Poštnina plačan* t gotovini. ' Leto LXIV., št. 209 Ljubljana, sreda 16. septembra 19)1 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Kna.fljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg 8t. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — f-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. RAZPUST VSEH BOJNIH ORGANIZACIJ V AVSTRIJI Odločni ukrepi avstrijske vlade za vzdržavanje reda in mira — Poleg Heimwehra bo razpuscen tudi socialistični Schutzbund — Zakon o zaščiti države — Dr. Buresch rešuje situacijo v Ženevi Dunaj, 16. septembra. Nedeljski dogodki na Zgornjem štajerskem so dali vladi povod za odločne korake, s katerimi hoče enkrat za vselej preprečiti slične dogodke. Notranje ministrstvo je med drugim predložilo vladi načrt zakona o zaščiti države, ki bo po vzorcu sličnih zakonov v raznih drugih državah predvideval zelo stroge kazni za nasilna dejanja, ki streme po izpremembi reda in režima v državi. Razen tega se je vlada odločila razpustiti Heimwehr kakor tudi vse ostale slične oborožene organizacije raznih strank ter sploh prepovedati nošnjo uniform. Vojaštvo, ki je zasedlo razne kraje Gornje Štajerske, bo ostalo tako dolgo tam, dokler ne bo izvedena temeljita razorožitev in dokler ne bodo zaplenjene vse zaloge orožja. Skoro povsod so našle oblasti pri izvedenih hišnih preiskavah velike množine orožja, ki dokazujejo, s kako ogromnimi zalogami je razpolagal Hehmvehr. Socialni demo-kratje so se sprva protivili razpustu in razorožitvi svoje obrambne organizacije, znane pod imenom republikanski Schutzbund, vendar pa so sedaj na to pristali pod pogojem, da se izvede splošna in zares temeljita razorožitev vseh sličnih organizacij. Vlada je izdala zagotovilo, da hoče storiti vse, tako da bo ostalo za vzdrževanje reda in miru v državi samo vojaštvo, policija in žandarmerija. Aretacije heimwehrovskih voditeljev se nadaljujejo. Med drugimi je bil aretiran tudi grof Berthold Sturgkh, ki je pomagal dr. Pfrimerju na begu. Grof Sturgkh je sin bivšega okrajnega glavarja v Radgoni, brata bivšega avstrijskega ministrskega predsednika grofa Karla Stiirgkha. Heimvv ehrovski puč bo imel tako dalekosežne notranjepolitične posledice, da se to opaža tudi pri pripravah za predsedniške volitve. V zunanjem političnem pogledu bo nedeljski puč prinesel Avstriji najbrže zopet mednarodno kontrolo pod vodstvom Društva narodov. Avstrijski državniki si v Ženevi sicer prizadevajo, da bi to odvrnili, vendar se pa zdi, da bo ostalo njihovo prizadevanje zaman. Ženeva, 16. septembra. AvstrijsKi zvezna kancelar dr. Buresch je sinoči I sprejel zastopnike tiska ter jim podal daljšo izjavo, v kateri poudarja, da je baš njegova navzočnost v Ženevi najboljši dokaz, da je hermwehrovski pokret popolnoma likvidiran. Prišel je v Ženevo zato, da osebno pojasni zbranim državnikom položaj v Avstriji ter da sodeluje pri odločitvah, ki so za Avstrijo morda živinske važnosti. Avstrijska vlada je dokazala, da z razpoložljivimi silami popolnoma obvlada položaj ter da se more zoperstaviti vsakemu nasilnemu prevratu. V ostalem pa poudarja, da je bila akcija dr. Pfrimerja osamljena ter da jo obsojajo ne samo politični nasprotniki Hedmwehra, marveč tudi heim-wehrovsk3 organizacije v ostalih avstrijskih deželah. Proti voditeljem nedeljskega puča bo postopala vlada z vso strogostjo zakona. Judeburg, 16. septembra. AA. Sedemsto delavcev v delavnicah zveznih železnic j5 stopilo v stavko. Stavtku-joči delavci zahtevajo, naj vodstvo zveznih železnic odstrani ravnatelja tamošnjih železniških delavnic, ki jo pristaš Heimwehra. Upor v angleški atlantski mornarici? Zaradi nameravanega znižanja mezd so izbruhnili nemiri, ki so zavzeli tak obseg, da so morali odpovedati pomorske manevre London, 16. sept. g. V angleški atlantski mornarici so izbruhnili hudi mezdni spori, o katerih poroča angleška admiraliteta samo v iakoničnem komunikeju, iz katerega pa je razvidno, da gre za delni upor v mornarici. Komunike ugotavlja kratko, da je obvestilo o znižanju mezd med delom nižjih mornarjev izzvalo nezadovoljstvo in nemire. Uvedena je bila stroga preiskava. Celokupna angleška atlantska mornarica je bila internirana v škotskem pristanišču Invergordonu. Manevri, ki bi se bili morali pričeti včeraj, so bih odpovedani. Internirana mornarica šteje 8 oklopnic, 3 kri žarke in 2 bojni križar-ki, med njimi je tudi največja angleška vojna ladja »Hood« z nad 41.000 tonami. Odpoklic angleške atlantske mornarice je izzval v londonski City ogromno senzacijo. Prvič se je zgodilo, da se je angleška admirali te ta odločila za ta ukrep. V mornarici je bilo že dolgo mnogo nezadovoljstva in kakor znano, je izdala admiraliteta pred 1 letom nove disciplinarne predpise, po katerih so v sporih med častniki in moštvom poslovala razsodišča. Na ta način so se mogli mornarji pritoževati. O obsegu sedanjih nemirov v mornarici še niso znane podrobnosti. Namesto carinske unije podunavska federacija Po praških vesteh se o tem že živahno razpravlja tudi v ženevskih krogih Praga, 16. septembra, s. K vesti nekega pariškega lista, da se bavijo v Ženevi ne* kateri delegati z mislijo dunavske federacije, ki naj bi imela svoj sedež na Duna« ju, pripominjajo zumatnjemu ministru dr. Benešu bliizu stoječe »Lidove Novinv«, da se oficijelna pogajanja o dunavski federa* ciji ne vršijo. Samo ob sebi umevno pa je, da se sedaj po skušnjah 6 carinsko unijo nmogo bolj intenzivno in resno razpravlja, na kakšen način bi bilo izvedljivo ožje politično in gospodarsko zbližanje med malimi državami v Evropi. »Upamo,« tako nadaljuje list, »da bodo vzeli češkoslova- ški politiki incijativo v tej zadevi v svoje roke. Neodpustljivo bi bilo, če bi v sedanjem izredno ugodnem trenutku zamudili priliko za izvršitev tega poskusa. Popolnoma izfldjučeno pa bi bilo, da bi bil sedež te federacije na Dunaju. Če bi prišlo do federacije, ba morala veljati v njej brezpogojna enakopravnost za vse njene člane. Sedež te federacije ne bi smel biti vezan na določeno mesto, temveč bi se moral v gotovih razdobjih premeščati v posamezne države, ki bi bile članice federacije.« Poplave in viharji po vsem svetu V Afriki in Ameriki razsajajo hudi viharji, ki povzročajo mnogo škode — Obupen položaj v Hondurasu London, 16. septembra. O položaju v mestu Bolize v angleškem Hondurasu prihajajo strahotna poročila. Število smrtnih žrtev narašča skoro od ure do ure in je dosedaj po uradnih ugotovitvah narastlo že nad tisoč. Pri raz-kopavanju razvalin so našli ubite cele družine, tako da mrličev niso mogli več sproti pokopavati. Zato so jih sredi mesta naložili v ogromno grmado ter jih zažgali. Grmada je gorela tri dni. Gost dim je pokrival skoro pol mesta, a širil se je neznosen smrad. Po kanalih in obrežju gnije na miljone rib, ki jih je razburkano morje vrglo na suho. Od tega se širi tako neznosen smrad, da ljudje, ki so ostali še pri življenju, tru-moma zapuščajo mesto m beže v gozdove. Obstoja največja nevarnost, da se razširijo nalezljive bolezni, kar bi položaj še poslabšalo. Ker je uničen tudi vodovod, primanjkuje v mestu pitne vode. Cisterne in mlake, ki so se pojavile po zadnjem dejevju, pa so vse okužene. Vojaštvo si prizadeva mesto čim- prej očistiti, vendar pa gre delo zelo počasi od rok. Belize, 16. sept. AA. V tjm^tij*™ orkanu se je potopilo 6 ladij, med temi dve angleški stražni ladji s 80 mornarji. Pri tej katastrofi je utonilo 100 oseb. Belize, 16. septembra. Pri razko-pavanju razvalin so našli pod ruševinami neke cerkve 150 trupel. Identitete dosedaj še niso mogli ugotoviti. La Paz, 16. septembra, s. V Kaliforniji je zaradi strašnega naliva nastala velika poplava. Med nalivom je divjal vrhu tega šu hud vihar. Najihujše je prizadeto mesto Santa Rosalia, ki je skoro popolnoma opustošeno. Ves promet je prekinjen. Kata. strofa je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Ne\ryork, 16. sept. č. Včeraj popoldne je divjalo nađ Newyorkom silno neurje. Med drugim je udarila strela tudi v krilo orjaškega nemškega letala >Do X«, ki se je neznatno poškodovalo. Trije možje posadke aviona, ki so se umaknili pred