Naročnina Dnevna IzdnT o za državo SHS mesečno 20 Шп polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meseCno 35 Din nedeilska Izdaja celole no v Jugoslaviji 80 Din. za Inozemslvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petit-vrste mali oglasi po 130 ln 2 D.večll oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, vellkJ po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vršilca po lO Dir D Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondelJKa in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici ši. 6 IU Kohoplsl se ne u ratai o, nef raniti rana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon šle». 50. upravnlštva Stev. 328 'Političen list sza slovenslci narod Uprava te v Kopltar/evl ul. it. ti - Čekovni račun: C/ubl/ana itev. /0.6SO In 10.349 za Inserate, Sarajevo.st.7 50.i. Zagreb H. 39.011. Praga In Dunat št. 24.797 Na cesto Naša država vživa te dni žalostno slavo: celokupno svetovno časopisje prinaša poročila »o nagem možu v parlamentu kot edinem 6lučaju te vrste v zgodovini parlamentarizma. Seveda niti eno izmed teh poročil ne pozablja označiti ali opravičiti tega dogodka z besedo, ki ima danes v Evropi taisti pomen, kakor ga je imel pri starih Grkih izraz »barbar , to je Balkan, balkanizem. Nismo mislili, da bomo na naših domačih slovenskih tleh, na katerih, ima parlamentarizem že svoje častne in častitljive tradicije, doživeli slučaj, ki se sicer po zunanji obliki ne da primerjati z Rističevim v narodni skupščini, ki pa je po svojem bistvu še nmogo strašilejšt, nezaslišanejši, gotovo brez primere v parlamentarni zgodovini narodov. Rističev slučaj je na nedopusten način žalil parlament, a treba priznati, da je opozicija v narodni skupščini imela za svoj neopravičljiv čin močan razlog. Zastopnik demokratske stranke dr. Puc je pa o ljubljanski oblastni skupščini na nezaslišan način žalil svoj lastni slovenski naroa kot celoto — brez najmanjšega povoda. Slovenski narod je v svoji tužni zgodo- ini doživel, da so ga gospodujoči tuji naroaj, Nemci in Italijani, v svojih parlamentih žalili kot narod kmetov in pastirjev, fašistovski listi nas prav te dni zmerjajo s »porčark, a da bi ga v domačem zboru, na lastnih tleh žalil na tak način lastni sin, tega še ni doživel. Tega menda tiKti še ni doživel noben drug narod na svetu. Ta čin je bil pridržan stranki, ki v naši narodni državi že ves čas živi iz samega sovraštva, iz samega prizadevanja proti svojemu lastnemu narodu in njegovemu imenu. Dr. Puc je po stenografičnem zapisniku rekel včdraj v oblastni skupščini: »pomisliti je treba, da so naši glasovi kvalitativno boljši, ker z nami so glasovali tudi po deželi notarski uradniki, profesorji, učitelji, trgovci, industrijci in vsa druga inteligenca; povsod tam, kjer vodi obširnejša cesta, tam so naši glasovi, vaši glasovi pa se rekrutirajo ob strani.« S temi besedami je dr. Puc v imenu svoje stranke svojemu lastnemu slovenskemu narodu, ki je kmetski in delavski narod, v domačem zboru salučal v obraz kruto žalivko. Kaj je storil slovenski narod dr. Pucu, da je zagrešil nad njim to nezaslišano dejanje. Da ni dal večine njegovi stranki? Pa ali nima narod pravice, da voli po svoji volji, po svojem spoznanju? Če je smel to storiti in je dejansko tudi storil pod tujim gospodstvom in s tem rešil narodne smrti sebe in s seboj svojo nehvaležno inteligenco — ali ne sme tega storiti tem bolj v svoji narodni državi? Ali zasluži zato, ker je značajen, ker je zaveden, ker se ne da gnati na politični sejni kakor uboga živina, kjer bi z njim mešetarili razni prekupci in mešetarji rdeče in zelene in vseh mogočih drugih barv —ali zasluži zato pljunek v obraz? Pa vendar je imel dr. Puc prav! Prav, kjer je dejal: »...tam, kjer vodi obširnejša prometna cesta tam so naši glasovi, vaši glasovi pa se rekrutirajo ob strani...« Da, tam ob prometnih cestah leže gostilnice in trgovine, tam notarske pisarne. Tam so od nekdaj imeli svoj sedež liberalni pristaši, tam pa tudi sovražniki in zaničevalci slovenskega ljudstva, tam njegovi brezsrčni izkoriščevalci I Ob velikih cestah so gosposko živeli in čakali na kmeta, ki je v potu svojega obraza ob strani obdeloval svojo revno grudo, da jim je prinašal svoje krvave žulje, iz katerih so kovali zase težke tisočake, zanj pa suženjske okove. Tam po belih cestah se je lagodno vozila in se še vozi liberalna inteligenca in se zaničljivo posmehuje kmetu in delavcu v njunem težkem delu, v njunih skromnih socialnih razmerah. In vendar vsa ta prešerna gospoda živi iz kmeta in delavca in od njiju. Tam »ob strani« se je rodila večina te inteligence, tam > ob strani» so se ubijali nje roditelji, da so jo študirali in spravili na cesto. Tisti tam »ob strani jo posredno ali neposredno vzdržujejo tudi še danes, brez njih bi morala žalostno poginili. In ta inteligenca ima čelo, da pljuje na one tam ob strani ! Kako neprimerno višje stoji v tem pogledu srbska inteligenca, ki je ohranila do kmeta, do ljudstva, iz katerega jc izšla, neomejeno vero, globoko spoštovanje in hvaležnosti Slovenija danes v naši narodni državi nekaj pomenja. Nanjo gledajo s spoštovanjem in zaupanjem vse ostale pokrajine. Po pravici! Slovenija je zgled dela, izobrazbe, reda; naše zadružništvo, naša obrt, naša ljudska izobraževalna organizacija, naše šolstvo, naše občinsko uprave so ua višku. A vse to ie delo listih »ob strani " in tiste inteligence, iz katere se ne rekrutirajo volivci dr. Pucove stranke. Ustvarjeno v vzajemnem trudu od one inteligence, ki je s celo dušo še zvezana s svojim kmetskim iti delavskim narodom in od tega naroda. Da, vse, kar premore Slovenija dobrega in vzornega, se je ustvarilo večinoma naravnost proti volji liberalne inteligence in v trdem boju z njo. Z izjavo dr. Puca je ta inteli-geuca le znova potrdila, da se ne čuti in ne smatra kot del slovenskega naroda, sama se je izključila iz njegovih vrst. Sedaj je treba samo enega: l)a slovensko ljudstvo končnoveljavno obračuna s to inteligenco, ki se na njegov račun šopiri ob belih cestah. Slovensko Ijudslvo dobro ve, kaj dela, dobro se zaveda svoje moči in suverenosti. Doseglo je že mnogo, pa bo tudi to, da bo postavilo inteligenco, ki inu je tako strupeno sovražila — na cesto! ¥ kompetenco oblasteh odborov. ODREDBA MINISTRA ZA JAVNA DELA IN MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE CESTNI ODBORI SE NANOVO SESTAVIJO OZIROMA IZVOLIJO. Bolgrad. I. marca. (Izv.) Med notranjim ministrom in zunanjim ministrom se je dosegel sporazum, da se posli bivšega deželnega odbora kranjskega, \ kolikor «e nun?šajo n« konstituiranj« cestnih okrajnih od borov, tako,l prenesejo na oblastni cdbor. Ta odlok, katerega sta danes podpisa. >a ministra, stopi takoj v veljavo. V iiji'm so tri odredbo: 1. da morata veliki župan in gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani takoj izročiti oblastnemu odboru v Ljubljani navedene posle obenem z vsemi spisi (leželuega zbora in spisi velikega župana in gradbenega ravnateljstva; 2. da iir.a oblastni odbor pravico takoj razpisati nove volitve, oziroma imenovati nov? člane v okrajne cestne odbore, ako sedanja sestava ne bi odgovarjala predpisom cestnega zakona, ozir. odredbam bivšega deželnega odbora ali volno smotrom avtonimine ccstnc uprave; da d«, državno oblastvo na prošnjo oblastno-inu odboru začasno nn. razpolago strokovnjake asa pravilen prenos poslov od razrešenih na novoizvoljene cestne odbore. Ta odredba sc sporoči neposredno velikemu županu, gradbenemu ravnateljstvu in oblastnemu odbor» v Ljubljani. — S to rešitvijo se je končal kom-petenčni spor, ki je nastal med državnimi oblastmi kot prehodnimi upravitelji poslov bivšega deželnega odbora. Oblastni odbor se pooblašča, ila revidira oziroma razveljavi od prehodnega upravitelja izvršene volitve kakor tudi imenovanja članov cestnih okrajnih odborov, ki po dosedanji svoji sestavi vobče niso uživali zaupanja ljudstva. Če nç bo mogoče Izglasovati proračuna, bo sedanja vlada sla na volitve. Belgrad, I. marca. (Izv.) O Makslmovičevi ostavki še vedno ni govora. Čeprav nekateri radikali, posebno pašičevci, zagotavljajo, da bo Boža Maksimović odstopil, in da bi bilo želeti, da bi Maksimovič, ako bi davidovičevci vložili novo obtožbo proti njemu, ne bil več notranji minister, se predsednik vlade Uzuno-vić v tem pogledu še vedno ni opredelil in ni še ničesar sklenil. Kakor se vidi, dela opozicija z vlaganjem interpelacij in obtožb pri proračunski razpravi velike težave, da bi onemogočila pravočasno sprejetje proračuna. V vladnih krogih se zagotavlja, da se s tem ne bodo dosegli nobeni uspehi. Ako bi opozicija nadaljevala s svojim razdiralnim delont in vlagala obtožbe, ki pomenjajo obstrukcijo, četudi ne formalno, ampak stvarno obstrukcijo in če bi se s tem onemogočilo pravočasno sprejetje proračuna, potem bi se parlament razpustil in sedanja vlada bi imela mandat za izvedbo volitev. Belgrad, 1. marca. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela četrt na 11. Navzočih je bilo razmeroma malo število poslancev. Debata je potekla mirno brez vsakršnih incidentov. Prvi je govoril radikal Vasa Fran'čević o gospodarski krizi. Nag'asil je, da irmajo kmetje nobenih kreditnih ustanov, ki bi jih , podpirale. Edino kar imajo, je zakon o kmetijskem kreditu, ki ga pa gospoda še po 20 mesecih ni mogla oživotvoriti. Pravi, da se je zakon sicer sankcioniral, ui pa se izvedel. Nato govori o proračunu iu pravi, da je v njem marsikaj, kar bi bilo treba popraviti. Bremena so /a ljudstvo zelo težka. Treba jih je zmanjšati. Izjavlja, da bo glasoval za proračun. Za njim je govoril demokrat Agatonović. Bavil se je z gospodarsko krizo. Pravi, da so predlogi, ki jih je stavil finančni minister, dobri, vendar so pa za rešitev gospodarske krize nezadostni. Zato bi bila potrebna druga vlada kot sedanja, z večjo avtoriteto. Namesto, da bi radikali za ministre zbrali najmočnejše ljudi, so vzeli najslabše. Izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Hrvatski federalist dr. Žanič naglaša, da so vse težave našega gospodarstva nastale radi slabega centralističnega obratovanja. Že veliko let se niso skupščini predložili zaključni proračuni, tako da nimamo kontrole nad proračuni. Prečanski kraji se v vseh ozirih zapostavljajo. Izjavlja, da bo glasoval proti. Seja se je zaključila ob tričetrt na 2. Prihodnja seja bo jutri ob 1fl dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje proračunske debate. REKTOR LJUBLJANSKE UNIVERZE v BEL-(jlRADU. Belgrad, 1. marca (Izv.) Rektor ljubljanskega vseučilišča g. dr. Franc Lukman se mudi v Belgradu. Danes sta ga sprejela pred-sedirk vlade g. Nikola Uzunovič in prosvetni minister g. Velja Vukičevič. Obema je obrazložil zahteve ljubljanskega vseučililča. POLOVIČNA VOŽNJA ZA SKUPŠČINO ZVEZE VINOGRADNIKOV V MARIBORU. Belgrad. 1. marca. (Izv.) Prometno ministrstvo je odobrilo 50 odstot. popust na vseh progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva za vse tiste, ki bodo obiskali skupščino Glavne zveze vinogradnikov za Slovenijo in vinskega odseka Kmetijske družbe, ki se bo vršila 5. marca v Mariboru. Udeleženci imrjo pravico na polovično vožnjo za pot v Maribor, in sicer v dneh 3., 4., 5., ti. in 7. marca. Na odhodni postaji kup jo celo karto, ki velja tudi za nazaj. Rešitev nosi označbo: G. D. Pr. 14.350, I. marca 1925. POPRAVILA VOJAŠNIC. Belgrad, 1. marca. (Izv.) Finančni odbor je imel danes sejo. Na dnevnem redu so bile sledeče točke: pravilnik o uporabi vojaških vozil, sprememba pravilnika o avtomobilih iu odobritev raznih kreditov. Razprava se je vršila samo o prvi točki dnevnega reda. Sprejela se je sprememba dosedanjega pravilnika o uporabi vojaških vozil. Dosedaj so se namreč vojaška vozila često uporabljala v zasebne svrhe in jih je bilo preveč. Bilo jih je namreč 70. Po novem pravilniku se bo število vozil zmanjšalo na 36. Obenem odreja pravilnik, da se smejo vojaška vozila uporabljati samo v službene namene. Vsaka uporaba vojaških vozil je strogo prepovedana. Nadalje je finančni odhor sprejel predlog, da se da vojnemu ministrstvu 2,400.000 Din posojila za popravila rnzmh vojaških poslopij, ki se nahajajo v tako slabem stanju, da je v nevarnosti zdravje iu življenje vojakov. Anketni ocibor. Belgrad, L marcu. (Izv.) Danes predpol-dne je Imel anketni odber sejo. Sam. dem. dr. Popovié je stavil predlog glede razprav o ob-l /bah, ki so se predložile anketnemu odboru. O teh predlogih se je vnela debata. Glede predloga, da bi se anketni odbor ra delil v odseke po 3 do i člane in da bi li odseki razpravljali o posameznih obtožbah, ki bi stavljalj plcnumu anketnega < dhora konkretne predloge, se ni n'česar sklenilo'. Nn prihodnji seii se bo debata nadaljevala. Za pravice naših občin. RAZSODBA UPRAVNEGA S0DISĆA V CELJU. Znano jc, s kakšnim pritiskom so hoteli našim občinam usiliti N a r o d n o c n c i k 1 o-p e d i j o<- in «Slu b c n c N o v i n c«, četudi ve vsakdo, da je oboje zlasti malim občinam čisto nepotrebno. Dobro je tudi znano, kako se v naši državi razne knjige na tak uradni način razpečavajo. Manjšim občinam je odločba velikega župana napravljala mnogo sitnosti in težav, zato bodo vesele razsodbe upravnega sodišča,, ki jo je izzvala pritožba občine Vinica. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Upravno sodišče je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča g. dr. Ivana Vrtačnika, v prisotnosti upravnih sodnikov: 1. dr. Ljudevita Brcnceta, 2. dr. Henrika Stcskc, dalje zapisnikarja dr. Štempiharja na tožbo občine Vinica zoper odločbi 1. velikega župana ljubljanske oblasti z dne 3. decembra 1926, štev. S 2576 2 glede naročbe Narodne enciklopedije, 2. srezkega poglavarja v Črnomlju z dne 15. nov. 1926, štev. 3965, glede naročbe Službenih Novin za občine ad 2. na nejavni seji dne 10. februarja 1927, ad 1. dne 24. februarja 1927 izvedeni ustni razpravi in sicer po zaslišanju poročila sodnika poročevalca in v odsotnosti redno vabljenih strank odločilo odnosno razsodilo tako-le: Tožbi se, v kolikor jc naperjena zoper odlck velikega župana ljubljanske oblasti z dne 3. dec. 1926, št. 2576/2 ugodi in izpodbijani upravni akt zaradi nezakonitosti razveljavi. V kolikor pa jc tožba naperjena zoper odlok okrajnega glavarja v Črnomlju z dne 15. nov. 1926, S br. 3965, se kof nedopustna zavrne. — Nato slede razlogi. Hidroeiektrična centrala na Krškem polju. v Zagreb, t marca. (Izv.) Na današnji seji občinskega sveta je bila na dnevnem redu razprava o zgraditivi hidroclektrične centrale na Krškem polju. Soglasno se je sklenilo, da je z ozirom na zagrebške občinske interese potrebna lastna hidroeiektrična ccntrala. Radi tega so ponudbe falske elektrarne nesprejemljive. Po mnenju strokovnjakov bi bila lastna ccntrala najrentabilnejša. Ponudba »Motor-Kolumbusa<- je najugodnejša. Zato sc bo za zagrebško mesto gradila hidroeiektrična centrala na Krškem polju. Dr, Basariček odložil mandat. v Zagreb, t. marca. (Izv.) Danes je prispel v Zagreb dr. Basaričck. Vodstvu HSS je dal svoj mandat na razpolago. To je storil radi svoje afere v narodni skupščini. Vodstvo je sprejelo njegovo ostavko. Sporazum med radičevci m SDS. v Karlovac, 1. marca. (Izv.) Sam. dem. »Riječ« poroča, da je dalo vodstvo HSS svojim zastopnikom, ki se pogajajo s sam. dem. v Karlovcu, navodila, da pristanejo na to, da tvorijo oblastni odbor 4 sam. dem. in 4 radi-čcvci in da dobi predsedniško mesto sam demokrat. EKSODUS OPOZICIJE IZ SPLITSKE OBLASTNE SKUPŠČINE. v Split, t. marca. (Izv.) Radi trdoglavosti Radičevcev in ignoriranja predlogov opozicijo je celokupna opozicija v znak protesta zapustila skupščino. Poslanca Radičeve stranke Stojanov in Sekirac sta podala ostavki. KONFERENCA RADIKALNIH VODITELJEV. Belgrad, 1. marca (Izv.) 0 snočnji konferenci v predsedstvu vlade, prinašajo vsi časo-p:si najrazličnejše verzije, ki pa ne odgovarjajo resnici. Na konferenci se je govorilo: 1. o volitvi članov v glavni odbor radikalne stranke, 2. o Pribičevičevi prošnji na glavni odbor, da bi dal radikalnim poslancem v primorsko-krajiški oblastni skupščini, kjer bo mogel dobiti večino, nuiog, da bi podpirali samostojne demokrate. KARDINAL PEROSSI NEVARNO OBOLEL. v Rim, 1. marca. (Izv.) Kardinal Pcrossi jc tc?ko obolel radi zastrupljenja krvi. Včeraj opoldne se je njegovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Dcnes zjutraj pa je bilo opaziti, Ja se je nekoliko zboljšalo. Manifestacija SLS v ljubljanski oblastni skupščini za bratski hrvatski narod. V predzndnji seji oblastne skupščine se je priglasil k besedi tudi zastopnik hrvatskega knstavskega okraja g. posl. Anton širola-Bruae in izvajal: Slavna skupštino i bračo Slovenci! Ja kao rastupnik hrvatskog kotara Kastav imam te-šku itužuost, da zastupam ovaj kotar u ovoj skupštini. Slavna skupštino i bračo Slovenci! Nadam se, da ču nači u ovoj skupštini raz-umijevanje do onog jadnog najoda, koji se bori u največim gospodarskim poteškočama. Dosta je spomenuti, da smo izgubili dragoci-jenu nam Itijeku, što predstavlja za nas Hrvate i za Vas, bračo Slovenci, teški gospodarski udarac. A koji udarne osiječa onaj jadni narod kotara Kastava, to je absolutno nemo-guče opisati. Ja se nadam u budučim mojim predloziina, da ču 'nači u Vas bratske ljubavi i razumijevanja, da se ovorn kraju pomogne. Ali jedno me, visoka skupštino i bračo Slovenci, vrlo u srce usijekalo, naime to, da srpsko-hrvatski jezik u ovoj skupštini neče imati onih prava, koja prava imade Vaš bratski slovenski jezik. Toga radi predlažem. rta srpsko-hrvatski jezik bude ravnopravan brat- skom slovenskom jeziku u ovoj. skupštini. — (Splošno živahno odobravanje in ploskanje.) Hrvatskemu poslancu je takoj odgovarjal poslanec SLS profesor Ivan Mazovec. Ob gro-movitem aplavzu cele zbornice je prof. Mazovec izpregovoril v hrvatskem jeziku takole: Slavna sknpštinol U ime SLS pozdravljam u našoj sredini zastupnika Kastvn, kolegu i dragog nam prijatelja Antuna Sirolu-Briuica kao milog nam druga i zastupnika bratskog nam naroda hrvatskega. Ugodno mi je, cla mogu na ovom mijcetu na najsveïaniji naïin izjaviti, da mi, zasttipnici SLS, ni naj-manje ne mislimo kratiti prava bratskog nam naroda hrvatskog. Svaka pomisao na to je absurdna i razgovor o tome puka politika. Г>а ovu izjavil posvijedočim, govorim ja, preinda rodjeni Slovenac, n srpsko-hrvatskom jeziku, ovom najlepšem slavenskom jeziku. IJpotrebljujem ovu zgortu, da s ovog mesta još jedan put brafi Hrvatima tumačim simpatije SLS i fini mi se. da mogu u ime svih ko-legn u ovoj skupštini kazati: Živeli Hrvati! (Veliko navdušenje v vsej zbornici.) Eorci za Slovenijo. Prejeli smo sledeči popravek: Z ozirom tla članek »Borci za Slovenijo«, ki ste ga objavili v »Slovencu« na drugi strani, v prvem stolpcu, št. 47. z dne 27. februarja 1927, blagovolite na temelju čl. 26 zatkona o tisku objaviti v zakonitem roku na istem mestu ;n v istem tisku sledeči popravek: Ni res, da je finančni delegacija izdala podrejenim uradnikom tajna navodila, naj se sedaj davki z vso strogostjo in ostrostjo zopet iztirjavajo. Res pa je, da delegacija takih navodil ni izdala. Ni res, da se je to zgodilo v zadnjem času, odkar je SLS na vladi. Res pa je, da se to v obče ni zgodilo. Ni res, da je šef delegacije pristaš SDS, pač pa je res, da šef delcgacije ni pristaš niti te, niti kake druge politične stranke. — Delegat: Dr. Šavnik. Demokratska sraka v risvovem perju. Maribor, 1. marca 1У27. Mislili smo, da bomo mogli v Mariboru v oblastni skupščini le stvarno razpravljati in da bo tudi nasprotna javnost, posebno še časopisje, upoštevalo ta naš nastop. Zal, da temu ni tako. »Tabore je v svojem članku iznašal stvari, ki so se vršile v odseiiu, pa tudi tam ne tako, kakor se je poročalo. Isa tisto zaevo se nam ni zdelo vreduo odgovarjati. Zadnji č as pa so deuiokratsiii listi kar po vrsti začeli trdili, da je SDS ediua, ki se bori za bivšo deželno imovino in davke. Ker se je to začelo tudi sicer že splošno povdar-jati tudi v Mariboru, smatramo, da je potrebno pojasnili celo zadevo. Istina je, da je SLS v svoji znameniti izjavi dne 23. L m. v oblastni skupščini dobesedno to-le povdarila: »Zahtevamo, da ostane prejšnja deželna imovina neokrnjena oblastni samoupravi kot legitimni naslednici bivše dežele in da osrednja vlada vrne iste dele te imovine, ki jih je zaradi izrednih razmer sprejela v začasno svojo upravo.