; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). OK VAL obvešča, da treningi odbojke za deklice in dečke potekajo v telovadnici v Doberdobu ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro za mikrovol-ley (letniki 2004-2005-2006), ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 18.30 za minivolley (letniki 2001-2002-2003), ob torkih in petkih med 15. in 17. uro za under 12-13 dečki, ob torkih in petkih med 17. in 19. uro za under 12-13 deklice; informacije po 345-9527302 (Ingrid, Tjaša) ali na okval@virgilio.it. AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: mo-torika in navijaška skupina - cheerlea-ding (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh ra- zredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih med 19. in 20. uro poteka nov tečaj hip-hop plesa za odrasle; informacije po tel. 348-3047021 (Barbara). Začel se je tudi letni kotalkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovod-njah; otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena). DRUŽBA ROGOS prireja od oktobra do marca štiri sobotna srečanja o tradicionalni kuhinji pod naslovom »Prazniki v kraški kuhinji« z kuharsko izvedenko in avtorico kuharskih knjig Vesno Guštin. Prva lekcija bo danes, 8. oktobra, v kuhinji sprejemnega centra Gradina v Doberdobu med 9. in 12. uro in bo na temo kruha. Naslednja srečanja se bodo osredotočila na božične, pustne ter velikonočne sladice; informacije in vpisovanje pri družbi Rogos (inforogos@gmail.com ali po tel. 333-405 6800). TABORNIKI RMV vabijo vse otroke od 7. leta dalje v Štandrež v dom Andreja Bu-dala. Prvi sestanek s starši bo danes, 8. oktobra, ob 15.30; informacije po tel. 349-3887180 (Gabrijel). ZSKD vabi na delavnico družinskih postavitev danes, 8. oktobra, ob 15. uri v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51; informacije in vpisovanje v uradu ZSKD, tel. 0481-531495, 3270340677 in na gorica@zskd.org. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi na ba-klado, katere izkupiček je namenjen za vzdrževanje centra Via di Natale v Avia-nu. Baklada bo potekala po vaških ulicah v soboto, 15. oktobra, ob 19.30, odhod izpred občinske stavbe, cilj v župnijski dvorani. AŠKD KREMENJAK in Turistično društvo Dren prirejata »16. Kraški krožni pohod« v nedeljo, 16. oktobra, z začetkom ob 9. uri. Štart pri večnamenskem centru v Jamljah. Sledijo družabne igre za prehodni pokal. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štirna v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). Prireditve ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFI- NE prireja srečanje z Ginom Pipio z naslovom »Cantautori: Poeti?« v prvem delu v ponedeljek, 10. oktobra, med 16.30 in 18. uro v hiši Ascoli v Ul. As-coli 1 v Gorici in v drugem delu v ponedeljek, 17. oktobra. DOBERDOBSKI OBČINSKI ODBOR sklicuje javno srečanje s prebivalci Jamelj in Sabličev v ponedeljek, 10. oktobra, ob 18.30 v večnamenskem središču društva Kremenjak v Jamljah, zato da bi prisluhnil predlogom in idejam domačinov glede javnih del, ki naj bi jih občina opravila na tem območju z denarjem od prodaje nekaterih jusarskih površin. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige »Kobariško berilo - zbral in uredil Peter Stres« v ponedeljek, 10. oktobra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. O knjigi bosta govorila Peter Stres in Marjeta Pisk. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 10. in 24. oktobra ter 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predavanje »Avstroogrska letališča na Soški fronti 1915-1917« zgodovinarja Matjaža Ravbarja v torek, 11. oktobra, ob 20. uri v gradu Kromberk. V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 13., 20. in 27. oktobra v sloveščini, 12., 19. in 26. oktobra pa v italijanščini. 0 Mali oglasi PRODAJAM suha gozdna drva z dostavo na dom; tel. 0481-390238 ob uri obedov. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Renata Viozzi por. Falcone v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 10.00, Paola Mauri vd. Stecchina (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 11.00, Alma Ragusa vd. Pecorella (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30). Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 18 Sobota, 8. oktobra 2011 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Ime česa je Tito Vojko Flegar_ Kakšnih dvajset ulic in trgov je v slovenskih mestih poimenovanih po Josipu Brozu Titu, voditelju nekdanje SFRJ in jugoslovanske komunistične partije. V Ljubljani Titove ceste kmalu ne bo več: za novo mestno vpadnico, ki v celoti še ni dokončana, bo mestna oblast morala najti drugo ime. Odlok, s katerim je mestni svet pred dvema letoma cesto poimenoval po Titu, je ustavno sodišče ta teden razveljavilo. Določba omenjenega odloka je po soglasnem mnenju ustavnih sodnikov v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, saj »ime Josipa Broza Tita simbolizira nekdanji totalitarni režim, poimenovanje ceste po njem pa je zato mogoče objektivno razumeti kot priznanje temu režimu«. V Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je po mnenju ustavnega sodišča vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno. V ljubljanskem primeru poimenovanje ceste po Titu namreč ni poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve in bi bilo danes le del zgodovine. Nova poimenovanja pa »v današnjem prostoru in času nimajo več svojega mesta, ker so v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki sodi v samo jedro ustavne ureditve«. V Kopru, Velenju, Mariboru in drugih mestih, kjer so Titova ulica, cesta ali trg »preživeli« spremembo ustavne ureditve in političnega sistema (v Ljubljani, kjer je bila skoraj pol stoletja po Titu imenovana glavna ulica, so jo v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja preimenova- / li), jim teh poimenovanj torej ne bo treba spreminjati. Če bi si katero mesto po zgledu Ljubljane, kjer se je večina občanov v javnomnenjskih anketah pred sprejemom odloka strinjala z namero mestnega sveta, vendarle hotelo na novo omisliti kaj podobnega, pa mora računati na precedenčni učinek sodbe ustavnega sodišča. Ustavno presojo ljubljanskega mestnega odloka je predlagal podmladek po volitvah leta 2008 zu-najparlamentarne (konservativne) stranke Nova Slovenija (NSi), poleg njih pa so izrecno zadovoljstvo s sodbo ustavnega sodišča izrazili tudi v SDS, stranki nekdanjega premierja Janeza Janše. Prvi so ob tem predlagali, da se namesto po Titu nova ljubljanska vpadnica poimenuje po njihovem nedavno umrlem predsedniku (nekdanjem premierju in finančnem ministru) Andreju Bajuku, drugi pa, da naj dobi imel Lojzeta Slaka, ta teden preminulega dolenjskega mojstra diatonične harmonike. Ljubljanska mestna oblast je uradno, podobno kot levosredinske stranke, odločitev ustavnega sodišča sprejela zadržano, z besedami, da je sodbe ustavnih sodnikov treba spoštovati in upoštevati. Bolj neposreden je bil predsednik veteranske organizacije nekdanjih partizanov Janez Stanovnik, ki je resda prav tako izjavil, da je treba odločitev ustavnega sodišča spoštovati, a tudi dodal, da ima sodba »svoje politične implikacije, saj to ni samo odločba ustavnega sodišča v pogledu vladavine Josipa Broza Tita, ampak je ustavna obsodba, ki se nanaša na poveljnika ene od štirih zavezniških armad, ki so osvobodile Evropo«. Nekateri politiki levih strank pa so si dali duška na družabnih omrežjih, kakršna sta Facebook in Twitter. Šolski minister Igor Luk-šič je, denimo, tako zapisal, da je »ustavno sodišče zgodovinarjem odvzelo posel. Če imate glede preteklosti kako dilemo: kar na sodišče, ustavno sodišče. Grozljivo je še to, da na dvajsetletnico svoje države za nelegitimno razglasimo priključitev Primorske Sloveniji, ustanovitev prve slovenske vlade, neuvrščenost, upor proti Stalinu, samoupravljanje. Pomemben del temelja, na katerem stojimo.« Kot so pokazale priložnostne televizijske ankete in spletni forumi in kot bi skoraj zanesljivo pokazale tudi reprezentativne raziskave javnega mnenja, bi Luk-šiču in Stanovniku pritegnila najmanj polovica prebivalcev Slovenije. Še posebej v časih gospodarske krize, naraščajoče socialne stiske in negotovosti oziroma bojazni, da bo morda še slabše, Titovo ime očitno bolj kot kratenje človekovih pravic in nespo-štovanje dostojanstva simbolizira čase, ko ni bilo treba iz dneva v dan trepetati pred izgubo službe, mesece in mesece čakati na izplačilo plač, ko so bile zdravstvene storitve in zdravila brezplačna, prav tako izobraževanje, zlasti pa ni nihče nesramno bogatel na račun večine drugih. Z drugimi besedami: večina državljanov se z ideologijo obremenjuje veliko manj kot večina slovenskih politikov, ker ima preprosto preveč »praktičnih skrbi«. A bržkone nobena od strank v bližnji predvolilni kampanji tega »postranskega nauka« iz zgodbe o ustavni prepovedi poimenovanja po Titu ne bo vzela kot glavnega. Prej nasprotno: sodba bo na ogenj že tako razvnetega kulturnega boja prilila novo olje. PISMA UREDNIŠTVU Zahvala ŠZ Bor in SKD Škamperle predstavnikom SSG Iskreno se zahvaljujemo predstavnikom SSG za prikaz letošnje abonmajske ponudbe. Presenetila nas je njihova zavzetost, da se navežejo stiki s "teritorijem", skrb za drobne težave, kakršne so recimo prevoz iz okoliških vasi ali parkiranje in pripravljenost na sprejemanje naših pripomb. Na sredinem večeru na Stadionu 1. maj (5. t. m.) se je nabralo kar nekaj sugestij in prisotni smo imeli občutek, da nas gledališče potrebuje vsaj v tolikšni meri, kolikor ga potrebujemo mi sami. Želimo si, da bi bila letošnja sezona res uspešna, da bi gledališče odražalo našo stvarnost in da bi se občasno lahko temeljito pogovorili o predstavljenih oz. ogledanih delih. Glavni odbor Šz BOR in Skd S. Škamperle Pojasnila o govoricah in dogodkih v Dolu Podpisani čutimo dolžnost, da posredujemo nekaj podatkov, pojasnil in naših osebnih mnenj glede dogodkov in govoric, ki so krožile po Dolu v zadnjem času. Dne 5. septembra 2011 je predsednica KŠD Kras Dol-Poljane Katjuša Kosic odstopila s predsedniškega mesta. Z njo je odstopila tudi večina odbornikov. Vanda Vi-zintin in Franko Peric, ki sicer ni bil prisoten na tisti seji zaradi drugih