nevihto pod krilo letala, so biH hudo ranjeni. Enega eo nevarno poškodovanega morali prepeljati v bolnico, druga dva pa sta dobila pretresenje možganov. Alžir, 16. septembra, s. V treh alžirskih okrajih je povzročil strahovit orkan kakršnega v teh pokrajinah že desetletja ne pomnijo, grozno opustošenje. Katastrofa je zahtevala rudi mnogo človeških žrtev. Samo v Alžiru je po dosedanjih ugotovitvah 20 mrtvih. Vse kulture so uničene, porušenih pa je tudi mnogo cest in železnic. Promet je popolnoma ustavljen. Zaradt prekinjenih brzojavnih zvez podrobnosti še niso znane. Paru, 16. sept g. V Alžiru divja že 48 ur hud orkan, ki je povzročil ogromno stvarno Škodo m zahteval tudi številne človeške žrtve. V okolici Alžira so se podrle hiše, pri čemur je bilo 20 oseb ubitih. Telefonske in brzojavne zveze so večinoma potrgane. Med viharjem je na nekem izpodkopanem kraju skočil s tira vlak. Strojevodja je bil ubit, mnogo oseb pa ranjenih. Letina je po večini okrajev uničena. Hud potres na Grškem Atene, 16. septembra. V mestu Chalkis je sinoči hud potres porušil več sto hiš. Ker so se manjši potresni sunki pojavili že prej, so ljudje zbežali in tako človeških žrtev ni bilo. Mesto je skoro popolnoma razdejano. Vlada je poslala na pomoč vojaštvo, da pomaga pri reševanja. Požar v državni operi v Budimpešti Budimpešta, 16. septembra. — Danes ponoči je izbruhnil požar v državni operi. Ogenj je nastal v gledališki garderobi v VI. nadstropju. K sreči pa so ga hitro opazil in gasilcem se je posrečilo, da so ocen] v kratkem času zadušili. Kljub temu pa je škoda zelo velika, ker je zgorelo mnogo dragocenih kostimov. Znižanje plač v Nemci]! Hamburg, 16- septembra AA. Zveza nemških paroplovnih družb je sklenili znižati plače svojenr.u nameščenstvu za 25 do 50%. Dosedanje plače so bile namreč horendne. Prihod šahovskih mojstrov v Ljubljano Drevi prispejo v Ljubljano vsi udeleženci blejskega šahovskega turnirja — Jutri bodo v kazinski dvorani odigrali XIX. kolo Drevi okrog 18. se pripeljejo z avtobusom z Bleda vsi šahovski mojstri v Ljubljano, kjer se bo jutri dopoldne ob 10. začelo XIX. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Drevi ob 20. se vrši odličnim gostom na čast pozdravni večer, ki ga priredi mestna občina v vrtni dvorani restavracije »Zvezda«. Svetovne šahovske prvake bodo pozdravili zastopniki banske uprave in mestne občine. Pozdravnega večera se lahko udeleži tudi drugo občinstvo. Pari za jutrišnje kolo so že izžrebani in sicer bodo igrali: Bogoljubov — Spiel-mann, Flohr — Kashdan, Pire — Maro-czy, Niemcovič — dr. Aljehin, Colle — Kostić, dr. Vidmar — Stoltz in dr. Asta-loš — dr. Tartakower. Turnir se bo vršil v veliki dvorani Kazine. Gotovo je, da je to za Ljubljano redek dogodek. Prepričani smo, da se bo naše občinstvo polnoštevilno udeležilo znamenitega turnirja da pa se bo zadržalo povsem mirno in korektno, da ne bo motilo mojstrov. Jutrišnje partije obetajo trdo in napeto borbo, kajti žreb je izbral skoro najmočnejše nasprotnike. Tako obetajo zanimivo borbo zlasti partije Bogoljubov in Spielmann, Niemcovič — dr. Aljehin, dr. Vidmar — Stoltz in Flohr — Kashdan. Večina teh mojstrov je v ospredju in med favoriti za prve nagrade. XVffl. kolo. Bled, 16. septembra. Včeraj so se na BIp-du odigrale prekinjene partije prejšnjih kol. Flohr je porazil Spielmanna, Bogoljubov je kapituliral napram Niemcoviču, Pire se je brez boja udal Bogoljubovu, dr. Vidmar je remiziral svoji partiji s Kashdanom in Bo-goljubovoui, remis pa je ostala tudi partija dr. Tartako\ver—dr. Aljehin. Davi se je pričelo XVIII. Spielmann je igral proti dr. Tartako\verju italijansko partijo. V otvoritvi je bil nekoliko v prednosti, dr. Tartakower je pa prodrl na f liniji, žrtvoval stolpa in ima sedaj močan napad na nasprotnikovega kralja. Stoltz igra proti Aslalošu špansko partijo, igra je bila opoldne obojestransko izenačena. Kostič je proti dr. Vidmarju otvoril prusko partijo, žrtvoval je kvalitete in dva kmeta. Ta žrtev pa ni bila korektna in Kostič bo partijo najbrž izgubil. Dr. Aljehin je igral proti Colleju damski gambit, Colle se je branil z rusko obrambo. Po ostri igri je dr. Aljehin žrtvoval kmeta in ima sedaj dober napad. Niemcovič igra proti Maroczvju, opoldne je bila partija skoraj popolnoma izenačena. Kashdan je otvoril z damskim gambitom proti Pin*u, ki se je branil z ru9ko obrambo. Opoldne je bil Pire za malenkost slabši. Bogoljubov je proti Flohru otvoril z damskim gambitom, ki ga je Flohr sprejel. V otvoritvi pa Flohr ni dobro paziL, izgubil je figuro in dva kmeta ter se je že po IS potezi udaL Partija je trajala samo pot drugo uro. t>anes se je turnir vršil samo dopoldne, ker se že ob 16. mojstri odpeljejo v Ljubljano. Angleški zakon o štednji sprejet Pozno ponoči je zbornica po daljši debati odobrila vladni predlog zakona London, 16. septembra. A A. Snoči je spodnja zbornica z večino 57 glasov odo-bbrila zakonski načrt za štednjo, ki bo pn-hraiil državi 70 milijonov funtov sterlin* gov Glasovali so pozno ponoči. Za^on6ki načrt je bil sprejet s 310 glasovi proti 2dj. Debata se je omejila v glavnem na nacrt štednje, ki ga je sprejela že bivša delavska vlada. Opozicija je priznala, da je bi vsa vlada zmanjšala proračun za 50 milijonov. Bivši minister Lanebury je pa izjavil, da delavski kabinet ni bil v tem vprašanju soglasnega mnenja Zakladni minete. Snowden in sir Herbert Samuel sta v svo- jih izvajanjih naglašala, da se bivši ministri ne morejo odtegniti odgovornosti za zmanjšanje državnega proradu la, ki so ga 6ami izvedli, ko so bili še na vladi in ki ga se* daj kot opozicij on alci kritizirajo. Debato je zaključil v imenu vlade Neviile Cham* berlain. Izja/vil je, da je vlada s svojimi odredbami odvrnila neposredno nevarnost. Sedaj je naloga vlade, da izdela program konstruktivne politike, ki naj poživi trgovino in industrijo, čim bo, je zakljuctl govornik, neposredna naloga končana, bo treba takoj pričeti s konstTUktijvnrm delom. Pomoč pasivnim krajem Beograd, 16. septembri. AA Sna« se ,e nadaljevala konferenci glavnega odbora Rdečega križa, ki je bila otvirjena v nedeljo. Na konferenci so sklenili ustanoviti odbor, ki bo pozval prebivalstvo na. zbira podpore in prispevke za kraje, ki so bi-i prizadeti po suši, toči in slabem vremenu v savski, vrbaski. primorski in zetski^ banovini. Tak odbor je bil sestavljen ze o priliki velikih poplav leta 1926. Tedaj je £ral prav lepo vsoto 18,828.0W Din. Podobno naj odbor zbere tudi sedaj primerna sredstva za pasivne kraje v navedenih banovinah. Zaradi ženinove noge v smrt D Jakovo, 16. septembra, n. Včeraj si je vzela življenje 30-letna deklica, lepa Antonija Bradačeva iz vasi Bracevci. Bradama je prišla na obisk k svojemu sorodniku trgovcu Vikingerju v Djakovo Davi ob 4., ko je bila še tema in m bil^nihče v neposredni njeni bližini si je s kuhinjskim nožem prerezala vrat ter v nekaj trenutkih izkrvavela. Samomor je ^fla,V* žalosti, ker se je nedavno T>onesrecd njen zaročenec pilot, ki so mu morah amputirati obe nogi. Komunistični proces v Beogradu Beograd, 16. septembra. AA Davi se je pred Državnim sodečem za zaščito države začela razprava proti 18 komunistom, ki jim načehije Jovo Beljanski. Obtoženi so komunistične propagande. Razprava se bo nadaljevala jutri. Velika tatvina eksploziv Bochum, 16. sept. g. Iz skladišča za smodnik, ki ga uporabljata obe cementni tovarni Fortnna in Westf allen, so bile v pretekli noči nkrađene ogromne množine razstreliv. Storilci so s silo vdrli v skladišče in ga popolnoma izro-pall. Odnesli so okoli 72 kg najmočnejših razstrelilnih snovi in 420 razpočni-kov. Za storilci ni nobenega sledn. Oblasti mislijo, da so tatvino izvršili komunisti, da bi na ta način prišli v posest razstreliv. Dr. PSrimer je še v Mariboru Maribor, 16. septembra. Vodjo avstrijskega Duča na Oomiem Štajerskem dr. Wa I te rja Pfrimerja Je šef policije g. Ger-zinič danes na policiji še nadalje zasliševal. Mož ie živčno popolnoma strt in napravi vtis potrtega, obupanega človeka. Dr. Pfriraer ostane še nadalje v Mariboru. Stanuje pri svoji sestri na Zriniskega trgu štev. 3. Njegova žena ie odpotovala z otroci v Judenburc. Do nada Ime odredbe notranjega ministrstva ostane dr. Pfruner v Mariboru. KINO LJUBLJANSKI DVOR Samo se danes ob 4., pol 8. In 9. zvečer e John Gilbert Noči v pustinji Premiera! Nepreklicno zadnjikrat! Cene 4.