« — S tem je menda bilo dovolj jasno povedauo že prvi dan v skupščini, kakšno stališče zastopa klub SLS v Mariboru. Do te naše izjave ni bila nobena tozadevna podana. Isti dan je vložil klub SDS podobno pismeno izjavo, nuj o njej razpravlja finančni odbor. Ker pa je o tem razpravljal odbor za uredbe in predloge, kamor je dospel tudi pismeni predlog od SDS, se je v finančnem odboru le konstati-ralo, da je SDS vložila pomotoma predlog z vsebino za ljubljansko oblast, kar je g. Petovar potem s svinčnikom popravljal. Drugega pa se o tem predlogu ni razpravljalo. V odboru za uredbe in predloge, v katerem pa ni bilo nobenega SDSarja, se je pa izdelal predlog, kot je to bilo v seji 25. februarja t. L sprejeto. Ako torej hoče SDSarsko časopisje poročati s takim zavijanjem in hvalieanjem svojih predlogov, tedaj bomo pač morali z zastopniki SDS tudi v posameznih odborih razpravljati tako, kakor da jim vedno gleda iz žepa »Jutro«. Tudi mi »ianes ne bi poročali o zadevi, ako nas k temu ne bi izzvalo demokratsko časopisje, ki hoče okinčati svojo SDS v. zaslugami drugih. Politična morala SDS. Z neverjetno predrznostjo se gori rajo zastopniki SDS v oblastnih skupščinah kot branit' I ji oblastne samouprave in napadajo zadnjo uredbo vlade, ki ni nič drugega kot zgolj izvršilna določba k zakonu o samoupravah, ki ga je zagrešila taista SDS. Demagoško zahtevajo, da se vloži proti tej uredbi pritožba na državni svet, češ da je uredba nezakonita. Pustimo na stran vsebino uredbe. Priznamo, da uredba ni taka, kakršno bi si želela SLS. Toda ponovno ugotovimo, «la je ta uredba z^olj posledica centralističnega režima, ki ga je zgradila SDS in ki ga bo mogoče samo z val rajnim in napornim delom počaai demouli-rati. Če bi se proti uredbi bunila stranka, ki zanje ne nosi nobene odgovornosti, bi bilo to umljivo. Toda nastop SDS, ki je sedem let zatirala vsak pojav samouprave, denuncirala vse težnje po ljudski avtonomiji in vse borce in pristaše avtonomnosti v pokrajinski upravi kot protidržavne elemente ter klicala nadnje drž. pravdnika. Ta SDS se razkrinkava s svojimi zadnjimi nastopi kot nositeljica političnega hinavstva, ki mu ni para. Tudi če bi bila zadnja uredba še tako zanič, moramo imeti neprestano pred očmi dejstvo, da so njena slabe strani plod večnih podlih intrig eksponentov SDS proti slovenskemu ljudstvu in njegovemu samoupravnemu programu. Mi in samo ml. Bridko se je pritoževal dr. Albert Kramer nad tem načelom v zadnjih govorih v oblastni skupščini. Tam v oblastni skupščini je sicer on sam iznašel to načelo in ga podtaknil SLS, da jc dobil tako izhodišče in oporo za svoje lamentacije. Če bi se bila ravnala večina SLS po tem načelu in bi ga bila izvajala, če bi ne hotela dati opoziciji možnosti sodelovanja pri vsem delu oblastne skupščine, bi pač ne bil izvoljen zastopnik vsakega kluba in še celo eden edinstvtni g. Sitar v skupščinske odseke. Saj vsa opozicija skupaj ne šteje niti toliko članov, da bi mogla postaviti kandidatne liste za posamezne odseke. SLS je hotela sodelovanje opozicije in ga je tudi omogočila. Dr. Kramer vendar lamentira: Mi in mi sami. Ta gospod, ki mu je to prešlo že v kri in meso, si ne more misliti, da bi SLS ali kdo drugi postopal drugače kot dela SDS. Dr. Kramer misli: Če je SDS postavila v deželno vlado enega samega dr. Gregorja Žerjava, ki ni imel nič glasov, zakaj ne bi tako delala SLS, ki jih ima ogromno večino? Če je SDS takrat, ko ni imela nič poslancev, po svojem ministru r.eparlamentarcu izvrševala vso oblast, zakaj ne bi tako delala sedaj SLS, ki ima skoro vse? Če je SDS izključila vse druge stranke iz ljubljanskega magistrata, zakaj jih ne bi SLS, ki ima ogromno večino, izključila iz oblastne uprave, Če je SDS v sili segla po oboroženem or-junaškem terorju, bombah in bajonetih, da je z ognjem in mečem preganjala svoje politične nasprotnike, si dr. Kramer ne more misliti, zakaj ne bi SLS v skupščini pograbila vsaj za gorjačo in ukrotila »zastopnike boljših slojev« iz skupščine, posebno kadar bodo le preob-jestni. Tem kmetavzarskim klerikalcem je kaj takega kaj lahko zaupati. Tako jc premišljal dr. Kramer in spustil svoje govorjenje o: Mi in samo mi. Iz premišljevanja ga je zbudil šele zastopnik vlade, ko ga je pozval, naj navede, v kateri točki poslovnika se je to načelo uveljavilo, kje so nezakonitosti? Takrat se jc dr. Kramer zbudil in se zavedel, da je — sanjal. Skomiznil je z rameni in se — vsedeL Borci za samoupravo. V isti sapi, ko je dr. Albert Kramer v ljubljanski oblastni skupščini z vsemi zofizmi dokazoval, kako iskreno ljubi samoupravo oblastne skupščine, mu je bolj iskreni, pa manj okretni njegov tovariš dr. Puc vse pokvaril. Pri ra/pravi o veljavnosti novega poslovnika za oblastno skupščino je namreč vstal dr. Puc in klical velikega župana na pomoč: Veliki župan mora »čuvati« nad oblastno skupščino. Državni oblasti ne sme biti vseeno, če bi si skupščina dala dijete po 400 do 500 Din. Državna oblast se moru zanimati zato, kako je večina ^prikrajšala« opoziciji svobodo govora. Sploh je veliko stvari v poslovniku, tako je dejal dr. Dinko Puc, ki jih državna oblast v skupščinskem poslovniku no smo in ne more brez nadaljnjega odobriti. Zato, je rekel dr. Pue, poslovnik ne more stopiti lakoj v veljavo. Odkrilo ie uovoril r. Гис. Izrazil ]e vso policajsko miselritat Sf)S. Dr. Kramer, ki se je tik pred njim izjav» preti "vmešavanju velikega župana v skupščinske stvari, je. bil potolčen in osramočen,'slovenska javnorf pa je iz ust poslovodečega podnačelnika SDS dr. Puca slišala potrditev stare resnice, da SDS noče oblastne samuprave, da noče svobodnega ljudskega zastopstva, da mu odreka vsako oblast tudi v najinternejših zadevah skupščine, da hoče imeti v oblasti samo izvrševalne in poslušne hlapce. Dr. Pucu bo slovenska javnost hvaležna w njegovo odkritosrčnost, SDS pa ne. Dnevnice. V vprašanju dnevnic je opozicifa skušala na zadnjih sejah uganjati neslano demagogijo. Večina SLS je predlagala in sprejela sklep, naj bodo dnevnice poslancev oblastne skupščine — pa samo za časa zasedanja — po 150 Din na dan. To so menda najnižje dnevnice oblastnih poslancev v vsej državi. V Srbiji in nekaterih drugih južnih krajih so si določili gospodje po 300 do 400 Din dncvnic na dan. Kako so prišli poslanci SLS do te številke? Predvsem so bile v bivšem deželnem zboru dnevnice približno polovico tako visoke kot dnevnice državnih poslancev. Isto razmerje je ohranjeno tudi sedaj v novi oblastni skupščini. 150 Din odgovarja vsaj približno predvojni višini dncvnic deželnih poslancev, 150 Din je najnižja vsota, s katero more človek v mestu shajati, zlasti ko mora v največ slučajih s tem denarjem živeti tudi njegova družina doma. Poslanca Sitar (soc.) in Bukovec (SKS) sta udarila proti »mestnim« poslancem, češ, da tistim, ki stanujejo v Ljubljani, ni treba nobenih dijet. To je še plehkejša demagogija. Samo državni uradniki in morda še par zasebnih uslužbencev tisti dan, ko so v skupščini, ne izgubi svojega dnevnega zaslužka. Dalje, poslanec, ki stanuje v mestu, zastopa pa podeželski okraj, potroši vselej, kadar ga kliče poslanska dolžnost med volivce, še veliko več kot poslanec, ki ima bivališče sredi med svojimi' volivci. To so pač tako tehtni razlogi, da ni mogoče pri dnevnicah delati razlike med enimi in drugimi. Če bi se uveljavili predlogi opozicije, bi reven delavec in kmet sploh ne mogla izvrševati poslanskih dolžnosti in bi bila poslanska mesta mogoča samo za ljudi, ki bi poslanče-vali za svojo zabavo. Zastopnika socialističnega delavstva in samostojnih kmetov sta s svojimi demagoškimi predlogi dokazala, kako slabo umevata potrebo, da so v oblastni skupščini tudi zastopniki neimovitih slojev, ki nc morejo iz svojih sredstev nositi bremen, ki so združena z izvrševanjem poslanskega mandata. Iz njunih izvajanj bi sledilo, da naj bodo poslanci sami kapitalisti in veleposestnikL Celje. Sedaj, ko je imenovan za gerenta zopet zastopnik najmočnejša stranke v bivši večini dr. Juro Adlešič, kar je vendar najnaravnejše. jfe ogenj v «Jutrovi» deželL SDS, ki si je s svojimi nasilji nad avto-i nomnim zastopstvom bele Ljubljane vzela sploh vsako legitimacijo, • da v naši pre-stolici še nastopa, ima še to nesramnost, da se razburja, ko drugi njene krivice popravljajo. Celjski občinski svet je za delo nezmožen. SDS je podrla v tej korporaciji vse mostove do opozicije, pa tudi do večine prebivalstva mesta Celje. Ta občinski svet ne more veljavno sklepati na nobeni seji več in ne more dati celjski mestni občini niti enega proračuna več. Kaj je v takem položaju mogoče storiti? Parlamentarno in edino pravilno bi bilo, da župan in njegovo starešinstvo cdstopi, ali razpiše volitve, ali pa prepusti opoziciji, da ona nadaljuje upravo občine, kakor ve in zna. Toda pri eksponentih SDS kaj takega ne doživimo. Oni se drže kot klop na sedežih in puste, da trpi občinsko gospodarstvo, kakor da bi izvajali posledice izpremenjenega stanja. To je položaj, ki je nastal v celjski občini. In vlada je segla po edinem sredstvu, ki ji je na razpolago, da je imenovala komisarja in mu naročila, da takoj izvede nove volitve. Tudi tukaj torej sedanja vlada ni segla po sredstvih SDS, ni določila gerentov, ki bi neomejeno vladali na magistratu, dokler se jih ne izžene, ampak gre zgolj za omogo-čenje neoviranega dela v celjski občini. Ker tega SDS ni hotela, so morali njeni eksponenti hočeš nočeš oditi s svojih mest. Ne gre za nikako nasilje. Isti gospodje od SDS bodo v najkrajšem času dobili priliko, da si izvojujejo večino mestnega zastopstva in če jo dobe, jih bo SLS pustila mirno delati, ker si noče nakopati strašnih protiljudskih dejanj, kakršna si je SDS naprtila v Ljubljani. Celjski občani imajo sedaj besedo, oni ' bodo odločali in izročali upravo svojega mesta v roke svojih zaupnikov. To je spoštovanje ljudske volje in občinske avtonomije, kakor ga pojmuje in izvaja SLS. Mestna hranilnica ljubljanska. Z upravo mestne občine ljubljanske Je SDS ugonobila tudi upravo mestne hranilnice Odkar je SDS prvič razgnala mestni občinski sveit, tudi mestna hranilnica nima več rednih gospodarjev. SLS je tudi tukaj že enkrat hotela serijo gerentov zaključiti in imenovala v vodstvo pri-zastopnik najmočnejše stranke v bivši večini j v ljubljanskem občinskem svatu. SDS ni imela ! nujnejšega opravila, da je zopet postavila l ! mestno hranilnico pod ktiratelo svoje firme in 1 s tem olvonla serijo novih gerentov. Д Brihtnost. Gospoda predstavitelja SDS, i koje volivci prebivajo vsi na glavnih promet-I nih cestah, kjer se zbira sama inteligenca in j brihtnost, sta bila tako brihtna, da sta se oba j tako zelo pregrešila zoper pravila parlamentarnega nastopanja, da so ju morali poučiti ravno kmetski poslanci, kako se sme in kako se ne sme govoriti v javnem zastopstvu. Predstavitelja cveta slovenske »inteligence« sta prva dobila ukor od predsednika oblastne skupščine. Brihtnost pa taka!. Anglija in Rusija. v London, 1. marca. (Izv.) Reuterjev biro ne kaže nobenega prizadevanja, da bi komentiral odgovor ruske sovjetske vlade. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da angleška vla-: da ne namerava odgovoriti na odgovoT sovjetske vlade. v London, 1. marca. (Izv.) Politični poro-; čcvalec »Daily Cronicle: javlja, da je prišlo j pri snočnjem sestanku konservativnega odbora i za zunanje zadeve (takozvana skupina 1922) do ostrih napadov na Chamberlaina. S svojim sijajnim govorom pa je Chamberlain pridobil veliko poslancev za politiko zunanjega ministrstva. Obljubil je da bodo vsi dokazi za sovjetsko propagando v angleški kraljevini objavljeni v Beli knjigi. »Westminster Gazette« poroča, da je večina še vedno proti prekinjenju odnošajev z Rusijo. Protiangleške demonstracije v RusfjL Moskva, 1. marca. (Izv.) V Moskvi in po vseh ostalih mestih se vrše velike demonstracije proti Angliji. Demonstracije pred angleškim poslaništvom so oblasti preprečile. Vznemirjenje v Nemčiji. Berlin, 1. marca. (Izv.) Vznemirjenje v tn-ka'šnjih političnih krogih spričo neugodnega razvoja v odnošajih med Anglijo in Rusijo narašča. Pričakovati je, da se dr. Stresemann pred sestankom sveta Društva narodov vrne v Berlin. Njegov pogovor z lordom d'Aberno-nom je vsekakor razjasnil položaj glede angleške politike nasproti Nemčiji in Poljski. Angleški viri dementirajo vesti, da se hoče Anglija poslužiti Poljske kot orodja proti Rusiji ter da ji je v ta namen zagotovila posojilo ^ znesku 10 milijonov funtov in pa nedotakljivost njenih meja proti Nemčiji. Dogodki na Kitajskem. NOV ZAPLET POLOŽAJA V ŠANGAJU. Berlin, 1. marca. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča: Med kitajskimi vojaškimi oblastmi in šangajskim konzularnim zborom je nastal spor. Cangčungčamg je odredil, da se mora ponoči vhod v šangajsko luko zapirati. Ta odredba je mednarodno plovbo težko prizadela in konzularni zbor je protestiral proti njej. Kitajci pa izjavljajo, da drugače ne morejo prevzeti nobenega jamstva, da se ne bi ponavljali slučaji, ko bi uporne pomorske enote streljale na mesto. Čang in Sun sta včeraj potovala preko Šangaja, ne da bi se dalje časa ustavila. Sun je Čangov ujetnik. Poznavalci razmer zatrjujejo, dà je Čan-gova armada nesposobna za uspešno ofenzivo proti južni armadi, katere predstraže so došlc že v neposredno bližino Šangaja. Neko poročilo pravi, da se začno pogajanja z gencralissi-mom južne armade Šangkaitšekom zaradi premirja. v Fušan, 1. marca. (Izv.) Oblastva »Kuo-minglang« so razpustila v Kimiufu dve misijonski organizaciji ter sklenila, da se zaprejo vse misijonarske šole, dokler se ne otvorijo posebne šole za domačine. Obstoja nevarnost, da bodo oblastva zasegla pohištvo misijonarskih šol. Oblastva »Kuomingtang« so uprizorila v anglikanski cerkvi predstavo. Anglikansko cerkev nameravajo tudi zaseči. v Washington, 1. marca. (Izv.) Brigadni general Buttler je prejel ukaz, da odpotuje v Šanghaj, kjer bo prevzel poveljstvo nad ameriško posadko, ki šteje 2.500 mož. v London, 1. marca. (Izv.) Danes se vrši v Nangčangu konferenca centralnega izvršnega odbora Kuo-mingtang stranke (= kantonska stranka). Pričakujejo, da bo prišlo med eks-tremnim in zmernim krilom stranke do ostrih nasprotij. FRANCOSKA MIROVNA POLITIKA. v Pariz, 1. marca. (Izv.) Painlcve je izjavil zastopniku »Petit Parisiena«, da med njegovimi dolžnostmi kot vojnim ministrom in mirovno politiko Brianda ni nikakih nasprotij. Ako si Francija hoče osigurati mir, sc mora zavarovati z armado. Vesti, da hoče Francija ostat' ob Renu, je označil kot obrekovanje. PINEDO. v Rim, 1. marca. (Izv.) I.ctalec De Pinedo jc po kratki poskusni vožnji danes ob 11. uri 47 minut odletel iz Santosa uioti Buenos Aires. Zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. NADALJEVANJE PONEDELJKOVE SEJE. Ljubljana, 1. marca. Predsednik dr. Natlačen otvori ob deveti uri 25 včeraj preknjeno sejo. Včeraj ni prišlo do sporazuma glede odseka za zdravstvene, humanitarne in socialne zadeve. Sporazumeti bi se bilo predvsem glede števila članov in o vprašanju ali naj bo en sam klub za vse te zadeve ali koliko naj bo teh odsekov. Prosim za predlog. Poslanec Tavčar: Jaz sem včeraj stavil predlog, da naj se izvoli socialni odsek zase in zdravstveni odsek zase. Kakor pa slišim od gg. tovarišev SLS, naj bo za vse te zadeve en sam odsek in sicer odsek, ki bi štel deset članov. Izjavljam, da je s tem mojemu predlogu tudi ugodeno.« Poslanec dr. Brecelj: če sem včeraj gospoda poslanca Tavčarja dobro razumel, se on ai strinjal s predlogom, naj se izvoli en odsek гл vse zadeve, češ, da bi bil odsek premajhen. Mi smo se temu takoj prilagodili in se odločili, da z vami sporazumno določimo število članov na 10 in istolako na 10 namestnikov in sicer tako, da se izvoli en sam odsek za vse le zadeve, ker ima oblastni odbor zanje samo enega referenta in se vse naloge takorekoč prelivajo ena v drugo. Ta predlog dam takoj razmnožiti in se bo petem razdelil med gospode poslance. PROTEST POSLANCEV SLS PROTI NEČU-VENIM ŽALITVAM DR. PUCA IN DR. KRA-MERJA. Predsednik dr. Natlačen: »Gospod poslanec Poznič se je oglasil za stvaren popravek. Poslanec Poznič: »Včeraj je g. poslanec dr. Puc trdil v tej zbornici, da so naši kmetski volivci kvalitativno slabši nego volivci njegove stranke, ki so uradniki, uradni sluge itd. Ugovarjal sem temu že včeraj in ugovarjam danes najodločneje, cla bi bil kak uradni sluga ali eksekutor kvalitativno boljši, kakor naš delaven kmet, naš davkoplačevalec. Ko sem včeraj ugovarjal, je gospod poslanec Puc vta-jil svoje besede. Iz stenografičnega zapisnika kakor tudi iz izjav gospodov tovarišev pa razdrtim, da je on v resnici rabil te besetle. Zato le enkrat in najodločneje ugovarjam in te besede pribijem. Tekom včerajšnje dehate je neštetokrat padla beseda, da naj varujemo ugled te zbornice. Zavračam to stvar in bi le želel, da r^j istotako kakor mi oni gospodje varujejo ugled naše zbornice. (Zivio klici in ploskanje na desni.) Poslanec Jan: Visoka zbornica, velece-njeni gospodje poslanci! Mislim, da so Vam včerajšnji pri~ori na manjšinski strani še vsem v spominu. Gotovo te prizore vsi obžalujemo. Gospod poslanec dr. Kramer je včeraj izvajal prav »Jutrovske« metode in metal gotove stvari v to zbornico, ki ne spadajo sem. Čast mi je v imenu Slovenske ljudske stranke izjaviti, da mi take hrane, kakor jo »Jutro« daje svojim čitateljem, ne bomo prenašali v Bbornici. (Tako je! To so inteligentje! Ploskanje.) Prosim g. dr. Kramerja, da resno in stvarno tu' aj napravlja svoja izvajanja, da ue bo treba sile, kakor se je rabila že v marsikaterih oblastn h skupščinah v naši državi, j (Dr. Kramer se ironično smeje.) I-javljam, da bomo poslanci Slovenske ljudske stranke držali svojo besedo in se ne bomo držali metod. kakor SDS — Ravnihar. Mi, če kal obljubimo, če zastavimo besedo, jo tudi držimo in zato prosim g. predsednika, da da gospodu načelniku manjšnske stranke dr. Kramer-ju zaradi besed, ki jih je rabil ob priliki, ko se je šlo za imuniteto, ukor. Izjavljam, da bom tak predlog stavil tudi v brdoče vselej, kaker hitro bo kak poslanec rabil besede, ki bi žalile čast te naše zborn ce in zato prosim, da se ta predlog sprejme. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Predsednik dr. Natlačen: »Z ozirom na opazke, oziroma pritožbe nekaterih gospodov poslancev sem si pustil predložiti stenografič-ni zrp'sn'k včerajšnje dopoldanske seje. Iz tega zapisnika moram na žalost ugotoviti, da je gospod tovariš dr. Puc v resnici rabil v debati besede, ki so gotovo za večino te skupščine in tudi za ogromno večino vol vstva, ki jo poslalo poslance v to zbornico, žaljive. Či-tam namreč tukaj, da je gospod poslanec Puc izrekel tc le besede: »Gospodje Slovenske ljudske stranke imate res veliko večino, ki ni s:cer v nikakem razmerju glasov, kjer si stoji 52 t'soč glasov proti 37 tisoč glasovom. Pa ne sam« številčno niste v pravici, tudi po kvaliteti niso vaši glasovi boljši. (Čujmo!) Pomisliti je treba, da so naši glasovi kvalitatvno boljši, ker so z nami glasovali tudi po deželi, ne samo po mestu, notarsko uradništvo, pro-fosorji, učitelji, trgovci, industrijci in druga inteligenca. Povsod tam, kjer vodi obširnejša prometna cesta, tam so naši glasovi. Vaši glasovi pa rekrutirajo ob strani.« (Fuj! Ali slišite g. Puc? Tako ste rekli.) Jaz smatram, da je tak način debate za skupščino nedostojen in žaljiv, da je torej gospod tovariš dr. Puc v tem slučaju hudo žalil skupščino in kršil parlamentarno dostojnost, in da zadostim krivici, ki jo je s tem zagrešil, kličem naknadno gospoda poslanca dr. Puca k rodu. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Kar se tiče gospoda tovariša dr. Krarner-ja, moram reči, da jo tudi v njegovih izvajanjih obsežena insinuacija na račun večine, češ, da bo SLS institucijo imunitete, ki je bila tedaj v razpravi izrabljala sebi v korist in v škodo manjšini. S tem je a priori izrečeno sunmičenje, ki gotovo tudi ni v skladu z dostojanstvom te zbornice. Zato kličem glede na to žalitev tudi gospoda poslanca dr. Kramer-ja k rodu, prosil bi pa visoko zbornico, da se taki prizori več ne ponavljajo, da ne bom prisiljen več klicati kogarkoli k redu. Prosim, varujte med seboj dostojanstvo, ne žalite drug drugega, samo tem potom bo omogočeno zares skupno delo (Odobravanje in ploskanje na desnici.) NERODEN ZAGOVOR DR. PUCA. Poslanec dr. Puc: Po vsem nerazumljivo mi je, kako more po poslovniku ta debata priti v zbornico. Po poslovniku je sploh nemogoča, kar se pa tiče stvari same, obžalujem, da se me je napačno razumelo. Mogoče, da imate to v stenografskem zapisniku zabe*-leženo, toda jaz konstatiram, da ta beležka ni točna. (Ugovori na desnici: Aha! A tako! Čujmo!) Jaz imam dober spomin in čisto natanko vem, kaj sem govoril. Jaz sem rekel, da je razmerje na vaši strani 53 tisoč glasov proti 37 tisočim glasovom na naši strani in da kvalitativno vaši glasovi niso boljši kakor naši, da so na naši strani volili notarsko uradništvo, učitel i, profesorji in tudi delavstvo tam, kjer je široka "cesta, vaši pa da so ob strani in tu sem še pristavil: pa bomo mdi tja prišli.« Če je torej ta beležka v steno-grafičnem zapisniku, ni povsem točna. Vsaj je prišel eden gospodov stenografov k meni in je rekel: nii ne moremo slediti, Vi govorite prehitro. . Jaz se o tem nič ne pritožujem, ampak na vsak način je beležka netočna, vzlic temu, da je morda v stenografičnem zapisniku. Sicer so pa moji gospodje kolegi tu priča. (Smeh ua desni. Saj imamo tudi nii priče!) Vsled tega poziva k redu ne moreni sprejeti na znanje. UMIKANJE DR. KRAMERJA. Poslanec dr. Kramer: ?Ko se je včeraj zgcdil ta incident (dr. Brecelj: zelo mučen incident) in je gospod poslanec dr. Brecelj z njemu lastno ostrino zavrnil moja izvajanja, sem ja:'. gospoda predsednika izrecno vprašal, ali je moje besede tudi on tako razumel, in on je rekel: »Dalo bi se tako razumeti.