obveznosti, pa nista odstopila in sta po statutarnih pravilih v roku tridesetih dni, in sicer 30. septembra, sklicala izredni občni zbor, na katerem naj bi izvolili nov društveni upravni in nadzorni odbor. Medtem ko sta kontaktirala več ljudi in jih vprašala za morebitno pripravljenost prevzema od-borniških funkcij, so se začele širiti po vasi govorice, predvsem na račun Vizintinove, češ da deluje proti društvu in da ustvarja razdor po vasi. Verjetno zaradi tega negativnega vzdušja se je nekaj kandidatov odreklo morebitnemu sprejemu odborniške funkcije. Namesto, da bi sprejeli dialog in soočanje so se nekateri spustili na raven zahrbtnega obrekovanja, in ne razumemo zakaj samo proti Vizintinovi, ki je doživela pravi moralni »linč«. Če že hočemo najti krivca, je v tem slučaju krivcev najmanj pet. Z Vando smo namreč sodelovali Zvonko Fran-dolič, Vojko Croselli, Franko Peric in Sonja Skerlj. Naša »krivda« pa naj bi bila ta, da smo želeli dati društvu nov odbor po odstopu prejšnjega. Po šestdesetih letih obstoja smo hoteli nadaljevati društveno dejavnost. V svoji zgodovini je društvo doživelo tudi težke trenutke, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov (šolska stavba na Paljkišču je že od zdavnaj neuporabljiva), a člani niso vrgli puške v koruzo in so se potrudili da bi probleme rešili. Glede izrednega občnega zbora pa to: edini prisoten od odsto-pajočih odbornikov je bil Fabio Vi-zintin in to naj mu gre v pohvalo. Ostalim se očitno prisotnost ni Mhfi zdela pomembna. Mi smo si želeli eno iskreno soočenje s prejšnjim odborom, dialog pa smo vzpostavili samo z Vizintinom, ki se je strinjal z nami, da je potrebna večja iskrenost v dialogu in angažiranost ostalih članov. V predsedniškem poročilu, ki ga je Vizintin prebral, celo piše, da odstopajoči »niso bili o izrednem občnem zboru pravočasno obveščeni«. To je enostavno nemogoče. Vsi prisotni člani smo se strinjali za trenutno zamrznitev društvenega delovanja in s tem, da se v najkrajšem času skliče nov volilni izredni občni zbor. In sedaj kako naprej? Največji problemi so vezani na zadružne prostore oziroma na njihovo dograditev. Rešili jih bomo samo s skupnimi močmi in dialogom z zadrugo. Upajmo, da bodo v bodoče v PD objavljeni članki o društvenem delovanju in ne pisma uredništvu. Vsak naj prevzame svoje odgovornosti za minule dogodke in besede. Če je medsebojne zamere namreč prav oprostiti, pozabiti pa je malo težje. Vsa naša dejanja bi ponovili in smo jih naredili samo v korist društva. Franko Peric, Vanda Vizintin, Zvonko Frandolič, Sonja Skerlj in Vojko Croselli SKLAD MITJA CUK SVETUJE Napadalni otrok Ko starši opazijo, da je njihov otrok neobičajno napadalen, da zelo pogosto tepe druge otroke in se npr. v vrtcu stalno zapleta v konflikte z vrstniki, se kaj kmalu tudi zavedo, kje so njihove meje. Takrat začnejo iskati vzroke za otrokovo obnašanje, iščejo odgovor na vprašanje, kaj ga pravzaprav tako meče iz tira na tako neprimeren način. Zlasti v skupini je napadalno obnašanje zelo moteče, saj je nesprejemljivo in izstopajoče ter povzroča velike težave pri socializaciji. Starši si včasih ne znajo predstavljati, ali je otrokova sedanja agresivnost osnova za bodoče velike težave, ali pa gre le za prehodno vedenjsko motnjo. Poznavanje nekaterih osnovnih dejstev jim lahko pomaga. Za tako imenovano motnjo v vedenju se skrivajo napetosti in konflikti. Kadar staršem uspe pogledati za »fasado«, potem otroka bolje spoznajo in razumejo in na tej osnovi primerno reagirajo tudi na njegovo moteče obnašanje. Če torej opazijo pri svojem otroku agresivnost, naj jim to še ne dela sivih las. Jeza in drugi negativni izrazi spadajo v človeške emocije prav kakor vsa ostala čustva. Izbruh jeze včasih odpravlja napetost. Reakcija pri preobremenjeni situaciji lahko vzbudi pri drugih občutek, da je človek nasilen. Pri otroku lahko sprožijo nasilno reakcijo ločitev staršev ali rojstvo brata ali sestre. Lahko pa postanejo nasilne reakcije navada in jih sproži že vsaka najmanjša reč. Ko postane nasilno reagiranje stalnica, vsako karanje in oporekanje staršev situacijo še poslabša. Tako obnašanje ne prihaja na dan le doma, pač pa postopoma tudi v šoli bodisi nasproti vrstnikom kot učiteljem. Vztrajno neprimerno obnašanje naj starše vodi v svetovalnico ali k izvedencem. Agresivno obnašanje se kaže na več načinov. Kadar otrok tepe, grize in suva, govorimo o fizični napadalnosti, verbalno nasilje se kaže z zmerjanjem, širjenjem govoric in obrekovanjem ali s kujanjem. S takim obnašanjem ima človek namen drugim škoditi ali jih manipulirati. Naravnanost v nasilnost lahko pri otroku opazimo že zelo zgodaj. Velikokrat take otroke že njihovi starši opisujejo kot nenavadno nemirne in težko vzgojljive. Navadno ima taka napadalna naravnanost neke svoje stalne iztočnice. Čim bolj zgodnja je intervencija, tem je možnost uspeha za boljše obnašanje. Pri otrocih, ki se vedejo nasilno, je nekaj skupnih znakov. Njihov tolerančni prag je zelo nizek: hitro se razjezijo in zelo hitro izgubijo živce. Stvari narobe razumejo včasih nenamerno, drugič namerno. Vedno iščejo s kom bi se spoprijeli, prepirali, koga bi provocirali, da bi prišlo do kreganja, potem pa zelo radi pokažejo na krivdo drugega. So glasni, kričijo, zmerjajo, uporabljajo veliko grdih besed, so pogosto užaljeni, lažejo in kasneje začnejo tudi krasti. Mnogi strokovnjaki so skušali odkriti, od kod nasilno obnašanje, vendar je prepričanje še danes isto: vpliv na nasilnost imajo tako genetski dejavniki kakor tudi to, kar otrok pridobi po rojstvu. Na splošno je pri dečkih opaziti tri- do štirikrat večjo pogostnost nasilnega obnašanja kot pa pri deklicah. Je pa tudi res, da je pri deklicah nasilnost teže opaziti, saj se pri njih redkeje izraža fizično. Genetski dejavniki imajo pomembno vlogo pri razvoju nasil-nejšega obnašanja. Nasilnost je včasih opazna kot osnovna značilnost skozi več generacij. Razne raziskave so dokazale, da imajo agresivni otroci pogosto agresivne starše ali vsaj enega od prednikov. Vendar je treba velik del vpliva za nasilno obnašanje iskati v okolju. Otroci zagotovo prevzema- jo nekatere vzorce obnašanja od svojih staršev. Nasilnega obnašanja se otroci učijo pri starših in ga nato ponosno razkazujejo. To se dogaja takrat, ko so otroci prepričani, da se samo nasilno nastopanje splača in pripelje do rezultatov. Prepričanje se utrdi, ko z nasilnim postopanjem skušajo doseči neki cilj. Že zgodaj lahko otrok spozna, da lahko doseže to, kar si želi, čeprav mu mati sprva noče ugoditi, če zacepeta ali drugače nasilno nastopi. Mati se ukloni in ugodi njegovi želji. Tako je mati, sicer nenamerno, otroka okrepila v njegovem prepričanju, da bo le s takim obnašanjem nekaj dosegel. S časom bo tak način obnašanja otrok čedalje bolj pogosto uporabljal za dosego svojih ciljev. Z jokom in vpitjem se zna rešiti kazni, obveznosti in pravil. Skratka: otrok opazuje reakcije okolja in spozna, da lahko veliko doseže z nekim načinom obnašanja: tako če se želi otresti neprijetne situacije ali doseči nekaj, kar si želi imeti. Poleg tega pa otrok pogosto s svojo agresivnostjo išče pozornost. Seveda ne gre za zavestne procese. Včasih je dovolj, da mu kdo od zunaj oporeka, pa se zave svojega napačnega početja. Saj navsezadnje otrok največkrat sam obžaluje svoje obnašanje, ko vidi neodobravanje drugih. Vendar je treba take znake jemati resno. Velikokrat se namreč dogaja, da so otroci agresivni, ker neke situacije ne razumejo, ali pa jo razumejo napačno ter spoznajo tako v drugi osebi sovražnika, proti kateremu se morajo vesti nasilno. Veliko težav imajo, ko gre za večplastne situacije. O njih so drugi ljudje prepričani, da so neobčutljivi otroci, da imajo debelo kožo. Pogosto take otroke odklanjajo. Na tak način pripelje nasilno obnašanje otroka v osamitev in se osamljen tudi čuti. Povsod je moteč in začne sam sebe dojemati kot pravo zgago. Sploh ni sposoben čustva biti pozoren do drugih. Vse to pa vodi v krepitev nasilnega vedenja, kar lahko pelje v nove probleme in šolske težave. Starši se sprašujejo, kaj lahko sami storijo za svojega nasilnega otroka. Izvedenci vedo povedati, da je osnovni in bistven korak razbiti začarani krog med obnašanjem staršev in otrokovim obnašanjem. Če namreč starši svojega otroka zmerjajo in nanj vpijejo, se vzpostavijo razbremenilne okoliščine, ki jih otrok takoj zazna in nadaljuje s svojim nasilnim vedenjem. Dolgoročno pa se na tak način vzpostavljajo nove napetosti, ki povzročajo novo nasilje. Tako nastane začarani krog. Tak neustrezen komunikacijski vzorec je treba čim prej razbiti. Starši morajo začeti drugače reagirati na čustvene izpade svojih otrok kot so bili navajeni doslej. Včasih je tudi ostro kaznovanje otrokove nasilnosti napačno, saj s tem starši posvečajo temu dejstvu preveč pozornosti. Najbolje je, če se starši skušajo poglobiti v otrokova čustva. Ugotoviti morajo, ali obstajajo konflikti in napetosti, ki otroka v danem trenutku zelo bremenijo. Skušati morajo razumeti, kaj si otrok obeta od nasilnega obnašanja, čeprav je zaradi takega obnašanja nenehno karan in kaznovan. Ali je morebiti njegovo nasilno obnašanje iskanje starševske pozornosti? Starši naj tudi ne pozabijo pohvaliti otroka, ko je to potrebno. Naj bodo kazni umirjene in primerne, če že morajo biti. In naj starši ne zamudijo nobene priložnosti za pogovor. Zlasti dialog je dobra preventiva proti motečemu in napačnemu otrokovemu vedenju. (jec) / RUBRIKE Sobota, 8. oktobra 2011 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat spregovorila o novi sezoni slovenskega gledališča: »Zopet so nam odprli hram gledališče umetnosti v Trstu. Ze napoved repertoarja in vabilo k otvoritveni predstavi sta nam dokazovala, da si je naše gledališče ostro začrtalo svojo pot v tekoči sezoni. Priznati moramo, da smo se razveselili, ko smo bili slišali o vsem tem. A tajiti tudi nočemo, da smo z nekakim strahom pričakovali otvoritvene predstave; bali smo se prav zares za poezijo in simbolizem »Majke Jugovicev«, ker vemo, s kako skromnimi sredstvi se naše gledališče bori na svojem stremljenju po napredku in umetniškem spopolnjevanju. Ali na otvoritveni predstavi smo bili preprijetno iznenadeni. Še sedaj se nam duša topi v božanstveni lepoti, ki nam jo je izlilo to delo, ki je eden najlepših jugoslovanskih biserov. Toliko svečanega razpoloženja gotovo že dolgo ni bilo v našem gledališču, ki je bilo pa tudi napolnjeno do zadnjega kotička in so se ne- kateri morali celo vračati. Vsi so hoteli videti smrt majke Jugovicev. Vsi, ki so prisostvovali predstavi, so odnesli seboj globoke utise. Zalostna, tragična usoda srbskega cesarstva je pretresla duše. Težko bi bilo najti kaj primernejšega in lepšega za otvoritev tržaškega slovenskega gledališča, ki je namenjeno vsem tržaškim Slovanom. Prva igra nam jamči za ves repertoar, jamči nam pa tudi, da inten-danca in režija nista držali križem rok čez počitnice, ampak da sta skrbno izbirala in pripravljala. Pa ni čuda, da je igra tako krasno vspela, ko so se tudi igralci zavedali, da igrajo ožarjeni od bleska visoke poezije. Pripravili so se najskrbneje vsi brez izjeme, tako, da je bila šepetalka nepotrebna in se je tudi res ni čulo. Prednašali so z zanosom in čustvom; vse je prihajalo iz srca in zato je bil tudi utis na občinstvo ogromen. Zivelo je žnjimi in čutilo je žnjimi. Ta prva, zares krasno vspela predstava opravičuje najlepše nade za letošnjo sezono. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V javnost je prišla vest, da se bo na tržaškem ozemlju kmalu izvedel popis prebivalstva: »Pokrajinski komisar za izvajanje popisa prebivalstva dr. Ilini je uradno izjavil, da se bo na tržaškem ozemlju izvedel popis tudi po narodnosti. Dr. Ilini je dodal, da so iz Rima že poslali posebne obrazce in da jih bodo prejeli v naslednjih dneh. Zato tudi ni mogel povedati, kako bo točno formulirano vprašanje o jezikovni pripadnosti. Potrdil pa je, da se bo to vprašanje nanašalo na občevalni jezik, ki se govori v družini. Popisovalci bodo pričeli nositi vprašalne pole po družinah v naslednjih dneh. Malo pred začetkom popisa je torej slovenska javnost uradno obveščena o tem zgodovinsko važnem dejanju za slovensko skupnost. Zato lahko v našem listu samo ponovimo stališče, ki so ga mnogo prej načelno zavzeli izvoljeni predstavniki slovenske politične skupine in organizacije, ki so popis po narodnosti zavrnile, ker v sedanjih pogojih, ko so še ži- ve posledice fašizma in ko se ne izvajajo ustavna določila v zaščito narodnostnih manjšin, niti določila mednarodnih obveznosti, tak popis ne more biti objektiven in ne more nuditi stvarne slike o slovenskem življu. Oblasti so kljub temu jasnemu in enotnemu stališču vsilile popis po narodnosti in s tem postavile vse Slovence brez razlike na njih ideološko ali drugačno opredelitev pred izvršeno dejstvo. Spričo tega ne moremo ostati križem rok! Dolžnost vsakega Slovenca, ne glede na ideološko prepričanje je, da v takih okoliščinah izpriča svojo narodno zavest ter s tem stori vse, da se ohrani naša narodna skupnost! Pokrajinski komisar za popis prebivalstva nam je uradno izjavil, da ima popis prebivalstva izključno statistični značaj, kar izrecno določa zakon. To pomeni, da so podatki o popisu, izpolnjene vprašalne pole itd. na razpolago samo statističnim uradom in da jih ne smejo uporabljati drugi uradi.« FILMI PO TV Sobota, 8. oktobra, Italia 1, ob 19.40 Il dottor Dolittle Režija: Betty Thomas Igrajo: Eddie Murphy, Oliver Platt, Ossie Davis, Peter Boyle, Kristen Wilson in Richard Schiff Dr. Dolittle ima vse, kar si človek želi in še več. Ima tudi dar, da se lahko pogovarja z živalmi. Čeprav se je v mladosti odločil, da daru ne bo izkoriščal, se stvari postavijo na glavo. Živali so vesele in se trumoma zbirajo pred njegovim domom, ko izvejo, da Dr. Dolittle zopet zdravi in da jih bo, s pomočjo nadnaravnega daru uspel tudi razumeti. Nedelja, 9. oktobra, Rai 3, ob 21.05 Nemico pubblico Režija: Tony Scott Igrajo: Will Smith, Gene Hackman, Jon Voight, Regina King in Lisa Bonet Na zatožni klopi so tokrat obveščevalne službe. Dosledno namreč prikrivajo neljubo resnico, umor znane politične osebnosti. Za njihov »greh« pa naključno izve bojeviti odvetnik, ki neutrudno dreza v sršenje gnezdo in se ne boji neljubih posledic. Sreda, 12. oktobra, Rai 2, ob 00.45 Niente da nascondere Režija: Michael Haneke Igrajo: Daniel Auteuil, Juliette Binoche in Annie Girardot Z delom Cache je Michael Haneke, avstrijski v Franciji bivajoči režiser, še enkrat dokazal, kako lahko seže tudi filmska kamera do posameznikove podzavesti in preslika na filmsko platno to, kar vsak izmed nas nosi neizrekljivega v sebi. Haneke se je tokrat lotil občutka krivde in takih resnic, ki jih niti zob časa in minevanje številnih let in letnih časov ne uspejo izbrisati. Vlogi protagonistov svoje subtilne kritike francoske družbe, je zaupal izrednima Juliette Binoche in Danie-lu Auteilu, ki s svojim poosebljanjem sodobnega francoskega para uspeta priti tudi tja, kamor scenarij ne more. Ob opisovanju sedanjega časa dreza režiser v občutke krivde, ki so osebni in univerzalni, saj se Hanekeje- va pripoved dotika tudi problema Alžirije in nekaterih trenutkov francoske polpretekle zgodovine. ^//Juvw Petek, 14. oktobra, La 7, ob 21.10 Viva Zapatero Režija: Sabina Guzzanti - dokumentarni film Svojevrstni skupinski dolgometražec, protagonisti katerega so med drugimi Dario Fo, Enzo Biagi, Feruccio De Bortoli, Furio Colombo, Michele Santoro, Marco Travaglio, Lucia Annunziata, Claudio Petruccioli, Fla-vio Cattaneo, Ezio Mauro in številni novinarji tujih časopisov in radiotelevizij, je izredno dokumentarno delo, ki si ga je Sabina Guzzanti zamislila, »ko je sodnik razsodil, da je tožba zoper Raiot povsem neutemeljena«. Takrat se je rimska avtorica odločila, da bo posnela filmski zapis, v katerem bo seriji posnetkov iz svojih številnih oddaj, dodala tudi intervjuje s političnimi predstavniki levice in desnice, vodstvenimi organi Raia, kronisti tujih medijev in celo kolegi evropskih satiričnih oddaj, ki so v njeno kamero povedali, kako gre s satiro v tujini. Petek, 14. oktobra, Rai Movie, ob 19.20 No man's land -Nikogaršnja zemlja Režija: Danis Tanovic Igrajo: Branko Duric, Rena Bitorajac in Tanja Ribič Enkratna Tanoviceva zgodba, ki si je zagotovila zmago na festivalu v Cannesu, kasneje pa tudi oskarja za najboljši tujejezični film, pripoveduje o pustolovščini bosanskega vojaka Cikija in pripadnika srbske vojske Nina na območju nikogaršnje zemlje. Prodorna metafora jugoslovanskega vojnega dogajanja pa je predvsem pikra kritika mednarodnim organizacijam, ki kljub navideznemu prizadevanju za mir, gledajo predvsem na svoje interese. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV tito speri grška boginja zemlje beri primorski dnevnik razpoznavno geslo, reklo nekdanji italijanski premier (giuliano) starejša dostojanstvena ženska latinski veznik sijaj, blišč ameriški pevec garfunkel kanadsko-ameriška igralka anderson grški ladijski mogotec sergio tavčar yoga na pol mesto v franciji severnoatl. vojaški pakt značaj človeka, naravni lik elektronska pošta ozek usnjen trak budistična jamska svetišča v indiji angleški naravoslovec (charles) ljubeznivo, ljubko (glasb.) del telesa ali ud meja brez soglasnikov politični vodja stranke alojz rebula evropska država slapovi v zda in kanadi plod otok (franc.) ... otta klasinc vaška veselica revež, siromak reka skozi münchen pristanišče objadranskem morju fr. desničar. organizacija latinska kraljica najvišja gora v turčiji nicholas wiseman nekdanji španski kolesar (abraham) angleški igralec (james) obleka, oblačilo navedki, citati rdeči križ nekd. brazil. nogometaš am. igralec (mark) spolnost, erotika dež. politik (alessandro) glavno mesto vojvodine marko sosič abrahamova žena afriški veletok dolgorepa papiga kraj pri domžalah italijanska nikalnica trgovina za kmetovalce makedonski pisatelj (meto) vzdevek košarkarja michaela jordana krilo rimske legije delova priloga za ženske stane česnik spodnji del prostora, pod 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ ■ 9 10 11 12 ■ 13 14 15 ■ 16 17 18 VODORAVNO: 1. "Ne vrag, le sosed bo ..."; 6. zgodovinska trdnjava v San Antoniu v Teksasu in znameniti vestern; 7. pesnik; 8. finski arhitekt (Alvar); 9. reaktivno letalo; 10. glasbeno odrsko delo; 12. naša pritrdilnica; 13. začetek sneženja; 14. je Zidani in tudi ... na Soči; 16. sad oljke; 18. območje, področje, okrožje. NAVPIČNO: 1. naša teniška delavka Rogelja Plesničar; 2. ameriški filmski režizer (Elia); 3. naša vas v doberdobski občini; 4. ljubiteljst-vo, nepoklicna dejavnost; 5. staro, tudi literarno ime za Koroško; 10. čas med delovnim časom za sprostitev, malico; 11. naša najboljša teniška igralka Cigui; 15. močna svetloba, bleščava, žar; 17. stanca na sredi. (lako) SLOVARČEK - KORŠ = ruski filolog • JOVANOVSKI = makedonski pisatelj • OLANO = nekdanji španski kolesar • RAT = otoki v Aleutih • VAVA = nekdanji brazilski nogometaš 20 Sobota, 8. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Predzadnji krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2012 Delitev točk med Srbijo in Italijo S tem izidom (in zmago Estonije) je Slovenija odrezana od boja za 2. mesto Srbija - Italija 1:1 (1:1) Strelca: Marchisio v 1. in Ivano-vic v 26. min. Srbija (4-2-3-1): Jorgačevic; Iva-novic, Rajkovic, Subovic, Kolarov; Fejsa (Petrovič), Stankovic (Jovanovic); Krasic (Zigic), Ninkovic, Tosic; Pan-telic. Selektor: V. Petrovic. Italija (4-3-1-2): Buffon; Maggio, Barzagli, Bonucci, Chiellini; De Rossi, Pirlo, Marchisio (Nocerino); Montoli-vo (Aquilani); Rossi, Cassano (Gio-vinco). Selektor: Prandelli. BEOGRAD - Kvalifikacijska tekma na beograjski Marakani je bila za Italijo bolj prestižnega pomena. »Az-zurri« so se namreč že po zmagi proti Sloveniji uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Poljskem in v Ukrajini. Srečanje je bilo pomembno za Srbijo, ki ostaja z remijem v igri za drugo mesto (beri play-off). Z neodločenim izidom na tekmi v Beogradu in zmago Estonije proti Severni Irski pa so šle po vodi sanje slovenske reprezentance, ki je tako odrezana od boja za končnico. Torkova tekma v Mariboru proti Srbiji bo torej pomembna le za Srbijo, kateri zaradi boljše razlike v golih zadošča že neodločen izid. Estonija bo namreč v torek prosta. Včerajšnja tekma v Beogradu je bila zanimiva le v prvem delu, oziroma v prvih tridesetih minutah. Že po dvajsetih sekundah se je pred Buffo-novi vrati nevarno predstavil njegov soigralec pri Juventusu, Srb Krasic. Italijanski vratar se ni pustil presenetiti. 