—, in 6.— Din. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2383.99 — 2290.83. Bruselj 787.13 — 789.49. Gurih 1104.45 — 1107.75, Dunaj 795.63 — 798.03. Lonlon 275.14 — 275.96. Newyork 5649.26—566«26. Pariz 221.94 — 222.60. Praga 167.65 — 168.15 Trst 296.20 — 297.10. INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.04*S, Pariz 20.0975, London 24.91 J^. Newyork 512.62, Bruselj 71.27, Milan 26.82, Madrid 46.25, Amsterdam 206*.80, Berlin 120.50, Dunaj 72.04, Sofija &71, Praga 15.18, Varšava 57.40, Bukarešta 3.05*. Stran 2 SLOVENSKI NARODc, dne 16. septembra 1931. Stev. 209 V Ljubljani okrog 16.500 volilcev Od zadnjih volitev je naraslo število volilnih upravičencev okroglo za 1500 Ljubljana, 16. septembra. V domovinskem uradu mestnega magistrata vlada danes in sploh zadnje dni živahno vrvenje. Neprestano ropotajo pisalni stroji, vmes se čujejo glasni diktati. Sama imena, krstna in rodbinska, pa ulice in hišne številke. Gre namreč za volilne imenike, ki morajo biti do jutri popoldne ob 5., ko poteče vložitveni rok, predloženi v dveh izvodih sodišču v Ljubljani. Z volilnimi imeniki so na magistratu zaposleni že skoraj teden dni. Vse administrativno in pomožno osobje iz drugih uradov je delalo vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ail celo do 20., v nedeljo pa trije uradniki od 14. popoldne do 6. zjutraj. Okrog 30 uradnikov in uradnic je ves teden pregledavalo, kontroliralo, prepisava-lo in urejevalo volilne imenike, ki bodo najbrž že danes končani. Danes ropota v uradu 21 pisalnih strojev in 21 uradnikov pridno diktira strojepiskam imena. 2e drevi morajo biti zaključeni volilni imeniki in potem bodo z indeksi vred posla- ni v Jakopičevo knjigoveznico, da jih povežejo. Težka in odogovarna naloga sestaviti volilne imenike je bila poverjena ma-gistratnemu ravnatelju g. Rupniku, ki jo bo seveda z vso vestnostjo in točnostjo rešil. Po dosedanjih ugotovitvah bo v Ljubljani za prihodnje volitve okrog 16.500 volilnih upravičencev, morda kakih 200 več ali manj. Porast števila volilnih upravičencev bo znašal v primeri z zadnjimi volitvami približno 1500. Takrat je bilo namreč volilnih upravičencev okrog 15.000. Za enkrat je določenih 26 volišč, izključeno pa ni, da jih bo treba 28. Na vsakem volišču bo volilo približno 600 do 800 volilnih upravičencev. Najmočnejše, oziroma največje volišče bo na učiteljišču, kjer bodo tri volišča, na drugi državni gimnaziji bosta dva, na šišenski osnovni šoli štiri itd. Točnejše podrobnosti o sestavi volilnih imenikov, številčni moči posameznih okrajev itd. bodo pa znane šele jutri. POZOR! BRZOJAV! Jatd pride v EHtni kino Matica Moja sestrična iz Varšave V vsej komediji sodeluje tudi dobro znani Fritz Schulz temperamentno dekle Liane Haid Szoke Szakall in njegova soproga Tala BiTCll Za smeh, zabavo in krohot Vam jamčimo! Kraljev teden v Silmu Kljub vsem ovirani in neprilikam se je film, ki nam prikazuje svečanosti kraljevega tedna, dobro posrečil Ljubljana. 16. sept. Mestna občina in tudi Centralni pres-biro v Beogradu sta smatrala slavnosti ob odkrit;u spomenika kralju Petru I. upravičeno za ta«ko zgodovinski dogodek, da sta sklenila ohraniti vse svečanosti ne samo v opisih in fotografijah, temveč rudi v filmu. Nas znani strokovnjak g. Metod Badjura se je lotil težavnega in riskant-nega dela z vso vnemo in je dosegel tudi krasen usipeh. čeprav je pri si a vnos tih naletel pri vsakem koraku na novo oviro. Samoobsebi umevno je, da je imel vse potrebne legitimacije in dovoljenja, razen tega je pa s svojimi pomočniki prenašal še 3 aparate, ki so vidno kazali, za kaj gre. vendar se je pa moral /e pred pričet-kom slavnosti legitimirati več kot desetkrat Tako je tudi prav in nikdo se ne pritožuje proti uniformiranim in civilnim varuhom reda, ki je pa njih vzorna vestnost in vnema* vendar vzrosk, da nam g. Badjura ni mogel ohraniti nekaterih prav lepih prizorov. Kjerkoli je zahrnel njegov aparat, že se je dvignila roka pred objektivom zato je pa bilo ob razvijanju filma polno temnih mest. ki predočujejo skrbno oblast, njeno močno roko in široki hrbet. Seveda n&do ne vidi skozi tako steno, ki je z najboljšim mnenjem nenadoma zrasla povsod, kjer je bil pogled na zgodovinski prizor najlepši. Najdaljšo črno progo ima pa film na kraju. V torek, ko se je kraljica Marija poslavljala od pevcev na Kongresnem trgu m pozdravljala otročke, je bil gotovo najlepši trenutek za filman'e. Ogromne množice, tisoči in tisoči poslušalcev koncerta, 24011 pevskih grJ, sploh ves nabito polni Kongresni trg, je grmel navdušenja, da so se tresle hiše, ko so butali valovi ob nje. G. Badjura je sprožil aparat, ki je tiho zabrnel. A tenkočutno uho ga je takoj zopet ustavilo, češ, da dela nemir . . . Tako v filmu manjka na.il jubkejši prizor, kako ljubeznivo se je kraljica poslovila od otrok. Pa rudi privatni ljudje, lastniki stanovanj in gledalci, so nas oropali marsika-kega Iepga spomina. Tako nimamo ohranjene v filmu celotne slike slavnostnega prostora in navdušenih množic na njem, pač pa najmanj desetkrat le po en meter fi'ma s to veličastno sliko, ker so aparat gledalci takoj odrinili. Pa tudi vsa vrata hiš so bila zaprta celo pred filmsko pričo zgodovinskih dogodkov. Kljub vsemu razočaranju, oviram in nepri'ikam je pa film odlično uspel. Ker je namenjen za predvajanje po vsej domovini in ga bodo gotovo radi gledali rudi v inozem«it\Ti, vidimo na filmu najprej najlepše dele Ljubljane, predvsem pa seveda naš ponosni grad. Z njega gledamo čez slikovite strehe Studen tovske ulice na Vodnikov trg ter pridemo čez Marijin trg na Kongresni trg. od koder nam splava pogled prav tja do Rožnika. Čeprav je fotografiranje in filmanje ponoči težavno, vendar imamo v-filmu ohranjeno tudi razsvetljavo. Prekrasen je v luči bleščeči se rotovž, slikovit je pogled na grajski stolp in odtod vidimo Kongresni trg z bajno razsvetljeno nunsko cerkvijo. Z Napoleonovega trga mimo Ilirskega spomenika pa vidimo ves razsvetljeni grad. Glavni del filma zavzema seveda odkritje spomenika. Predstavniki oblastev m društva prihajajo na slavnostni prostor, pred rotovž pa panneso gasilci cel gozd zastav. Na tribuni se zastopnik vlade minister g. dr. Albert Kramer pozdravlja z zastopnikom kralja, divizijskim generalom g. Ilićem, z banom dr. Maruš i čem in drugimi dostojanstveniki. Lepe dame si prikimavajo na tribuni m pozdravljajo upravo Sokola z načelnikom Bajžljem in tajnikom dr. Fuchsom na čelu. Kakor živ, ves migljajoč, pisan šopek se gneto najlepše narodne noše okrog Robbkiega vodnjaka, na drugi strani pa čakajo velikega momenta odkritja aktivni in rezervni oficirji. Dirigent Prelovec zamahne in Hubadova pevska župa otvarja z »Molitvijo« svečanost. Predsednik odbora za postavitev spomenika g. inž. Lado Bevc govori neme besede, ki jih pa vsi čujemo tudi iz filma, saj nam žive še v srcih. Zastava odgrinja spomenik in splava kvišku, spomenik se zasveti v solncu. Natanko vidimo v filmu, kako polagajo vence minister dr. Kramer, han, župan in za njimi vsa dolga vrsta če-stilcev spomina velikega kralja. Prijazno se smehlja kipar Lojze Dolinar in kroti svoje občutke s strastnimi potezami iz cigarete. Tudi spomenik sam si ogledamo od vseh strani in posebno slikovit je posnetek iz ozadja. Seveda doživljamo tudi ves veličastni sprevod in gotovo je. da bo pozdravil rudi na platnu našo vojsko navdušen aplavz. Pešadija koraka mimo nas in zemlja se trese pod topovi. Nepregledna je vrsta gasilcev, skavtov, najlepši je sprevod narodnih noš, kj ^e je vlekel po cestah kakor dolg venec. Najkrepkejši fantje nas pozdravljajo in izpod širokih rdečih marci nam koketno namigujejo najlepša dekleta, srčkan fantek se n;im pa spoštljivo odkriva, za njim pa vriskajo skupine na vozovih. Drugi dan prisostvujemo koncertu 2400 pevcev na Kongresnem trgu in se čudimo ogromni masi ljudstva, ki