« Ko sem videl, da gospodje napačno razumevajo moja izvajanja, sem takoj izrecno poudaril, da jih korigiram in sem jih ponovil tako, kakor sem v resnici mislil. Če vam to ne zadostuje, gospodje, moram to obžalovati, ampak jaz sem neposredno nato natančno precizira! svoje stališče. Torej gospod predsednik, uj res, da bi bil jaz rekel, da bo večina izrabljala imuniteto, temveč sem rekel: po dogodkih današnjega dne se človeku poraja dvom ali je ne bo izrabljala. (indirektna sumničenja so še bolj strupena!) To je popclnoma nekaj drugega in zato, gospod predsednik poudarjam še enkrat, ni res, da sem jaz večini direktno očital, da bo izrabl ala imuniteto. Kar se tiče poziva na ste-nografični zapisnik, moram ugotoviti, ne da bi komu izrred gespedov stenegrafov hotel delati kako krivico, da je morda vsled prenaglega goverjenja prišla v stenografični zapisnik tudi še druga točka, ki ni povsem točna. Tu či'atii, da sem gospodu predsedniku očital nekako nelojalnost. To ni res, jaz sem nasprotno izrečno poudaril, da nimam povoda sumiti v njegovo lojalnost. Torej gospodje, sklicevanje na sienegrafične beležke še niso nikak deanitlven dokaz. (Saj srno sami slišali!) Ker tore ja/. nisem očital večini, da bo izrabljala imuniteto, temveč sem svoja izvajanja stavil na premiso, ako se bo ravnanje večine nadaljevalo, kakor se je pričelo, zalo, gospod predsednik, ne mcreni vašega na tej podlagi 7asno\ancga poziva k redu sprejeti na znanje. VOLITVE. Predsednik dr. Natlačen: Doseglo se je glede odseka za zdravstvene, humanitarne in socialne zadeve popolno soglasje, tako glede števila članov in namestnikov, katerih bo po 10 in istolako se je dosegel tudi sporazum glede oseb in sicer se predlagajo za člane gospodje poslanci : dr. Adlešič, Kastelic, Križnik, dr. Miluvcc, Majeršič, Pclerlin, Tomazin, Strnad, Sitar iii Tavčar. Za namestnike pa gospodje poslanci: Rojina, Oblak, Deželak, prof. Jarc, Arnež, Eppih, Lovrač, Pevec, Bukovec in Zebal. Glede na doseženi sporazum bomo volili z vzklikom. Predlog je bil sprejet soglasno. Nato se izvrši soglasno izvolitev odseka za obrtne in trgovske zadeve. Člani so gospodje poslanci: Rojina, Lebinger, Plan na, Oblak, Lavtižar, Kastelic. Nemanič, Erjavec, Mohorič, ing. Zupančič. Namestniki so gospodje poslanci: dr. Adlešič, Lovrač, Penne, Brenčič, Jan, Pezdirc, Uršič, Skubic, dr. Puc in Bukovce. POROČILO FINANČNEGA ODSEKA. Skupščina preide zatem k nadaljnji točki dnevnega reda, to je poročilo finančnega odseka. Dr. Natlačen: Razpravljali bomo najprej o predlogih oblastnega odbora, ki so bili odkazani ftinančnemu odseku, v kolikor ne posegajo v predloge, ki soglašajo s predlogi g. tovariša dr. Kramerja in prof. Jarca, to se pravi o predlogu: Visoka skupščina skleni: Oblastni odbor sc pooblašča, dn sme razpolagati za nabavo uremičnin in kritje dru- gih potrebnih izdatkov i ineskom do 700.000 Din« in o predlogu, ki se glasi: »Visoka skupščina skleni: Oblastni odbor se pooblašča, da preskrbi potrebne prostore za oblastno skupščino in oblastni odbor.« Poročevalec večine dekan Skubic: 'Visoka zbornica! Oblastni odbor je nasvetoval, naj se pooblašča, da sme razpolagati zu nabavo premičnin in kritje drugih potrebnih izdatkov z zneskom do 700.000 Din in nadalje naj se pooblašča, da poskrbi za potrebne prostore za oblastno skupščino iu oblastni odbor. Menim, da bo vsa visoka zbornica pritrdila temu, da so sedanji prostori nedostatni, in le -začasni, tu smo danes samo gostje. Zato predlaga fin. odsek visoki zbornici, da da oblastnemu odboru to pooblastilo, namreč, da preskrbi za skupščino in oblastni odbor potrebne prostore dn ravno tako, da sme izdati 700 tisoč dinarjev za nabavo premičnin in kritje drugih potrebnih izdatkov. Denar pride iz državne blagajne na račun zbornice. Prosim, da visoka zbornica ta predlog tudi sprejme.« Predsednik dr. Natlačen: >0 teh predlogih se bo skupno debatiralo, glasovalo pa ločeno. Besedo ima poslanec dr. Kramer.« Poročevalec manjšine dr. Kramer: »Kot član manjšine tega odseka predlagani sledeče: Glede pooblastila za izdatek do 700.000 Din smatram, da bi pri tej priliki pač odsek moral vprašati, kako si vlada to predstavlja, da je dala od tistih 10 milijonov, namenjenih za oblasti, ki do sedaj niso imele še nobene samouprave, nam na razpolago samo delno vsoto 700.000 Din, Glede pooblastila za službene prostore moram reči sledeče: Na vsak način bo treba na eni strani se varovati, da se dotični prostori ne bodo iskali po privatnih hišah in zgradbah, na drugi strani pa bo treba okupirati prostore onih državnih uradov, ki jih bo država v doglednem času izročila oblastnemu odboru. Do starih svojih stanovanj, do deželne palače ne moremo priti, ako nočemo slovenske univerze vreči na ulico. Torej moramo že računati s tem, da bomo morali še dolgo časa potrpeti. Pač pa ima oblastni odbor takoj sredstva in sicer v bivših deželnih fondih, da bi eventualno s pomočjo posojila prišli do nove svoje hiše. Državna uprava povečava itak že obstoječo stanovanjsko bedo s tem, da okupira prostore v privatnih hišah. Tega se moramo mi varovati. in zato gre moj predlog, katerega sem stavil v finančnem odseku in ki se da prav lahko združiti s predlogom finančnega odseka, da se istočasno, ko se pooblašča oblastni odbor, da preskrbi potrebne prostore za oblastno skupščino in oblastni odbor, tudi peča z vprašanjem in pripravi vse potrebno s pomočjo deželnih fondov in posojila da se zgradi posebna uradna in stanovanjska hiša za samoupravo.« Poslanec Zupančič pripominja, da je bil deželni dvorec bogato opremljen z vsemi predmeti, ki so bili potrebni za deželni zbor in uradništvo. Te premičnine so se po prevratu od 1. 1018. raznesle. Seznani in potrdila hrani deloma g. veliki župan, mogoče, da jih ima nekaj tudi likvidacijska komisija. Jaz bi zato v prvi vrsti priporočal, da se najprej ugotovi, kje je inventar bivšega deželnega odbora kranjskega. Potem moram še opozoriti na nevzdržljive razmere, ki vladajo glede imovine bivše dežele Kranjske. Mi imamo deželni dvorec, za katerega plačuje prosvetno ministrstvo najemnino. To najemnino pa si je prisvojila nsša finančna delegacija, čeravno je deželni dvorec v zemljiški knjigi še vedno vpisan na deželo Kranjsko. Pritožba je pri velikem županu in dasiravno se finančna delegacija ni vklonila, s tem še ni prejudicirano, da bi bil dvorec prešel v državno last. Najemnino, kakor rečeno, pobira finančna delegacija, o zavarovalnini proti požaru pa neče finančna delegacija ničesar slišati. Ravno tako je z domobransko vojašnico, za katero plačuje vojni erar 52.000 Din najemnine.« Predsednik dr. Natlačen opozarja govornika, cla pride pozneje drug predlog, h kateremu spedajo njegova izvajanja. Poslanec Lebinger: »Jaz ne razumem gospoda poslanca dr. Kramerja, kako more ple-dirati za to, da naj si oblastna skupščina šele preskrbi svoje prostore. Če si osvojimo njegovo s'nlišče, kažemo s tem, da ne reflekti-rnmo na deželni dvorec, mi pa stojimo na stališču, da je naše mesto ravno v deželnem dvorcu. Naša oblastna skupščina mora tudi na zunaj neke j reprezenlirati. Če si gremo svojo hišico zidati, se bo država izmikala dolžnosti, da zida univerzo. Zato sem za odsekov predlog. Kar se na tiče razpolaganja zneska do 700.000 Din je stvar ta, da mora imeti oblastni odbor tako pooblastilo, ker danes še nimamo nobenega proračuna. Zato predlagam, naj visoka zbornica sprejme predlog finančnega odseka.« Poslanec Tavčar: »V tem ravno tiči pomanjkljivost predloga, da se odsek ne izraža točno in jasno. Nam ne more biti vseeno, kako se vprašanje glede preskrbe prostorov reši, kajti to bo vprašanje velike gospodarske in obenem tudi socialne važnosti. Da bi so univerza deložirala iz deželnega dvorca, tega za dolgo časa ni pričakovati. Bivši deželni odbor kranjski je imel svoj čas gotov fond za univerzo, ki se je pa deloma drugam porabil. (Klic na desnici: Ste bvli zraven?«) Cel slovenski narod je bil zraven in ve, da se je porabil v druge svrhe. (»Ni res!« Poslanec Jarc: »464 tisoč Din še sedaj znaša.<) Poslanec govori dalje za zgradbo lastnega poslopja. »Tudi starega inventarja je na razpolago po seznamu za 900.000 zlatih kron. Treba ga je samo poiskati in potem ne bo prav nobenih izdatkov treba. (Klic na desni« »Bomo iskali!«) Dobro, boste iskali, ampak to treba v predlogu povedati. Ne sme se pa dajati oblastnemu odboru takih generalnih pooblastil, da potem dela kar hoče.« Poročevalec večine Skubic: »Pripomniti moram, da oblastni odbor, dokler nimamo proračuna, ni opravičen izdati nobene pare. Najnujnejše je, da bomo mogli preskrbeti za pisalne in druge podobne potrebščine, kajti sedaj še nima ne črnila, ne svinčnikov in zato je potrebno, da dobi pooblastilo, da sine izdati za take stvari nekaj denarja. Če dobi tukaj pooblastilo glede zneska do 700.000 Din za premičnine, naj gospodje ne mislijo, da bo oblastni odbor sedaj nakupil nov inventar. Se bo že poiskal stari iu rekviriral za uašo oblast. So pa še druge potrebščine iu iuventar se bo vendar tudi moral nekaj izpopolniti. O deželnih fondih vemo, da obstoje, ampak danes oblastni odbor teh fondov še nima v rokah. Kar se tiče deželnega dvorca stoji naša stranka na stališču, da je to vprašanje punčka našega očesa (burno odobravanje in ploskanje na desnici), glede katerega ne bomo nikdar pristali, da bi se spravil ta biser, katerega smo po vojni izgubili, v nevarnost. (Dolgotrajno odobravanje.) Vsi gospodje pa tudi veste, da danes zidati novo stavbo, ko še za svinčnike nimamo denarja, ne gre. Zato znova prosim, da sprejmete predlog finančnega odseka.« Pri glasovanju se sprejmeta predloga' oblastnega odbora o preskrbi prostorov in razpolaganju z zneskom 700.000 dinarjev. PREVZEM NEKDANJE DEŽELNE IMOVINE. Na vrsto pride predlog oblastnega odbora: o prevzemu imovine bivše dežele z eventualnimi bremeni in prenosu nepremičnin v zemljiški knjigi. Poslanec Skubic poda nato HISTORIAT O IMOVINI BIVŠE DEŽELE KRANJSKE: Po državnem prevratu je Narodna vlada SHS z naredbo z dne 4. novembra 1918, Ur. I. 44/4 pre-vzela vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtonomnih oblasti in naprav v vsem svojem teritorialnem obsegu. Deželni odbor vojvodine Kranjsko je bil razpuščen in začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave je prevzela komisija pctorice, ki se je imenovala »Komisija za začasno vodstvo in ; likvidacijo deželne uprave«. Ta komisija je imela i prevzeti vse ]>osle deželnega odbora, vrliovno nad-i zorstvo nad komisijo pa je bilo izročeno predsedniku Narodne vlade SI1S v Ljubljani. Končno veljavni sklep načina likvidacije je bil pridržan Narodni vladi. Toda že z naredbo celokupne vlade z dne 14. novembra 1918 Ur. I. 111/11 so bili sporazumno z Narodnim večem v Zagrebu [Kisli deželnega odbora preneseni na Narodno vlado SiHS oziroma na njene stvarno pristojne oddelke in je bilo obenem odrejeno, da se zu likvidacijo uprave deželnih odborov ustanove posebne likvidacijske komisije. Z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 15. januarja 1920 Ur. 1. 49/10. je bila ta komisija razpuščena, oskrbovanje in likvidacija deželne imovine pa izročeni! posebnemu »Kuratoriju«, ki je bil potem z naredbo deželne vlade z dne 1. aprila 1920 Ur. 1. štev. 103 zamenjan s »Komisijo za upravo kranjske deželne imovine«, koji je istotako pripadalo oskrbovanje in likvidacija deželne imovine. Končno je bila z naredbo deželne vlade z dne 18. junija 1921 Ur. I. štev,- 20G/78 tudi ta komisjja razpuščena in je oskrbovanje in likvidacijo bivše dežele Kranjske potem prevzelo Pover-jeništvo za notranjo radevc pri dežebii vladi za Slovenijo. Po uveljavljenju zakona z dne (i. aprila 1922 Ur. 1. štev. 130,49 o obči upravi je oskrbovanje deželne imovine prešlo na velikega župana ljubljanske oblasti, ki je v tej oblasti najvišji upravni organ in se mu vsled tega po naredbi Narodne vlade SHS z dne 14. novembra 1918 Ur. 1. llt/ll glede deželne imovine izročene kompetence bivšega deželnega odbora in deželnega zbora. Da pa se je varovalo posebno stališče deželne imovine kot lastnine avtonomne uprave kranjsko dežele, je postavljen za to imovino še poseben sosvet, ko-jega naloga je, da velikemu županu kot posvetovalni organ stoji na strani. Vse navedene naredile predvidevajo likvidacijo deželne imovine likvidacija pa se dosedaj nt izvršila, ker ni bilo dosedaj zakonitim potoni odločeno,. kdo je pravni naslednik dežele Kranjske. Zato se je morala imovina bivše dežele Kranjske ločeno ml državnega imetja oskrbovati in vse nepremičnin so ostiile v zemljiški knjigi tako vknji-žene, kakor so bile oh državnem prevratu. Imovina bivše dežele Kranjske ni bila dosedaj odsvo-jena, marveč jo je smatrati še 7a tako imovino, kakršna je bila pred državnim prevratom, ker bivša dežela Kranjska kot juridifna oseba še obstoji. To stališče jp bilo vedno varovano, tako nasproti centralni vladi, kakor nasproti finančni upravi v Sloveniji. Zlasti je bilo nasproti finančni prokuraturi v Ljubljani v dopisu z dne 23. julija 1925 U br. 8013 sporočeno stališče z vso odločnostjo zastopano in povdarjeuo, da se mora vsa imovina bivše dežele Kranjske ločeno od državnega imetja oskrbovati in v evidenci obdržati, dokler vprašanje glede pripadnosti deželne imovine ne bo zakonitim potom rešeno. Finančna prokuratur« je takrat zahtevala, da se ji pošljejo podatki glede deželnih nepremičnin, da bi se lastnina vknjižila na ime države. Ti jk>-datki pa se ji niso dali na razpolago z ozirom na označeno stališče. Po sklepih Narodne in deželne vlade v Ljubljeni je bit velik del premoženja bivše vojvod inu Kranjske prepuščen v upravljanje državi, vse to hrezkvarno vprašanju lastninske pravice ki je bila v vsakem primeru pridržana »Imovini bivše dežele Kranjske-. Tako so v upravi državo sedaj: t. posestvo na Robežu, graščina na Mali boki in v Češnjicah ter grmska šola; 2. deželni dobrodelni zavodi, t. j. deželna bolnica v Ljubljani iu umobolnica na Studencu: 3. deželni muzej; I. dfželno gledališče; 5. prisilna delavnica; li. brambovska vojašnica; 7. deželni dvorec; 8. mostovi čez Savo v Krškem in »SLOVENEC«, dpe * ' "I .i 'I il 1 ■' I ■ III ' B ll Ua;l( r ti', mosl pri sv. J:ikobu, most pri Podnartu. V oskrbi otlséla za likvidacijo deželne imovine pa so ostale nepremičnine: . deželne elek-Irnii"; na Zavrinici in v Bohinju, ilulje več 7л.т-Ijuč (I) Savi nad Medvodami, ki -so bila^,kupljena •л о41.ч*д8По v svrho električnih naprKV. Y oskrbi odsekn so ostali tudi razni fondi, +'q;I pripadajo Imovini dežele Kranjske, kojiii inn-lje je znašalo• koncem leta 1926 in sicer: . posebni fond, ki uima posebne o. 1. 4% deželno posojilo iz leta 1888 skupaj 637.304. Din; 2. V/,r, deželno posojilo iz I. 1917 s1 upaj 1,125.673 Din; 3. posojilo liipotekarne banko (prej deželne banke) za e'ektrarno 77.000 Diu; 4. posojilo Ustredni banki èeskyli sporitelen v Pragi; 5. posojilo iste banke v meîior: :'«ke «vrbe; 6. dolg pri Alfredu Sondere;/ger v Halgacbu v Švici švicarskih frankov 370.17833. Na račun dolgov pod 4 in 5 po državnem prevratu ni bilo nič pl: no, ker je bilo \ spora, v kaki valuti se plača. Ako bi se moralo plačati 1 čeških kronah bi znašal do'or koçcêm letir 1!i ad .4: 279.9S2.25 Din: ad 5: 23 9.053.15 Din; dolg Sondereggera |>od 6 pa bi znašal (frank 11 Din) 4,071,961.65 Din. Deželna elektrarna ima t url i de'gove, ki so bili najeti s pritrditvio dtžetne vlade. Bilanca zn leto 1026 pa Se ni izgotovl iena. Za!o stavi . o'sek predlog, da se oblastni Ddbrr paobla^-ti, da takoj sprejme to deželno imovino v svojo oblast in jo zemljiškoknjižno označi na ime ljubljanske oblasli. Finančni odsek pa ni tegi mnenja, da br moral takoj ohla-hil odbor v svojo upravo prevzeti vso deželno imovino, ampak sukcèsivno to, kar se rentira. Deželne bolnice in njene uprave ne more prevzeti, ker /a to upravo denarja nimamo. Vsi smo tega mnenja, da gredo naši oblasti tudi vse bivše deželne naklade, ki jih sedaj pobira država. Davščina na žganie "na vino pripada obla?!ni samoupravi. Dalje za-hlevamo od države tudi del budgelarnih dohodkov na račun i istih poslov, katere bo prevzel oblastni edin r od države. Vsi smo dal'e uverjeni, da finanni položaj našega ljudstva ni tak, da bi ga v doglednem času un gli obremeniti s kakimi novimi dokladami in da ! i »e mogli posluževati tistega paragrafa o 50''/,-se mogli posluževati tistega parn/rafa o 50% dokladi, kajti potem bi bilo še bolj upi pa-ббепо naše ljudstvo. Ker pa Se ni', ami) pri rokah vseh podatkov, ki so p Irebrii za .sestavo proračuna, vato je finančni cd-ek stavil predlog, naj se po nevem poslovniku ra-Siri. kar se je včeraj zg lilo. Potem na j nemudoma zbere potrebne podatke in slopi v stik z vlado, da niu odstopi nekaj dohodkov in r.a.j ostane do izgotovitve proračnna odnosno, dekler ne izvrši svojih poslov v nekaki permanenri, ampak ne v popolni, temveč da se večkrat sestane, da dobi materijal skupaj in razmišlja, na kateri podlagi naj se ustvari proračun. Prosim torej, da pritrdi visoka zbornica predlogu finančnega odseka, da se oblastni odbor pooblašča, da takoj prevzame deželno imovino v svojo last in vknjiži nepremičnine na ime ljubljanske oblasti in drugi predlog je, naj finan ni odsek nemudoma stopi v akcijo in zbira podatke za sestavo budgeta in naj ostane tudi permanenten, dokler se proračun ne izdela. S pripravljalnimi deli na; takoj priine. Predlo;» opozicije. Potem se je vršila debata o p;\ o poslanca dr. Puca in tovarišev, naj se oblastna sku-'š ina pritoži na državni svet radi uredbe finančnega ministra z dne 18. februarja, ki je moupra ah. Ta predlog je finančni odsek sklenil sporočiti oblastnemu odboru. Poročevalec Skubie poudarja k temu predlogu: Čudim se, kako so.gospodje prišli do tega, da Jim ustava in zakon, Т jë nekaka emanncija te ustave, danes ni po godu. Go- spodje so ja vendar legitimni očetje ustave kreten. Velika vrednost tičf v njih, a morajo se primerno in pametno eksploatirnti, kar se sedaj ne godi in kar je neizmerne škode za naše narodno, gospodarstva. Vse to so razlogi, ki govore zato, da bi se moral predlog finančnega .odseka v toliko popraviti, da bo. kon- in tega zakona o oblastnih skupščinžh. Mi smo stali vedno na stališču, da inora imeti skupščina kolikor mogoče velik in obsežen delokrog. Zdi se ml, da so gospoda poslanca dr. Puca in tovariše morda vodili kaki- politični oviri (sinvo za časopise govori), da bi nam metali polena pod noge. Zato je finančni odsek sklenil predlagati, naj skupščina »klene, da se ta predlog gospoda poslanca dr. Puca in tovar.šev izroči oblastnemu odboru v poslovanje. Ako misli, da bo kaj pomagalo, naj toži, loži naj pa takrat, kadar bo uvidel, da je ložba potrebna. Poročevalec manjšine dr. Kramer pogreša predvsem v formalnem oziru v predlogu finančnega odseka konkretnosti. Povedal naj bi bil, kaj misli o dr. Pucovem predlogu, kaj je lepega v njem, ali pa naj bi bil, da se situacija ra čisti, predlagal, naj se predlog odkleni, n epa da na koncu ne reče, ali naj se spre 'ne al ne. (Posl prof. .Tare: »Mi že vemo! Vi pa tudi!« — na levi.) Polemizira na- to v dolgem govon. proti argumentom večinskega poročevalca in brani predlog dr. Puca. Ljub'janski oblastni skupščini pripada vsa imovina bivše dežele Kranjske in kot njeni pravni naslednici vse prejšnje deželne doklade in d; všč.ne, ki jih sedaj pobira država. Oblastnemu odboru se mora dati avtoriteta, da se bo videlo, da za njim stoji oblastna skupščina. To mora biti v predlogu izrečeno. Oblastni skupščini naj se izroče tudi vsi dohodki iz avtonomnih doklad, z veljavnostjo od 23. februarja dalje. (Posl. prof. Mazovec: Prej pa niste bili taki. Se Vas kar bojimo!« ) Gospod večinski poročevalec je rekel: Če je usava slaba in zakon slab, mora tudi uredba biti slaba. Jaz pa pravim, da ie '.'.ako. oio-upravah dober, pa požito, da bi bil s;» zakaj ga gospodje od večine še poslabšujejo? Če bi govoril iz strankarskega stališča, bi Vam moral posledice privoščiti, toda gre mi samo za stvar, za obrambo naših pravic in pravic naše p Stene samouprave» Svari končno pred prevelikim vplivom finančnega ministra na samoupravo, katera ga po zakonu samoupravni posli ni ne brigajo. Treba se je z vsemi silami u' ira ti vsemu, kar bi ogrožalo našo go-p< 'arsko .samostojnost. Na liste bonboncke plede nad a rs t va nad občinskimi proračuni ne sinemo nasesti. (Jako lepa primera!) Videlo e je. k' ko hitro je finančni minister posegel vmes. ko so nekatere oblastne skupščine, katerih pa govornik noče ne braniti ne hvaliti, dob Hi po ministrovem mnenju previsoke dnevnice oblastnih poslancev. Poseg njegov v o zadevo je m rda stvarno upravičen, a zadeva je principielnega značaja. (Živio avtono-mist dr. Kramer!) Danes stori en korak, jutri sledi že drugi in dalje segajoči. Tretji manj- Kot zadnji govornik."k predlogom finančnega odseka je dobil besedo POSLANEC PROF. JARC., ki je izvajal v imenu kluba SI.S: Visoka zbornica! Mi smo v isv'oji deklaraciji, ki. smo' jo podali ob otvoritvi oblastne skupščine, povedali jasno in decidirauo, kaj hočemo. Mi smo predvsem rekli, da vindiciraiito zase imovino bivše kranjske dežele, in sicer ne tako; kakor sta se prej ie ne mudim pri množici manjših del in zbirk, p omenim le latinsko mašo, kantate, orato-i ij' . simfonične pesnitve v velikem slogu, ki s i vse vprek našle vsestransko priznavanje pri vsej glasbeni javnosti, dela, ki so se po-H ivno z največjim uspehom izvajala. Drugič jo to deb dov ršeno v dobi, ko so mnogi dru-5'i -kladalelji že davno odi žili pero, ali če so le posku ali stvariteljno udestvovati, so 1 !e nj h tvorbe slabotne, medle, brez ognja in i vljenja. Če imamo izjeme v Wagnerju in Verrli'u, ki sta tudi v visokih letih ustvarjala j .