34 sekund kasneje pa je Italija že po-vedla. V hitrem protinapadu in s pomočjo nepazljive srbske obrambe je domačega vratarja premagal Marchi-sio, po lepi podaji Rossija. Italija je igrala dobro, Srbi pa so delovali zmedeno. Kljub temu so gostitelji izenačili v 26. minuti. Branilec Ivanovic je bil najbolj spreten v gneči in je z lepo potezo, po Tosičevem strelu, ukanil Buf-fona. V drugem polčasu je bil ritem počasnejši. Italija je popustila, srbski nogometaši so imeli nekaj več od igre, čeprav niso bili natančni pred Buffonovi vrati. Proti koncu tekme je Prandelli poslal na igrišče Giovinca namesto Cassana, zamenjati pa je moral tudi Marchisia, ki si je lažje poškodoval gleženj. Osvaldo pa je ostal na klopi, čeprav je po tihem upal v krstni nastop v dresu »azzurrov«. Mogoče v torek v Pescari. Tako je Claudio Marchisio med branilcema Branislavom Ivanovicem in Ljubomirjem Fejso že v prvi minuti zatresel srbsko ansa SKUPINA A Izidi Azerbajdžan SKUPINA B Izidi Armenija - - Avstrija 1:4, Turčija - Nemčija 1:3, Belgija - Makedonija 4:1, Slovaška - Rusija 0:1, Andora Kazahstan 4:1. - Irska 0:2 Nemčija 9 9 0 0 31:6 27 Rusija 96 2 1 11:4 20 Belgija 9 4 3 2 20:12 15 Irska 95 3 1 13:6 18 Turčija 9 4 2 3 12:11 14 Armenija 95 2 2 21:8 17 Avstrija 9 3 2 4 16:17 11 Slovaška 94 2 3 6:9 14 Azerbajdžan 9 2 1 6 10:25 7 Makedonija 92 1 6 7:13 7 Kazahstan 9 1 0 8 6:24 3 Andora 8 0 0 8 1:17 0 PRIHODNJI KROG (11.1G.): Kazahstan - PRIHODNJI KROG (11. 1G.): Rusija - Andora, Avstrija, Nemčija - Belgija, Turčija - Azerbajdžan Irska - Armenija, Makedonija - Slovaška Skupina C Izidi Srbija - Italija 1:1, Severna Irska - Estonija 1:2 Italija 9 7 2 0 17:2 23 Estonija 10 5 1 4 15:14 16 Srbija 9 4 3 2 13:11 15 Slovenija 9 3 2 4 10:7 11 Severna Irska 9 2 3 4 9:10 9 Ferski otoki 10 1 1 8 6:26 4 PRIHODNJI KROG (11. 10.): Italija - S. Irska, Slovenija - Srbija SKUPINA D Izidi Bosna - Romunija - Belorusija 2:2, BiH - Luksemburg 5:0, Francija - Albanija 3:0 Francija 9 62 1 14:3 20 Bosna 9 61 2 16:7 19 Romunija 9 34 2 12:8 13 Belorusija 10 34 3 8:7 13 Albanija 9 22 5 6:13 8 Luksemburg 10 11 8 3:21 4 PRIHODNJI KROG (11. 1G.): Francija - Bosna, Albanija - Romunija Skupina E Izidi Finska - Finska - Švedska 1:2, Nizozemska - Moldavija 2:0 Nizozemska 9 9 0 0 36:5 27 Švedska 9 7 0 2 28:9 21 Madžarska 9 6 0 3 22:14 18 Finska 9 3 0 6 16:16 9 Moldavija 9 2 0 7 8:17 6 San Marino 9 0 0 9 0:49 0 PRIHODNJI KROG (11 . 1G ): Švedska - Nizozemska, Madžarska Finska, Moldavija - San Marino Skupina F Izidi Hrvaška - Izrael 3:1, Latvija - Grčija 1:1 Malta - Gruzija 1:1 Hrvaška 8 6 1 1 16:5 19 Grčija 8 5 3 0 10:4 18 Izrael 9 4 1 4 11:11 13 Gruzija 9 2 4 3 6:7 10 Latvija 8 2 2 4 7:10 8 Malta 8 0 1 7 4:17 1 PRIHODNJI KROG (7. 1G.): Latvija - Malta, Grčija - Hrvaška. SKUPINA G Izidi Wales - Švica 2:0, Črna Gora Velika Britanija 2:2 Velika Britanija 85 3 0 17:5 18 Črna Gora 73 3 1 7:5 12 Švica 72 2 3 10:10 8 Wales 72 0 5 5:10 6 Bolgarija 71 2 4 3:12 5 PRIHODNJI KROG (11. 1G ): Bolgarija - Wales, Švica - Črna Gora SKUPINA H Izidi Ciper - Danska 1:4, Portugalska - Islandija večerna tekma Portugalska 6 4 11 15:7 13 Danska 7 5 11 11:5 16 Norveška 7412 7:6 13 Islandija 7 115 3:9 4 Ciper 7 0 2 5 6:17 2 PRIHODNJI KROG (11. 1G.): Danska - Portugalska, Norveška - Ciper Skupina I Izidi Češka - Španija 0:2, Liechtenstein - Škotska bo danes Španija 6 6 0 0 17:5 18 Češka 7 3 1 3 8:7 10 Škotska 6 2 2 2 7:7 8 Litva 7 1 2 4 3:9 5 Švedska 4 1 1 2 4:5 4 Liechtenstein 6 1 1 4 3:10 4 PRIHODNJI KROG (11.10.): Španija - Škotska, Litva - Češka tenis - V Pekingu Pennetta ugnala št. 1 Wozniackijevo PEKING - Številka ena na teniški jako-stni lestvici WTA Caroline Wozniacki se je morala predčasno posloviti s teniškega turnirja v Pekingu z nagradnim skladom 4,5 milijona dolarjev. Dansko igralko poljskega rodu je v če-trtfinalu ugnala Italijanka Flavia Pennetta z izidom 2:1 v nizih. Prva igralka sveta Wozniac-kijeva je dobila prvi niz proti Pennetti, nato pa je Italijanka v nadaljevanju prevzela pobudo in v odločilnem tretjem nizu dobila še podaljšano igro ter slavila s 3:6, 6:0, 7:6 (2). FORMULA ENA Jutri ob 8. uri SUZUKA - Dirka formule ena v Suzuki bo jutri ob 8. uri zjutraj po našem času. Sebastian Vettel (Red Bull) se je ob koncu vče-rajpnjega uvodnega prostega treninga zaletel v zaščitni zid, a se ni resneje poškodoval.Vet-tel za ubranitev naslova svetovnega prvaka na dirki potrebuje le še točko. Kvalifikacije so bile davi ob 7. uri. KOŠARKA AcegasAPS na jugu V tretjem krogu odhaja AcegasAps na gostovanje v Anagni pri Frosinoneju proti ekipi, ki nastopa v jugozahodni podskupini. Doslej je ekipa iz Ladja zabeležila eno zmago (75:63 proti okrnjenemu Trevigliu na domačem igrišču ) in en poraz (73:77 v Firencah proti ekipi iz severovzhodne skupine, kjer nastopa tudi Trst). Na papirju je ekipa precej solidna in dobro krita na vseh pozicijah. Aduti so argentinski center Diego Corral (205 cm, lani v Molfetti), izkušeni bek Malamov (196 cm, veliko sezon v tej kategoriji) in krilo Pozzi (202 cm, tudi on prihaja od Molfette). Po navadi trener Nunzi razvrsti na igrišču devet igralcev, saj skuša stalno obdržati visok tempo igre. Pazljiva in ostra obramba ter preprečevanje protinapadov so torej ključ za zmago, še predvsem če bosta Moruzzi in Carra v napadu dala isti doprinos kot na zadnji tekmi proti Latini. (Marko Oblak) Miljčanke doma V drugem krogu ženske A2-lige bodo varovanke Matije Jogana danes na domačih tleh v Žavljah (od 20.30) gostile Borgotaro, ki je v prejšnjem krogu premagala Biassono in že vrsto let uspešno igra v tej ligi. NOGOMET Furlanke brez lige prvakinj Na povratni tekmi šestnajstine finala nogometne lige prvakinj je furlanska ekipa Ta-vagnacco na gostovanju proti Malmoju visoko izgubila s 5:0 in tako izpadla iz evropskega tekmovanja. Tavagnacco je na prvi tekmi zmagal z 2:1. rokomet - V elitni A-ligi Gostje premočni Tržaški rokometaši so nasprotniku kljubovali le v prvem delu - Preveč zgrešenih kazenskih strelov Pallamano TS - Bozen 22:30 (9:12) Pallamano TS: Modrušan (8 obramb), Postogna (1); Čermelj 3, Radojkovič 3, Visintin 3, Pernich 5, Sirotich; Ove-glia, Anici 2, Nadoh 4, Di Nardo, Carpanese, Lo Duca 2, Leone. Trener: Bozzola. Izključitve: 1:4; 7-metrovke: 8 (4 zgre-šene):3. TRST - Južnotirolski Bozen, eden izmed kandidatov za državni naslov, je bil močnejši in je zasluženo zmagal. Pred polno tržaško tribuno v tržaški športni palači na Čarboli (igrali so že včeraj zaradi neposrednega televizijskega prenosa) so varovanci trenerja Marca Bozzole, v drugem krogu elitne A-lige, kljubovali gostom le v prvem polčasu. Nato so se razigrali gostje, ki so vsekakor bolj izkušeni od Trža-čanov. Uvodni del srečanja je bil izenačen. Povedli so gostje, Tržačani so izenačili s Pernichem in nato sta se ekipi »lovili« gol za golom vse do izida 9:9. Resnici na ljubo so domači belo-rdeči tudi vodili z dvema zadetkoma prednosti (8:6), več pa jim skozi vse srečanje ni uspelo. Pred koncem polčasa je zbranost gostiteljev, kljub bodrenju s tribune, popu- stila. Bozen je z »breakom« treh zadetkov povedel na 12:9. Uvodni del drugega polčasa ni bil nič obetaven za Trža-čane. Južnotirolsko moštvo se je »oddaljila«, najprej 11:16 in nato še 13:20. Domači vratar Diego Modrušan je bil v prvem polčasu zelo učinkovit (7 obramb), v drugem polčasu pa mu ni uspelo ubraniti veliko strelov gostujočih roko-metašev (le enega). Tržačani niso bili natančni niti s kazenskih strelov. Na razpolago so imeli osem sedemmetrovk, uspešno so jih izvedli le štiri. Zadnjih deset minut sploh ni bilo zanimivih. Bozen se je urejeno branil, Bozzolovi varovanci pa so delovali kot »razbita vojska«. Vse preveč je bilo osebnih akcij, ki so se klavrno končale v trdnem obrambnem zidu bocenske obrambe ali pa v rokah razpoloženega vratarja Čarapine. V domačem taboru je največ zadetkov dosegel Pernich. Andreju Čermelju se, predvsem v fazi napada, še ni odprlo. Pri južnotirolskem moštvu je bil s 6 goli najbolj uspešen Gofler. V prihodnjem krogu čaka Tržačane še ena težka, če že ne nemogoča tekma. Gostovali bodo pri državnem prvaku Conversanu v Apuliji. (jng) london 2012 - Dopingirani na igrah? Coe ni navdušen nad Merrittovo zmago v Lozani Nekdanji atlet bi za kršitelje izrekel doživljenjsko prepoved nastopanja LONDON - Predsednik organizacijskega odbora olimpijskih iger v Londonu 2012 Sebastian Coe ne podpira odločitve Mednarodnega športnega razsodišča (Cas), ki je v četrtek dovolilo nastop na OI tudi Američanu LaShawnu Merrittu, čeprav mu je pred tem Mednarodni olimpijski komite (Mok) udeležbo zaradi dopinškega prekrška prepovedal. «Nisem spremenil mnenja. Za takšne primere bi izrekel doživljenjsko prepoved,« je bil strog Coe, ki v teh dneh sicer gosti visoke predstavnike Moka med ogledom bodočih olimpijskih prizorišč. Primer Merritt bi lahko sprožil plaz podobnih odločitev: športniki, ki jim je Mok prepovedal nastop na OI, čeprav so odslužili kazen zaradi dopinških prekrškov, bi se lahko zgledovali po Merrittu in vložili pritožbe. Američan, olimpijski prvak v teku na 400 metrov izpred treh let, je namreč v Lozani spodbijal Mokovo prepoved, potem ko je že julija odslužil 21-mesečno prepoved nastopanja zaradi jemanja anaboličnega ste-roida dehidroepiandrosterona. Mok mu je na podlagi lastnega pravila, da lahko kot krovna olimpijska organizacija prepreči nastope na igrah vsem športnikom, ki so dobili več kot šestmesečno prepoved zaradi dopinga, že prepovedal londonski nastop, vendar je odločitev Cas spremenil. Samo ameriška protidopinška agencija USADA je naštela 33 športnikov, ki bi v skladu z določitvijo Cas lahko nastopili na igrah, kar bi jim Mok sicer preprečil. Podobno je v državi gostiteljici, kjer primer Mer-ritt odpora vrata vsaj dvema znanima športnikoma z dopinško preteklostjo, atletu Dwainu Chambersu in kolesarju Davidu Millarju. (STA) / RUBRIKE Sobota, 8. oktobra 2011 21 odbojka - Danilo Berlot, novi trener Zaleta D »Samo s širšo bazo je mogoče doseči uspeh« Prostovoljcev je v