pozdravlja kraljico Marijo v loži. Vse spremstvo ljudo-mile vladarice spoznamo in med množico nervozno iščemo samega sebe in svoje znance. Kraljica Marija se prične poslavljati, a nadalje že vemo. Tudi pred .lesrno Mšo spremljamo M j. Vel. kraljico ter z njo in njenim spremstvom ogledujemo spomenik in ji sledimo v prenovljeni magistrat. Jasno se vidi na obrazu kraljice njena zadovoljnost in že izgine z avtomobilom s platna. Natančno ox isovati posrečenega filma nepozabnih svečanosti pač ni treba, saj ga pojdemo vsi gledat v kino Matica. Litija — mali Bled Litija, 15. septembra. Naslov bo povsem točen — namreč iz šahovskega stališča. Blejski šahovski turnir je prinesel novo inicijativo v vse naše podeželske kraje; zakaj naj bi zaostajala Litija? Smo sredi velikega turnirja, kjer se bore člani oživljenega šahovskega kluba za prvenstvo. Borba je žeto ostra: 18 šahi-stov se bori za prvenstvo. Težko je uganiti, kdo bo odnesel ^aljehinstvo«. Trenutno vodi g. Nace Nadižar. Pa bomo o uspehih še poročali. Snoči pa smo že itak močno razgibano življenje ob figurah poživili še s simultan-ko, ki jo je odigral g. Preinfalk Anton iz Ljubljane. Mladi šahist se mudi ta čas na počitnicah pri svojem stricu g. Pleničarju, pa ga je prijela šahovska žilica in je povabil Litijane na junaški mejdan. G. Preinfalk je nastopil ob 20. proti 12 nasprotnikom, številno občinstvo je živahno motrilo neobičajno borbo, na eni strani zelo mlad gospod — simultant šteje šele 19 let — na drugi strani pa že večinoma starejši gospodje. Pa se je dobro držal mladi medicinec Preinfalk: ob 21.30 je podlegel kot prvi predsednik šahovskega kluba dr. Mazek, litijski odvetnik, ki je izgubil v 20. potezi. V 23. potezi se je udal odvetnik Fakin Zor-ko ob 21.45, kot tretji Obračunč R. ob 22.05 v 30. potezi. Tako je položil nadebudni mladi šahist 11 nasprotnikov, edino častno točko za Litijo je odnesel g. Dra-gar, podprt seveda od pazljivih angelov varuhov — vsevidnih in vsevednih ribičev«. Zadnja žrtev je padla na Šahovnici inž. Mihelčiča ob 22.50 v 56. potezi. Tako občinstvo, kakor tudi sodelujoči premaganci so nagradili mladega zmagovalca z živahnim aplavzom. Premaganci celo brez zavisti, saj je g. Preinfalk mlad, mnogo obetajoč šahovski talent ki je že dovolj znan v ljubljanskih Šahovskih krogih. Ker je priden teoretik in tudi že prvovrsten praktik, bo gotovo stopil kmalu Se bolj v ospredje našega šahovskega življenja. To mu želimo vsi, tudi pisec teh vrst — vaš poročevalec — ki je snoči >zdihnila džungla trep< m pred krvoločna ni sovražnikom — tigrom. Kjerkoli se pojavi, se vse spusti v divji beg. Nešteta krdela opic iščejo v paničnem strahu zavetja v najvišjih vrhovih dreves. Tudi stari orangutan Tua. ki je sicer prav hraber in odločen junak se s svojim sinčkom Rangom pred tigrom raje pravočasno skrije. V bran se mu postavita le stari malajski lovec Ali in njegov mali sinko lm. — Ali in Im >ta večkrat v pragozdu na Sovu in tedaj je njuna kolibica vedno prazna. Za to ve stari oranjjuta.-i Tua in se ob ♦akih prilikah vedno priklati z malim Rangom, da si nabereta v kolibici sadja, orehov in jajc iz bogate Alijeve zaloge. Ali pa je snoval osveto, nastavil je v kolibici pa^t in glej groza! .Mali Ranijo se je ujel v nastavljeno past in stari Tua je moral žalostno gledati, kako mu kruti ljudje odpeljejo sinčka ^dinca. Minilo je nekaj časa. Kamro in Im postaneta dobra prijatelja. Nekega dne gre stari Ali sam na lov na ti.nra. Im in Ran^o sta ponoči sama v kolibic; kar se pojavi strašen tiger tik pred kolibo. Im trdno spi in šele Rango ga prebudi ter opozori na pretečo nevarnost. Im pograbi puško, ustreli in zadene. Nevarnost ie zaenkrat odstranjena. — Napoči jutro .n I m vodi edino domače živince. velikega ukročenega bivola na pašo. Spremlja ga seveda zvesti Rango. Tua, ki izgube svojega sina edinca ne more preboleti, budno paizi na prvo priložnost, da bi j ga mogel oteti iz človeških rok. Končno se mu izpolni vroča želja. Videč, da je mali Im sam z Rangom in še celo brez orožja, naglo prihiti, zgrabi >otroka« — Ranga in pobegne z njim. Im pa si svojega prijatelja ni pustil kar tako odpeljati in je tekel za beguncema v praerozd. vedno dalje v nepredirno njegovo osrčje. Naenkrat se pojavi strašni tiger. Tua zbeži, mali Rango pa postane plen krvoločne zveri. Sedaj bi prišel na vrsto še Im. Toda bivol, ki je Ima spremljal, se spusti v boj z groznim, razkačenim tigrom. Nastane srdita borba med bivolom in tigrom iz katere izide bivol kot zmagovalec. Mali Im pa se živ m nepoškodovan vrne v očetovo kolibico. To je v kratkem vsebina krasnega zvočnega filma rRango<. čigar premiera bo v petek 18. t m. ob pol treh pop. v Elitnem kinu Matici. Priporočamo slehernemu, da si ogleda to krasno delo ameriške filmske družbe Paramount. Govor v filmu je v nemškem jeziku. 0TROŽKE NOGAVICE *£lGOM Nafbo*se, naftrapiejfe, zato 13 Raca. — Mamica, teta mi je rekla, da prinašajo novine često race. Kaj pa je to? — To je takole, drago dete: Če novine poročajo, da je vrgla krava štiri teličke, so trije race. Ljubljana, 16. sentembra. Vćerai ie završalo do Ljubliani. da Deki ne neko več kruha in da so ustavili m svoie obrate no zeledu zaerebskih nekov. )- kf Deko le še takozvano luksuzno Decivo. , namreč žembe in nodobno nec'vo. Zandi • te vesti so liudie seveda navalili na neka-rije. da ie marsikateremu neku zmanikaio kruha, čenrav Moje solze te ne morejo zdramiti iz večnega sna in zato jih tako obilo prelivam.« Štev. 20Q >S L O V E N S K I NARODt, dne 16. septembra 1931. Stran 3 Dnevne vesti — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Mariboru e. dr. Ivan Kimovec se ie 13. t. m. s svoio pisarno Dreseli! v Kram. Za prejemnika nieuove Disarne ie bil Dostavljen odvetnik v Mariboru e. dr. Slavko Fomazarič. — Razpisana služba. Sreski cestni odbor Gornji erad razoisuie službo tajnika. Prošnje ie treba vložiti do 30. t. m. — Opozorilo avtobusnim podjetnikom. Kr. banska uDrava dravske banovine Doziva vse imetnike koncesii za oeriiodično nrevažanie Dotnikov v dravski banovini, da Dredlože do 30. t. m. nenosredno banski uoravi v oblastveno odobritev zimske vozne rede svojih avtobusnih nroe v ko-Irkor ti ne ostaneio neizDremenieni. kar na nai se v istem roku iavj. Po obvestilu direkcije državnih železnic ne bo bistven.h izprememb železniških voznih redov, odnosno se bodo izvršile le v zimskih voznih redih običajne iz-nremembe. — Kongres Asocijacije slovanskih turističnih društev ie bil otvorien 12. t. m. doooldne v Lvovu ob številni udeležbi zastopnikov poliskih državnih uradov in kor-poracii. Kongresa so se udeleži" vsi dele-eati v Asocijaciji včlanienih turističnih društev ;z Bolgarije. Češkoslovaške. Juco-slaviie in Poliske. Jugoslavijo ie zastooa! prof. Josip Pasa r i č. — Jueoslovenska nadaljevalna šola v Pragi, ki io upravlja Ceškoslovaško-jugo-slovenska liga. stooa v tretje leto. Šola ie bila ustanovljena za otroke i ugoslo venske narodnosti in za češkoslovaške otroke, ki se hočejo učiti srbohrvaščine in snoznati Jugoslavijo. Pouk se vrši dvakrat v tednu po rednem šolskem DOiiku. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 55 z dne 16. t. m. objavlja zakon o volitvah narodnih noslancev za narodno skuo-ščino in odlok bana dravske banovine, s katerim so odreiene komisiie za pregled in razredbo sadja. — Odločba o šolskih okoliših za srednje šole, V zvezi z odločbo FV\ št. 10.895-1 z dne 18. iulija 1931 določa kr. banska uprava srez Metliko in srez Černomeli za šolski okoliš realne eimnaziie v Novem mestu, občino Strizovo in vasi \& savske banovine, ki so pripadle po zakonu o iznre-membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in porazdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 21. avgusta 1931 dravski banovini, na na šolska okoliša realnih gim-nazii v Ptuju in Murski Soboti. — 50.000 volicev v Zagrebu. Priprave za sestavo volilnih imenikov so v glasnem že končane. Po dosedanjih rezultatih sodeč, bo v Zagrebu nad 50.000 volilcev. Od leta 1927 ie naraslo število volilcev v Zagrebu okroglo za 17.000. Volišč bo 77. — Tyrševa proslava v radiu. Radio-jour-nal v Moravski Ostravi bo oddajal jutri ob 18.40 Tyrševo proslavo. Spored: 1. B. Smelima: Slava Tebi, moški zbor, poje sokolski pevski zbor moravsko-šlezke in težinske župe. 2. J. S. Machar: Miroslav Tyrš — B. Ho-rak. 3. Machala-Hradil: Sokolski dvostop — poje sokolsko pevsko društvo moravsko-šlezke in teslnske župe. 4. Tvrševo sokolsko «ielo (predava br. Josef Hrbač). 