-.mrrta drla. je to izjemno stališče za-\ el t)i i nas skladatelj »Tajdet, ki je v svoji ( e■ u-tvaril delo v glasbi polno življenja in i- nja. t ko da nas žar tega ognja mestoma s inja na prekipevajočo ognjevitost Pize-l-.vo (Carmen). Tretjič je to delo, ki v sloven-s i drantaiični glasbi pomeni odločen kornk rrp-ej. N čem trditi, da je glasba kar taka r n dba in da bo svet strme obstal pred i i pred nerazrešeno uganko: gotovo ne; saj skladateljev namen nikoli ni bil. daâi ie hodil v našem glasbenem življenju vedno v sprednjih vrstah in je bil v vsem svojem delovanju mnogim vzornik in učitelj če že ne vselej v zunanjih oblikah izražanja pa gotovo tistem zdravem, jedrnatem, klenem čuvstvo-vanju, ki se mu nikdar ni izprevrglo v mehkužno slabotnost, kaj še le v nezdravo, bolestno sentimentalnost. Zdravja, moči, notranjega ravnovesja, živega življenja so polne vse njegove skladbe od prve drobne pesmi do mogočnega oratorija, široko razvite kantate in bujne simfonične pesnitve. Takega zdravja in življenja, ki ga naša bolestno bolelma doba tudi v glasbi živo potrebuje, je polna tudi >Taj(!a-, življenja, ki svoje literarno brstje in cvetje poganja iz globokih korenin mističnega doživetja srednjega veka, ko je bil človek, čeprav morda robat in v vseh rečeh razen v bojevanju neuk, neizobražen, vendaT čist, pošten, ko so srca tudi prevzemale strasti, pa so našle svoj dosledno naravni konec v odpovedi. in so srca z nezaslišano strogo spokor-nostjo izravnavala brezdna, ki so jih v duše pogreznile naukročene strasti,-iz tiste globoke zavesti, ki je tedaj gospodovala v bogatinu in siromaku: Če sem se pred Rogom zadolžil, moram ta dolg tudi odplačati. Osrednja misel vsega ddebelo<. nuuu-ec 10 Bambičev, 15 Barlolov, 6 Be;.či.t, 3 Ca;ju, 10 Debeljakov, .5 Gregoriče, 11 K-oav.-ov, 'j Kur-dišev, 8 Koširjev, 4 Košmerlje, 2 ' Lav ri če v, 11 Levstikov, 3 Mikuliče, 8 Mohorjev, 4 Rojce, G Ruparičev, 3 Rusov, 8 Šeg, (i Turkov, 8 Ve-selov in še prav lepo število udov, ki pa so v manjšini . -k Družba sv. Mohorja je bila 1. 1832. zasnovana po škofu Ant. Slomšku. Ustanovljena pa 1. 1860. Prvo leto je bilo 183 udov. Od I. 1856—1860. pa je število udov padlo na 263. L. 1860. je bila ustanovljena bratovščina sv. Mohorja — in število udov je takoj naraslo na 11.116 članov. Lela 1875. je bilo že 26.336 udov. Ob 40 letnici — 1. 1883. — 50.000 udov. Višek je dosegla druižiba 1. 1019. s 90.512 udi. Po vojni je število padlo, na 38.093. Letos pa se je zopet dvignilo na 46.189 članov. — Prihodnje leto dobimo 3 knjig in to za 20 Din. — Ne zamudimo in naročimo takoj! -Ar Organizacija Ljubljanskih velesejmov je splošno priznana in njene tipke -segajo celo v našo najoddaljenejšo gorsko vasico. Letos hoče razpre«ti svoje niti tudi preko mej Slovenije ter si je pridobila doslej svoje špeci-jalue častne zastopnike v sledečih krajih: Belgrad, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split, Zagreb, Zaječar. Pogajanja se vise s Karlovcem, Skopljem in Subotico. Poverjeniki so samo ugledne osebe, ki se bodo uajvestnejše zavzeli, da bo velesejem kar najbolje uspel. S svojo podporo jim stoje na strani vse trgovske iu druge poklicne institucije. Vse to jamči, da bo obisk še večji nego doslej. Vsaki tvrdki je potemtakem uspeh zasiguran, če se kot razstavljalec udeleži letošnjega vzorčnega ve-lesejma. Da pa ne bo pozneje težav radi dodelitve ozir. izbire razstavnih prostorov, je v korist vsakega posameznika, da takoj pošlje svojo prijavo uradu velesejma v Ljubljani. ■k Most čez Savo pri Tacnu zaprt. 1. marca so pričeli z dviganjem nosilnih konstrukcij deželnega mostu čez Savo v Tacnu. Do clo-vršitve teli del ostane promet preko mostu popolnoma zaprl. * Stjepan Bojničič umrl. V ponedeljek je umrl v Zagrebu znani igralec Stjepan pl. Bojničič, odličen član zagrebškega gledališča. Pokojni je bil sin zgodovinarja in pisatelja Boj-čiča Kninskega. Uprava drž. kmetijske Šole v št. Jurju ob juž. žel. javlja, da sc vršita radi številne priglasitve dva tečaja za cepljenje, precepi jeva njo in nego sadnega drevja. Prvi že objavljeni, dne 7, in 8. marca, v prvi vrsti za učiloljo, katerih se je prijavilo že lepo število, drogi petek iu soboto, 11. in 12. marca, za ostalo pri» javljence in okoličane. Kdor ni dobil odjave, se lahko udeleži prvega ali drugega tečaj». — Mlekarski in sirurski tečaj se vrši kot je bito javljeuo 11. iu 15. marca, vrtnarski pa 11. in 12. aprilu. -k Vinska razsiava in sejem v Ljutomer«. Še enkrat opozarjamo interesi rane kroge, vinske trgovce, godfcilničarske zadruge, gg. gostilničarje itd. na razstavo dne 3. in 4. marca, ki je v Ljutomeru prva svoje prste. Prijavljenih. je okrog 300 vrst vina iz najboljših leg ljutomerskega in gonijeradgoiiskega okoliša. Vsem, ki se zanimajo za ljutomerska oziroma gornjeradgonska vina. posel razstave in sejma toplo priporočamo. Polovična vožnja pod običajnimi pogoji. :k Rjavega hrošča, katerega je vjel na domačem vrtu, nam je poslal upravitelj gosp. Alojzij Mramor iz Celja. -k Nesreča. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali v ponedeljek z rešilnim avtom Janeza Fraklju, ki ga je zmečkal v Kokri pri Fužinah hlod. k Prodajalci postnih vrednotuic. Za prodajalce poštnih vrednotuic je izdalo ljubljansko poštno ravnateljstvo naslednja nova navodila: Vsak, kdor želi dobiti dovoljenje za prodajo poštnih vrednotuic, n a vložiti po pristojni pošti na ravnateljstv » prošnjo, kol-kovauo s 5 dinarji. Če zahteva '..'ko dovoljenje pooblaščeni prodajalec tobaka aH pa pooblaščeni prodajalec taksnih vrednolnir, ki je že plačal takso po t ar. postavki 235 zakona o taksah iu pristojbinah, ue • Ltča vnovič le takse, pač pa morai predložili s prošnjo vred ravnateljstvu ludi svoje dovoljenje za prodajo tobaka oziroma taksnih vredaotnic, drugače mora tu k,-o vnovič plačati. Če pa zahteva dovoljenje za prodajo poštnih vrednotuic oseba, ki nima dovoljenja za prodajo tobaka ali postnih vrednotuic (n. pr. trgovec), mora vložili s 5 dinarji kolkov&no prošnjo in plačati takso iz far. postavko 235 zakona o laksah in pristojbinah. To takoj plačajo prosilci v kolikih, ki naj jih prilože prošnji. Taksa zuaša: za prodajalcev Ljubljani in Mariboru 200 Din, za prodajalce v drugih mestih 100 Din, v trgih 30 Diu, v vaseh 20 Din. Kadar i/.da ravnateljstvo prosilcu dovoljenje za prodajo poštnih vrodnotnic, mu prizma tudi 2 odstot. provizijo. Vsak prodajalec poštnih vrednotnic dobi od ravnateljstva nabavno knjižico in cenovnik, v katerem so naštete vrste vrednotnic, ki jili prodajalec mora imeli v zalogi. Prodajalci vrediiotijii- se morajo ravnati \ vsem ostalem po navodilih pristojne pošte. Če se žele glede p rodje vrednotnic obrnit i na ravnateljstvo, smejo to storiti samo preko pošte. k V spomin m umrlo gdč. Šigur je daroval g. Jožo Ranzinger, Zagorje ob Savi, Diu Podpornemu društvu slepih, Ljublja-na, Wolfova ul. st. 12, za kar se plemenitemu darovalcu najlepše zahvaljujemo. — Uradniki stenj, sodišča pa. preostanek od venca 35 Din. — Srčna hvala! ■•k Poizkušen saiuotinior!. letna služkinja Malči Zagozda iz Jazbine, ki je bila v službi v Zagrebu v Petrovi ulici, je v samomorilnem namenu izpila steklenico oetove kisline. Rešilna postaja jo je nezavestno pripeljala v bolnico, kjer o ji rešili življenje. Vzrok njenega dejanja ui znan. ■k Velika poneverba. Sarajevska policija je aretirala Mitro Mirkoviča, ki je pri delniški družbi Merkantile poneveril pol milijona dinarjev. ■k Težka avtomobilska nesreča. V Sarajevu se je v sobolo pripetila velika avtomobilska) nesreča. Avtomobil gostilničarja Veli i ča se je zvečer v temi zaletel v lesno ograjo ob Miljacki in se prevrnil. Pod seboj je pokopa! šoferja in gostilničarjevo blagajničarko. Oba so težko ranjena odpeljali v bolnico. k Hripa v naši državi. Po poročilu Osrednjega higijenskega zavodu je bilo stanje dne 8. febr. po prijavah na luipi obolelih v celi državi 19.098 .oseb. V času od 8. do 14. febr. se je število obolelih povečalo za 16.192 oseb, Največ jih je obolelo \ os.je s ki oblasti (12.644). najmanj pa v ljubljanski oblasti. k Samoumor radi prezadolženosti. V soboto se je v Zagrebu v VI a Ski ulici obesil 32 letni Matija Šraimek, oče dvoje otrok. Samoumor je izvršil radi prezadolženosti. Zadnje dni si jo lo tako gnal k srcu, da se je vsak dan napil in končno obesil. k Poskus samomora v Zagrebu. V ponedeljek je hotela skočili v Savo petnajstletna deklica. Policija jo je pravočasno dobila iu jo odpeljala v ljudsko delavnico odkoder jo bodo ]>osMi nazaj k njeni materi v Popovači. -k Vrednostno papirje vseh vrst, tu- in inozemske, pred- in povojue, kupuje in prodaja po najkulantnejših cenah Efektna banka, Ljubljana, Kongresni Irg 9, prvi specialni zavod te vrste. 1439 k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. Ljubljana 0 Umrla je včeraj zjutraj po dolgotrajni, zelo mučni bolezni v 72. letu starosti gospa Cecilija Špan roj. Grošelj, mati uadknjigo-vodje Jugoslov. tiskarne g. Mirka Špana in gdčne Minke Špan, uradnice uprave našega Usta. Pogreb blage rajnice se vrši v četrtek ob 4. uri (»opoldne iz hiše žalosti Vošnjakova ulica (Cesta na gorenju železnico) št. 16. — Blaga pokojnica naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje! © Mesto «vetja na grob in na krsto pok. goepe Cecilije špan daruje osebje vseh oddelkov »Sloveaičeve uprave zuesek Din 400 za n tx)žne oskrbovance Elizabetne konference v LjubljanL 0 Somišljeniki! V ponedeljek je umrl g. Ivan P o d r ž a j, uaš zvest in delaven сЧад. Prijatelji, znanci in sodelavci! Udeležite se njegovega pogreba, ki se vrši danes ob 2 popoldne iz Streliške ulice št 6, v obilnem številu! Tajništvo SLS za Ljubljano. Krščansko žensko društvo vabi vse svoje članice in njih prijatelje na predavanje, ki se vrši v četrtek dne 3. L m. ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta. Predava g. profesor Janko Mlakar o velezanunivi temi. Že ime g. predavatelja jamči za lep užitek tega večera. — Odbor. © »Slovenska Straža ima nocoj ob 8. uri aejo v prostorih Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta. Brez osebnih vabil! © Poročila se je v nedeljo dne 27. t. m. gdčna Anica Lapajne z gosp. Mihaelom Kroll, stavbenikom v Celovcu. © Poselska zveza ima »voj redni občni nbor v nedeljo, 6. marca ob 5 popoldan v dvorani Mestnega doma. Vabljene ste služkinje! © Prosveta Krakovo-Trnovo. Predavanje, ki bi 9e imelo vršiti v sredo 2. marca vsled nepredvidenih zaprek odpade. Naslednje predavanje se zato vrši v sredo, dne 9. marca. Predava g. prof. Dolenc :>0 Koroški c. Ski-optične slike! — Predsednik. © Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani vabi vse člaue iu članice na redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 6. marca ob 7 zvečer v prostorih g. Šerjaka, Florijanska ulica 1.1. Udeležile se zbora vsi, ki se zanimate m razvoj in napredek naših društev. — Odbor. © Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi vse ljubljanske posestnike in po-sestnice na sestanek v petek, dne 4. t. m., ob 8. uri zvečer na verandi hotela Union radi potrebnih ukrepov proti previsoki occnitvi lastnih stanovanj in lokalov. Da pokažemo v tem vprašanju popolno solidarnost, jc potrebna obilna udeležba. © Društvo »Treznost« v Ljubljani ima danes v sredo, ob 18.45 uri v klavirski sobi moškega učiteljišča svoj redni sestanek. Predava br. Lindič o pripravljanju brezalkoholnih sokov« (praktično). Vabimo vse, ki sc za brezalkoholno produkcijo zanimajo. © Pust. Po vseh predmestjih so begale včeraj maske, v Mostah so žagali babo, v Šiški pa so postavili v premet vrli in požrtvovalni Šiškarji tramvaj, ki je vozil od Kcršiča pa tja dol do Štepica. Tramvaju so dali ime »Cimpermanov tramvaj«. Šiškarji so bili zelo veseli, da je SDS s tem vendar enkrat izpolnila obljubo, ki jo je tolikokrat dala pri volitvah. — Po mestu jc bilo drugače čez dan mirno, malo živahnejša jc bilo siccr promenada, pravo življenje pa se je začelo o farizejsko obsojal, ampak molil zanjo. © Ogenj. Trgovka Marija Rogelj na Sv. Petra cesti je sušila na peči drva. Opoldne, ko jc zapustila lokal in ga zaklenila, so se drva vnela in pričelo sc jc iz lokala kaditi. Poklicani so bili gasilci, ki so prispeli z motorno brizgalno. Ker so bila vrata zaklenjena, so morali gasilci udreti v lokal, nakar so hitro pogasili ogenj. Trgovka jc bila prvotno zelo presenečena, ko je našla lokal odklenjen, pred njim pa gručo ljudi, nato pa jo je vzra-dostilo, da je bila na ta način preprečena večja nesreča. © Ujeta tatova. V soboto zvečer sta vlomila tatova Anton Čadcž in Alojzij Korošec, ki ju policija žc dolgo zasleduje, v vagon na glavnem kolodvoru, v katerem je bila večja množina usnja in manufakturc. Slučajno pa jc opazil vlom neki železničar, ki je hitro zaloputnil vrata pri vagonu, nakar sta bila oba tatova ujeta in ju je železniška policija aretirala. 0 Zgodnji znanilec pomladi. G. Kumclj, dežurni organ na rešilni postaji, jc poslal našemu uredništvu lepega rjavega hrošča, ki ga je ujel na svojem vrtu na Grajski Stolbi. Hrošč jc najbrže nameraval na kako pustno veselico, da je tako zgodaj prilezel na prosto. © Bučno olje najcenejše pri K o 1 š e k u , Dunajska ccsta št. 47. © Veliko izbiro raznega perila in bluz priporoča Ign. Žargi, Sv. Petra cesta. © Vrtnice, nizke, visokodebelnatc, vrtnico plezalke, pritlikave marelicc, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. Maržbor □ Mariborska katoliška mladina jc bila doslej, če smemo soditi po raznih prireditvah, ki so se vršile preko zime, zelo živahna. Štirikrat so se vršilo proslave jubileja mladinskih patronov sv. Alojzija in sv. Stanislava, dvakrat IlOOlelni jubilej rojstva sv. Cirila, dijaška proslava praznika Brezmadežne Ltd., ua praznik sv. Jožefa naj bi pa stopila na plan z veliko slavnostno akademijo v Gôtzovi dvorani celokupna orlovska organizacija v Mariboru, da pokaže uspehe svojega tihega dela. Obiščite iorej na Jožefovo orlovsko akademijo pri Gotzu! □ Neokusna reklama. Prijatelj našega lista, športnik nas je naprosil, da naj se javno ožigosa reklama sporinejja kluba Maribora, ki je v lelaku pozival : : Možje, ki hočete videti svoje žene pol ure krotke in zveste — prive-dite jih in poglejte si jih. Zene, ki hočete videti, kako slaboten je moški spol, privedite svoje može in videle boste kako bo v splošnem rajanju pred polnočjo vaš najzvestejšl podlegel razkošju nezvestobe! Dekleta, ki nimate fantov; fantje, ki nimate deklet, pridite; skrivnosten ključ Vam bo pomagal iz zadrege! Tudi ve, žene, ki ste se na\eličale svojih tiranov, pridite; skrivnosten ključ Vas bo rešil spon ter Vam vrnil prostosl — četudi samo za pol urek — K temu moramo pripomniti, da je mnogo ljudi, ki bi sicer šli k zabavi, .izostalo, ker se niso boleli ponižati med take, kot so bili v letaku označeni. Mislimo, da mora ludi reklama imeti svoje meje dostojnosti. □ Stare iu nove Atene« — tako se glasi predavanje, ki ga bo jutri večer ob 8 imel dr, .ianko Polec, vseučiliški profesor iz Ljubljane v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predavanje bodo spremljale slikovite skioptične podobe. □ Ljudska univerza v Mariboru. Za petek 4. marca smo spet pridobili g. univ. prof. Strzygovskega iz Dunaja, ki bo predaval o predmetu: »Ali je umetnost človeška stvaritev □ Izredni občili zbor invalidov. V uede-Ijo dne 27. februarja je bil občni zbor Združenja vojnih invalidov, vdov in sirol v Mariboru v Gambrinovi dvorani. Občni zbor je sklical oblastni odbor v Ljubljani. Otvoril ga je delegal tov. Tome. Na dnevnem redu je bila izprememba pravil, ki se je tudi potrdila. Nadalje se je vršila volitev novega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni ; Geč liranjo, Golež Anion, Tratnik Drago, Pravdič Martin, Mok Simon, Horvat Ignacij, Kopriva Franjo, Kleiderniann Josip. — V nadzorni odbor Fras Jožko, Strohmeier Ludvik, Belle Franjo, Sa-vernig Štefan, Kolarič Josip. Občni zbor se je vršil izvzemši par demagoških medklieev v ledu. V ponedeljek se je na prvi seji odbor konstituiral: predsednik Geč Franjo, podpredsednik Golež, tajnik Pravdič, blagajnik Tratnik. Mariborska organizacija se odslej imenuje krajevni odbor združena vojnih linvalidov, vdov in sirol v Mariboru. Članov ima 278 invalidov, 149 vdov in sirol rednih članov 427. Odbor je zdaj tako sestavljen, da zaupamo, da pojde zadeva v redu naprej, kar l>o splošen liasek bednih invalidov in tudi javnost se bo vse drugače zanimala za nje. □Prepeljava. V Mariboru v Krakovi ulici jc umrla 80 let stara vdova Radviger Ana. Rajna jc bila znana po Mariboru in bo prepeljana iz Maribora v Beljak in sicer v petek. П Pasja steklina in strogi pasji zapor v Mariboru. Dne 26. II. ,1927 jo bila v palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu ugotovljena steklina na malem, rjavem, dolgodlakem 6 mesecev starem psu pinču, ki je bil dne 7. februarja 1927 ugriznjen od neznanega stekliča. Ker še ni znano, če je bila od lega psa ugriznjen a kaka oseba ali živai, se [toživa vsakdo, ki bi vedel za takšen slučaj, da zadevo 1 lukoi prijavi mostnemu veteriuaruemu uradu. — V Mariboru se izvaja strogi pasji zapor zelo j strogo, kar je tudi pravilno. Po mestu in oko-1 lici so zelo razširjeni volčji psi in v Mariboru i že skoro ni družine, ki ne bi imela po enega j volka. In baš ti psi so posebno hudi in v slu-! čaju stekline najbolj nevarni. Mestni magistrat je pustil doslej vse od konjača ujete volčje pse postreliti. Mariborsko pevsko okrožje. Da bo mariborsko pevsko okrožje pokazalo, ila res želi čim večjega kulturnega napredka svojih društev in zborov, se je odločilo, da bo letošnjo pomlad na belo nedeljo napravilo večjo prireditev v Maribora, v poletju pa v mariborski okolici. Za to prireditev se je do zdaj priglasilo pet zborov. Gotovo pa se bodo še drugi naši zbori oko-rajžili in nam prišli v Maribor zapet. Vsak zbor bo nastopil najpreje sam, polem pa še vsi skupaj. Skupne pesmi so: za moški zbor Ipavčeva »Brezi jadra« in lludovernikova »Naša zvezda« ; za mešan zbor pa Medvedova »Nazaj v planinski raj«. Zbori, ki nimajo teh not, jili dobijo od »Maribora«. Vsak zbor pa naj one pesmi, s katerimi želi nastopiti sani, čimpreje javi, da ne bi dva zbora istih pesmi določila. Vse dopise pošiljajte na naslov: Pevsko društvo »Maribor« v Mariboru, Slomškov trg 20. — Delujmo vsi na to, da bo ta naša pevska prireditev pokazala, kako ljubimo našo posem, pesem, ki je najblažji izliv naše narodne duše. Cel/e Graničarji. Cenjenemu občinstvu, ki je prošlo nedeljo, dne 20 februarja 1927 i „setilo igro »Graničarji«, ki se je vsled nepričakovane nesreče morala prekiniti, vljudno naznanja odbor Krekove mladine v Celju, da se igra ponovno vprizori v nedeljo, dne 6. marca 1927, točno ob pol 4 popoldne. Vstopnice zadnje predstave se morejo zamenjati samo do vključno nedelje dopoldne, in sicer vsak dan ob uradnih urah v tajništvu Jugosl. strok, zveze, hotel Beli vol. Razume se, da samo proti vrnitvi uničene vstopnice nedeljske predstave. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da vstopnice pravočasno zamenja, ker se pri popoldanski blagajni na dan predstave 6. marca ne bodo več zamenjale, ker se bodo vse ostale vstopnice prodalfc popoldan drugim interesentom. muj © Hripa močno razsaja v ptujski okolici. V nekaterih krajih ležijo vsi, v drugih pa se vrstijo, drug za drugim pride na vrsto. Sosedje si morajo pomagati med seboj ter opravljati nujna domača dela. Kočevje .Smrtna kosa. V petek, dne 25. februarja je umrl na Stari žagi v Hribovski ulici France Drobnič. Pokojnik jc bil delavec na rudniku, dolgo časa nato pa jo živel zadnja leta v svoji hiši, ki si jo je s trudom zaslužil. Bil je zvest in star somišljenik SUS 1er je \cdno zagovarjal načela krščanskega življenja. Umrl je v starosti 69 let. 1'okoj njegovi duši! — V Mahovniku pa je umrl posestnik, kmet Johann Verderber. Nova kavarna. Kakor je slišati, dobimo nov« kavarno v Kočevju. Prostore bo imela v bivši Schoberjevi trgovini na Petrovem trgu. Poleg tretje dobimo še četrto in pravijo, da nismo Koče-varii moderni! Zadnji dnevi teko za. naročevanjc Mohorjevih knjig. Do 5 marca mora biti že vse zakjlučeno. Pnžuritc se, če hočete uživati prihodnjo zimo okoli gorke peči in z dobrimi ter nad vse zanimivimi knjige mi t članarina ostane samo 20 Din, kar nc odtehta skoraj niti ene knjige! Trbovlje %y. Razpoloženi računi. Od 1. do 14. marca so v občinski pisarni razpoloženi računi občinskega zaklada in občinskega ubožnega zaklada. Na vpogled so vsem občanom. Revizija občinskih računov se je vršila prošli teden «t članov občinskega odbora na občini. Našlo se jo vse. v redu. K računom se povrnemo, ko bo plenarna seja občinskega odbora o tem razpravljala. Tri mesece žc ni bilo občinske plenarne seje, če izvzamemo kratko svečano rejo, ko se je Trbovlje povzdignilo v Irg in se ni drugo obravnavalo kot o tem. Pravijo, da ko je bilo gerontslvo so se seje vseeno večkrat vršite. Kaj je treba ljudem vedeli, kaj se na občini godi! Ali si se ie vpisal n Mohorjevo družbo? šc ve. Torej pojdi in ne odlašaj. Članarina slcnc samo 20 Din in dobiš 5 knjig. Ш&џтМ Dravograd. Dobili smo novega organisla gosp. (irogla. Od leta L014. smo prvič zopet imeli priliko poslušali prelepo cerkveno petje. Krasno je bilo, ko je zapel moški zbor (12 mož) večno lepo pesem Tant um ergo . Če bo g. Grogl tako uadaljeval, mu bo proštnija zelo hvaležna. Sicer pa, kdor. g. Grôgla pozna, listi ve, da jo bit prvi sijajni nastop le začetek. Gospod prost Serajnik si lahko častita in prepričani smo, da bo cerkev odslej polna. Slovenci v Italiji Žalostno stanje odpučenih pismonoš in železničarjev. Slovenske pismonoše in železničarje je od-pustitev iz službe toliko bolj zadela, ker nimajo po novih postavati pravice uiti do pokojnine niti do odpravnine. Prometni minister Ciano jih je vrgel na cesto brez usmiljenja. Odlok lakonično ugotavlja, da pismonoše in železničarji niso državni nameščenci in ila kot taki nimajo pravice no dr; pokojnine no do odpravnine. Tu imaš poštar, ki si 50 let služit državi iu plačeval redno za penzijski fond! Tmli ostali delavci na železnici so plačevali v ta fond, a danes nima nobeden pravice do pokojnine. Ali tli čudno, da lia ta način postopa s svojimi uslužbenci ravno vlada, ki hoče z vsemi sredstvi vtepsti svojim državljanom spoštovanje in naravnost oboževanje države. Res oboževanja vredna država, ki tako pometa z ljudmi, ki so ji darovali celo življenje! Pometaj pred svojim pragom! Popolo di Trieste je zopet enkrat pljunil na slovenski narod. V polemiki 7 nekim slovenskim listom v Ita-J1JL ki sc io omejil smo na poročanje po agenciji ^Stefam« o poletu najslavnejšega letalca na svetu (!) de I'ineda in ni opazil velikanskih naslovov v italijanskih listih, ki gredo preko sedmih stolpcev,« piše »Popolo« med drugim, da je urednik slovenskega lista pač vedel, »da se revčki slovenski bravci pač malo razumejo na letala, ker vedo samo za oralo, vola in prašiča...« Torej zopet svinjski pastirji! Spričo današnjih rzmer v Italiji in pa Primorskem posebej ni mogoče »Po-polu odrekati prav junaškega poguma. Slovenski list je sedaj na tleli in ne vstane več. Odgovoril ne bo, lcer ne sme. Mi hočemo dati »Popolu« le prijateljski nasvet. »Popolo« naj pometa prej pred svojim pragom! Če ne verjame, da je tam še dosti smeti, lahko napravi primeren poskus. »Matin« je n. pr. razpisal nagrado za onega francoskega letalca, ki bo s francoskim letalom preletel Ocean! »Popolu« tega ni Ireba več. De Pinedo ni preletel prav s celine na ceLino in jo pristal dvakrat na otokih, pa recimo, da je preietel Ocean. »Popolo« lahko naznani bolj koristno delo kakor »Matin-r. Razpiše naj nagrado za onega Kalabreža, ki si upa prečitati njegove krepke besede na račun našega naroda I Peroj ostane pod Pulo. Peroj je ena izmed najpremožnejših vasi v Istri. Tu so nastanjeni večinoma bogati kmetje pravoslavne vere, ki so prispeli tu sem po mnenju nekaterih zgodovinarjev iz Kotora; imajo tudi pravoslavnega duhovnika. V vasi se je vršila že delj časa propaganda za odcepitev od puljske občine, ki z davki in vsemogočimi taksami tlači kmeta, in priklopitev k vodenjanski. Akcija je uspela in notranje ministrstvo je pred nekaj tedni že odredilo, naj Perojci imenujejo svoje zastopnike, ki jih bodo zastopali pri razmejitvi in delitvi občinskega premoženja. V Puli je radi odcepitve nastalo silno vznemirjenje. Občinski komisar pač ni maral zgubiti tako dobrih davkoplačevalcev in še danes ko je Pula že popolnoma propadla! Za Pulo se je seveda potegnil tudi prefekt. Komisar in prefekt sta prav lahko uspela. Tako je prefekt preklical izvršilni odlok za odcepitev in Perojc.i ostanejo še nadalje pod Ihilo. Propadanje Trsta. Pred dnevi so v Trstu zaprli kar dve veliki državni tobačni zalogi v proeti luki. Delavke so vse odpuščene. Zdravstvo Dr. France Debevec: TUBERKULOZA. Od dr. V Savić-a Socijalne medicine Ш. del. Knjiga, prikupne oblike, obravnava tuberkulozo s socialnega vidika. Od vseh bolezni se jetika pojavlja najčešče, izmed vseh bolezni je ona najtesneje spojena oziroma zavisna od socialnih čini-teljev. O k u ž e n j e z njo se največkrat dogaja tam, kjer so družabne prilike (v pogledu stanovanja, prehrane, načina življenja itd.) bedne; oku-ženje vodi do obolenja zlasti pri onih poedin-cih, ki jim je organizem oslabljen, manj odporen vsled škodljivih vplivov težkega socialnega stanja. Iz istih vzrokov se bolezen pri obolelem individuu tudi b r ž e r a z v ' j a. Jetika je preuvsem socialna bolezen; treba jo je torej kol tako zamišljati in proučavati, borba proti njej se mora vršiti predvsem s tega vidika. V tem smislu je ta knjiga pisana in ima zalo svojo polno upravičenost 1er svoj sociaino-medicin-ski pomen. Vsebina je ta-te: Tuberkuloza — socialna bolezen. Kako s^ javlja v organizmu, od česa zavisi odpornost organizma (=r relativna imuniteta) proli njej? — Vpliv gmotnega stanja na razvoj tuberkuloze. Stanovanje, hrana, alkoholizem in jetika. Način življenja in sušica. — V kakšni zvezi sta socialna patologija in socialna eliologija te bolezni? — Značenje tuberkuloze kot socialnega zla. Posledico po njej povzročene. — Principi zdravljenja. Organizacija socialne terapije: Antituber-kulozni dispanzer. Antitubcrkulozna zaščita dece. Holnice. Sanatoriji. Kolonije. Specifična sredstva. Soc.-medic. zakoni. Centrala. Borba proti tuberkulozi pri nas. Knjiga daje splošno precej verno sliko žalostnega stanja, ki ga vstvarja v ljudskem društvu lo kužno zlo. Jasno rise ludi postanek socialno-medi-cinskega pojmovanja jetike. Vsestransko iskanje ozir. upoštevanje pri raznih narodih dobljenih tozadevnih rezultatov, uspehov in neuspehov je v obče najboljša stran te knjige. Ona nam predvsem riše dosedaj sestavljene statistike, teorije, poskuse, debate, razlage na leni polju, vse to pa je prepleteno z domisleki lastne kritike 1er z nekaterimi direktivami lastnega sklepanja. Nekai povsem samobitnega na tem polju ustvariti je splošno težko delo, zakaj socialno-medicinski pomen tuberkuloze je le polagoma rastel v zadnjih desetletjih, je od svojega cilja precej oddaljen ter mora na tem razvojnem polu prebresti še dokaj ovir, pri čemer je treba računati ludi na eventuelne zmote in neuspehe. Globlji medicinski mislec pogreša v knjigi (v specielnem delu socialne etiologije in v socialni patologiji) nekaj manj znanih ozir. po drugih knjigah manj navajanili socialnih činiteljev na razvoj tuberkuloze, lako Duševnost in tuberkuloza (Odnošaji živčevja napram lej bolezni; temperamenti; depresivni momenti v socialnem življenju); poglavje: Spolno u d e j s t v o v a n j e in jetika je na vsak način premalo upoštevano; in. vendar je lo zelo važen činilelj socialnega življenja 1er vpliven faktor pri razvijanju jelike. Pojmi : relativna imuniteta in pa : rasna odpornost se dajo na osnovi doslej znanih raziskav in izkustev ostrejše orisati kakor v tej knjigi in sicer na sledeč način: Telo poedinca ima prirojeno dispozicijo, nagnjenje, sposobnost, za ustvarjanje večje ali manjše odpornosti proli jetiki. Ta dispozicija je stalno pod vplivi raznih življenskih činiteljev; kadar so ti činitelji prav ugodni, se bliža odpornost (— relativna imuniteta) svojemu maksi-mu. v obratnem slučaju pada v smeri k minimumu. Pogoji za maksimum in minimum odpornosti pa so zelo odvisni od trajnosti delovanja dražilcev odpornosti, kužnih jetičnih klic. Te so namreč oni končni faktor, ki izzivajo stanice organizma k mobilizaciji in na boj. Čim živahnejši so torej bili socialni stiki narodov, čim več stoletij in tisočletij so se ti stiki (vojske, podjarmljenje, trgovina, suženjstvo itd.) vršili, leni lažje so tudi kužne klice okuževale ljudi, tem bolj pogosto so bili ljudski organizmi nadra-ževani k ustvarjanju odpornosti. Vemo pa, da se Ceste notranje telesne spremembe sčasoma do neke manjše meje izražujejo tudi potom podedovanja, kar postaja tekom dolgih stoletij bolj in bolj očitno. Na la način se da prav lahko pojasniti nizka morta-litela vsled jetike v Italiji, Španiji, pri Židih itd., čeprav so pri večini leti narodov ekonomske in higienske prilike bolj skromne. Kasna odpornost proli tuberkulozi je potemtakem: prirojena (podedovana) večja ali manjša sposobnost za ustvarjanje odpornosti (-.= relativne imunitete) pod bolj ali manj ugodnimi življenjskimi, predvsem družabnimi pogoji. Tuda poglavje: vera in jetika se da znatno ostrejše in bolj kritično opisali kakor je to storjeno v knjigi. Sem in tja briše jasnost in pregled vsebine preživahen slog. V oži pada — zlasti poznavalcem razmer — na dveh mestih poudarjena nujnost ustanovitve centrale za pobijanje jetike v naši državi ter v slikah v ospredje postavljeno zdravilišče v Topolščici (vodja: Dr. Savič), dočim so drugI zavodi skromno zastopani, deloma samo pod črto navedeni. To omalovaževanje naj bi izostalo, žo iz razlogov, da so objekti v Topolščici prav preprosti ter so nameravali iz upravičenih motivov nekatere objekte sploh podreti. Imena objektov kakor: Smrečine, Mladika itd. so prav lepa, žal so dejansko sedaj mesto teh uvedeni nazivi : »žute«, »zelene« barake itd. Organizacija soc. medicinske borbe proti tuberkulozi je lepo zamišljena in jo toplo pozdravljamo. Glede centralo v ta namen pa naj — deleč mišljenje mnogih drugih kolegov, ki so jim znane prilike — izrečem na naslov odgovornih činiteljev v Beigradu sledeče vprašanje: Ali so podane v ta namen garancije za brezhibno, skladno iunkcioni-ranje? Bratovska skladnlca. V nedeljo, dne 27. februarja 1927 se je vršila krajevna skupščina Bratovske skladnice Trbovlje. Navzoč je bil rudarski glavar kot vrhovni član nadzorstvene oblasti. Razprava je bila zelo zanimiva. Na dnevnem redu. je bilo odobrenje letnih računov, volitve in raznoterosti. Iz prejŠiv sestankov delavskih zastopnikov se je doznalo, da si stoje nasproti dve stranki, ki imate različne nazore in druga drugi ne zaupa. Prav agilni so bili takrat socialni demokrati — stari socialni patri-joti — ki so s sedanjim delom upravnega odbora nezadovoljni in so sklenili, da bodo zahtevali novo volitve z motivacijo, da delavstvo nima zaupanja v sedanji odbor. Ker ta namera drugače ne bi šla, so kritizirali letni računski zaključek, češ,^ da so izdatki mnogo previsoki in se morajo znižati. — Enako so zahtevali znižanje prispevkov. Od nadzorstvene oblasti povprašani, kako mislijo spraviti znižane prispevke v sklad z zvišanimi izdatki, nastalimi vsled novih socialnih naprav, seveda nir.o znali dati odgovora. Jasno se je videlo, da so vsi od Pliberška in njegovih pristašev stavljeni predlogi osebnega značaja. Zelo žalostno pa je bilo dejstvo, da se je z vsemi predlogi, ki so bili stavljeni od »opozicije«, strinjal zastopnik delodajavca in je radevolje zanje glasoval. Z 22 glasovi delavcev in z vsemi (ip glasovi delodajavca je bil sprejet predlog, da se naj v №ku enega meseca skliče izredna krajevna skupščina, ki naj izvoli nov odbor in zniža prispevke v bolniško blagajno. Za proučitev konkretnega predloga za znižanje prispevkov in za napravo tozadevnega proračuna je bil izvoljen petčlanski odbor, sestoječ povečini iz predlagateljev. Proti predlogu je glasovalo 47 delegatov-delavcev. Ti so stali na stališču, da se ne smejo vršiti preje nobene volitve upravnih odborov, da po potrjeua sprememba novega — Zerjavovega — pravilnika, ki mora vsebovati določbo dvetretjin-skega zastopstva delavcev. Tudi sedanji odbor ni bil izvoljen radi tega, ker delavstvo ili hotelo pri-' stati na pariteto zastopstva in je morala rudarska oblast imenovati zastopnike delavcev. Ostro je Grabnar kritiziral postopanje opozicije, ki je nastopila proti dosedanjim pridobitvam delavstva in se danes zadovolji z onimi ponudbami, katere je priznal delodajavec. Konstatiral je, da prizna celo delodajavec in zastopnik rudarske oblasti, da so stavljeni predlogi podjetjem v prilog. Po manj važnih sklepih, pritožbah in željah je bila krajevna skupščina zaključena. K razpravi krajevne skupščine v Trbovljah moramo pribiti žalostno dejstvô, da se niti eden od delegatov ni spomnil starih vpokojencev, niti se ni razpravljalo o tem, kako naj se krijejo primanjkljaji penzijske blagajne bratovske skladnice, nastali po novem pravilniku. Tudi se ni govorilo o tem, zakaj se toliko članov po tem pravilniku pen-zijonira vzlic temu, da bi marsikateri delavec šc rad delal in da je tudi zmožen še za delo. Ker pa ima predpisano 30 letno službeno dobo za seboj, se ga vrže na cesto in penzijonira. Dalje ni noben delegat zahteval povračila vsled vojne upropažče-nega premoženja bratovske skladnice, katero bi morala država povrniti iz sredstev reparacij. Ako bi bile tozadevne zahteve enotne in izrečene na pravem mestu, bi se gotovo pri vladi dosegel uspeh in sanacijsko vprašanje bi bilo rešeno. Tudi niso delavski zastopniki zahtevali, da naj krijejo sanacijske stroš!;e podjetja iz svojega premoženja in ogromnih dobičkov zadnjih let, kar se je zgodilo v vseh drugih modernih državah, tudi v premaganih. — Ker vidimo, da današnje zastopstvo delavcev nima smisla za te zahteve, bodo pač naše organizacije morale vzeti zadevo v roke, katere bodo s pomočjo našega parlamentarnega zastopstva do-vedli članstvo in penzijoniste do uspeha. Predvsem je potrebna nujna reorganizacija starostnega zavarovanja rudarjev. V ta namen naj se takoj spravi novi pravilnik v sklad z zahtevami zavarovancev in sicer naredbenim potom, življenje izgubljene ženske. KLEMENOVA DRUŽICA PRED SODNIKI. Znani pred nekaj dnevi obsojeni velovlomilec Klemen je imel seveda zvesto družico v osebi Angelce P o d r ž a j e v e. To je sodno ločena žena, bivša služkinja v Rožni dolini. Klemen je svoje-časno, ko je bil v preiskovalnem zaporu, simuliral slaboumnost in so ga takrat tudi res poslali v opazovalnico v deželno bolnico, od tam pa na Studenec, kjej1 je prišel pod primnrija dr. Polajnarja. Tam ga je obiskala njegova družica in mu vtihotapila na njegovo prošnjo pilico, s katero je pre-žagal železno omrežje na oknu in srečno pobegnil. To tvori glavno točko obtožbe, ostalo se nanaša na to, da je pomagala Klemenu pri različnih tatvinah in podobnih deiiktih. Obtoženka Podržajeva se svojega življenja nič ne kesa, čeprav priznava, da ni vedno prijetno. Jo izgubljenka, ki je bila že v zaporih, preden se je seznanila s Klemenom. Spoznala ga je v ječi in potem z njim delila njegovo pestro usodo. Klemen je bil jako darežljiv in bil ponosen, če je mogel Angelco elegantno, širni od nog do glave obleči. Podržajeva ima s svojim še živečim možem nič manj kot šest otrok, za katere pa se seveda nič ne briga in nikoli brigala ni. Predsednik: »Ali je to res?c — Obtoženka: •»Ja, res je gospod.« — t'reds.: »Pravijo tudi, da sle precej udana alkoholu.« — Obt.: »Tudi to .je res, gospod, nesreča, in nesporazum z možem sta mo do tega privedla.« t - Glede stvari, katere ,|o državni pravdnik obtožuje, napol priznava napol taji, kakor pač sploh laki ljudje. Klemena se je oklenila, tako pravi, ker se ji je smilil, ker so ga vsi preganjnli. To bo res, seveda pa se je Angelci tudi dopadlo brezskrbno potepuško življenje, v katerem jo je dobrosrčni Klemen z vsem potrebnim obilo zalagal. — »Sicer pa,* je rekla, »prosim vas lepo, gospodje sodniki, naj bo že enkrat konec te komedije, saj se vleče ta stvar žo pet mesecev in mi še ue daste miru.« Na vse to jo predsednik ugotovil, da je obtoženka že stara grešnica, ki je bila že sedemkrat precej občutno ka/.novana radi raznih tatvin in goljufij in sicer v Radovljici, v Kranjski gori in v Ljubljani. V zaporu je bila obtoženka že sedem mesecev in to so ji tudi šteli v kazen. Po kratkem posvetovanju jo razglasil predsednik senata višji sodni svetik Mladič sodbo, s katero je bila obsojena Podržajeva na štiri mesece zapora. — Kazen je prestala in so jo takoj izpustili. Ko je čula» Angelca to sodbo, se je kajpak od srca razveselila in glasno zaamejala, rekoč »No, ta je pa dobra, danes je pustni torek in še nocoj grem na maškerado in šo danes bora tam svojemu ločenemu možu zarobila ušesa, da bo cel post pobiral šive iz njih.« — In poskakovaje le Angelca odšla v mesto Ljubljana Ko pa jo je nekdo vprašal na hodniku, kdaj se bo zopet vrnila, le rekla smeje, da ne ve. Pripomnila pa je tudi smeje, da bo mladi Klemenčok, ki je sedaj še na poti. Se bolj prefrigan, kot je njegov oče in da bosta imela policija in sodnija ž njim še veliko posla. Ubog 1 otrok, če bo živel! Pa ga bodo vlačili po sodnijah in zaporih, najbolj kriv tega, da se je rodil od očeta zločinca in matere zločinke... Zanimivosti Negorljivi film. Mnogo let se že trudijo iznajditeljl po celrin svetu, da bi iznašli popoln in negorljiv film. Nekateri so bili mnenja, da so iznašli pravo, pa so se motili. Nikjer na svetu, v nobenem kinu se ne proizvajajo negorljivi filmi, ker jih ni. Vsi dosedanji filmi so skrajno nevarni in se silno radi vnamejo. Radi tega so tudi ravno za kinopodjetja tako strogi varnostni predpisL Zadnja katastrofa v Ca-nadi, pri kateri je dalo življenje 78 oseb, po večini otrok, nam je vsem v spominu. Sedaj pa se je pojavil z iznajdbo negorljivega filma Anglež IL I. Mallabar. Ta film no gori, niti ne užge, ako film teče skozi plamen aparata samega, pač pa se samo stopi. Niti najmanjša nevarnost ne obstoja, da bi nastal požar v filmu kot takem, kar se je do sedaj žalibog že tolikokrat dogodilo. Dvanajst let se je iznajditelj bavil s tem problemom. Imel je silne težkoče kot običajno vsi /"njditelji. Kemikalije za tisočere poizkuse, jih je napravil, so mu pobrale vso gotovino. Vsepovsod same ovire. V najtežji uri pa je naletel na polkovnika Stewarta, ki je takoj sprevidel, da je ta iznajdba epohaluega pomena in pomagal s kapitalom. Napravil je nato film, samo enega, in povabil v kino velikaše na preizkušnjo. In ko se je film štiridesetkrat odvijal in navijal skozi aparat, plameu itd. ter bil po tolikokratni uporabi še vedno tak kot prvotno, so skeptiki pričeli drugače govoriti. Navadni film mora po 70 do 80 tekih v popravljalnico. Zato nova iznajdba ni le ognja varna, pač pa tudi petkrat boljše kvalitete kot pa dosedanji nevarni film. Iz česa je Izdelan? Kot vsakemu drugemu filmu je tudi temu baza bombaž. Toda mesto salpetrove kisline kot poslednje sestavine, je pridejnna '4X« kislina in še nekatere druge sestavine, zn kar je bilo treba 12 let raznih poizkusov. Kakšne so te kisline, pa ostane tajnost. Za britansko filmsko industrijo so odprta nova pota. Delavska o"-r?mi'a Principi«. Neki angleški dijak jo popolnoma zgrešil črko F. a neki profesor jezikov je popolnoma pozabil crščiuo. Podobno se ie godilo nekemu vojaku, ki se je zaman trudil, da bl si zapomnil številki 6 in 7. Neki farmer je pozabil vse samostalnike. Čudno pri tem pa je to, da se je zlahkoto spominjal na začetne črke samostalnikov, to se pravi, da'ni pozabil da prične beseda krava z črko K. Radi tega je imel v notesu zapisane samostalnike, ki jih je v govoru navadno rabil, vpisan« je imel tudi imena svojih otrok. Kadar je hotel poklicati Ivanko, jo preje v notesu p- ' Mal pod črko I. Neki duhovi , ubil ves spomin, da ni znal o krščan:. uauku niti toliko kot kak šolar. Njegov bral ga je pričel iznova poučevali branja in pisanja, a ko sta prišla do u, nja latinščine, se je naenkrat prijel mi gla\o ter vzkliknil, da mu je vse lo že znano. Neki poslrešček (pa ne ljubljanski), ki ga je rad cuknil, je ko se je streznil, popolnoma i pozabil, kam je v svojem natrkanem stanju zanesel Itak kovčeg ali zavoj. Ni mu pveostajalo drugega kot da se ga je zopet napil, in ko se ga je drugič navlekel, se je z lahkoto spomnil zopet na vse. Razmerje med moškimi in ženskami v Jugoslaviji. Pa statistiki iz leta 1921 pride na tisoč moških 1039 žensk. Po posameznih pokrajinah je razmerje sledeče: na tisoč moških pride v Sloveniji 1095 žensk, v Srbiji 1082, v Hrvatski 1052, v Vojvodini 1048, v Dalmaciji 1011. v Južn; Srbiji 1008. v Črni gori 1006. Na l>olj-em so Bosanke, kjer je položaj obraten. Tam pride na tisoč žensik 1018 moških. Te šlevilke se nanašajo na pokrajine. Če se pa vzame ra/uer.je po posameznih mestih, je pa iii/nii rje povsem drugačno. Tako pride v Ko-lašinu v Črni gori na 905 moških samo 450 žensk. Še hujše je v Nikšiču v Črni gori, kjer je 2320 molkih in samo 1622 žensk. Boljše se god; Zagrebčanom, kjer prideta na sto moških 102 ženski. Na najboljšem so pa Sarajevčani: na to moških pride 117 žensk. Po vaseh in po deželi sploh je pa število žensk večje kot moških. V Beigradu odpade na 1000 žensk 1619 moških. Leta 1918 je prišlo na tisoč žensk 2154 moških. Po drugih državah je to razmerje popolnoma drugačno. V Rusiji pride na tisoč moških 1229 žensik, v Nemčiji 1099, v Angliji 1094, v Franciji 1070. Zdravstvena pravila slavnih mož. »Kako živim dolgo«, je naslov knjigi, ki je pred kratkim izšla v Londonu. V njej veliko število znanih osebnosti podaja svoje nasvete in navodila glede tega vprašanja. Bivši londonski župan Pryke priporoča zgodnje vstajanje, naporno delo, zmernost v vseli stvareh in — juho želve. On je vedno, tako delal in je star 79 let, vedno se še počuti mladega in svežega. Veliki virtuoz Vladimir Pachmann, ki je tudi 79 let star, pravi, da sta zanj samo dve stvari na sve'tu, ki ga Émimata: godba in jed. En del mojega življenja je godba,« tako pravi sam, »drugi del pa dobra hrana Jaz za za-, bavo in prehrani posvetim vso pozornost. Veselje nad jestvinami je dober podaljševalec življenja, toda ne smemo pa jesti preveč.