Sloveniji malo - V ekipi under 16 so perspektivne igralke Domači šport Če bi ga kdo izključno opazoval, bi bil bržkone prepričan, da je novi trener združene ekipe Zalet D Danilo Berlot pri nas že več let. Odbornike že naziva po vzdevkih, z igralkami se sproščeno pogovarja tudi o (ne)od-bojkarskih zadevah, po imenih in osebno pa pozna že skorajda večino športnih delavcev odbojkarskih klubov pri nas. Novogoriški trener, ki sicer živi na Reki (oče je Slovenec, mama pa Hrvatica), je pri nas v resnici šele dva meseca, kot kaže pa se je v naše okolje že popolnoma vživel: »Ujel sem se zelo hitro, z igralkami in tudi z odborniki. Počutim se dobro, kar je tudi zelo pomembno. Skratka, tu mi je zelo všeč,« so se glasile pohvalne besede, nasmeh pa je potrjeval, da je to res tisto, kar zdaj čuti nekdaj profesionalni igralec v Sloveniji, Franciji in na Hrvaškem, zdaj pa profesionalni trener. Berlot, tudi bivši mladinski in članki reprezen-tant nekdanje Jugoslavije, med tednom, ko trenira mladinke Zaleta U16 in člansko ekipo Zalet D, živi na Op-činah, med vikendi pa se vrača k družini na Reko. Svojo trenersko pot je začel že med igralsko kariero, v Franciji in v Sloveniji, ko je vodil mladinske ekipe. V Novi Gorici je s Hitom dosegel največ: postal je državni in pokalni prvak, z Novim mestom (ženske) se je prav tako uvrstil med tri najboljše v 1. slovenski ligi, s člani Marchiola pa je bil v prvi slovenski ligi 3. Z Novo-goričankami je Berlot (diplomiral je na Fakulteti za šport v Ljubljani, usmeritev odbojka) nastopal tudi štiri sezone v evropskih pokalih. Zakaj ste prišel »čez mejo«? Že lani sem imel stike s Peterli-nom in Jerončičem, nato pa so mi predstavili ta projekt in mi povedali, prestop Aljoša Orel odslej za Cordenons Goričan Aljoša Orel (letnik 1982), pravi »odbojkarski popotnik«, ki je igral že v številnih klubih v Italiji in Sloveniji, bo v novi sezoni član Corde-nonsa v državni B1-ligi. V minuli sezoni je Orel branil barve Salonita iz Kanala v 1. slovenski ligi (igral je tudi za sloviti ACH Volley, ko je imel ta sedež na Bledu), zdaj pa se je odločil za vrnitev v našo deželo. »S Cordenonsom sem se za sodelovanje dogovoril konec julija. Društvo se mi zdi resno. Ekipa je v ligi novinec, zato je njen cij obstanek, a je dobra. Trener je Jacopo Cuttini. S podajalcem Colussijem se dobro ujamem, drugo krilo je Andrea Radin, zelo je napredoval, centra sta Zo-ratti in Radinov brat, korektor je Santin, njegova rezerva pa Co-razza, libero je Cisolla,« je povedal nekdanji Valov igralec, ki bo z novim klubom igral v vlogi sprejemalca. V Cordenons se na trening vozi z vlakom iz Nove Gorice. »Domov pridem sicer pozno, ob polnoči in 40 minut, ampak je zelo udobno,« je dejal. V Furla-niji trenira trikrat na teden, dvakrat pa vadi z utežmi v Novi Gorici. Tu je še tekma, prvenstvo pa se bo začelo prihodnji konec tedna. JADRANSKI POKAL - Olympia -Go Volley 2 3:0 (17, 17, 16) Danilo Berlot razpet med Reko, Novo Gorico in ... zamejstvom kroma da iščejo trenerja. Zdelo se mi je zanimivo, saj me vsekakor navdušujejo projekti, ki težijo k napredku. Mikalo me je, tako da sem po klicu Marka Bana sprejel ponudbo. Kaj se vam zdi projekt? Zelo pozitiven. Kakršni koli napredek v posamičnih klubih namreč ne bi prišel v poštev, saj nimaš od kje črpati igralke. S širšo bazo pa lahko selekcioniraš igralke in to lahko prinese končni rezultat. Iz Nove Gorice in Novega mesta ste namreč prišli v zelo majhno sredino, kjer se vsi poznamo ... To je lahko problem, vendar imajo tudi tako majhna okolja svoje prednosti. Na primer to, da se vsi poznajo, vse je zelo domače. To daje včasih čisto posebne občutke, v velikih mestih pa se nasprotno izgubiš. Ob članski ekipi Zalet D trenirate tudi mladinke U16 (Zalet Pla-ve). To so igralke, ki so jih selekcionirali trije trenerji. Ekipo sestavlja 12 igralk, lahko pa bo prišlo tudi do kake zamenjave z drugo skupino (Zalet Oranžna, op. a.). So perspektivne? Štiri ali pet igralk lahko z delom in s svojim trudom, željo, motivom ter odgovornostjo napredujejo, da bodo lahko v bodočnosti igralke višjega ranga. Ker so še zelo mlade, pa je tež- ko napovedati točno katerega ranga ... Kaj pa ekipa D-Iige? Odigrali smo nekaj dobrih in nekaj slabih tekem. Ekipa še potrebuje čas, dva do tri mesece, da se uigra. Dekleta pa so sicer zavzete, odgovorne, prihajajo na treninge in, kar me zelo veseli, so dobra klapa. To je zelo pomembno za rezultat: pričakujemo, da se bomo uvrstili v skupino za napredovanje. Čaka pa nas še trdo delo. Kaj vas je najboIj presenetiIo od prihodu? Da odborniki uporabljajo svoj prosti čas za dobrobit društva. V Sloveniji je takih ljudi zelo malo. Čemu ste se morali najprej privaditi? S puncami smo se hitro ujeli, tudi ostali ljudje so mi dokaj blizu. Ni velike razlike med Slovenci v Sloveniji in Slovenci v zamejstvu. No, privaditi sem se moral nekoliko samo na okolje, čeprav sem v svojih igralski in trenerski karieri zamenjal že kakih deset mest. Kdaj ste »spoznal« Slovence v ItaIiji? Prvi stik z zamejstvom sem imel v sezoni 2002/03, ko sem treniral Hit Nova Gorica in smo večkrat igrali prijateljske tekme z Govolleyejm. Takrat je igrala Safronova, nastopali pa so v B1-ligi. Veronika Sossa košarka Breg: vrača se Klarica, prihaja Robba Košarkarji Brega bodo v deželni C-ligi lahko odslej računali na pomoč še dveh, za to ligo zelo kakovostnih igralcev. V Dolino se namreč po enem letu vrača Elvis Klarica (letnik 1981, 195 cm, krilo, na sliki), poleg njega pa so najeli še mladega Miljčana Michaela Robbo (letnik 1990, 190 cm bek-krilo), ki je v minuli sezoni branil barve Be-neventa v državni B2-ligi, torej kar dve ligi više. Še prej je v isti ligi igral v Arezzu (24 minut, 7,5 točke), bil pa je tudi igralec mladinskih ekip videmskega Snaidera. Prihod dveh igralcev ni posledica uvodnega poraza prejšnjo nedeljo v Lignanu proti Tarcentu. Robba s klubom iz dolinske občine trenira že dober teden dni, s Klarico pa so se pogovarjali že od samega začetka sezone, dogovorili pa šele včeraj zvečer. »Robba se je vpisal na univerzo in vrnil v Trst, zato igranje na višji ravni zanj ni več prišlo v poštev. Na treningih se je pokazalo, da je zelo dober obrambni igralec, zna prodirati na koš, po potrebi pa je lahko koristen tudi pod košem, kljub temu, da ni kdove kako visok,« je Miljčana opisal predsednik košarkarskega odseka ŠD Breg Boris Salvi. Klarico, ki je v minuli sezoni igral za Koper, ni potrebno posebej predstavljati, tudi on pa je telesno zelo sposoben, tako da bo Breg z obema igralcem apridobil na fizični moči. Robba bo lahko v Bregovem dresu debi-tiral že drevi na Judovcu v derbi-ju proti Servolani, na registracijo Klarice pa bo treba počakati še nekaj tednov. Danes Sobota, 8. oktobra 2011 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras Repen -Muggia DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Križu: Vesna - Audax ZAČETNIKI - 15.15 v Križu: Kras Repen -Montebello Don Bosco A; 16.00 v Standrežu: Juventina - Cormonese KOŠARKA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik -Alba Krmin DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Geatti Basket Time, 20.30 v Trstu, Judovec (Altura): Santos - Breg ODBOJKA JADRANSKI MOSKI POKAL - 20.00 v Standrežu: Val - Logatec 4. MEMORIAL VELJAK - 10.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Soča ZBDS; sledi FerroAlluminio - Soča ZBDS, sledi Sloga Tabor Televita -FerroAlluminio NAMIZNI TENIS DEŽELNE LIGE - 16.00 v Porcii: San Giorgio - Kras B; 17.00 v Gorici: Azzurra B - Kras B (Moška C2-liga); 17.00 v Zgoniku: Kras - Rangers (moška D1-liga); 17.00 v Zgoniku: Kras mladi A - Kras mladi B Jutri Nedelja, 9. oktobra 2011 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Spetru Slovenovem: Valnatisone - Vesna; 15.30 v Standrežu: Juventina - Zaule 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Medeji: Medea -Primorec; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Gorizia 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg -Fogliano Turriaco; 15.30 v Miljah: Muglia - Zarja; 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Begliano 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant' Andrea San Vito - Mladost NARASČAJNIKI - 9.30 v Žavljah: Zaule - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen - Sant' Andrea San Vito; 10.30 v Standrežu: Juventina -Pro Romans; 10.30 v Krminu: Cormonese -Sovodnje ODBOJKA DRŽAVNI POKAL - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor -Itas Castelfranco Veneto UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Repnu: Sloga Tabor -Ausa PAV Cervignano; 11.00 v Gorici, Spacapan: Olympia Terpin - Il Pozzo □ Obvestila MO SPDT prireja v nedeljo, 23. oktobra avtobusni izlet za družine na Slivnico. Za informacije in prijave pokličite na tel 338 5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do torka, 18. oktobra! ŠAHOVSKI KROŽEK SLOVENSKIH ŠOL bo pričel z delovanjem v petek, 7. oktobra, od 15.30 do 19.00 na sedežu ZSŠDI v ulici Cicerone 8 (3. nadstropje) v Trstu. SKD VIGRED, vaška skupnost Tublje, jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK Devin in razvojno društvo Pliska vabijo na 16. pohod na »Na Krasu je krasno« v nedeljo, 9. oktobra. Zbirališče v Praprotu od 9.15 do 9.45. nogomet - Danes (15.30 v Repnu) proti Muggii bomo videli ... • •• ali je Kras iz pravega testa Okrnjeni Juventina in Vesna - Derbi kroga bo v Sovodnjah, kamor prihaja Pro DANES V REPNU - Kras Repen bo že danes (15.30) znova v ospredju. Rdeče-beli bodo na domačem igrišču, v okviru 5. kroga elitne lige, gostili Muggio, ki še nima točk na lestvici. Miljska ekipa je izgubila proti Azzaneseju, Pro Cervignano, Lignano in Buttrio. Varovanci trenerja Sergeja Alejnikova so v sredo, v osmini državnega pokala, šele po enajstmetrovkah premagali Cjarlins Muzane. V zadnjih dveh prvenstvenih krogih (Monfalcone, Virtus Corno) pa so ostali praznih rok. »Tri točke so tokrat imperativ, četudi od Muggie pričakujemo silovit odpor,« je opozoril predsednik Goran Kocman. Pri Krasu bosta odsoten diskvalificirani Pao-lini in poškodovani Božič. Njegova poškodba ni tako huda, kot so sprva predvidevali. Kolenske vezi ima pre-tegnjene in ne raztrgane. Okreval bo v dobrem mesecu. V vratih naj bi danes Dovier zamenjal Lorenzoni-ja. Sodil bo Videmčan Lazzaroni. PROMOCIJSKA LIGA - Juventina bo v domačem Štandrežu jutri gostila tržaško ekipo Zaule, Vesna pa bo gostovala v Beneški Sloveniji. V Špetru Slovenovem bodo varovanci trenerja Andree Massaia igrali proti Val-natisoneju (4 točke). Vesnin trener bo imel velike težave, saj so poškodovani Tomizza (koleno), Cano (udarec v nogo), Degrassi in Gajčanin (koleno). Mogoče bo kdo od naštetih le stisnil zobe in vseeno stopil na igrišče. Sodil bo Pordenončan Copat. Juventina mora po porazu proti sicer prvouvrš-čenemu Reaneseju reagirati. Zaule, ki ima tri točke na lestvici, je neugoden nasprotnik. Tržačani so letos si- Krasov zvezni igralec Rok Božič naj bi okreval v dobrem mesecu kroma cer premagali le Union 91 s 4:2. Tudi Juventina bo nastopila z okrnjeno postavo: odsotni bodo Pantuso, Sec-li, Airoldi in Iansig. Sodil bo Videmčan Marcuzzi. 