5. Renata Tyrševa: Sokolstvu iz Trvševega dela (originalni prispevek). J. Suk: V novo življenje (igra okester Radio-joumala). — Tončka Okom +. Škofjeloški Sokol zonet žaluie za svoio najbolišo sestro. Včeraj je namreč vzela ietika Tončko Okorno v o roi. Hafner, ki ie od svoje mladosti pa do zadnjega diha z vso požrtvovalnostjo sodelovala v telovadnici in na odru kot izvrstna igralka, saj ie svoj talent podedovala po svoiem. tudi med starejšimi ooklicnimi igralci slovitem očetu Alešku. ki so ga večkrat vabili na ljubljansko gledališče. Tudi ko se ie poročna z znanim mizarskim mojstrom Pavlom Opornom, ki ga ie osrečila z edinim sinčkom Raveičkom. ni zapustila Sokola in io ie šele smrt iztrgala tz sokolskih vrst. Mlada ie bila. mnogo premlada, prej tako krepka Sokolića, možu najboljša družica in edincu najslajša mamica. Tolaž-i naj jih zavest, da žaluje za njo vsakdo, ki io ie poznal. n vsakdo io bo ohranil v najleDŠem sno-minu. Pokoino spremijo jutri ob 17. na pokopališče v Skofji Loki vse niene priiate-^'ice in sokolski bratje. Mirno naj počiva, družini pa naše iskreno sožalje! — Zatvoritev mostu v Podpečl. Kraljevska banska uprava kot uprava banovinskih cest odreia na osnovi § 16 zak. o nedržavnih cestah zatvoritev mostu na banovinski cesti v Podoeči zaradi poprave tega cestnega obiekta. Poprava mostu se bo izvršila tako. da ostane most za pešce prehoden, za tovorni promet pa samo. kolikor bo 'o dopuščala poprava mostu. Tovorni promet ie dopusten v času poprave od 18. do 6. ure in na i več do teže 2000 kg brutto. Poprava mostu bo trajala predvidoma šest tednov. — Lastniki poHedelskHi strojev in clr-kolark za drva se ponovno opozarjajo na razglas OUZD v Ljublian\ da svoie stroje priiaviio najkasneje do 22. septembra t. 1. pri mestnem načelstvu v mestnem odorav-ništvu. Mestni trg 27-111.. soba 48. da se izognejo nosledicam 7ZD- Več ie razvidno iz razglasov, ki skromno< ponudbo. Ponujajo ji 3000 dolarjev tedenske plače, ee bi hotela igrati pri nekem ameriškem filmskem podjetju. Torej bi izu 170.000 Din bi zaslužila na teden, pa je vendar ponudbo odklonila, ker jo veze pogodba z Ufo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bilo do vseh krajih naše države oblačno, v nekaterih tudi deževno. Naivišia temperatura ie znašala v Skoplju 26.8. v Splitu 16.3, v Zagrebu 13.7. v Ljubljani 12.8. v Beogradu 12. — Davi ie kazal barometer v Ljubljani 770.9. temperatura ;e znašala 10 stopinj. — Akrobat kot nevaren vlomilec. V Zagrebu so imeli zadnie čase več drznih vlomov in Doliciia ie ugotovila, da ima dva na vesti Dragotin Demšar, ki ie vlomil v Zagrebu že 60krat. Demšar ie star 21 let in ie po poklicu akrobat. Nastopal ie po raznih cirkusih, vmes se ie pa specializiral za vlome. Zagrebška ooliciia ie izda a za niim tiralico. — Umorjen novorojenček. V j>onedeljek popoldne je našel mestni delavec Martin Sinka v zagrebškem predmestju večji zavoj, iz katerega so molele otroške nožice. V zavoju je našel novorojenčka ženskega spola, ki je imel zadrgnjen vrat. Obvestil je polo-cijo, ki zdaj išče kruto mater. — Tragična smrt požrtvovalnega gasilca. V vasi Bektež pri Slavonski Požegi je nastal te dni požar in gasilci so takoj prihiteli na pomoč. Med njimi je bil tudi 40-letni Stepan Czeki, ki je pa padel med vožnjo z brizgalne tako nesrečno, da so ga kolesa pregazila in mu prizadejala težke notranje poškodbe, katerim je kmalu podlegel. — Samomor zaljubljenega dekleta, V Djakovem si je v ponedeljek končala življenje 20-letna Antonija Bradač iz vasi Bra-eevca. Prišla je na obisk k svojemu sorodniku trgovcu Witingerju. Ponoči, ko so vsi spali, si je pa z ostrim kuhinjskim nožem prerezala vrat in kmalu je izkrvavela V smrt jo je baje pognala žalost, ker so morali njenemu zaročencu odrezati po težki nesreči zlomljeni nogi. — Da ne bo nepotrebnega namiga ranja. Na anketo o pobijanju draginje, o kateri smo včeraj j>oročali. naše uredništvo ni bilo vabljeno. Informacije smo dobili včeraj dopoldne od udeležencev ankete. To zagotavljamo, da ne bo nepotrebnega namigavanja. — Uredništvo. — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik, LJubljana, Stari trg 9. Cenik brezplačno. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josef ova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, je »Franz Josefova« voda odlične '/rednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Linblfane lj Tramvaj v St. Vid zagotovljen. Kakor čujemo, je minister za javne zdradbe g. dr. Albert Kramer odobril sporazum radi tramvajske proge do Št. Vida. Proga bo izpeljana v sedanji smeri na levi strani ceste, a tlakovanje tramvajskega pasu se zaenkrat ne zahteva, temveč se bo tlakovanje izvršilo sekcusivno v toku petih let. Maloželez-niška družba je izvršila pripravljake cerkve vse vožnje z vozovi s konjsko vprego, z avtomobili, motocikli in kolesi so dopustne le vožnje materijala s konjsko vprego za posestnike in prebivalce ob tej ulici. 2.) Po vozni poti na Ljubljanski grad od Karlovskega mostu je zabianjena vsj/va poskusna in tekmovalna vožnja z avtomobili, motocvkii in kolesi. Pri navadnih vožnjah je dopustna največja hitrost 6 km za vsa.co vozi o in v vsak« i meri. Prestopki te prepovedi se bedo policijsko kaznovali po čl. :.9 cit. zak. o notranji upravi z globo od 10 do 50 Din. oziroma z zaporom od 1 do 10 dni. OBVESTILO Ker bi se bil kmalu na splošno okrnil sloves, ki ga uživa KRANJSKA KLOBASA doma in v inozemstvu, nudi v pričetku sezi-je podpisana tvrdka kot ena najstarejših ljubljanskih tvrdk cenjenemu občinstvu zajamčeno pristne kranjske klobase na drobno in debelo in to po najsolidnejših cenah. Klobase so iz SAMEGA najboljšega svinjskega mesa, o čemur se lahko vsakdo sam ali pa po strokovnjaku prepriča. Razpošilja se od 5 kg naprej. Se priporoča MARIJA URBAS NASL. pristne kranjske klobase LJUBLJANA, Komenskega ulica št 16. Telefon št. 2865. — lj 14.000 bolnikov je sprejela letos do včeraj ljubljanska bolnica. V primeri z lanskim septembrom je bilo doslej sprejetih okrog 4oO bolnikov več. Kakor vse kaže, bo ljubijanska bolnica letos sprejela zopet par sto bolnikov več ko lani, ko je bil dosežen rekord. Sedaj se zdravi v bolnici okrog 700 bolnikov. — lj LuckmaiiiKM a hiša v Gradišču bo kmalu porušena. Luckmannova hiša bo v prihodnjih dneh porušena. Te dni so jo porušili že do prvega nadstropja in je računati, da bo visoko pritličje podrto že 6ez nekaj dni. Na kraju, kjer je stala stara hiša, začno takoj v slavbni črti graditi lepo novo trinade!enburgovi uKci 7, 11. nadstropje, na koncu hodnika. Prvi sestanek bo torej v četrtek 17. t. m. —lj Kovinska zadruga za LJubljano in okolico uljudno sporoča svojim članom in učencem, da se dobe slike s poučnega potovanja na Jesenice pri zadružnem načelniku g. F. B a t j e 1 u. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. lj— Lutkovni odr-ek Ljubljanskega Sokola otvori sezijo lutkovnih predstav v nedeljo '20. t. m. v Narodnem domu z veselo igro »Gašperček Larifark. Začetek točno jb 4. uri popoldne. Vhod z Bleivveisove ceste. Za letošnjo sezijo je pripravljen bogat spored, medtem tudi nova dela domačih pisateljev. Prispele so tudi nove lutke, ki so izdelane po naših narodnih tipih. Pol?g predstav za mladino pa bodo uprizorjene tudi igre za odrasle. Vse predstave bo spremljal novoustanovljeni orkester. —lj Nesreča na Zaloški cesti. Ko je šel davi okrog 8. 7-letni učenec osnovne šole Ivan Kopač po Zaloški cesti v šolo, se ie vanj zaletel nepreviden kolesar in ga podrl. Deček se je precej poškodoval, kolesar mu ie skoraj popolnoma odtrgai levo uho Fantka so morali prepeljati v bolnico. Kolesar je znan in je bil ovaden. l Jutri bomba smeha! 