« Svetovno znani igralec kriketa, Hobbs, pravi, da se je treba že v mladosti privaditi na naporna dela, poleni bo človek tudi vsemu kos, kar ga doleti. Angleški poslanec O' Connor pa svari duševne delavce pred prenapornim delom ali športom. »Ako so možgani prenaporno zaposleni, ne bodo imeli odpočitka kakor potreba, če bo telo preutrujeno. Duh in telo sta en sam organizem in odvisna eden od drugega.« Veliki angleški komik Lauder pravi naslednje: » Kolikor mogoče malo jesti, malo piti, telesne vaje izvajati le zmerno, delati kolikor mogoče naporno, vsako jutro povžiti po eno pomarančo. Jaz se ne dotaknem vina kakor sploh nobenega alkohola, in ako hočem, da se bom dobro počutil, moram vsako noč vsaj osem ur spati.« Slikar Sir William Orten piše v omenjeni knjigi: »Jaz prehodim vsak dan po dvajset kilometrov, spim 12 ur, štirikrat na dan jem, toda le prav malo in lahke stvari. Likera in težkega kajenja ne maram.« Zmernost in red v vseh stvareh priporočajo vsi, ki so pisali to knjigo. Kajenje in zdravje. Vpliv kajenja na telo in duha je zelo različen. Cigare in cigarete se označujejo kot sladke, močne, osvežujoče itd. Gotovo ne gre pri teh besedah samo za prazno reklamo, ampak se v tobaku nahajajo snovi, ki vsebujejo dosedaj še ne di gnane sestavine, katerim jo pripisovati različne vplive kajenja. Nikotin in drucc snovi, ki so v dimu. vaosuio sluznice v ustih ln dihalnih organih vase, odkoder preidejo v kri. S krvjo pridejo v srce, v možgane in druge organe. Tam učinkujejo na svoj način. Množina sprejetega nikotina vpliva na etopnjo učinka. Ime nikotin izhaja od francoskega poslanika na Portugalskem Jean Nicot Ta je v 16. stoletju prinesel tobakovo rastlino v Francijo. V Nemčijo je prišel tobak tudi v 16. stoletju. V večjem obsegu šele za časa 30 letne vojne. Seveda se je bilo takrat kadilcem bo-riti z zakoni, ki so prepovedovali kajenje. Zmerno kajenje vpliva na telo poživljajoče. Delovanje celic se ojačL Kajenje po jedi ugodno vpliva na prebavo. Na možgane vpliva na ta način, da pomiri razdraženost vsled razmišljanja in da ojači fantazijo. Žeja in lakota se dasta s kajenjem lažje prenesti. Saj je i'.nano, da stradali)i umetniki kadijo cigarete. Koliko lahko posameznik pokadi brez škode za zdravje, v tem oziru ni enotnega mnenja. Pretiranost škoduje sploh povsodL Zelo občutljivo za nikotin je mlado telo, zlasti še žensko. Mnogi ljudje dosežejo kljub velikemu kajenju visoko starost Koliko pokadi en človek, nam kažejo naslednje številke: Nek mož si je zapisoval, koliko je pokadil od svojega 16. pa do 51. leta. Porabil je v 35 letih ogromne množine: 64.088 cigar, 30.878 cigaret, 12.955 viržink in 128 kg tobaka za pipe. Dnevno je pokadil 5 cigar. V teh 35 letih ni bil bolan, razen da je enkrat imel nikotinsko zastrapljenje. Posebno škodljivo je vdihavanje dima, e čemer človek sprejme vase osemkrat več nikotina kakor pri navadnem kajenju, ko dim obdrži v ustih. Nezmerno kajenje Škoduje vsem organom. Predvsem trpi srce, žile poap-nijo, živci oslabijo oziroma se razdražijo, slabi se vid in sluh. Nikotin vpliva škodljivo tudi na želodec. Konverzija nemškega filozofa. O tetn znamenitem dogodku poroča nek indijski časopis iz Bombaya: Dr. Zachariaa, filozof, po rodu nemški luteranec, je postal po mnogem razmišljanju končno ateist, agnostik; potem pa se je zopet oklepal deizma, okultt-stičnih zablod in nato še indijskih »vede in končno — lani ob veliki noči ga je katoliška Cerkev sprejela v svoje naročje. — Da je tako srečno dospel v pravi pristan, mu je zelo veliko pomagal študij sv. Tomaža Akv. — Zato pa sedaj iz hvaležnosti piše aktualne članke o Tomaževi filozofiji in sicer kar v časopise, ki niso katoliški, kar ima to prednost, da tako spoznavajo skolastično filozofijo ljudje, ki sicer nikoli ne berejo katoliških listov, kaj šele študirajo katoliške misleca — Prav v zadnjih mesecih pa je sprejel dr. Zacharias uredništvo samostojnega katoliškega tednika v IndijL + Električne železnice v Pragi. Septembra letošnjega leta se bo izročil prometu prvi del električnih železnic, kt bo vezal Prago z okolico. Na drugem delu pa se otvori promet maja 1928. Električna železnica bo tvorila zvezo med Prago, Smichowom, Visoča-nymi in Nuslom. -f Srednjeevropski în mednarodni teh. fonski kiibel. V preteklem letu so se izvršila dela za polaganje telefonskega kabla po Ma-j žarskem. Dela se bodo letos spomladi končala. Kabel se bo junija izročil prometu. Do je-I seni se bo polagal kabel do jugoslovanske moje in leta 1928 pa preko Belgrade, Sofije do Carigrada. Upati je, da bo v dveh letih vzpostavljena kabelska proga London—Carigrad. -f Pomanjkanje učiteljev т Romuniji. — Prosvetno ministrstvo v Romuniji je izdalo statistiko, iz katere je razvidno, da manjka v Romuniji 8500 ljudskošolskih učiteljev. + Prebivalstvo Rusije. Osrednji statistični urad je izdal poročilo o zadnjem ljudskem štetju. V sovjetski Rusiji je 145 milijo-nov prebivalcev. Ljudsko štetje v Jakutski republiki in v centralni Aziji se še ni končalo. -f- Avtomatično fotograliranje. Iznajdljivi Amerikanci so praktično uporabili avtomate za fotografiranje. Na velikih križiščih so na primernem kraju zgradili male hišice. V luknjico se spusti drobiž. Dotičnik, ki se želi fotografirati, se vsede pred aparat, 'ki avtomatično fotografira. Po par minutah je slika gotova in jo aparat sam vrže ven. -f Brezposelnost v Avstriji. Sredi februarja tega leta je bilo v Avstriji 241.613 brezposelnih. Od teh jih je na Dunaju 116.244, v Gradcu 25.184. Vse te brezposelne je podpirala država. + Tujci in mažarski parlament Na eni poslednjih sej mažarskega parlamenta je nek član mažarske socialno demokratske stranke vrgel med poslance letake. Na teh letakih se poziva delavstvo, da protestira proti terorju policije in da nastopi za takojšnjo izpustitev intemirancev. Zbornična straža je moža prijela. Vsled tega incidenta je zbornična kveetura odredila, da bodo v bodoče dobili dostop na galerijo samo tisti, za katere bo jamčil kak (poslanec. -j- Nebotičnik т BudimpeStL Neft ameriški konzorcij namerava v Budimpešti zgraditi ob Donavi nebotičnik, ki bo imel 24 nadstropij. Sedaj se vrše pogajanja > mestno uprava Po mestnem stavbnem redu se smejo graditi le največ šestnadstropna poslopja. Konzorcij zahtevo, da ae stavbni rod Sptešreo starce v mariborski oblasti. (R'-I\:r.il nameetnifo ' • iikega župana dr. Starcta na prvi seji oblastne skupščine 23. februarja 1927.) (Dalje.) Vojno evidenčna služba, t. j. evidenca rc-krutov, rezervnih vojnih obveznikov, vojnih invalidov, vojni službi zavezane živine in vozov, se je izza državnega prevrata vršila po občinskih uradih ter pod nadzorstvom komand vojnih okrožij. Leta 1925. so sc pri okrajnih glavarjih vpostavili posebni vojaški referentje, ker se je pokazalo, da občine brez navodil in nadzorstva okrajnih glavarjev naloženega jim dela nc zmagujejo. Meseca maja 1925 se je razdelil dotlej skupni Gasilski sklad in za mariborsko oblast ustanovil samostojen oblastni gasilski sklad, iz katerega se podpirajo gasilska društva. Čaka nas, kakor znano, prepotrebni enotni občinski zakon, ki se je v osnutku javnosti predložil že leta 1926. STANJE KMETIJSTVA. Med narodnogospodarskimi panogami je kmetijska stroka tista, ki jo skrbstvu oblastne samouprave priporočam najtoplejc, ker se ravno v tej stroki, ki za mariborsko oblast ni majhnega pomena, državni krediti od leta do leta bolj krčijo in ki ji tedaj v prvi vrsti treba nege in pospeševanja po samoupravah. Kmetijstvo se v mariborski oblasti v splošnem upravlja po smernicah, ki jih je januarja 1925 določila anketa, sestavljena iz kmetijskih strokovnjakov vse oblasti. Kmetijske ustanove. Poleg oblastnega oddelka za kmetijstvo obstojajo v oblasti naslednje državne kmetijske ustanove, ki so pod vodstvom ministrstva in nadzorstvom oblastne uprave: : 4 državni trtni in sadni ruzsadnlki v Pekrah pri Mariboru, v Kapeli pri Radencih, v Vukanovcu pri Čakovcu in v Dramljah pri Celju 1er državna drevesnica v Ptuju. Docela pod vodstvom ministrstva so srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru, enoletna vinarska. in sadjarska šola v Mariboru, enoletna kmetijska šola v Št. .lurju ob južni železnici, kmetijska kontrolna in poskusna postaja v Mariboru ter semenogojska postaja v Beltincih v Prekmurju. V stadiju nastanka sta čebelarska šola v Št. Jurju ob južni železnici in enoletna specialna šola za živinorejo in poljedelstvo v Rakičanu v Prekmurju. Trtnice in drevesnice. Gospodarstvo v državnih trtnicah in drevesnicah se ima boriti s težkočami. Krivo je temu \ dejstvo, da te ustanove, ki stoje pod neposrednim vodstvom centrale, ne sprejemajo dovoljnih kreditov. V državnih trtnicah se je pridelalo leta 1925. 39.225 komadov ceplienk, 52.165 komadov korenjakov in 567.ICO ključev, v drevesnicah pa 16X57 komadov sadnih drevesc z oblikovano krono ter 2000 divjakov. Lela 1926. se je pridelalo 52.445 komadov cepljenk, 34.850 korenjakov in 464.200 ključev ter 5078 komadov sadnih drevesc in 21.000 sadn'h divjakov. Vrednost tega materiala je znašala leta 1925. 289.3C0 Din, leta 1926. 2C5.780 Tin, računši po znižanih, L j. režijskih cenah, Razne podpore. Poljedelstvo se je pospeševalo z instruktiv-nimi predavanji, večdnevnimi tečaji in praktičnimi razkazovanji. Dajale so se tudi vzpodbudne podpore kmetijskim organizacijam, posebno podružnicam Kmetijske družbe. Za'nakup travniških bran, travniških mešanic in trierjev se je razdalo leta | 1924. 34.000 Din. leta 1925. 48CG0 Din, leta 1926. j 61.8C0 Din. Za zatiranje živalskih škodljivcev, ka- ; kor poliskih miši, rjavega hrošča itd. se je pora- i b lo na leto okroglo po 10.(00 Din. Za novo ustanovo tako zvanih »vzornih kmetskih posestev«, ki naj bi s sodelovanjem kmetijskih strokovnjakov in s skromno pomočjo države postala vzgledna gospodarstva, na katerih bi se lahko videlo, kaki uspehi se dado doseči z modernimi pripomočki kmetijske vede, je na razpolago 18.C00 Din. Za ublažitev škode, nastale na poljskih kulturah po elementarnih nezgodah leta 1926., se je za nabavo semenskega blaga porabilo 100.000 Din državno pomoči. Za povišanje poljedelske produkcije je v bodočnosti v prvi vrsti treba propagande za globoko obdelovanje kulturnih zemljišč, uporablj-nje odbranega semenskega blaga, razumna upotreba vseh vrst gnojil, v prvem redu toli zanemarjene gnojnice. Živinoreja — Perutninarstvo — čebelarstvo — Ribogojstvo — Mlekarstvo. Do 31. marca 1927 so se za pospeševanje odobravali pokrajinski krediti: ustvarilo se je mnogo koristnega, in najsi z majhnimi sredstvi. Izza 1. aprila 1926 so ti krediti centraliziram. Delo za pospeševanje konjereje vršita državna žrebčar-n,i Selo pri Ljubljani in Konjerejsko društvo za mariborsko oblast. Vršilo se je licencovanje žreb-cev spomladi in premovanje plemenskih konj po letu. Za to živinorejsko stroko se bo država gotovo zanimala tudi vnaprej. Za pospeševanje govedoreje je bilo na razpolago letnih 100X00 do 150.000 Din. Nabavilo in razdelilo se je 1. 1924. 40, leta 1925. 70 in leta 1926. 16 državnih subven-cijskih bikov. Razen tega se je leta 1926. nabavilo 16 brezplačnih državnih bikov originalcev iz Gornje Štajerske ter isto število na zasebni račun nekaterih posebno agilnih okrajev. Subvencijskih mrjascev sc je vsako leto iz najboljših domačih vzrejevališč odbralo in oddalo okroglo 60. Štajersko zagorska perutninska pasma se pospešuje z brezplačno oddajo valilnih jajc spomladi in plemenskih petelinov jeseni. Čebelarstvo se je do aprila 1926 pospeševalo s skromnimi podporami in s poučnimi predavanji. Z novim upravnim letom so ti krediti izostali. Vrhtega ogroža napredek te panoge slabo vreme zadnjih dveh let, na Murskem polju pa. ludi čebelna gniloba. Mnogo smo si obetali od ustanovitve prepotrebne ribogo)ske sta-nice pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, pred-lorf pa je bil odbit zaradi štedenja z državnimi sredstvi. Mlekarstvu treba v bližnji bodočnosti oskrbeti trga za odjem, keV se v Avstrijo mleko ne izvaža več. VinarstTo in sadjarstvo. O vinarstvu želimo, da se preustroji v produkcijo kvalitativnih vin. Viničarsko vprašanje naj bi sc rešilo z uzakonitvijo že pripravljenega vini-čarsl-ega reda. Kontrola vin pri vinskih trgovcih in krčmarjih naj bi se poostrila, vinski promet, zlasti ter mejo, olajšal. Sadjarstvo, posebno produkcijo jabolk, bo treba pospeSevati . poglobitvi^ sadjarskega pouka, z gojitvijo neoporečnega drevesnega naraščaja, z zatiranem bolezni m škodljivcev in s pospešitvijo sadne trgovine, zlasti sadnega izvoza. , ,, Z ozirom na veliki pomen )avnih trtme in drevcsnic kol vzgojevališč vzornega trinega in drevesnega malerijala, pa tudi kot regulator cen ta lo blago, bo odlična naloga oblastne samo- uprave, da z delom in s sredstvi priskoči na pomoč. Kmetijski pouk. Kmetijski pouk se vrši v trojni obliki. Kmetijski, potovalni pouk v obliki nedeljskih predavanj in kratkih tečajev so opravljali oblastni ter sreski kmetijski referentje po vsej oblasti. Leta 1926. n. pr. je bilo takih prireditev 396 s 15.603 poslušalci. Kmetijsko-nadaljevalni tečaji so se v obsegu petih mesecev leta 1925./26. vršili na štirih osnovnih šolah. V letu 1926./27. bo devet takih tečajev, kar kaže živahno zanimanje za te prireditve. Opozarjam, da tudi v ta namen državni proračun 1926/27 nima več kreditov. Kmetijsko-gospodinjski pouk se je širil po deželi s prirejanjem 8—10 tedenskih potujočih kmetijsko-gospo-dinjskih tečajev z namenom, da se kmetska dekleta izobrazijo za dobre gospodinje. Leta 1924. je bilo pet takih tečajev, leta 1925. devet, 1. 1926. sedem. Za ta pouk primanjkuje strokovno usposobljenih učnih moči. Potrebna bi bila izobrazba v inozemstvu, ker v državi nimamo višjih gospodinjskih šol. Živinozdravstvo. V ilustracijo veterinarske službe v oblasti navajam število domačih žival", kakor se je naštelo 15. januarja 1926. Konj je v mariborski oblasti 31.753, mul 59, oslov 21, goved 233.723, svinj 201.685, ovac 29.430, koz 8167, perutnine C89.214 in čebelnih panjev 31.408. Zdravstveno stanje domačih živali, do poplave ugodno, se je po njej precej poslabšalo. Vzroka je iskati v obilici padavin, ki je zabra-nila, da bi se bila n ofela krma spravi-i pravočasno in dobro. Zato se poleg navadnih bolezni pojavljajo v prebavilih tudi razne invazijske bolezni, med njimi osobito metljavost. Sredstva za zdravljenje te bolezni, zlasti distol, so prccej draga, vsled česar se jih živinorejci, žal, ne morejo posluževati v zadostni meri. | Od živalskih kužnih bolezni so vladale vra-nični prisad, šuštavec, smrkavost, mehurčasti izpuščaj goved, garje konj, steklina, svinjska kuga, svinjska rdečica, perutninska kolera, tuberkuloza goved in čebelna gn loba. Za zatiranje živalskih kug se je poleg veteri-narsko-pclicijskih mer uporabljalo tudi сзр1јепјс. Cepilo se je leta 1925. proti svinjski rdečici zaščitno 40.936 svinj, zdrav.lno 1612 svinj, proti svinjski kugi zdravilno 568 svinj, proti svinjski sep-tikemiji zaščitno 9 svinj in zdravilno 62 svin;, proti vraničnemu prisadu zaščitno 12 konj in 82 goved, zdrav'lno 4 goveda. Leta 1926. se je proti svinjski rdečici cepilo zaščitno 38 788 svinj, proti vraničnemu prisadu 4 konji in 953 gov^d. proti pe-rutnin-ki koleri zaščitno 181 komadov pcru'ninc, zdravilno 18 komadov perutnine, proti svinjski rdečici zdravilno 3270 svinj, proti svinjski kugi zdravilno 68 svinj. Država je cepljenje podpirala s tem, da j-: prispevala k nabavi cepiva vsako leto okro^l b 60.GC0 Din. Siromašnim živinorejcem, ki so zaradi bolezni imeli škodo, so se dajale le neznatne podpore, in sicer leta 1925. v skupnem ?n sku 13.000, leta 1927. v skupnem znesku 4500 Din. V0D0GRAD3ENA DELA. Delo obla-tnc uprave na hidrotebničnem polju se razteza na regulacijska in melioraciska dela, uravnavanje hudournikov, naprave vodovodov, na vodnopolicijsko in vodom-ritveno rlužbo. V s-1 š-nem velja, da pri veliki važnosti vcdn:ga gospodarstva v mari'.îorrki oblasti, ki ima največje in gospodarsko najvažnejše vodotoke v Sloveniji, v državnem proračunu predvideni krediti nho zadoščali, da pa je doslej primanjkovalo tut'i strokovnega osobja, zlr.sti v prvoinslančni službi. Od pričetka obla-tnc uprave pa do dm s se je porabil za regulacijo Dravo znesek 1,14 0C0 dinarjev, za rcguiacijo Mure znesek Î C'OOCO Din, za regulacijo Savinje znrsek 234 0C0 Din. Gro tu v glavnem za rekonrtrukcijo in nadaljevanje vodilnih zgradb, čiščenja in poglobitve strug, napravo talnih pragov, za zapiranja stranskih rokavov itd. Zaostajanje v regulacijskih d;lih na Muri je kritično zlasti zategadelj, ker n.-j b: se reka pu sklenjenem sporazumu z Avstrijo rcgul.rala vzporedno na obeh bregovih. Delo naj bi napredovalo v enaki meri. Ker nas Avstrija prehiteva, so zavarovalna dela na našem bregu ogrožena. Na prepotrebno regulacijo čakajo manjše reke in potoki, kakor Pesnica, Ragoziica, Dnvinja, Ščavnca, Globetka, Lendava pri Murski Soboti, Voglaina, Hudinja, Ložfflca, Mislinja in Meža. Melioracijsko se je največ delalo v dohje-lendavskem srezu, kjer je vodna zadruga z lastnimi sredstvi, pa tudi s podporo države naraslo na okrogli znesek 600X00 Din. napredovala že tako daleč, da bo melioracija ludi ob manjš.h prispevkih končana lahko v dveh do treh letih. V teku so gradbena dela za vodovode pri Sv. Petru pod Sv. gorami, pri Sv. Petru nad Laškim in v Prekopih. V tej gradbeni panogi se pred prevratom in po njem na bivšem štajerskem ni storilo dosti, vsled česar nas tem več dela čaka zdaj. Projekt hudourniških del na I.imbuškem potoku je preračunjen na 550 000 Din. Doslej se je porabilo okroglo 300.C00 Din. Država prispeva s 85, interesentje s 15%. Pričel se je izvrševati že odobreni projekt za gradbe Gornje Savinje od Solčave do Logarske doline, ki je proračunjen na 560.C00 Din. V delu so nadalje projekti za gradbe Gornje Savinje na progi Luče-Solčava in projekt zagradbe pritokov Savinje na tej progi. Omeniti jc tudi še načrt za zagradbo potoka Sv. Duha pri Dravogradu, potoka Pupah pri Breznu, potoka Gornja Polskava ter potoka Bistrice pri Marnbergu. Brez prispevanja oblastne samouprave tudi ta dela ne bodo mogja napredovati. Priporočljivo bi bilo, da se za razdelitev troškov najde ključ, kakor je to bilo tudi pod prejšnjim režimom. (Dalje.) Bo/ x€i iresznost Tam b u rasi in tainburašinje! Dramatični odsek >Svele vojske«, ki ima velevažtio kulturno nalogo, nazorno podajati in ostavljati v publiki predstavo strašnih posledic alkoholizma, 1er na čim bolj simpatičen, privlačen, vsakomur dostopen način zainteresirati za treznostni pokret vse one sloje, v katerih suhi moralni nauki ne najdejo pravega odziva — bo v svrho še bolj živahnega razmaha in ustalitve družabnosti ustanovil v kratkem svoj tamburaški zbor. Dramatični odsek bo redno prirejal razne dramatične uprizoritve, literarne in zabavne večere itd., na katerih bo prišel lastni društveni orkester v polno veljavo. — Vse one, ki čutijo dovolj veselja in sposobnosti do sodelovanja tako v tamburaškem kakor v dramatičnem odseku, vabimo v ta krog. Posebno mladina, ki je prožeta Ireznostnega duha, bo našla tu dovolj prilike, da izmeri svoje duševne sile in spo-aohnoeti. Priiave (pismene ali ustne > se snreic- jeniajo vsak dan med uradnimi urami v pisarni »Svete vojske* na Poljanskem nasipu 10. ali pa nn prihodnjem sestanku, ki se vrši v četrtek dne 3. marca ob 8. uri zvečer v glasbeni sobi moškega učiteljišča na Itesljevi cesti. W*rosveîai CfufoZfansUo gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 2. marca: Zaprto. Četrtek; 3. marca: UGRABLJENE SABINKE. Red C Petek, 4. marca: PEGICA MOJEGA SRCA. Red D. Sobota. 