1. AMATERSKA LIGA - Sovodenjci bo v tekmi kroga skupine C igrali proti nekoč slavni Pro Gorizii (7 točk). »Nasprotnik je dobri formi, saj je v nedeljo Sistiano premagal kar s 5:1. Mi pa smo tokrat v slabšem položaju. Znova boo igrali z okrnjeno postavo,« je dejal pred- Gorizia - Breg in Primorje doma sednik Zdravko Custrin. Trener Coceani bo bržkone šele jutri preveril, ali bodo lahko na razpolago Visintin, Galliussi in Bernardis. Zagotovo bosta odsotna poškodovana Kovic in Reščič. Sodil bo Krminčan Donda. Primorec bo gostoval v Medeji. Domača ekipa ima pet točk na lestvici, medtem ko jih ima Primorec le tri. V Primorčevem taboru upajo, da bodo tehtnico končno obrnili na svojo stran. Sodil bo Porde-nončan Turnu. BREG IN PRIMORJE DOMA - Brežani bodo v Dolini gostili Fogliano Turriaco (9 točk), medtem ko bo Pri-morje na Ervattiju gostilo Begliano (7 točk). Obe predstavnici naših društev torej ne bosta imeli lahkega dela, kot tudi ne bazovska Zarja, ki bo gostovala v Miljah. Domača Muglia (9 točk), ki jo trenira nekdanji trener Zarje Gaje Moreno Nonis, ima zelo solidno garnituro. Pri Zarji ne bo Jarca, Mihelčiča, Kariša in Cisternina. V Dolini bo sodil Goričan Melchiorre, v Miljah Trža-čan Lozei, pri Briščikih pa Godino iz Červinjana. MLADOST - Ekipa doberdobskega društva se bo jutri, na dan Barcolane, odpravila na gostovanje v Trst. Rdeče-plavi bodo igrali proti ekipi Sant' Andrea San Vito, ki ima enako število točk. CICIBANI - Danes se bodo na Goriškem in na Tržaškem začela prvenstva cicibanov, v katerih nastopa devet ekip naših društev: Kras Repen (skupina A), Vesna (skupina B), Primorje (skupina C), Breg in Zarja (skupina D), Juventina A in Sovodnje (skupina D), Ju-ventina B in Mladost (skupina C). (jng) 22 Sobota, 8. oktobra 2011 ŠPORT / 43. barcolana - Doslej 1250 vpisanih Vreme jo je zagodlo Danes pa bo spet vse živo Legenda Schümann prvič v Trstu - Ob 18. uri srečanje z regatnim odborom, ob 23.30 pa ognjemeti Kot po pričakovanjih je 43. Barco-lano včeraj zajelo neurje. Burja je odpihnila vse napovedane regate in spremne prireditve, šotori ob nabrežju so bili zaprti, podoba ni bila nič kaj spodbudna. K sreči bo že danes vse drugače. Pihalo sicer bo še vedno, toda spet bo sončno, zato pa vse živo, saj bo dan pred Jesenskim pokalom polno prireditev, predstavitev, dobrodelnih akcij, na nabrežju pa se bodo končno zbrali vsi jadralci. Kljub slabemu vremenu se je včeraj prijavilo še 200 posadk, skupno jih je zdaj prijavljenih 1250. Za danes pričakujejo tudi prihod legendarnega nemškega skiperja Johana Schuemanna. Trikranti olimpijski prvak v razredih finn (Montreal 1976) in soling (Seul 1988 in Atlanta 1996) ter zmagovalec dveh Ameriških pokalov (2003 in 2007), bo, kot znano, krmaril Simčičev Esimit Europa 2, na Barcolani pa bo nastopil prvič. Med novinci je tudi Matteo Miceli, ki je z malim 20-čeveljskih katamaranom preplul Atlantik, zdaj pa načrtuje plovbo okoli sveta s 40-čeveljsko jadrnico. Tekmoval bo na jadrnici Ypsilon. Že velikokrat pa je na Barcolani nastopil veteran Cino Ricci, ki se vedno znova rad vrača v Trst. »To je res najbolj množična regata na svetu. Lahko mi verjamete, obkrožil sem cel svet,« je dejal včeraj, tekmovanje za jadrnice vrste G34, ki ga je sam organiziral, pa je bilo preloženo na danes. Danes ob 18. uri bo za jadralce tudi tradicionalno srečanje z regatnim odborom. Dan se bo končal z ognjemetom ob 23.30. Jadrnice je bilo treba včeraj zavarovati pred burjo kroma Tri prasički na Napoleonski Kdor bo regati sledil s proseške strani Napoleonske ceste, se bo lahko na parkirišču takoj po Naselju sv. Nazarija pridružil veseli druščini na prazniku Vele in vista. Med samo regato pa se bodo oglašali špikerji radijske postaje Radioattivita, ki bodo ocenjevali potek tekmovanja, za dobro voljo in poskočno glasbo pa bodo ob koncu regate poskrbeli glasbeniki skupine 3 prašički. Gre v bistvu za manjšo veselico v duhu naših šager, pri kateri bodo sodelovali tudi italijanski in slovenski gostinci ter zasebniki, poskrbljeno pa bo za otroški kotiček in seveda za kioske, ki bodo ponujali hrano in pijačo. več fotografij na WWW.primorski.eu Nagrada »Zlata slušalka« in slovenščina V sklopu letošnje Barcolane so podelili tudi nagrado Zlata slušalka. Nagrado, ki je namenjena najboljšim radijcem italijanskih zasebnih postaj si je zamislil Charlie Gnocchi, brat slavnega Geneja Gnocchija in znani glas radijske postaje RTL102.5, organiziral pa jo je v sodelovanju s Fabiom Carini-jem in podjetjem Evolution. V Trst je tako prispela sama smetana italijanskega radijskega sveta. Podelitev je potekala v centru Barcolane Village, vodila pa sta jo Charlie Gnocchi in Andro Merku (na sliki), ki je kot običajno postregel z res briliantnim nastopom. Skupaj z Gnocchijem sta delovala kot uglašena dvojica. Ob oponašanju Tremontija, Margherite Hach, novinarja Giurata smo poslušali tudi slovensko šalo. Gnocchi je namreč izzval Mer-kuja, naj občinstvu pove šalo v slovenskem jeziku. Tudi dvojezičn pesem »Ljubezen je le ena - L'amore e uno solo,« ki sta jo med podelitvijo zapela znani slovenski pevec Gianni Rijavec in Zuleika Morsut, je požela bučen aplavz. Vizija pokojenga predsednika Molinarjija o Barcolani kot združevalni manifestaciji med narodi, se počasi le uresničuje. (RAS) matjaž antonaz Tudi na Obali se izpraznijo Koprčan Matjaž Antonaz, 41 let, trener perspektivnih jadralcev Čupe Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija, bo tudi letos krmar jadrnice projekta No borders Team, celih deset let pa je bil krmar Esimita 1. Kaj pomeni Barcolana Slovencem iz Slovenije? To je nedvomno pomembna regata: je konec sezone, na tekmovanju se zberejo številne jadrnice in vsak hoče odjadrati čim boljše. Slovence nasploh privlačuje: je spektakel, kopensko dogajanje je zanimivo, tekmovanje pa je tudi medijsko zelo dobro pokrito. Ali se tudi na slovenski Obali vsi privezi izpraznejo? Zelo. Marsikdo se vpiše samo zato, da je lahko del tega dogodka, ki je edinstven in ga na svetu ni enakega. Skratka, lepo je biti zraven. Doživljate Barcolano kot praznik ali bolj tekmovalno? Na žalost vedno tekmovalno, saj imam vsakič kako obveznost do sponzorjev ali sem del tekmovalne ekipe, ki ima visoke ambicije. Skratka, vsakič ko sem nastopal, sem tekmoval za vrh. Bi radi bili kdaj v ozadju? Prav gotovo. Ko bosta moja sinova nekoliko starejša, bom jaz tekmoval z njima. Imeli bomo svojo jadrnico, ki bo primerna za celo družino. Zdaj sta še premajhna. Letošnji cilj? Zmaga v kategoriji? To je največ, kar bi lahko dosegli. Cilj je, da prijadram na cilj z nasmehom. Koliko Barcolan ste se že udeležili? Štirinajst, najdražja mi je prva, leta 1991, ko sem bil krmar Shet-tona Igorja Simčiča. Bili smo v vodilni skupini in naenkrat je počila povezava med kolesom in krmilom. Jadrnica je bila v trenutku nev-odljiva, obrnili smo se v veter in čisto vse jadrnice so jadrale proti nam. Na špici smo ostalim kričali, naj gredo stran! Bil je pravi šov, pihala je burja od 15 do 20 vozlov. Simčič je bil kljub temu zadovoljen, ker smo mu s tem naredili še več reklame, kot če bi zmagali. Kaj pa najlepša Barcolana? Tista leta 1999, ko smo za pol dolžine izgubili Barcolano. Bili smo absolutno 2., za Riviero di Rimini in pred Gajo Legend. To je bil šok za Slovenijo, saj smo mi s 13-metrsko jadrnico Esimit Euro-po 1 »nabrisali« Gajo Legend. Ali se strinjate, da je Barcolana vedno enaka? Če hočemo obdržati tako množičnost, mora ostati taka, kot je. Če pa hočemo, da pride v ospredje tekmovalni del, moramo formulo spremeniti. Lahko bi sestavili neko jakostno lestvico in uvedli različne starte. Najboljših 100 ali 150 jadrnic bi startalo skupaj, nato bi bile na vrsti tiste, ki so zasedle od 150. do 1000. mesta, na koncu pa še ostale, ki imajo na krovu pravi praznik. (V.S.) privezi andrej močilnik »Po radiu so poročali o nas« Andrej Močilnik, 34 let, bo v nedeljo jadral na jadrnici Selve. Novi športni direktor Tržaškega pomorskega kluba Sirena (funkcijo je prevzel prejšnji teden in si že zavihal rokave) bo Jesenski pokal izkoristil predvsem za druženje s prijatelji. »To je starejša jadrnica, prav gotovo ne lovimo zmage.