3 ni mL. O tem Vas bo prepričala v briljantni veseloigri priljubljena ANY ONDRA j"tri v Kina Ideal Preskrba Trbovelj z vodo Kapacitete vodovoda zaradi usihanja studencev ob hudi suši ni mogoče zvišati Trbovlje, 14. septembra. Vodovod trboveljske občine je bil zgrajen v prvih povojnih letih; sedaj obsega njegovo omrežje 14 km. Prvi del vodovodne naprave obsega dva izvirka izpod Sv. Planine s kapaciteto 3Vi sekundnih litrov, drugi del obsega istotako 2 izvirka izpod Rovt s kapaciteto 3V« sekundnih litrov, tako da je sedaj na razpolago 7 sek. litrov. V normalnih razmerah in ob ugodnih vremenskih prilikah bi ta množina vode morala za silo zadoščati za vse omrežje. Vendar pa je v zadnjih letih takoj z nastopom toplejšega vremena pričelo primanjkovati vode v višje ležečih krajih, zlasti na Tereziji in v sosednih kolonijah, tako da je bilo v vročih poletnih dneh skoraj 3000 ljudi brez vode. Pritekla je kvečjemu ponoči za kratek hip. Ljudje so bili prisiljeni hoditi po njo k nižje stanujoči m strankam v obojestransko nevoljo: v nevoljo nadlego varnih, ki ves dan niso imeli miru in v še večjo nevoljo onih trpinov, ki so morali nositi vodo visoko v strmi breg in so prinašali že sparjeno domov. Nekateri so zvračnli krivdo na pomanjkanju vode na vodovodno upravo, smatrajoč ga kot nekako sekaturo, kot posledico nepravilnega poslovanja itd. Ljudje iz višje ležečih kolonijah pa so dolžili ^Dolince«, stanujoče v dolini vzdolž ceste, da je potrata vode kriva temu zlu. Začeli so nadzirati porabo vode pri posameznih strankah v dolini in posamezne brezobzirneže ova-jati Neprestane pritožbe =>o napotile obč. upravo, da je kot prvo odpomoč sklenila uvesti števce in vsaj minimalno vodarino. Doslej je bila namreč trb. občina menda skoraj edina, ki je sama nosila vse stroške zgraditve in uprave vodovoda in ni imela od njega nikakih dohodkov tako, da ji je bil vodovod v očigled slabih financ v veliko breme. Z vzida van jem števcev se je pričelo letos po novem letu. Med prizadetim prebivalstvom je povzročilo to čisto nepotrebno razburjenje. Razširjale so se namreč neverjetne govorice, tako n. pr., da bo znašala vodarina za posamezne stranke mesečno po 60 Din in še več. Zopet drugod, kjer stanuje več strank v priv. hišah, so se bali, da bodo hišni gospodarji prevalili stroške instalacije števcev na stranke, kar seveda ni dopustno. Napeljava števca je investicija kot druge naprave in mora stroške nositi go-podar sam; vsaka investicija pa poveča vrednost stavbnega objekta, števci brez napeljave so stali 600—700 Din, napeljava pa v večini primerov, kjer ni bilo ierenskili težkoč. 30—50 Din. Dosedaj je plačanih nekaj nad četrtino števcev, rok za dokončno vplačMo je določen do konca septembra tek. leta. Meseca marec in april sta bila kot pr«-in porabo vod 3 brezplačna. Vodarica se računa od 1. maja dalje. Koncem Junija se je prvič beTe2.Ha porabljena kol'č na vode v svrho zaračunanja vodarine. Bolj ko vsako zavrača ne>sno vanih govoric je poraba vode pri večini priv. strank iiokazala, da ;e bilo piasenje prebivalstva brez podlage, lako £uaša vo-darina za posamezne priv. stranke povprečno po 3—6 Din, največ po 10 Din mesec/o; pri podjetjih, ki so navezana na večjo porabo vode, pa 100—150 Din mesečno Baje nekateri gospodarji več^tanovanj-skih hiš določajo vodarino za posamezne stranke kar na svojo roko po 10—15 Din mesečno za stranko. To nikakor ni prav. Vodarina se sme določati le na podlagi predloženega računa in deliti sora/.merno med stranke, upoštevajoč število članov posameznih strank. Na vseh pa je, da preprečijo prekomerno porabo vode po posameznikih. Težje zadene vodarina Bratovsko skladnico radi velike porabe vode v bolnicah, kjer je varčevanje z vodo izključeno. Morda se bo dal za to in ostale karitativne ustanove najti modus, da se_ visoki izdatki za vodarino nekoliko ublaže. Izprva je bilo določeno, da se do 50 1 dnevno za oseb0 (ali žival: konja, govedo etc.) računa po 1.50 za kubični meter, vendar se je to večinoma pavšaliralo po 1.50 za kub. meter. Števci beležijo porabo vode v tek. številkah; v interesu posameznih strank je, da pri'pregledu števcev, ki se bo vršilo sedaj koncem vsakega tromesečja, (tako konec sept., dec. etc.) tudi sami zabeležijo porabljeno količino, da odpade vsaka sumnja nepravilnega zaračunavanja, števci so plombirani in je vsaka zloraba* izključena. Popravljajo se na stroške vodovodne uprave, ako niso poškodovani iz hudobije. Uvedeni so števci povsod, razen pri pogojno izvzetih 6 staroupokojencih, dokler se jim ne dokaže prekomerna poraba vode. Pregled števcev ne povzroča občini nobenih novih izdatkov Ob koncu tekočega leta bo imela vodovodna uprava celoten pregled o porabi vode pri posameznih priv. strankah in različnih podjetjih v posameznih mesecih in letnih časih. Upati je, da bo v prih. letu bilanca še bolj zadovoljiva od letošnje. Cisti donos vodarine za meseca maj in junij znaša namreč okoli 12.000 Din, torej bi se smelo računati letno s približno 70.000 Din dohodkov. Ti se bodo uporabili za vzdrževanje vodovodnih naprav. Ugodne posledice uvedbe števcev so se pokazale že letos. Dočim je, kot rečeno, prejšnja leta pričelo primanjkovati vode v višjih legah že maja, torej pred nastopom vročine, je je letos v tem času povsod dovolj. Primanjkovati je je začelo šele julija radi izredne suše in to v višjih legah in ob času. ko je poraba vode največja, to je večinoma dopoldne od 9. dalje. Sigurno pa je pritekla popoldne, kar je pomenilo za stranke olajšanje v toliko, da »o jo lahko nastregle podnevi in ne Sele v poznih nočnih imh. Vodarna, m najri bo ie tako malenko- stna, sili stranke k umerjeni porabi vode, in je že samo z uvedbo števcev olajšan položaj v višjih legah. Obremenitev vodovodnega omrežja predstavlja napeljava vode za občino Klek, a.ker je trb. občina vezana napram občini Klek s pogodbo, tu zaenkrat ni pomoči, ker so izvirki, ki bi prišli v po-Stev za zajetje, oziroma posebno napeljavo za občino Klek. v letošnji izredni suši usahnili. Zaenkrat poskuša uprava urediti zadevo tako, da spusti za občino Klek vodo za potrebe gospodinjstva in napajanje živine ob določenih urah. Obremenitev vodovodnega omrežja povzroča tudi napeljava vole v občinsko kopališče za banje in prhe. Tu so nedavno vzidali števce., da se točno do-žene potrebna količina vode iz vodovoda v posameznih letnih časih. Obilno deževje zadnjih dni ie mipomoizlo pomanjkanju vode v obilni meri in se nam slednjega v tekočem letu ni več bati. Baje pa se nam obeta tudi za prihodnja leta kontinentalno podnebje in z njim v zvezi izredna suša. Ker je zvišanje kapacitete vodovoda radi usihanja studencev ob izredni suši zaenkrat nemogoče, bi bila edina od pomoč v dneh pomanjkanja vode njena racionalizacija in omejitev njene uporabe na gotove ure Čez dan. Danes zadnjikrat Vam je še dana priložnost dn se od srca nasrne jate, dobro zabavate ter napajate ob sladkih melodijah nepozabne Oskar Straus-ove OPERETE ljubkih arij in petja iV! V glavni vlogi Maurice Chevalier Predstave ob 4., u8. in 9 Vi zvečer NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Elitni kino Matica Telefon 2124. Vojaške sile Francije Francoska vlada je izročila tajništvu Društva narodov v Ženevi v obliki dodatka k svojemu memorandu z dne 15. julija statistične podatke o stanju svojih vojaških sil. Leta 1921 je štela francoska armada 513 643 mož, letos pa šteje 286.342 mož; všteti so tudi častniki. Mobilne sile za eventuelno obrambo zamorskega ozemlja znašajo sedaj 71.825 mož. V kolonijah je imela Francija leta 1921 še 313.588 mož pod orožjem, zdaj jih ima pa z domačimi vojaškimi edini-cami vred samo 231.405. Mornarica šteje 57.129 častnikov in mornarjev. Francosko letalstvo šteje doma 32.110, v kolonijah pa 8398 mož. Tonaža bojnih ladij znaša 628.603 tone, vštete pa niso ladje, ki jih gTade letos. Francija ima 1210 bojnih letal, v letalskih šolah 637, rezervnih pa 310 letal. V kolonijah ima 395 aeroplanov in hi-droplanov. Francija ima tudi tri zrakoplove z gonilno silo 974 HP. Izdatki za narodno obrambo znašajo v proračunu za leto 1930/31 8.635,779.000 frankov. Od tega odpade 2505 milijonov na vojsko v