5. marca: BOŽJI ČLOVEK. Red E. Nedelja, 6. marca ob 15: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska preds'ava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 7. marca: GOBSEK. Red A. Torek, 8. marca: RECITACIJSKI VEČER. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 2. marca: PRODANA NEVESTA Red A. Četrtek, 3. marca: Zapito. Petek, 4. marca: TANNHAEUSER. Red B. Sobota, 5. marca: Zaprlo (generalna skušnja za Tajdo). Nedelja, 6. marca ob pol 20: TAJDA. Premijera. Izven. Ponedeljek, 7. marca: Zaprto. Torek, 8. marca: COSI FAN TUTTE. Red C. Abonente reda A in B opozarjamo na spremembo repertoarja. ' Kadi obolelosti nekaterih solistov se opérai repertoar spiemeni tako, da se poje v sredo, dne 2. t. m. za red A »Prodana ne\ esta« z gosjio Ribičevo v naslovni vlogi, z g. Banovceni v vlogi Janka in g. Rumpeljem ko' Kecalom. — V petek, dne 4. t. m. pa se vprizori za red B vTannhauser-v običajni zasedbi. Mariharslzo gledišče Sreda, 2. marca. Zaorto. Četrtek, 3. marca ôb 20. uri: VESELA VDOVA. A. Kuponi. Zu narodav blagor na mariborskem odru. Mariborsko gledališče se drži slare tradicije in vpri-zarja vsako leto po eno Cankarjevo delo. Letos je vzelo v študij liajefektnejšo njegovo komedijo -Zu narodov blngoi«, koje premijera se vrši v kratkem. Režijo vodi g. Kovic. Iteitaski jufcileji. Gospod čitatelji Premislite svojega življenja slavni tek! Morda je baš petindvajset let. kar Vam je po/lilo vsled prve cigarete. Morda baš petindvajset let, kar sle se ga prvič nakresali. (Sveta vojska, odpusti pohujšanje!) Jubiliraj'el Zasnujte prireditveni odbor in čir,!i debiček bodi Vaš! Kako Vam bodo otroci hvaležni, da s e doživeli srebrni jubilej! Pri srebrnem jubileju cigarete Vam bo naklonjen tudi časliti monopol. Samo napravite prošnjo! V Maritoru pripravljamo velik jubilej. To bo jubilej jubelilirajočih jubilantov. (Če morete le poslednje iri besede hitro izgovoriti, poleni imate še sveže možgr.ne in še ne smete jubilirati.) Naše gledulišče ga bo proslavilo. Veste, r.a"« gledališče je kulturen zavod, ki je zaradi uiiiei-nikov In zaradi jubilejev. Če imate v Vašem K.aju koga, ki bi rad jubiliral, ga pošljite k nam. Nam iih je zmanjkalo. Saj imaie gotovo koga, ki že 25 ali 50 let kaj dela. Dobrodošli so vsi sianevi. Sploh je dobrodošel vsakdo, ki je kdaj videl ume riost. Hm, umeinest! Ne ustrašile se! Recimo, že tisti, ki jMladikO' čila'e in pesmi rojete in tisti, ki jih zbijale, da se Vam krohečejo. i Isti ste sploh umelniki. Ne! Več Vam ne bom pravil, da Vam ne dani preveč poti he. Tudi bi se našen:u gledališču zameril, da mu konkuren e budim. Naše gledališče )»n je krona mariborsko-o' lcslne kulture in omike; z njo se nečem skregati. Ves e naše gleda!i"če je tudi sirota. Kakoi jaz, nikoli nima dovolj denarja. Umetniki su draga stvar, ker morajo hoditi iz Ljubljane ali celo iz Avstrije. V Maiiloru jih menda nimamo: imamo le jubilante in s atis'.e. Statisti pa so ludi dreju stvar; zaio pa jih velika mesta rajši sploh ne plačujejo. Velika mesta so sploh umazana, ker pus ijo da statisti nlačujejo gledališču in njegovi dramatični šoli. Mi — ne, mi nismo umazani. No, jubilantje pa ludi večajo denar. Lelos ti slavi 251elnico, ker je leta 1002. igral prvo »veliko», vlogo. Drrgo !e o ti bo slavil GOlètnico. ker je leta 1898. bil prvič na odru. Tretje lelo ti bo slavil £0 letnico, ker je minilo baš 60 let, kar jo oier prvič videl. Itd. Dohodki vsake jubilejne predstave pa so njegovi. Evcntuelno si na ta način lahko še kak lovorjev venec plača. Dragi državni uradniki! Vaše organizacije so zanič, ker Vam ne znajo izvojevati te sve'e pravice jubilejev in čistega dohodka! Uh, kadar bo Ia pravica, grem takoj za poš arja ali riavkarja! Res pa je, da se Vi, gospod ura !nik, niste trudili in borili kakor umetniki. Vi ste lepo pohajali 8 let v šole, morda s'e bili še tako udobni in ste šli za 4—5 let na univerzo, potem pa sle se lejx> usedli v 9. skupino in čakali prvega in čakali povišic in razlik in dne, da Vam zarubijo še Vašo ženo — za razlike. To je res in zato je prav, da nimate tiste ugodnosti kakor umetniki odra. tis i, ki se borijo za sveto umetnost in za gaže in vence in za sveto umetnost. Zato jih spoštujemo vsi in ne hodimo gledat in se vzdiamimo ob jubilejih, da spoznamo ceno slovenske odrske umenosti. A vendar! Gospod intendant se mi smili: zaradi plačanih statistov in dragih jubilantov (— kako duhovitoprimerna je slovenska beseda: drag! N. pr.: .Draga ljubica!« —) in še dražjih gostov. V tolažbo mi je ginljivo navdušenje in sočutje p. n. cenjenega meščans'va. ki vsak drugi mesec, posluša z rosnimi očmi do srca segajoče čestitke in s prisrčnim ploskanjem pozdravlja vsakokratnega jubilanta. To ginljivo občinslvo mi je slaven porok, da bova gospod sufler in jaz takisto navdušeno oploskana in obdarovana, za kar se p. n. občinstvu prisrčno priporoča Ibis. zveza godbenikov pod vodstvom opernega ravnatelj i g. Mirka Poliča v četrtek, dne 10 marca t. I v linlonski dvorani. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. Nove Smarnice :n h ,'o №27. V zalogi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru so izšle Šmarni'.e za leto 1927: -Marija, vzor krščanskega življenja-., spisal dr. Fr. Kralje. Naročajo se takoj pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in stanejo 20 Din, vez., pcšlnina posebej. Razpošiljale se bodo začetkom aprila. — Današnjemu svetu primanjkuje žive vere. Vera pa je živa po čednostnein življenju. Zalo je bilo prav, da je pisatelj za inajniška premišljevanja pripravil snov o čednostih, ki naj jih ima vsak kristjan in ki se jih najlažje nauči v šoli pri Mariji. — Upamo, da bo ta knjiga po letošnjih majniških pobožnestih mnogo pripomogla, da se bo poživilo Čednoslno življenje našega naroda. Iz otroških ust1. zvezek. Smešno-modre črtice iz življenja naših malih. Nabral in priredil Anton Kosi. Tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Maribora kot sedemnajsti zvezek Cirilove knjižnice Knjiga stane 8 Din, poštnina posebej. — b clrcških usl izvemo največkrat prav smešno, nepremišljeno, a modro besedo. V družini, in v šoli nam otroci toliko dopoverlo, da je bilo prav primerno, da je g. Anton Kosi te šale in izreke začel zbirati. Kdor si hoče torej kako uro osladiti s prijetno, nedolžno šalo, Ia naj takoj naroči lo knjižico! Smeh je zdravje, smeh je veselje, smeh je razvedrilo in tolažilo, ki prežene vsako slabo voljo. Da pa se boste smejali, kupile knjigo: >Iz otroških ust.< VELEMOJSTRSKI TURNIR V NEW YORKU. V nedeljo, dne 27. februarja se je v newyor-kem turnirju odigralo VII. kolo, v katerem se jc kot prva končala partija Capablanca—Spielmanii z remijem, akoravno je imel Spielmann že dokaj bolje šanse, katerih pa ni znal izkoristiti. Partiji Niemcovié—Marshall in dr. Vidmar—dr. Aljechin se nista dokončali. Neiincović bi dr. Vidmar stojita bolje. Stanje po VII. kolu: Capablanca 5K, Nieni-covič 3Y: in 2 viseči, dr. Aljechin 2И in 2 viseči, dr. Vidmar 2 'A in 1 viseča, Spielmann 2И, Marskall 1 li in 1 viseča. Rihard Wagner prišteva Beethovnovo IX. simfonijo med največje umotvore, kar jih pozna svetovna literatura. 7л v rani svoji mladosti je bil izredno navdušen za to delo 1er je lela 1831 ponudil tvrdki Schott v Meinzu klavirski izvleček IX. simfonije, katerega je sani napisal. Pozneje jo kot dirigent to delo ponovno Izvajal in ko so polagali lela 1872 temeljni kamen za svetovno zniinl Wagnerjev tealer v Beirutu je začel slavnost Rihard Wagner z izvajanjem IX. simfonije Beethovnove, ktero je ludi sani dirigiral. To delo bode t.i izvaiala v Ljubliani Glasbena Malica in pa 1'od- SK Ilirija, nofiometna sekcija. — V slučaju povoljnega vremena se vrši danes, v sredo ter v sobolo točno ob 16. uri treninu na igrišču, obvezen za vse igrače prvega moštva in rezerve. Jutri, v čeirlek ob 20. uri kondicijski trening v ležkoatlet-skeni lokalu v kavarni »Evropa . — V nedeljo, dne 0. t. in. igra SK Ilirija v prvem kolu tekem za prehodni pokal LNPa. — Načelnik. Zvera kolesarskih društev v Ljubljani vabi svoja včlanjena društva, da pošljejo svoje delegate v nedeljo, 6. t. m., dopoldne ob pol 10. uri na Sv. Jakoba trg v gostilno Lozar na sestanek glede vstopa v Zvezo. — Odbor. S. K. Jadran. Danes ob 20. uri seja upravnega odbora v Narodni kavarni. Opozarjamo članstvo na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 6. t. m., ob 9.30 dopoldne v salonu restavracije Mrak. Danes oH 15. uri nogometni training na igrišču v Kole-ziji, seveda samo ob ugodnem vremenu. — Tajnik. ŠPORTNI DOGODXI. Švicarji so mislili, kako bodo proti Kanad-c . m dobro odrezali; dve moštvi sta stopili skupaj, St. Moritz in Davos, in sta šli v Milan borit se. Rezultat 18 : 6 nam pove vse; neki list piše: »Die Kanadier warcn turmhoch uberlegen.« — Kar je b Io žc vnaprej pričakovati, se je tudi zgodilo, Ivcnscn si je priboril svetovno prvenstvo v hi-t-o:tnem drsanju. V Tammcrsforsu na Finskem je bilo to. Ballangruda ni bilo. Г00 m Thunb rg, Lar-tsn in Eorfila vsi cn.'ko 46.3, 1500 m Th. 2:24.1, i 5CC0 m Evensen 8:53.5, 10X00 m E. 18X5.3. V dr-i an ju na 5C0 m in 1500 m je bil Evensen dosti i 'iže Thunl ergu kakor pa v drsanju na 50C0 in 10X00 m Thunberg Evcnsenu. Skulnabb si je v splošni klasifikaciji priboril san:o pcio merto. Gradjanski; drugi poraz proti Kairi, 2:3; tretii poraz, proli reprezentanci Aleksondrije, 2:3. — WjcLer proti B. Sp. Kb. 2:3. — Kakor jara kača se vleče b: j za špansko prvenstvo. — Na Dunaju BAC prcii FAC 2:2, Sportklub Rapid 4 : 1, Hakoah—Vienna 3:2, A4istria—Slovan 1 : 0, Simmerintf—Rud. 3:0. Točke: BAC jih ima 22, Admira 21, Siinrnering in Hakoah po 18 itd. Sam zase, v samotni samolnosli, sameva Rudolfshiigel s 4 točkami. V Stetlinu se ie Peltzcr rehabilitiral; tekel je v halli 1CC0 m v 2:31.7, njegov tekmec Schoc-marm pa v 2:33.7. Kiirnig je porab'1 za 100 m 10.7. Kigoulol in Cadine sta spet dvigala, in je spet zmagal Rigoulot. V Angers. Hcinrich ie plaval 100 m prosto v 1:02, nov nemški rekord (v vrsti celo 1:01), Lehmr.nnova 200 m prosto v 2:50.4, tudi nov nemški rekord PO ITALIJI OKOLI. Italijanska kolesarska zveza bo priredila od 15. maja do 5. junija 15. kolesarsko dirkanje po Italiji okoli. Tako kot na Nemškem bo tudi v Italiji med dvema dirkalnima dnevoma en dan odmora. Dirka bo vodila po 3579 kilometrov dolgi progi. s!art in cilj je v Milanu. Iz Milana bodo dirkali v Torino, nato pa takole: Reggio Emilia— Lucca — Roma — Napoli — Bari — Sulmona — Ancona — Ravenna — Treviso — Udine — Trst — nazaj — Vicenza — Verona — Milano. AMERIŠKE BETONSKE CESTE. Amerika se je glede gradbe dolgih fn sper-jilnili cest končno veljavno odločila za beton Kot gradbeni materijal. Vzrok je ta, ker slane vzdrževanje betonskih cest dosti manj kot pa vzdrževanje drugih konštrukcij. Pri cesti, po kateri vozi na dan 20.000 avtomobilov računajo za vsako miljo 76 dolarjev letnih vzdrževalnih stroškov, pri asfallit-makadamu na betonski podlagi 116 dolarjev. V Evropi pride na miljo 600 do "700 dolarjev, torej neprimerno več kot pri betonskih cestah. Narodno-gospodarsko pride zraven še prihranek j pri bencinu in pri pnevmatiki ter hitrejša vožnja, j Napravo cest ter sestavo gradbenega malerijala so j znanstveno preskusil. Za gradbo cest uporabljajo i posebne stroje; ko je cesla narejena, jo tri do šliri tedne obložijo z velikimi mokrimi rju'mmi ali preprogami dotlej, da se popolnoma utrdi. Posebni avtomobili polnijo nastajajoče špranje in razpoke z asfaltom. Turisîilza Občni zbor mislinjske podružnice S. P. D. v Slovenjgradcu se vrši z običajnim dnevnim redom dne 12. niarra 1927 ob 8. uri zvečer v prostorih Narodnega doma< v Slovenjgradcu. — K obilni udeležbi vabi — odbor. Gospodarstvo Enohie kondicije y veletrgovini z ïcleznlno. V nedeljo se je vršita v Zagrebu anketa vele- Državne finance v prvi polovici proračunskega leta 1926-27. »Službene novine« prinašajo pregled.drž. izdatkov in dohodkov za mcscc september 1.1., tako da nam je mogoče pregledati razvijanje državnih financ v prvi polovici tekočega proračunskega leta (1926-27). V naslednjem so upoštevani vsi dejanski državni dohodki in izdatki, brez ozira na lo, na račun katerega leta so bili vknjiženi, kajti edino ti podatki nam pravilno kažejo gibanje državnih dohodkov in izdatkov. Izkazi o drž. financah se v naši javnosti večinoma napačno tolmačijo. Tako ludi ugledni bclgrajski gospodarski tednik »Privredni pregled« upošteva samo izkaze, lu se nanašajo na proračunsko leto 1926-27, ne upošteva pa dohodkov in izdatkov likvidiranih v tekočem proračunskem letu na račun preteklega proračunskega leta. Računsko leto traja siccr res 17 mesecev vendar pridejo za presojo državnih financ v poštev le dejanski dohodki in izdatki. Če upoštevamo le izkaze, ki se nanašajo ва proračunsko leto 1926-27 prihajamo do nepravilnih zaključkov, kajti glasom teh izkazov jc končala prva polovica tekočega proračunskega leta s suficitom od 456 milij. dinarjev, kajti dohodkom od 5177 milij. dinarjev odgovarjajo le izdatki v znesku 4721 milij. dinarjev. Če pa še upoštevamo dohodke na račun preteklega leta v znesku 271 milij. dinarjev in izdatke na račun preteklega proračunskega leta v znesku 794 milij. dinarjev, tedaj vidimo, da so dejansko znašali državni dohodki v prvi polovici tekečega proračunskega eta 5448 milijonov dirarjev, izdatki pa 5515 milij. dir.arjev. Izdatki so torej presegali dohodke za 67 milij. dinarjev. Celotni proračun za tekoče proračunsko leto znaša 12.504 milij. dinarjev; na šest mesecev odpade torej 6252 milij. dinarjev. Iz tega sledi, da so bili državni dohodki v prvi polovici tekočega proračunskega leta za 803.5 milij. dinarjev ali 12.8 '!, manjîi kakor pa se je pričakovalo. Finančni minister sc je v svojem ekspozeju k proračunu za 1. 1927-28 dotaknil tudi nazadovanja državnih dohodkov v tekočem proračunskem letu in izjavil, da so drž. dohodki v prvi polovici proračunskega leta redno nižji kakor v drugi polovici proračunskega leta. Na podlagi irkušenj zadnjih let je izračunal, da znašajo dohodki v prvi polovici proračunskega leta 47.5%, v drugi pa 52.5% cclol ega proračuna. Po tej razdelitvi bi odpadlo na prvo polovico proračunskega leta 595*9 milij.. dinarjev iti se torej primanj-kliaj naprqm proračunu zranjsa na 491 milij. dinarjev ali 8 7 J. Vendar je v zadnjih dveh mesecih opažati znatno povečanje državnih dohodkov, V posameznih mesecih je bilo gibanje držvanih dohodkov sledeče: (v • lilijonih dinarjev) razlika razlika dr?.. <15h. n pr.prer. drž. doli. napr. prbr. spril 963-3 — 78-7' juti 870") —171*5 maj 8УЗ-8 —148-2 avg. 897'I —144-9 juni 852-1 —189-9 sept. 971 "7 — 70'3 Iz gornje tabele je razvidno, da se je primanjkljaj napram proračunu v zadnjih treh mesecih znatno skrčil. Medtem, ko je ta primanjkljaj v juniju skoro dosegel 190 milij. Din je v septembru padel na 70.3 milij. dinarjev. Največji primanjkljaj beležijo glede dohodkov naša državna podjetja, predvsem železnice, državni gozdovi in rudniki. Močno so zaostali tudi dohodki od neposrednih davkov, meznih mesccih je bilo gibanje državnih dohod-celo presegajo predvidene vsote. trgovcev z železnino (iz Hrvaške, Slavonije, Vojvodine in Slovenije), na kateri se je v načelu sprejel načrt enotnih kondicij zn veletrgovino z želea-nino, katerega je izdelalo združenje trgovcev, sekcija za trgovino z železnino v Zagrebu. 20. t. m. se 1k> ponovno sklicala tozadevna anketa, na kateri še lH) končnoveljavno sklepalo o tej zadevi. Predloženi. načrt se tiče edino prodajnih in kreditnih kondicij, in prepušča določitev prodajnih cen trgovcu samemu. Plačilni rok se je v splošnem določil na 30 dni od dneva fakture z 1.5 do 3 odstotni skonto ali pa 00 dni pro menici. V zadnjem slučaju se za prvih,30 dni no računa obresti, za ostalih 60 dni Pa 12 odstot. (pri dobavi neposredno iz tovarne) oz. 15 odstot (pri dobavi iz skladišča). Prolongacija plačilnega roka je mogoča le enkrat in le tedaj če je pri zapadlosti bila plačana vsaj polovica dolžne vsote. Z a tožbe trgovca proti dolžniku je pristojno razsodišče zagrebške borze. 3 dni po zapadlosti plačilnega roka je upnik (trgovec) dolžan prijaviti dolžnika eksekutiyi tega sporazuma. Če dolžnik tudi po opominu s strani eksokutiva ne poravna svoje obveznosti, se proglasi bojkot proti dotičnemu dolžniku. Določitev obrestne, mere za vloge na čekovni račun pri Poštni hranilnici. Iz Belgrada se poroča, da je poštni minister v sporazumu s trgovskim in finančnim ministrom določil, da ima Poštna hranilnica počenši od 1. marca obrestovati vloge na ček. račune z 2 odstot. in to za vloge do največjega zneska 1 milij. Din. Notranja oprema narodne skupščine, Preteklo soboto je ponovno obiskala deputacija induslrijcev in obrtnikov iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane ministra za javna dela inž. Serneca in mu predložila konkretne predloge glede izvršitve notranje opreme narodne skupščine. V slučaju, da izvršitev tell del, j prejmejo naša domača podjetja so velebanke pripravljeno financirati iivedbo čelni nega načrta. Prvi kupon 7 odstot. invest. posojila zastari s 15. marcem. Generalno ravnateljstvo državnih dolgov je sporočilo vsem denarnim zavodom, ki vršijo izplačila kuponov 7 odstol. Investicijskega posojila, da imajo s prvim marcem ustaviti izplačila 1 kupona, ker ta kupon z-.\-tari s 15. marcem. Posestniki teh obligacij, ki še niso vnovčili prvega kupona se opozarjajo, da morejo to storiti le še do 15. marca ln sicer pri državnih blagajnah. V Zagrebu prepovedano oglaševanje inventante prodaje. Pred nedavnim so v Zagrebu prepovedali oglaševanje inventurne prodr e ali razprodaje in sicer radi sledečega razloga: Z oglaševanjem inventai ne proBaia v jugoslovanskih listih, kjer navaja, da znaša carina na uvoz čevljev 30 odstot,, da gotova. podjetja zahtevajo povišanje iz razloga, da moreje pri svojih zalogah zaslužiti, je objavila organizacija trgovcev, z obutvijo v Zagrebu odgovor v listih, kjer pobija te trditve. Najprvo so trgovci tožili Bnto, a niso uspeli, nato pa je Bata tožil tajnika zveze dr. Aranickega, ki jo napisi uctičm odgovor. Obtoženec >e s pričami dokazal, dn jo njegov odgovor bil upravičen, kakoi seveda navedbe tvrdke Hata niso odgovarjale dejanskemu stanju. Zato je bil dr. Aranicki oproščen. Važno za izvoznike in za uvoznike. Naš generalni konzulat v Ncwyorku je sporočil vsem zbornicam v naši državi, da se v zadnjem Času obračajo poedini ameriški trgovci na naš konzulat in se interesi rajo za naše splošne gospodarske razmero in večkrat zahtevajo naslove naših tvrdk jmsameznih strok. Ker so podatki našega konzulata zelo pomanjkljivi, se je generalni konzul obrnil do naših zbornic in jih prosil, da mu pošljejo seznam tvrdk, ki bi bile voljne in pripravljeno stopiti v trgovske odnošaje z ameriškimi tvrdkami. Lipslii sejmi. Termini letošnjega pomladnega sejma so: splošni vzorčni od ti. do 12. marca, čevljarski in usnjarski od 0. do 9., tekstilni od 0. do 9., tehnični in stavbni od (i. do 13 in obratno tehnični od 6. do 20. man a. — Vizum .nemški je brezplačen; za poštne s!roške jc plačali malo; avstrijski tranzitni vizum pa stane 30 Din — Sejijjska legitimacija stano -10 Din, adresar za splošni 40. za tehnični 25 Din in za tekstilni sejem 7 Din. — Obiskovalci imajo na nemških in naših železnicah 25 odst. popusta. — Stanovanje v Lipskem je od 1.50 do 7.50 mark zn sobo breu poeredovalnlne, M znaSa 0.33 te vsote. — Vožnja z brzovlakom 3. razred stano 500 Din, 2. razred pa 815 Din. — Tudi za ceneno obedovtmje je poskrbljeno. — Podrobna pojasnila daje častno zastopstvo v Ljubljani Stegu in drugi, Gledališka ulica 8. telefon 925. Вогжа Dno 1? marca. DENAR. Zagreb. Berlin 13.485—13.515 (13.482—13.512), Italija 248.61—250.61 (248.10—250.10), London 275.90—276.76 (275.975—276.775), Newyork 50.75 do 56.95 (56.75 - 56.95), Praga 108.30—169.10 (168.30 do 169.10), Dunaj 8.003-8.033 (8.004—S.034), Curih 10.91-10.97 (10.94—10.97). Curih. Belgrad 9.13 bi. (9.135 bi.), Budimpešta 90.909 (90.969), Berlin 123.25 (123.25), Italija 3.125 (3.10), Madrid 87.35 (87.55), Sofija 3.7325 (3.735), Varšava 58 (57.90), Amsterdam 208.10 (208.15), Bruselj 72.30 (72.30), Kopenhagen 138.60 (138.60). Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 187.05, London 31.3975, Milan 81.05, Newyork 709.it) Pari/, 27.74, Varšava 79.20. — Valute: dolarji 700, angl. funt 34.36, francoski frank 27.82, lira 31.07, dinar 12.41, češkoslovaška krona 20.96. Praga. Devize: Lira 147.55, Zagreb 59.19, Pariz 131.82, London 153.29, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 87.50 -88, vojna odškodnina 343 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 925 don., Kred. zavod 160—170, Strojne 85 don., Trbovlje 420 bi., Vevče 120—135, Stavbna 55—05, šešir 101 den. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 87.50—88, vojr na odškodnina 344—345, Hrv. esk. 104.50—106, Kred. 103—101, Hipobanka 64.50—65, Jugobnnka 102—108, Praštediona 925 930, Ljublj. kreditna 150—153, Šečerana 475—495, Gutmann 280—290, Slavonijo 30 32, Trbovlje 416.50—421.50, Vevče 130-135. Dunaj. Don.