« Se Barcolane udeležujete vsako leto? Skoraj vsako leto, največkrat sem na njej nastopil z jadrnico Sel- ve. Letos bomo v sedmih: nekateri so neizkušeni, večina pa smo bivši jadralci. Kateri spomin vas veže na prvo Barcolano? Prvič sem bil na Barcolani gotovo pred kakimi 18 leti. Če se ne motim, sem bil na Čupini jadrnici družinskega prijatelja Vinka Ozbiča. Katera pa je bila najlepša? Ne bi vedel. Mogoče tista, pred osmimi ali desetimi leti. Sel-ve je bila takrat čisto nova jadrnica. Na tisti Barcolani je prevladalo brezvetrje: mi smo se odločili za velika jadra, ki so bila sicer za tisto jadrnico neregularna, vendar vemo, da je na Barcolani to mogoče ... Startali smo zelo dobro, tako da smo bili celo nekaj časa prvi. O nas je poročal tudi tržaški radio Radio Punto Zero. Kakšno mnenje imajo danes zamejci in zamejski jadralci o Barcolani? Zame je praznik in mislim, da jo tako dojemajo mnogi. Je priložnost, da si na jadrnici s prijatelji, tudi s tistimi, ki niso jadralci, in da vidiš na startu tako množico. Barcolana je obenem zanimiv dogodek, ne samo na morju, ampak tudi na kopnem. Ali se strinjate, da ostaja formula Barcolane vedno enaka? Torej, da je start vedno ob isti uri in da je na startu taka gneča? Formula deluje in je ne bi spreminjal. Kljub množičnosti sem še vedno za skupinski start, čeprav je z njim povezanih več težav. Nočem, da bi postala bolj profesionalna in da bi uvedli več startov, glede na ambicije posamezne posadke. Mislim, da bi se s temi novostmi izgubilo vzdušje, ki prevladuje na regati, in tudi številčnost bi upadla. Že zdaj še širijo govorice, ki ne odobravajo prihodov velikank: tisti, ki niso vešči jadranja, se namreč množičnosti na startu bojijo in se zato raje ne udeležijo regate. Prav zato še niso podrli rekorda 2000 jadrnic; število vpisanih namreč že več let ne raste. Obnem bi bilo dobro, da bi omejili dolžino jadrnic, saj se sicer vsako leto pojavi daljša. Si jadral kdaj na večji jadrnici? Ne, nikoli. Vedno sem bil na manjših. Od vedno so mi bolj všeč enosedi. (V.S.) larissa nevierov Barcolana: praznik, tudi za nešportnike Tržačanka in olimpijka Larissa Nevierov, 37 let, (večna tekmica Sire-nine olimpijke Arianne Bogatec) od leta 2008 se Barcolan udeležuje v sklopu projekta Stelle olimpiche. Kako doživljate Barcolano? Vedno sem doživljala Barcola-no kot praznik ob koncu sezone. Od vedno je bila to priložnost, da po sezoni srečam prijatelje iz Italije in tujine, da prisluhnem dobri glasbi in da se nasploh vživim v svoje mesto, ki v tem obdobju diha. Ste članica jadrnice olimpjik Stelle olimpiche. Jo na krovu velike jadrnice prav tako doživljate na tak praznični način? Še bolj. S tem projektom sem se namreč po več letih spet vrnila na Barcolano: želele smo združiti športnice in olimpijke različnih športov. Vse povabljenke so se se nad jadranjem hitro navdušile, saj niso vse bivše jadralke, in vsako leto se z veseljem vračajo. Barcolana je torej tudi v tem projektu v prvi vrsti zabava, predvsem pa sredstvo, s katerim želimo pokazati šport z ženskega zornega kota. Velikokrat so športnice namreč manj poznane kot moški, čeprav prav tako imajo olimpijsko kolajno. S projektom torej želimo, da bi opozorili nanje, na njihov trud in na številna odrekanja. Vse to smo tudi predstavile 5.000 učencem in dijakom po Italiji, sz željo, da razumejo pomembnost požrtvovalnosti za doseganje ciljev, ne samo v športu, ampak na vseh področjih. Ste koga povabili, a se Barcolane še ni uspel udeležiti? Igralko vaterpola Aluccijevo, del ekipe je tudi Manuele Di Centa, ki pa ji prav tako ni uspelo priti še na Barcolano. Vaša prva Barcolana? Nastopili smo z 8-metrov dolgo kajutno jadrnico jaz, oče, mama in brata. Bila je to tipična Barcolana, skatka, praznični izlet. Kaj pa najlepša? Leta se ne spomnim, nastopili pa smo z jadrnico Asso 99, ko je bilo še dovoljeno jadrati s trapezi. Bila sem flokistka, čisto na premcu, uvrstili smo se na absolutno 18. mesto. Ste stalna udeleženka Barcolan? Niti ne, letošnja bo četrta s projektom Stelle olimpiche, pred tem pa sem bila na kakih šestih izvedbah. Ste Tržačanka: kako mislite, da Barcolano doživljajo meščani? Mislim, da je to velika priložnosti tudi za ne-jadralce, da se približajo svetu jadranja, obenem pa kopica spemljevalnih dogodkov omogoča tudi nešportnikom, ki jih morda vrstni red regate sploh ne zanima, da se vživijo v ta praznik. Barcolana: naj ostane regata takšna kot je? Trasa je klasična in dobra, tudi start naj ostane še naprej takšen, saj je ravno na začetku največ adrenalina in je prav start najlepši del regate. (V.S.) / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. oktobra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Muzej družine Morpur-g° 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 1.25 Film: La scelta di Sophie (dram., ZDA, '82, r. A.J. Pakula, i. M. Streep, K. Kline) V^ Rai Due ^ Rai Tre sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pia-neta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska ■ ■ V 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Dok.: Quark Atlante 10.55 Aktualno: ApriRai 11.15 Variete: Dreams Road 201112.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.10 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Aktualno: Premio San Michele Aracngelo 2011 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ti lascio una canzone (v. A. Cleri-ci) 0.00 Dnevnik - kratke vesti 0.40 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 0.55 Aktualno: Cinematografo i ! iu^it'i ? TL í*" Bfri ftis ^PïH äri/t reddkagon 21.30 Film: Red Dragon (triler, ZDA, '02, r. B. Ratner, i. A. Hopkins, E. Norton)0.05 Film: Footsteps - I passi dell'assassino (triler, ZDA, '03, r. J. Badham, i. C. Bergen, B. Brown) 1.55 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Film: Bounce (kom., ZDA, '02, r. D. Roos, i. B. Affleck, G. Pal-trow) 12.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo 14.10 Variete: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio in E. Iacchetti) 21.20 Variete: C'e posta per te (v. M. De Fi-lippi) 0.30 Nan.: The Tudors 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Šport: Pit Lane 7.00 Avtomobilizem: F1, VN Japonske, kvalifikacije, prenos 8.30 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Rebelde Way 9.35 Nan.: Summer in Transylvania 10.05 Risanka: Le ricette di Arturo e Kiwi 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Film: La sfida di Ja-ce (dram., ZDA, '04, r. S. Gilard, i. A. Lawrence, A. Toreson) 15.40 Variete: Sabato Academy 17.00 Aktualno: Sereno variabi-le 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Show: Crazy Parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike 7.00 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 9.55 12.20 Risanke 10.50 Film: Dragon ball Z - Il Super Saiyan della leggenda (ris., Jap., '93) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Ris.: Simp-sonovi 14.30 Film: Missione eroica - I pom-pieri 2 (kom., It., '87, r. G. Capitani, i. L. Ban-fi, C. De Sica) 16.30 Nan.: Robin Hood 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 7.05 Nan.: La grande vallata 7.55 Film: La miniserie del signor Travet (dram., It., '46, r. M. Soldati, i. G. Cervi, C. Campanini) 9.35 Nan.: Arsenio Lupin 10.25 Glasba: Il grande concerto 11.1 0Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.50 Dnevnik - L.I.S. 16.55 Šport: Magazine Champions League 17.25 Dok.: Geo & Geo 17.55 Nan.: Un caos per due 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Speciale Superquark 23.25 Dnevnik 23.45 Aktualno: Un giorno in pretura 0.45 Dnevnik in rubrike u Rete 4 7.20 Nan.: Zorro 8.25 Aktualno: Vivere me-glio 9.55 Nan.: R.I.S. 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in cor- 19.40 Film: Il dottor Dolittle (kom., ZDA, '98, r. B. Thomas, i. E. Murphy, O. Davis)21.10 Film: Immagina che (kom., ZDA, '09, r. K. Kirkpatrick, i. E. Murphy, Y. Shaidi) 23.25 Film: The Defender (akc., VB/Nem./ZDA, '04, r. D. Lundgren, i. D. Lundgren, i. J. Springer) 1.20 Aktualno: Ciak Speciale ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 14.05, 23.35 Aktualno: Barcolana 2011 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Body show 9.30 Nan.: Maria Maria 11.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 11.30 0.05 Šport: Speciale Regata Classic - Regata dal Baci-no San Giusto 12.30 Šport: Hard Trek 12.45 Aktualno: Videomotori 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archi-vi 14.20 Dok.: Curiosita d'Italia 14.35 Šport: Speciale Warm Up - Regata nottur-na dal Bacino San Giusto 15.40 Aktualno: Dai nostri archivi 16.00 Variete: 80 nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 18.55 Šport: Speciale Junior Cup - Regata not- turna19.05 Aktualno: Tractor Pulling 19.30 Dnevnik 20.00 Dnevnik, sledi Deželni dnevnik 21.05 Aktualno: ... E oggi, tutti all'opera! 21.10 Lirika: La Gioconda 23.00 Nočni dnevnik La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Dok.: La7 Doc 11.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 15.50 Nan.: MacGyver 17.50 Košarka: DP, Tercas Teramo - Mon-tepaschi Siena, prenos 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: Crossing Jordan 0.15 Dnevnik 0.25 Aktualno: m.o.d.a. 1.10 Film: Signore & Signori (kom., It., '65, r. P. Germi, i. V. Lisi, G. Moschin) (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.15 Lutk. igr. nan.: Bine 7.35 Studio Kriškraš 8.20 Otr. serija: Ribič Pepe 8.35 Iz popotne torbe 8.55 Male sive celice, finale (pon.) 9.40 Kratgi igr. film: Ni-nino okno (pon.) 9.55 Krati dok. film: Poletje z Markusom 10.10 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.25 Dok. film: Prvi jok 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip 20.00 Film: Revni milijonar 22.00 Dok. serija: Na vrtičku 22.30 Poročila, vremenska napoved, športne vesti in Kultura 23.15 Nad.: Sinovi anarhije II 0.05 Dnevnik (pon.) 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.50 Infokanal (t Slovenija 2 6.45 Skozi čas 7.00 Avtomobilizem: F1, VN Japonske, kvalifikacije, prenos iz Suzuke 8.10 Pogledi Slovenije (pon.) 9.35 Posebna ponudba 10.05 Slovenski utrinki (pon.) 10.30 Primorski mozaik (pon.) 11.00 Cir-com Regional (pon.) 11.25 Knjiga mene briga (pon.) 12.05 Gimnastika: Šalamunov memorial, posnetek iz Maribora (pon.) 14.50 Rokomet: Liga prvakinj, Krim Merkator -Viborg, posnetek iz Ljubljane (pon.) 16.00 Festival novih skladb FeNS 201117.15 Film: Komisar Laurenti (pon.) 18.40 Avtomobilizem: F1, VN Japonske, kvalifikacije, posnetek iz Suzuke 19.55 Rokomet: Liga prvakov, Cimos Koper - Wisla, prenos iz Kopra 21.30 Na lepše (pon.) 22.00 Videozid (pon.) 22.45 Sobotna glasbena noč: Bob Dylan, 1. del koncerta 0.15 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.05 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 8.00, 10.30 Sporočamo 7.10 9.00, 21.30 Žarišče 10.35 Kronika 13.30 14.00, 17.30 Poročila Tvs1 15.40 20.30 Na tretjem 16.30 Poslanski premislek 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Satirično oko Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Glasb. odd.: Boben 15.20 Dok. odd.: Pompei 15.