kolonijah, 3,013,238.000 na mornarico, 2.139.881.000 pa na letalstvo. Drage pariške noči Rumunski trgovec Romuald Ramon si je hotel ogledati nočni Pariz in zjutraj je v hotelu v ulici Rivoli, kjer je stanoval, ves presenečen opazil, da mu je nekdo ukradel 14.000 frankov, ves denar, kar ga je imel pri sebi. Ramon je pa vedel, kje je bil okraden. Zvečer se je izprehajal po pariških ulicah in naenkrat se je ustavil pred njim krasen avtomobil, iz katerega sta se zasmejali podjetnemu trgovcu dve pariški lepotici. Ena mu je namignila, naj prisede, kar je Ramon rad storil. Vozili so se od enega nočnega lokala do drugega, končno je pa povabil trgovec svoji spremljevalki k sebi v hotel, kjer so se do jutra imenitno zabavali. Ločili so se zelo prisrčno in Ramon, ki se je temeljito seznanil z nočnim Parizom, je potegnil iz žepa denarnico in jo položil na mizo. Čudno se mu je zdelo, da mole iz nje nekakšni papirji. Ko je hotel potisniti papirje v denarnico, je ves presenečen opazil, da denarja ni v nji. Šele tedaj se mu je posvetilo v glavi, zakaj lepi Parižanki nista hoteli dovoliti, da bi on poravnal ves račun za burno noč. Premeteni nočni ptički sta ukradli trgovcu denar najbrž takoj po srečnem srečanju, potem sta pa poravnavali račune z njegovim denarjem. Policija je tatici kmalu aretirala. Prva ie 25-letna Marta Meider. druga pa 23-letna Marija Champs. Ramon se je pa vrnil v Rumunijo brez denarja. Strm 4 SLOVENSKI NAROD«, dne 16. septembra 1931. Stev. 20Q •Emile Gaboriau: 35 velemesta Roman — Za kaj rra gre? — je vprašal in sedel na stod, ki mu ga je bil primaknil Mascarot. Mascarot se je šel prepričat, če so vrata dobro zakrjenj^na; potem se je vrnil, sedel nazaj na svoje mesto in odgovoril : — Poslušaj dobro, z Mascarortom sva sklenila lotrti se velikega podvzetja, ki sem ti kratko že pravil o njem. Pridobila sva važnega moža ... samega markiza de Croisenoisa. — Dragi prijatelj, — j 2 začel odvetnik. — Počakaj! Tvosa pomoč je nam mrjno potrebna taiko, da ... Advokat je planil pokonci. — Dovolj je tega! — je zakričal na sodnega eksekutorja. — Če si mi pisal samo zato, si se temeljito zmotil; saj sem ti to že povedal in zdaj ponavljam ... Ž3 se je obrnil, da bi odšel, toda med njim in vrati je stal dT. Hortebize m ga nekam čudno gledal. Catenac gotovo ni med tistimi, ki se dajo lahko zastrašiti, toda zdravnikovo vedenje je bilo tako zgovorno in hladen Mascarotov pogled tako pomemben, da je advokat presenečeno obstal. — Kaj pa to pomeni? — je zajecljaL — Kaj hočeta od mene? — Prvo, kar nočeva, — je odgovoril zdravnik osorno, — je to, da se pomiriš in me potrpežljivo poslušaš. — Saj te poslušam. — Opozoriti te moram, — je pripomnil Mascarot, — da imamo v rokah vse ase in Če igro dobimo, dobi vsak izmed nas skoraj milijon. Toda Hortebize ni znal biti tako potrpežljiv kakor Mascarot. Vprašal je kar naravnost: — Povej odkrito, ali pojdeš z nami ali ne? Catenac je bil očividno v hudi zadregi. Trajalo je dobro minuto, preden je odgovoril: — N^ikor ne! Vse sem dobro premislil, toda iti z vami ne morem m nočem! Vstal je in že je hotel oditi, ko ga je lastnik posredovalnic2 presenetil z vprašamiiem: — Kaj ko bi ti dejal, da te nujno potrebujemo? — Odgovoril bi ti: Tem slabše za vas. — No a kaj ko bi te___ — Prisilili, misliš reci? — je vziklik-n3 Catenac srdito. — Imate me v krorirjlfth, to Je ras, toda če bi nastopni proti meni, bi škodovali obenem sebi. Moja poguba bi pomenila tudi vašo pogubo. — Ali si tako trdno prepričan o tem? — Tako trdno, da vama še enkrat povem: Med vama in menoj ni nič skupnega. — Mislim, da "Se motiš, Catenac. — Jaz? Zakaj neki? — Ker že leto dni redim v našem hotelu brezplačno mlado dekle, Klariso po imenu. Jo morda slučajno poznaš? Ko je advokat zaslišal to ime, mu je bilo, kot da je zagledal pred seboj tlečo zažigalno vrvico, vodečo k mini, ki bo zdaj zdaj eksplodirala. Razprostrl je roke, izbuljil oči in odskočni. — Klarisa! — je zajecljal. — Kdo ti je kaj povedal? Kako si mogel to zvedeti? Toda ironični smehljaj, ki je zaigral obema na obrazni, je tako strašno zadel njegov ponos, da se je takoj premagal. — O, kako neumen sem! — je vzklikni]. — Zdaj vprašujem, kako ste mogli vse zvedeti, kot da bi ne vedel, po kakšnih sredstvih segamo, da odkrijemo tajno, ki jo potem izkoriščamo. — Presojal sem te pravilno, — j3 pripomnil Mascarot. — Kako to? — Saj se mi je kar zdelo, da poskusiš pretrgati vezi, ki nas vežejo, čim začutiš v sebi dovolj moči, da nas ne boš potreboval. Danes bi nas rad zapustil. Jutri bi nas pa brez pomisleka izdal, če bi le mogel. Toda za taks primere je že vse preskrbljeno. Zdravnik si je mel roke. — Ne razumem pa, — je nadaljeval Mascarojt, — da si nas sovražil že p~ed letom dni in nas hotel pogubiti, pa si se dal tako neumno ujeti. — Neverjetno! — je pritrdil zdravnik. — In vendar (je tvoja ... kako bi dejal, neprevidnost ena onih vsakdanjih reči, s katerimi smo se že tolikokrat pecaM tn ki je nam največ koristila. Skoraj vsak dan lahko čttaš to v novfnah. Kaj jih na čitaš? Baš včeraj sem čital zgodbo, ki iz nje kar gleda tvoj obraz. častihlepni, hinavska meščan si preskrbi s kmetov mlado in lepo služkinjo, kijpečo od zdravja in še neizkušeno... in privošči sd užitek, da jo zapelje. Nekaj mesecev gre vse gladko od rok, nekega jutra pa ubogo dekle ne more več prikriti, da je noseče. Tedaj se častivredni meščan ustraši. Kaj poreko sosedje, kaj hišnik? ... Dete umori, mater pa vrže na cesto .., — Baptistine, milost! — Toda to je zelo neprevidno. Take reči pridejo vedno na dan. Na svoiem domu v Champignv imaš vrtnarja. Recimo, da pode temu Človeku na misel prekopati zemjtfo okrog vodnjaka zadaj na vrtu. Ali veš, kaj bi našel? — Dovolj! — je zastokal Catenac. — Vdam se. Po Catenacovem gnevu je nastopila neizmerna slabost. — Umorita me, — je mrmral, — ubijata me v trenutku, ko sem že hotel v miru uživati sadove svojega dvajsetletnega deda in varčevanja. Toda čas je hitel. Paul in markiz de Croisenois sta mogla priti vsak čas. Mascarot je spoznal, kako važno je spraviti advokata v dobro voijo. — No, nikar se ne boj, saj ni nič hudega, — ga je začel tolažiti. — Prepričana sva, da si dovolj premeten, da v igri ne boš podlegel. Catenac se 'je prisiljeno 'zasmejal* rekoč: — Saj se ne jezim na vaju; govori, zdaj te bom poslušal. — Vojvoda de Champdoce ti je poveril zelo kočljivo nalogo, — je nadaljeval Mascarot. — Gre za iskanje, ki mora ostati tajno ... — Kaj? ... Tudi to že veš? — Vem vse, kar nam more koristiti. Tako sem tudi zvedel, da se nisi obrnil name, kakor bi bil storil na tvojem mestu vsak, temveč si se zatekel v svodi neumnosti k možu, ki se ga moramo bati, k Perpijgnanu, ki v spretnosti prav nič ne zaostaja za nami, če nas celo ne prekaša. — No in kaj zahtevaš v tem pogledu od mene? — Malenkost. Poročal mi boš o svojem iskanju. Vojvodi ne črhneš o tem niti besedice, ne poveš mru nobene novice, ki bi je ne bila že prej dobro premislila m pretehtala. — Dobro, vse storim po tvoji volji. Zdelo se je, da je prepira konec. Častivredni dr. Hortebize j3 bil ves navdušen. — No torej! — je deaal smeje. — Ah* je bilo vredno tolfko kričati? — Naj bo, priznam, da nisem ravnal prav, — je odgovoril Catenac. Segel je obema prijateljema v roko in pripomnil tiho: — Naj bo vse to pozabljeno. Je bil iskren? Mascarot in dr. Hortebize sta se spogledala in v njunem pojedu je b:!c polno dvomov. Ta čas je nekdo potrkal na vrata; doktor je šel odpret. Na pragu je stal Paul, ki se je spoštljivo priklonil. — Najprej vam moram predstaviti svojega starega prijatelja, — je dejal Mascarot. Obrnil se je h Catenacu, rekoč: — Dragi prijatelj, proskn te, bodi prijazen s tem mladeničem, ki nima ne matere ne očeta, in ki bi ga rad uvede! v družbo. Tragična smrt slavnega letalca Pri ruskem mestu Ufa se ie ubil francoski letalec Le Francoska letalca Doret in Le Brix, ki sta letela z mehanikom Mesminom preko Rusije v Tokio, sta se blizu ruskega mesta Ufe ponesrečila. Le Brix in pilot Mesmin sta obležala v razbitem aeroplanu mrtva, Doret je pa še pravočasno skočil iz aeroplana s padalom in ostal živ. Ves