-savska-jadr. 86.20, Alpine 44.60, Greinit/. 7.50. Kranjska industrijska 52.50, Trbovlje 53.10, Hrv. esk. 14.10,'Leykam 13, Hip. banka 8.10, Mundus 150.10, Slavonija 4. Blago. Ljubljana. Les: smreka, jeTka: hlodi od 4 m naprej 220 - 250, brzojavni drogi 200—260, bor-donali merkan'ilni 260—320, trami merkantilm "200 2,"0, tramiči 240—275, škorete konične od 13 cm naprej 500 560, deske plohi, konični, od 16 naprej 420—500, remeljni 4 meterski 430—530, bukev: deske plohi naravni ostrorobi 600—900, deske plohi' par j en! ostrorobf 700 1150, testom 440—500, tavolete 900—1100, hlodi Ia 220—250, hlodi I. in lia 160—200; hraet: hlodi la 600-1000, deske plohi oetrorobi (podnice) 1250—1400, drva. bukova 17—21, hrastova 15—18; železniški pragi 2.60 m, 14—24: bukovi 25—88, hrastovi 45- 55: oglje bukovo 80—95 (franco vagon nakl. postaja). — Žito : pšenica bačka 75 kg, 2—8 odstot. 852.50 do 857.50, rž bačka 71—72 kg, 2 odstot. 295 -805, štajerska 270 280, ječmen ozimni 800—805. oves bački 230—240, koruza bačka I 210—215 (vse franco vagon (pariteta) Ljubljana). — Tendenca: za les čvrsta, za dež. pridelke nelzpremenjena. Zaključki les 10 vagonov. . Radio PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 822.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449, Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 980. Sreda, dne 2. marc»: Zagreb. 17 popoldanski koncert, 19.45 skavteko predavanje, 20 francoščina, 20.80 koncertni večer. — Breslau. 1650 zabavni koncert, 20 Missa solem-n is Ludviga van Beethoven. — Praga. 16.30 Smetanova komorna glasba, 20 slavnostni koncert: Smetanove skladbe. — Frankfurt. 16.80 koncert domačega orhestra. 19 opera »Čarostrelec«. — Brno. Ifl koncert. — Rim. 14 orchestrina, 17.15 jazzrbatfd, 20.45 serata di musica internazionale. — Langenbcrg : 16.50 Elberfeld : koncert klavir ln violina, 18 Dortmund: predavanje: pepelnična sreda, 20.15 Miinster »Luzifer«, igra Karla Wagenfelda, nato koncert. — Berlin. 17 kapela, 20.30 literarno pr» davanje, 21.30 govor drž. kanclerja dr. Manca na večeru berlinskih časnikarjev, 22.30 godbe — D». naj. 16.15 koncert, 18.80 predavanje o Grillparaerjo, 19 francoščina, 19.30 angleščina, 21.15 komorna glaslia Beethoven. — Varšava: 17.15 in 20.30 koncert četrtek, dne 3. marc»: Zagreb. 20 ruščina, 20.80 večerna godbe. — Kroslau. 16.30 godba, 20.10 prenoe iz Berlina: O»-fenbachova opereta >2ivljenje v Parizu«. — Praga. 10.30 popoldanski koncert, 20 godba. — Frankfurt 16.30 koncert Smetuna, 19.30 italijanščina, 20.80 koncertna akademija. — Brno. 19 koncert. — Rim. 14 orchestrina, 17.15 concerto diurno, 21 prenoe ix gledališča. — Langenbcrg. 17 Kôln: komorna glasba. 20 Kôln: literatura, 20.30 Dortmund: večer Hec nianft Ltfnsa (pelje in recitacije), 23 Dortmund: koncert. — Berlin. 20.10 Offenbachova opereta »Življenje v Parizu«. — Dunaj: 16.16 koncert, 18.80 Ludvig van Beethoven (petje in klavir), 19 higiena: predavanje o raku, 19.30 angleščina, 20.05 koncert dunajskega sinfoničnega orkestra. — Varšava 18 jazz-band, 20.30 koncert 1ЖИШ potrebščine i---------, ^ El P" JU. ЧЈг v največji Izbiri stalno v zalogi pri FF?ANC BAR, Ljubljana, cankarlevonabr.5 Telet. 4Q7 Vremensko poročilo Me!eoro!o?ki zavod v Ljubljani. dnc 1. marca 1927. Višina barometra 308*8 nt -T Opazovanja Haro-1 meler loplola » C' ReL vlaga » % Valti In brzlnn t m Oblaè* noal 0-10 Vrsta padavin h li krni 1 tins ob opazovanje 7 761-5 8-6 68 W 4 10 U-6 8« Mubljana (dvorec) "8 761-9 8-8 68 W 4 10 14 760*9 1P1 74 WSW 3 10 21 760-8 9-9 76 NW 1-5 10 Maribor 759-2 8-0 85 mirno 0 16 a Zagreb 760-7 9-0 81 WNW P5 8 15 Relgrad 8 763-4 7-0 65 mirno 0 17 5 Sarajevo k Skoplfe 766-9 4-0 93 mirno 0 1 16 -t Dubrovnik 764-9 7-0 85 E 0-5 0 10 e Split 763-5 104) 84 NE 3 4 m. lahko 16 9 Praga 7 758-4 -o-o SSE 1-5 5 14 3 Najvišje temperatare veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 nrm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 765 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 2. marca: nobene bistvene spremembe, deloma močno oblačno, padavine niso izključene. Povpr, barom, nižji ko včeraj za 2.0 mm. Sir H. Rider Haggard: 126 Hči cesarfa Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec I Težka vrata so se zaprla in komaj da smo jih za- 1 pahnili z debelimi hrastovimi tramovi, je pridirjal najsprednji Špancev. V roki sem še vedno držal lok ln v tulcu mi je bila ostala še ena puščica. Položil sem jo na struno, napel z vso močjo lok in ustrelil skozi špranjo na mladega hrabrega jezdeca, ki je prvi prijezdil do vrat. Puščica ga je zadela ravno v sklepu med čelado in ovralnim kosom oklepa; na- široko je razprostiral roki, padel vznak na konja in se ni več ganil. Nato so se umaknili; kmalu potem pa je prijezdil eden izmed njih z belo zastavo v rolci, Bil je udeti vitez in je nesil bogat oklep; ko sem ga ogledoval, se mi je dozdevalo, da je bilo nekaj v njego-\em vedenju in brezskrbnem načinu, kako jo sedel na konju, kar mi je bilo znano. Pred vrati je ustavil konja, vzdignil naličnik čelade in začel govoriti. Mahoma sem ga spoznal; pred menoj je bil de Garcia, starodavni moj sovražnik, o katerem že do malega dvanajst let nisem ne slišal niti ga videl. Zob Časa se ga je bil v resnici prccej dotaknil; temu se ni čuditi, saj je bil sedaj možak svojih šestdeset let ali še več. Njegova prišpičena kostanjema brada je bila ( ivcla, lica so mu bila upadla in njegove ustnico so I'i le iz tiste oddalje videti kakor dve tanki rdeči črti; (či 1 a so bile kakoršne so vedno bile, bistre, vedre, in isti hladni usmev mu je igral okoli ust. Bil je v resnici de Garcia, Ui je po vsej priliki sedaj kakor v vsakem kritičnem trenutku mojega življenja imel moio usodo v svojih rokah. Ko sem zrl nanj, sem čutil, da se je približal poslednji in najhujši boj med nama in da bo staro nakopičeno sovraštvo enega izmed naju ali obeh dveh za vedno zakopano v smrtni tišini, preden bo preteklo mnogo dni. Kako V.io je usoda ravnala z menoj, sedaj kot vedno! Še pred malo minutami, ko sem bil položil tisto poslednjo puščico na struno, sem bil omahoval za trenutek ne vedoč, ali bi sprožil lok na mladega konjika, ki je bil sedaj mrtev, ali na viteza, ki je jezdil zraven njega; in glej! ubil sem s puščico človeka, s katerim nisem imel nobenega spora, svojega sovražnika sem pa pustil nedotaknjenega. »Hej, slišite!« je zavpil de Garcia v španskem jeziku. »V imenu stotnika Bernala Diaza, ki je poveljnik naše vojske, želim govoriti z voditeljem upornih Otomijcev.« S pomočjo bližnje lestvice sem zlezel na zid in odgovoril: »Go'vori, jaz sem tisti, ki ga iščeš.« »Dobro govoriš špansko, prijatelj,« je rekel do Garcia osupel in me pozorno gledal izpod napetih obrvi. »Ej, kje pa si se naučil? Kako ti je ime, odkod si?« . »Špansko sem se naučil govoriti, do Garcia, od neke done Litjize, ki si jo v mladih letih prav dobro poznal. Meni je ime Thomas Wingfield.« De Garcia je omahnil v sedlu in grozno zaklel. ? Sveta Mati božja!« je rekel, več let je že tega, kar so mi povedali, da si se nastanil med nekim rodom divjakov; izza tedaj sem bil dalpč- od tukaj,- na Španskem, vendar sem menil, da si že mrtev, Thomas WingField. Sreča mi je v resnici mila, kajti vse moje življenje me je peklo in grizlo, da si se rni izmuznil iz rok, odpadnik. Ampak bodi prepričan, da mi topot ne uideš ' >Dobro se zavedam, da to pot ni rešitvi za enega ali drugega izmeni naju, Juan de Garcia,« sem mu odgovoril. Sedaj igrava poslednje kolo, ampak no ba-liaj se, zakaj samo Bot vo, kdo bo zmagal. Dolgo se li je dobro godilo, a mogoče je dan blizu, ko bo konec tega tvojega dobrega življenja. Sedaj pa povej, po kaj si prišel, Juan de Garcia.« Nekoliko trenutkov je molčal in si gladil špičasto brado; in ko sem ga pozorno gledal, si mi je zazdelo, da, sem videl, kako se mu je v očeh prikazala senca že skoraj pozabljenega strahu. Izginila je hilro, kakor se jo bila prikazala, in de Garcia je vzdignil glavo in govoril razločno in drzno. »Moje sporočilo tebi, Thomas Wingfield, in vsem tistim tvojim otomijskim psom, s katerimi se pajdašiš in kolikor smo jih danes pustili živih, se glasi : Stotnik Bernai Diaz ti ponuja v imenu njegove ekscelence podkral ja gotove pogoje.« »Kakšni so njegovi pogoji?« sem ga vprašal. »Dovolj usmiljeni in mili za take ničvredne upornike in pogane,« je odgovoril porogljivo. »Predaj svoje mesto brezpogojno in podkralj bo v milosti sprejel predajo. Da pa ne boš pozneje rekel, da smo prelomili dano besedo, vedi, da ne boš ušel brez kazni za svoje številne zločine. In kazen, ki vas čaka, je sledeča: Vsi on;i, ki so se bili udeležili umora onega častnika, bodo sežgani m grmadi, in vsem onim, ki so takrat samo gledali, se iztaknejo oci. Tisti voditelji Otomijcev, ki jih izberejo naši sodniki, bodo javno obešeni, med njimi tudi ti, Thomas Wingfield, posebno pa tista ženska Otomi, hči pokojnega cesarja Montezume. Prebivalci Mesta smrek morajo nadalje izročiti vse svoje bogastvo v podkraljevo zakladnico, oni sami, in to vsi moški, ženske in otroci, bodo odpeljani iz mesta in porazdeljeni po sprevidnosti podkralja po posestvih onih španskih naseljencev, katere bo ori izbral, da se bodo tam učili gospodarstva in rudarstva. To so pogoji predaje in zaukazano mi je, da vam še povem, da imate eno uro časa» da ae odločite, ali jih sprejmete ali zavržetel »ln če iili zuvižcuio?f 111=111= I «i "V u. F g?2 9« O * S S!8-5 o— _ o c- » РЧ |352 § < H O — B" СИ P œ N n er O i? ^ o. n i " * p3 «r s 6 o 8-P ~ Б e i < o • o N) B IU H 3 а r g z t— N- z - - £ SC ? - 5 ■n — 00 o ~ x » p a p s. S x < * O S I Q (y S • o O t_ iT kp o« • f p Î № g g F.ï- i S 'f 3 lil? =111=111 Hektografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi se dobé vedno po konkurenčnih cenah pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. 6/1. Telefon Stev. 98U Cene našim časopisom. Naročnina našim časopisom ostane za leto №27 nespremenjena. »SLOVENEC« dnevna izdaja: za vse kraje v Jugoslaviji: za en mesec Din 20.— ; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din Г20.—. Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemca, Švica in Amerika za en mesec Din 35.— ; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno Din 100.—. »DOMOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. > »BOGOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 20.—; - za inozemstvo celoletno Din 24.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti jia račun oziroma vpiše za krajšo dobo. Eiphe la. laneni sukanec najcenejše pri Osi-Edn i Čipkarski zadrug Ljubljana, Kongresni trg 2. Pregled vremena od 21. do 27. februarja 1927. (Podatki datirajo od 8. ure dotičuega dne.) 21. Sredozemski nizki tlak prestopa z jedrom Grško (Atene 7бб). V SUS je večinoma vedro, v sredini mirnejše, ob obalnih delih jako burno. Sneži v južni Srbiji, Bolgariji in Rumuniji. Več padavin dobiva severna in severno-zahodna Evropa vsled Bvojega nizkega zračnega tlaka (London 752). Za-htadiio je v državi za 4" (Ljubljana —10°, Kalino-*ik —18", Kragujevac —16"). 22. Sredozemski nizki tlak zginja v Malo Azijo, ■visoki se drži na Balkanu, deloma v srednji Evropi in v Rusiji V zahodni in severno-zahodni Evropi prispeva atlantski vpliv k obsežnemu slabljenju zračnega tlaka in zvišanju temperatur?; z njim prihaja v deželo prvi pomladanski val. Oblačnost pokriva zlasti središčne dele SHS; bora je pojenjala. Ostra zima je vsilila lik pred svojim odhodom drž. minimum (Kalinoviku v Bosni —19°). S strani Atlantika se nam približuje oblačno padavinsko vreme. 23. Burna atlantska depresija (Irska 730) potuje v velikem razmahu proti vzhodu in jugovzhodu s toplim in vlažnim vremenom. Medtem ko že v Sloveniji dežuje, je v vzhodni SHS še vedro in mrzlo ob visokem barometru (Kos. Mitrovica: barometer 774.3, najnižja toplota —17"). Toplo vreme prinaša v državo jugozahodnik (Ljubljana: najnižja 0.5. najvišja 5.2). 24. Brzina napredovanja zahodnega nizkega tlaka zastaja, otoplenje in deževnost sta napredovala v SHS komaj do Mostara. Mnogo dežja beležijo v Primorju, snega v bosanskih planinah. Vedro je še v vzhodni Srbiji, Rumuniji in južni Rusiji. Temperatura porastla pri nas povprečno za 6" (Kos. Mitrovica —8", Ljubljana: najvišja 8.5). 25. Atlantskega nizkega tlaka obseg se krči nazaj v severo-zahodno smer, zapustil je Balkanski in Apeninski polotok. Topel val je, ostal in se še raztegnit nad vso našo državo, izvzemši okrožje Vet. Gradiš!a (—2" C). Dež pada v N\V Evropi le mestoma, v SHS je prenehal. Vetrovi so slabi. V Rusiji vladata visoki tlak in razmeroma ostra zima. 26. Severozahodni nizki tlak ponovno valuje proti SHS donašaječ nam novih padavin (Ljubljana 6.0). Oblačnost se obnavlja v zahodnem delu države, v vzhodnem je vedro. Toplota vztraja (Ljubljana 8.6, Maribor 13, Belgrad 14). Široko v Primorju in kosava v severni Srbiji sta v nastanku in zaenkrat slaba. Vpliv nizkega Itaka občutijo danes tudi v Rusiji. 27. Razmere v zračnem tlaku se pri nas niso mnogo spremenite. Nahajamo se še tik izpod južne meje severo-zahodnega nizkega tlaka, čigar počasno kretanje je vsmerjeno proti vzhodu. V njegovem področju je vreme padavinsko, v okrožju Anglije močno vetrovno. Z ojačenim široko naraščajo v Primorju padavine. Toplota v SHS še raste. PREGLED TOPLOTE V GORENJI DOBI. ШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШ MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 sli S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. ШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШ Proda se hiša Pekovski pomočnik 18 let star, priden in zanesljiv, iiSče pri dobrem mojstru službe. - Naslov v upr. lista pod št. 1509. Krojaški pomočnik zmožen boljšega dela — želi mesta v boljši delavnici, najraje v Ljubljani ali Celju. Nastop takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Sta.'na služba« štev. 1491. ЕГчцј nadarjen in mar-ГиШ Ijiv, se želi izučiti krojaštva na deželi ali v mestu; drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod št. 1498. Mlad oskrbnik samec, išče službe. Ne gleda toliko na plačo, več na pošteno hišo; je drž. reduciran. - Ponudbe pod: »Oskrbnik« št. 1478 na upravo »Slovenca«. s kozolcem, vrtom, njivo in travnikom, ob državni cesti, blizu kolodvora; na posestvu se redi 2 govedi. V hiši je električna razsvetljava in vodovod. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1397. TRI SPALNICE" in ena jedilnica, iz prvovrstnega trdega politira-nega losa, naprodaj. — Delo solidno, 5 letna garancija. Strojno mi-arstvo M. Gogala, na Bledu. Proda se dvoštebalna ™NA sesalka z bakrenimi cevmi, stroj za rezanje čresla in čelno kolo s pripravo za mlin ali žago. F. CVEK, Kamnik. 1473 Ugodna prodam VILO z velikim vrtom in stavbiščem na Bledu. HIŠO z veliko delavnico v Preddvoru pri Kranju. HIŠO z velikim vrtom poleg kolodv. v Novem m, STAVBNO PARCELO ob Čeponovi (Žibcrtovi) vili v Ljubljani 1210 Naslov pove uprava lista. Postrežnica (sabarica) perfektna, dobi takoj službo za dopold. ure. -Naslov v upr. pod it. 1497. kmečko dekle pridno in dobro, sprejmem kot služkinjo. Naslov v upravi: št. 1500. Gospodinja se išče za župnijsko pristavo. Biti mora zanesljiva in zdrava. Znati mora priprosto kuhati in imeti veselje do gospodinjstva ter mirnega življenja v samoti. Plača dobra. — Ponudbe pod: »Zvesta« št. 1466 na upravo lista. Prodajalka mešane stroke, zanesljiva, dobi službo na deželi z vso skrbo pri hiši. - Ponudbe pod: »Dobra moč« št. 1468 na upravo. Dobro vzgojena deklica se sprejme kot učenka v trgovino s čevlji. Hrana in stanovanje v hiši. Biti mora zmožna slovenščine in nemščine. Drugi poboji po dogovoru, — Lastnoročno pisane ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo lista pod šifro: »Učenka Celje« št. 1246. Spitsbergi 0 .— —4 —6 — -U — Leningrad -10 — —14 —12 -14 -9 -5 Moskva —12 -12 _ —22 —7 —7 —6 Stockholm —4 -3 — 1 0 0 1 Varšava —16 — —9 —3 —7 _ —1 Budapest —12 —10 —6 —3 —2 2 4 Miinchen —5 —1 —7 —2 —5 3 5 Berlin —6 —4 0 3 2 7 7 Seydisfjord 1 —1 —2 -2 _ 2 1 London 7 7 6 5 _ 6 7 Paris 7 7 5 5 6 9 8 Lyon 1 8 3 8 — 9 10 Madrid —1 5 1 6 _ _ 9 Rim —2 5 9 7 8 13 14 Aiaccio в 8 9 _ _ _ 12 Messina 4 9 13 13 12 13 15 Sofija —10 —10 —17 —17 —5 _ 2 Odesa -15 —16 -17 —15 —5 —1 0 Aleksandrija 12 16 14 13 13 13 14 Iščemo zanesljivega in veščega ki je obenem elektromonter. Imeti mora Oba izpita. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Št. 1496 LOVRO PETOVAR vinogradnik, Ivanjkovci — priporoča ' svojo zalogo pristnih ljutomersko - ormoških vin. Vido ktiui ? j Pozor čevljarji! Proda se nov levoročni čevl'arski stroj za 3350 D. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 1495. "radio - aparat 4 cevni, kompleten z visoko anteno, akumulator, a n o d e n - baterij,, »lautsprecher«, proda za 2800,— Din Stefančič, Ljubljana, Maistrova 9. Naprodaj :slis razmer stara gostilna na promet, kraju, v bližini Novega mesia, s 15 oralov zemljišča (od tega 1 orala vinc.rfrada, ostalo njive, travniki in gozdovi). Poslopje jc v najboljšem stanju z elektr. razsvetljavo ter pripravno tudi za otvoritev trgovine z meš. blagom, kar zahteva dotična prometna točka. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1508. nserirajte v „Slovencu"! Opremljena SOBA sc odda gospodu. Naslov v upravi pod štev. 1499. 2Cnhi opremljeni, z OUIll električ. razsvetljavo in poseb. vhodom, dam takoj v najem. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1448. stanovanje v novi hiši, se takoj odda. Obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin. Naslov v upravi pod št. 1494. stanovanje se odda za stranko brez otrok v novi hiši: soba, kuhinja in pritikline, elek. razsvetljava. Cena 600 D. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1493. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po J^- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4. majhno vilo z gospodar, poslopjem, v Kamniku, prodam. - Poizve se pri REBNAKU v | kupuje F. ČUDEN, Ljub-Velenjah 44. 1481 liana, Prešernova ulica 1. Vsakovrstno ZlifO ЗШРШ|€ po najvišjih cenah srne, (uvelir, Ljubljana VVolfova ulica štev. - Zlato sreerne k^one ZNIŽANE CENE! NOGAVICE razne vrste, vezenina, naramnice, vezalke, žepne robce in drugo galanterijsko in kratko blago nudi tvrdka Osvald Dobeic Ljubljana, Pred Škofijo 15 — in Sv. Jakoba trg št. 9. Nadebelol Znižane cene! Najcen. ŽIMA za modroce, vseh vrst, od preproste do najfinejše izdelave, se dobi pri tapetniku FRANC JAGCR Sv. Petra nasip 29, polpg Zmajskega (mesar.) mostu štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora lJo'ocle Ufkinaste otrobe kupite najceneje pri tvrdki A. VOL«. LHubitana Resljcva cesta 24. Preklic. l°D Podpisani F. Rczman, posestnik iz Sp. Dupelj 7, nisem plačnik za kakršnekoli dolgove, ki bi jih naredila moja žena Pavia na moj račun. — Spod. Duplje, 1. marca 1927, Franc Rozman. Tužnim srcem sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina iskreno ljubljena mama, gospa Cecilija Špan, roj. Grošelj po dolgem trpljenju, večkrat previdena s sv. zakramenti za umi-rajoče, v starosti 72 let danes ob 4 zjutraj mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 3. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Vošnjakova ulica (Cesta na gorenjsko železnico) 6, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Drago rajnico priporočava v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 1. marca 1927. Mirko špan, nadknjigovodja »Jugoslovanske tiskarne«, sin. Minka Špan, uradnica uprave «Slovenca«, hči. Prvovrstno Zmerne To je naše neslo! ВД5ШШ K. T. D, Erleinlca ln ivornica poslovnih knjig v Liubljani, Kopltnrjevo ul. 6/II Indian Moto cycle Company Gen. zast. za Kralj, S, H. S. ROM. PELIRfli!, MARIBOR Zastopstva: Ferrum d. d., Zagreb American Motors, Ljubljana Bagy Wolf & Coinp., Sarajevo Velomot, Split. Svetovna znamka I BIG-CHIEF..... 1206 ccm, 9/24 HP, 8 495 — CH1EF....... 998 ccm. 7/18 HP, S 480 — SCOUT....... 598 ccm, 5/9 HP, S 415 — PRINCE...... 350 ccm, Зу2 HP, S 333 — Sid-car PRINCESS..........$ 185 — Sid-car SCOUT...........S 175 - z električno lučjo in tachometrom. Solventni krajevni zastopniki se sprejmo. INDIAN 'HMOTOiVCLE CO Г. Wcrlfiieiiii & Comp. Kossen- und Aufzugsfabrih Ahtlengesellschelt Wi€EI, IV/2., nommsengasse 6 dobavilo: blagafne dvigala jekleno-oklepne, za vzidavanje, varnostne ključavnice, domače branilke za osebe, tovore, jedila in akte, dvigala za bolnike, paternoster-dvigala za opeko, preizkušanje in popravila dvigal Za dvigala: Glavno zastopstvo za Slovenlfo ln nrvatsho: Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana. Gledališka ul. 4/I1L Za stalno montažo ln revlzlte: Nadmonter Vdlm Trager, Zagreb, Gunduličeva ul. 23. Generalno zastopstvo za Bosno: , Montania", Tehničko Kouiercijalno Poduzeće, Sarajevo, Kralja Petra ul. 9. le olvorlSa v f»o?tedelSek S¥OjO drugo podružnico v Liubljani Za JuJoslovanako tiskarno v Lhibliaai: Karal £•&. Izdaiateli: dr. Fr. Kulote«, Urednik: Franc Terte4l«T,