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.20 Arhivski posnetki 17.10 23.35 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 City Folk 20.15 Avtomobilizem 20.30 Mediteran festival 22.15 Odbojka: Liga prvakov, Cimos Koper - Wisla 0.20 Čezmejna TV pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Medved Rupert (ris.) 7.10 Drobižki (sinhr. ris. serija) 7.15 Nal in Lili (sinhr. ris. serija) 7.25 Hobonavti (sinhr. ris. serija) 7.35 Balonar Oskar (sinhr. ris. serija) 7.50 Angelina balerina (sinhr. ris. serija) 8.05 Čarobni vrtiljak (sinhr. ris. serija) 8.15 Dežela konjičkov (sinhr. ris. serija) 8.40 Florjan, gasilski avto (sinh. ris. serija) 8.55 Mojster Miha (sinh. ris, serija) 9.05 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.15 Beybla-de (sinh. ris. serija) 9.40 Bakugan (sinh. ris. serija) 10.05 Tv Čira čara (otr. zabavna odd.) 10.35 Nan.: Robinson Crusoe 11.30 Oprah show (pogovorne oddaje) 12.30 Film: April prihaja (ZDA) 14.20 Jamie - obroki v pol ure (kuharska serija) 14.55 Skrivno življenje ameriške gospodinje (resn. serija) 15.50 Nan.: Grda račka 16.45 Film: Moški ne odidejo (ZDA) 18.5 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.25 Film: Krvavi diamant (ZDA) Kanal A 8.00 Tv prodaja 8.15 Nan.: Merlinove pustolovščine 9.05 Nan.: Najstniške zdrahe 9.35 Film: Supermanov zadnji dan (ZDA) 11.00 Shaq, pomeriva se! (resnič. serija) 11.50 Družina za umret (hum. nan.) 12.20 14.55 Dokler naju smrt ne loči (hum. nan.) 12.45 Peklenski teden (nan.) 13.10 Policisti New Yorka (nan.) 14.00 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA) 15.25 Film: Mestni lažnivec (ZDA) 17.00 Top Gear (nan.) 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 Najbolj nori športi (dok. serija) 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Camp Rock 2 (druž., ZDA) 21.50 Film: Matrix Reloaded (ZDA) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.10 Istrska srečanja; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Kako naj vam podarimo modrino neba, 2. del (F. Burgar, M. Kuželički, A. Valič); 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 11.00 Osebnost Primorske, intervju; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humo-ristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna ka-bala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radijo in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnoba-zar; 0.00 Prenos RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 8. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Azorski anticiklon se bo širil proti severnemu Atlantiku; hladna fronta pa se bo umaknila proti jugovzhodu, nad-našo deželo bodo zato dotekali hladni severni tokovi. Jutri bo še nad nami ciklonsko območje z zelo mrzlim zrakom . v višinah. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 18.33 Dolžina dneva 11.22 BIOPROGNOZA Občutljivi bodo imeli manjše vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 16.43 in zatone ob 3.33. PLIMOVANJE Danes: ob 3.03 najnižje -50 cm, ob 9.36 najvišje 53 cm, ob 15.46 najnižje -40 cm, ob 21.30 najvišje 33 cm. Jutri: ob 3.25 najnižje -48 cm, ob 9.56 najvišje 54 cm, ob 16.12 najnižje -46 cm, ob 21.59 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m ..........11 1000 m ..........18 2500 m............8 1500 m ..........13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v gorah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- Po vsej deželi bo dopoldne prevladovalo spremenljivo Jutri bo deloma jasno z občasno povečano oblačnostjo. vreme, popoldne pa le zmerno oblačno. Hladno bo. Ob Jutra bodo še zelo sveža in ponekod po nižinah meglena. morju bo v glavnem pihal zmeren severovzhodnik. priznanje - Najvišja nagrada Liberijkama ter Jemenki Nobelova nagrada za mir v roke trem borkam za pravice žensk tehnologija - Ob smrti Stevea Jobsa Skrivnost uspeha Appleovih proizvodov Ellen Johnson Sirleaf ansa Leymah Gbowee ansa Tavakul Karman ansa OSLO - Nobelova nagrada za mir gre letos v roke liberijski predsednici Ellen Johnson Sirleaf, njeni rojakinji Ley-mah Gbowee in Jemenki Tavakul Karman, je v Oslu sporočil norveški odbor za Nobelove nagrade. Trojica si je nagrado prislužila "za svoj nenasilen boj za varnost žensk in za pravice žensk do polnega sodelovanja v prizadevanjih za gradnjo miru". Kot je v obrazložitvi letošnje odločitve o dobitniku prestižne nagrade še pojasnil norveški odbor, "ne moremo doseči demokracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe", poroča ameriška tiskovna agencija AP. Johnson Sirleafova, ki je na ameriškem Harvardu doštudirala ekonomijo, je leta 2005 postala prva demokratično izvoljena ženska predsednica v Afriki. 72-letnica, ki si je prislužila naziv "železna dama", je poznana po prizadevanjih za obnovo Liberije po 14 letih državljanskih vojn, v katerih je umrlo okoli 250.000 ljudi. Kot je poudaril norveški odbor Za Nobelove nagrade, je "vse od inavgura-cije leta 2006 prispevala k zagotavljanju miru v Liberiji, podpiranju gospodarskega in socialnega razvoja ter krepitvi položaja žensk". Za dobitnico letošnje Nobelove nagrade je bila izbrana štiri dni pred predsedniškimi volitvami v državi, na katerih se bo potegovala za nov mandat, poroča francoska tiskovna agencija AFP. K vzponu Johnson Sirleafove so po pisanju AFP prispevala tudi prizadevanja njene rojakinje in prav tako dobitnice letošnje Nobelove nagrade za mir, 39-letne Leymah Gbowee. Gre za vneto borko za mir, ki je prav tako prispevala h končanju državljanskih vojn v Liberiji. Med drugim je ta mati šestih otrok moške med eno od najbolj krvavih vojn leta 2002 skušala spodbuditi k miru tako, da je veliko skupino krščanskih in muslimanskih žensk pripravila do t.i. spolne stavke. Med njo so ženske zavračale spolne odnose s svojimi možmi, dokler se ne bi končalo nasilje. Norveški odbor je hvalil njene zasluge za "organizacijo žensk prek etničnih in verskih ločnic, da so prispevale h koncu dolge vojne v Liberiji in zagotovile udeležbo žensk na volitvah". Jemenka Tavakul Karman pa je 32-letna mati treh otrok, ki vodi organizacijo za človekove pravice Ženske novinarke brez verig. Karmanova je ena od vodilnih figur pri organiziranju prote- stov proti jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki so se v okviru arabske pomladi začeli konec januarja. V svojem boju za pravice žensk, svobodo medijev in izpustitev političnih zapornikov v Jemnu je bila večkrat zaprta. Je prva Arabka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir. Norveški odbor, ki odloča o prestižni nagradi, je izpostavil, da je "v izjemno težavnih okoliščinah, tako pred kot med arabsko pomladjo igrala vodilno vlogo v boju za pravice žensk ter demokracijo in mir v Jemnu". Karmanova je ob novici, da je med dobitnicami letošnje Nobelove nagrade za mir, že izrazila "veselje in presenečenje". "Gre za čast za vse Arabce, muslimane in ženske," je dejala za arabsko televizijo Al Arabija in dodala, da nagrado posveča "vsem aktivistom arabske pomladi", še piše AFP. Z razglasitvijo dobitnikov najbolj prestižne med Nobelovimi nagradami se je včeraj sklenil teden objave uglednih nagrad. Nobelovo nagrado za mir v vrednosti deset milijonov švedskih kron (skoraj 1,1 milijona evrov) bodo kot vsako leto podelili na slovesnosti 10. decembra v Oslu, na obletnico smrti Alfreda Nobela. (STA) Appleovi proizvodi so brez dvoma uvedli pravo revolucijo v svet telefonije, interneta in računalnikov. Dokler ni prišel na trg iPhone, ni skoraj nihče proizvajal mobilnih telefonov z na dotik občutljivimi ekrani (touch screen). Zdaj pa vsi glavni proizvajalci prenosnih telefonov, Samsung, Nokia in ostali, ponujajo telefone, ki jih lahko nadzoruješ le z enim prstom. Za tablične računalnike se ni skoraj nihče brigal, dokler ni Jobs leta 2010 predstavil iPada. Letos pa proizvajalci računalnikov predvidevajo, da bodo prodali več tabli-čnih računalnikov kot prenosnih računalnikov. Spletna trgovina iTunes je pripomogla, da se je uveljavil iPod, potomec walkmana (prenosni pred-vajalnik, ki je uporabljal glasbene kasete). Oče vseh teh tehnoloških izumov je brez dvoma Steve Jobs, ki se je iz garaže v San Franciscu povzpel v sam vrh največjih izumiteljev in ga v teh urah primerjajo s Thomasom Edisonom. Katera pa je skrivnost Appleo-vega uspeha? Pred leti je angleški tednik The Economist objavil daljši članek z naslovom »Lesson from Apple«. V njem so bili analizirani razlogi uspeha podjetja, ki je izbralo jabolko kot svoj simbol. Omenjene so bile štirje lekcije, ki jih lahko povzamemo iz Appleove uspešne zgodbe. Prva značilnost je v tem, da nastajajo ideje bodisi znotraj podjetja Apple, bodisi da so nekatere tehnologije povzete od drugih podjetij. Takemu pristopu so dali ime »network innovation«. Dodatna vrednost Ap-pleovih proizvodov pa je brez dvoma zelo eleganten design. Druga značilnost je uporabnost. Kdor uporablja Appleove izdelke, ve, da je njihova uporaba zelo enostavna, saj ni odvečnih gumbov. iPad ima npr. le en zunanji gum, vse ostalo je mogoče nadzorovati s premika- Steve Jobs ansa njem prstov po ekranu. Pri Appleu namreč trdijo, da nastajajo vsi proizvodi okoli potreb posameznika. Zaradi tega so proizvodi lahko uporabni in je knjižica z navodili zelo tanka. Tudi razne trgovine (najbolj znana je na peti ulici, 5th Avenue, v New Yorku), kjer si je možno ogledati in poizkusiti vse Appleove proizvode, so zelo elegantne, a obenem tudi preproste. Tretja značilnost je drznost. Steve Jobs je bil zelo pogumen, saj se ni brigal za trg, temveč je dobesedno vsilil nekatere proizvode. Včasih je bil uspešen, včasih manj. Ko je predstavil iPhone, so mnogi imeli dvome, da bo prenosni telefon s takimi značilnostmi imel uspeh, tudi ker je bila cena znatno višja od ostalih. Vendar se Appleovi privrženci niso brigali za ceno. Na dan pričetka prodaje prve verzije iPhonea so ljudje čakali v vrsti tudi več kot 24 ur. Zadnja značilnost pa je morda najbolj enostavna: ne smemo se bati napak, ampak naučiti se moramo od neuspehov. Niso vsi Appleovi izdelki namreč doživeli uspeha. Bodisi prvi računalnik Macintosh bodisi iPhone sta nastala potem, ko je trg zavrnil prvo verzijo. Seveda uspeh ni zagotovljen vsem tistim, ki sledijo tem navodilom. Po drugi strani pa je mnogo podjetij uspešnih, tudi če ne sledijo tem lekcijam. Konec koncev je eden od sloganov Applea »Think different!« -»Misli drugače!«. Edvin Bevk