svet, posebno pa letalski krogi bodo sprejeli vest o tragični smrti slavnega francoskega letalca z žalostjo. Posebno težko je zadela ta vest Francoze, kajti Joseph Maria Le Brix je spadal med letalce, ki so ponesli slavo francoskega letalstva s prekooceanski mi pole- ti po vsem svetu. Nesrečnima prednikoma Nungesserju in Coliju, ki sta brez sledu izginila med poletom iz Evrope v Ameriko, je sledil pokojni Le Brix s svojim tovarišem Costesom, s katerim je poskusil rešiti to težko nalogo. Leta 1927 sta se napotila Le Bris in Costes okrog sveta, V 38 etapah sta preletela vso dolgo progo okrog zemlje, v 337 urah čistega poleta sta preletela 57.000 km. Iz Pariza sta krenila preko zapadne Afrike in preletela med S t. Luisom in Natalom južni Atlantski ocean, potem sta pa krenila v Rio de Janeiro in dalje ob Cordillierih, križa-rila sta nad Severno Ameriko v propagandne svrhe, spustila sta se na tla tudi v Washingtonu in Newyorku, potem sta pa letela preko Amerike v San Franci-sco, od koder sta prepeljala svoje letalo s parnikom v Tokio. Iz Tokia ju je vodila pot preko Hanoia in Kalkute, a preko Aten in Marseilla sta se vrnila v Pariz, kjer so ju sprejele ogromne množice Parižanov z nepopisnim navdušenjem. Ves kulturni svet je občudoval njuno junaštvo. Etapo iz Tokia do Pariza sta preletela v 7 dneh, 16.150 km sta preletela v 97 urah. To je bil uspeh, ki se mu je Čudil ves svet in ki je napravil iz francoskih letalcev junaka zraka. Pozneje, ko sta se pripravljala na polet iz Evrope v Ameriko, se nista mogla sporazumeti in tako je tvegal lani v septembru Costes sam slavni polet na letalu »Vprašaj« z novim tovarišem Bellontom, dočim se je lotil Le Brix vztrajnostnih poletov nad suho zemljo in se začel zanimati za zračno zvezo med zapadom in daljnim vzhodom. Skušal je najti najprikladnej-šo zračno pot iz Pariza v Tokio in skoraj pred ciljem ga je doletela tragična smrt. Le Brix je bil rojen 2. februarja 1899 v Morbihanu. Absolviral je mornariško šolo in 1. 1919 je bil dodeljen mornarici, tri leta pozneje pa mornariškemu letalstvu. Od leta 1925 do 1927 je služil kot letalski častnik - prostovoljec v Maroku in za izredno hrabrost je bil odlikovan z redom častne legije. Leta 1927 se je napotil kot rečeno s Costesom okrog sveta. Zdaj je bil namenjen s slavnim zračnim akrobatom Doretom in mehanikom Mesminom v Tokio, toda sreča mu ni bila mila in sledil je že mnogim slavnim letalcem v prerano smrt. Vagon na pnevmatikah V soboto so imeli na železniški progi Pariz—Deauville novo poskusno vožnjo z vagonom na pnevmatikah, ki ga je zgradila tvrdka Michelin in ki je namenjen hitremu prevozu potnikov in blaga na kratkih progah. Poskusna vožnja se je zelo dobro obnesla. Vagon je prevozil 220 km dolgo progo v 2 urah 14 minutah s povprečno hitrostjo 105 in največjo 130 km na uro. Vagon tvrdke Michelin ni podoben »železniškim Zeppelinom«, ki jih preizkušajo zdaj v Nemčiji, temveč bolj navadnemu avtobusu, od zadaj pa letalu. Goni ga navadni motor s 46 HP. Pnevmatike so narejene tako, da voz ne more skočiti s tira. Potniki in strokovnjaki so se izrazili zelo pohvalno o mirni in enakomerni vožnji ter o tehniških prednostih novega prometnega sredstva. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Najboljše violine strune, citre, tamburice, kitare, telovadni rogovi ter sploh vse glasbeno orodje v velikanski izbiri. ALFONZ BREZNIK, zapriseženi strokovnjak Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7 Specijelni entel oblek in volar francoski sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREDAc žepni robci ^m. Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila. Namodernejše Pozor! Retka prilika! Vami se pruža da za neverovatno jeftino kupite umjetničke slike, narodno vezivo te keramiku u jugoslovenskoj ornamentici. — Posle velike turneje kroz dalm jadranska kupališta od danas sve umjetničke slike i ostali umjetnički predmeti prodava će se n ^ cene kataloške. Izloženo je preko 2000 umjetničkih predmeta u ogromnoj veranda vrta kavarne Zvezde. — Krasan pregled. — Bezobvezna kupovina. — Otvoreno celog dana. — Ulaz kroz vrtna vrata, — D jaci skola mogu besplatno kopirati narodnu ornamentiku (krupno). — Slobodan iilaz! 2604 Prva paro-brzolikalnica JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 6 (vis-a-vis hotela Štrukelj) Edina v Ljubljani, ki Vam po par minutnem čakanju nudi specielno zlikano in očiščeno obleko. Ob enem priporočam svoj znani prvovrstni mod* ni atelje, kjer si nabavite najboljše blago po zmernih cenah. — Ob nedeljah in praznikih odprto dopoldne. Zahvala Ko so prertefcle zadnje ure m smo se morali s tugo in žalostjo posloviti od našega srčno IjubBenega soproga, očeta, starega očeta, brata m tasta, gospoda Fra ni a Lovšina šolskega apravitelja na Vinici, častnega člana in ustanovitelja raznih društev je sočustvovalo z nami premnogo prijateljev in znancev. Iskrana Vam zahvala! Prisrčna zahvala posebej Vam, častita duhovščina in gospodoe zdravniki za pomoč in tolažbo v težki bolezni, Vam, ki ste darovali krasne vence in cvetje, vsem Vam, ki ste spremili dragega rx>kojrrifoa na zackui poti afi kakorkoli drugače počastili njegov spomin. Globoko smo hvaležni Jugoslovanskemu učiteljskemu udruženju, pokojnikovom ožjim tovarišem, aktivnim in upokojencem ter našim dragim Vmičanom za mnogoštevilno udeležbo prd pogrebu, pevcem JUU za prelepo žalno petje, gg. pokojnikovima tovarišema Lovru Perku in Rudolfu Kavčiču ter županu Peru Maliču za lepe poslovilne besede, Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani, Sokolu, Gasilnemu društvu in Posojilnici na Vmici, raznim zastopnikom oblasti, društev m korporacšd ter končno vsem ostalim za zadnjo počastitev. > mM al i o£fasf< V maka beoeđa SO par. Plača mo lahko tuđi w znamkah. Za odgovor znamko J ~ Na vprašanja brez znamko no m mu ndi&MHirianu* - Najmanjši o&a* Oin PEKOVSKEGA POMOČNIKA ki rma svoje kolo in ki bi razna Šal pecivo, išče pekarna Bogovič, Oglenšak št 29, Zg. Polskava p. Pragerskem. 2598 STALNEGA ČUVAJA se Bče. Prednost imajo samci v pokoju ali invalidi s pokojnino. Natančneje se potzve: Ljubljana 7, Podmllščakova štev. 4. 2549 Hotel Miklič odda po nizki mesečni najemnini. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 FORD LIMUZINA z dvema vratima ugodno naprodaj. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda*. POUK ŽIVIH JEZIKOV (francoščine, angleščine, nemščine, španščine, italijanščine) v manjših skupinah in za posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči. Prijave cd 6.—7. zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. — Vodstvo tečajev: Prof. S. J. Guinot -Jeras. 25 H LEPO POSESTVO 25 johov veliko, na lepi, skoro ravni solnčni legi, 1 uro od postaje Blanca pri Sevnici, obstoja iz rodovitnih njiv, travnikov, gozdu, vinograda. Velika hiša, skedenj in kozolec Posestvo je jako sadovno. — Cena je 120.000 Din. Potreben kapital le 90.000 Din. Vprašati pri: Mihaelu Divjaku, posestniku na Blanci p. Sevnici. 2597 Modfoce predeluje tn očisti žimo prahu na specijalneni stroju samo Rudolfi Sever, LJUBLJANA, Marijin trg t POZOR! Prodasta se 2 dobro vpeljani gostilni in več stavbnih parcel, lepa vila z večjim vrtom. Več pove: Podrallščakova ulica št 4, Ljubllana 7. 2548 GOSTILNO z gospodarskim poslopjem in malim posestvom, poleg cerkve in blizu glavne ceste za 66.000 Din takoj proda Franc Aužner, gostilna, Sv. Lovrenc št 3, p. Štore pri Celju. 2596 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstv« Ljubljana, Sv. Petra e, 33. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! LJubljana—Vinica, dne 16. septembra 19^1 Preostali Lovšinov* v žalosti. BOJU je neobhodno potrebna knjiga Doc dr. Iv. Matko: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno - higijenske borbe proti jetiki kot liudski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knflgarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. šelenburgova ulica štev. x. Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeaersek. — Za upravo In inaeratni del lista: Oton Cariatof, — Vsi v Ljubljani. * - i 4 X - * » A$A 74