Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 2.
Cena posamezni številki l'SO L.
Leto XXIV.
¥ Ljubljani dne 1. februarja 1942-XX.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega in petnajstega v mescu. Naročnina za vse leto 16 lir, za četrt leta 4 lire, za pol leta 8 Lir Za inozemstvo je dodati poštnino.
Oglasi po ceniku.
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne in samoupravne nameščence in upokojence
Ovoje pofnesubnih odredb
Pokrajinski podporni zavod in družinske doklade usiužbenstva
Visoki komisar je dne 17. dec. 1. 1. — z namenom, da se splošno podporno delo v naši pokrajini poenoti in združi — izdal odredbo o ustanovitvi Pokrajinskega podpornega zavoda. Ta zavod bo po svojih krajevnih odborih, ki se ustanove v posameznih občinah Ljubljanske pokrajine, podpiral posameznike in družine, ki žive v posebno težavnih gmotnih razmerah.
Upravni odbor Pokrajinskega podpornega zavoda tvorijo predsednik, ki ga postavi Visoki komisar, in tile člani: zastopnik Zveze bojevniških fašijev, pokrajinska zaupnica ženskih fašijev, ljubljanski župan ali njegov odposlanec, pokrajinski zdravnik, načelnik oddelka za socialno skrbstvo, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev, predsednik Pokrajinske delavske zveze in zastopnik Prehranjevalnega zavoda. Občinske podporne odbore vodijo predsedniki in dva do trije člani, ki se izberejo izmed posebno prikladnih oseb iz tiste občine. Občinski odbor v Ljubljani imenuje Visoki komisar, v drugih občinah pa pristojno poltično oblastvo.
Da bo mogel zavod doseči svoj namen, ima sledeče dohodke: od morebitnega premoženja; zneske, ki jih dobi od ministrstva; vsote, ki mu jih event. nakaže Visoki komisar; vsote, določene v občinskih proračunih, in morebitna naklonila raznih ustanov in zasebnikov..
Že obstoječe javne dobrodelne in podporne ustanove s posebnimi nameni bodo delovale še naprej, kakor ostane tudi občinam nespremenjena naloga, kolikor je novi zavod ne prevzame. Zavodu pa morajo občine odstopiti iz občinskih proračunov tisti del podpornih skladov, ki je sicer določen za splošno pomoč.
Z odredbo Visokega komisarja z ihre 13. januarja je bila pa ustanovljena blagajna za izplačevanje družinskih doklad delavskim in nameščen-skim družinam. S to odredbo je bil izveden sklep ministrskega sveta z dne 30. septembra 1. L, po katerem se uvedba družinskih doklad razširi tudi na ozemlje Ljubljanske pokrajine.
Ta odredba je izredno važna in pomeni v socialnem pogledu veliko pridobitev. Doslej naša zakonodaja ni poznala ustanove družinskih doklad iz-vzemši javne uslužbence in zelo redke posamezne večje zasebne obrate, ki so jih svojemu uslužbenstvu že doslej dajali. Ogromna večina vseh delojemalcev je doslej prejemala enake mezde in plače ne glede na to ali je bil prejemnik družinski oče ali ne. Zato je večina zasebnih uslužbencev in delavcev smatrala to stanje za nesocialno in krivično. Prav zato so se tudi delavske in nameščenske organizacije že dolga leta borile za priznanje družin-
skih doklad, vendar pa niso uspele, ker je prevladovalo naziranje, da je mezdo smatrati samo kot nagrado za storjeno delo, ne pa kot sredstvo za preživljanje delojemalca in njegove družine.
Z uvedbo družinskih doklad je bil storjen načelno važen korak k razširjenju socialne zaščitne zakonodaje. Za izboljšanje gmotnega stanja družin poročenih delavcev in nameščencev bo nova odredba izredno pomembna, bo pa koristila tudi pravilnemu razvoju družine, omogočila boljšo prehrano in vzgojo otrok ter mnogo pomagala v zdravstvenem oziru.
Družinska doklada pripada vsem zavarovancem Zavoda za socialno zavarovanje, Trgovskega bolniškega in podpornega društva, Bratovske sklad-nice in drugih zavarovalnih in podpornih zavodov, ki se za to izrečno po-oblaste. Ne gredo pa te doklade v družinskem gospodarstvu zaposlenemu osebju (kakor hišnim poslom itd.); hišnim delavcem; osebju v staležu javnih uslužbencev, ne glede na to ali je razvrščeno ali ni (zanje se poskrbi s poznejšo* odredbo) in italijanskim delavcem iz starih pokrajin, zaposlenim v naši pokrajini pri italijanskih tvrdkah, ki imajo svoj sedež v starih pokrajinah.
Družinska doklada pripada za otroke, ki jih upravičenec vzdržuje, za ženo, za oba roditelja, če je rodbinski poglavar za plačo v službi drugih in obvezno zavarovan. Za vsako navedeno osebo pripada nameščencu, če ima enega otroka, po L. 9,30 na teden; če ima 2—3 otroke po L. 12,30; če ima pa 4 ali več otrok po L. 14,70. Za ženo gre L. 13,20, za vsakega roditelja pa L. 8,70 na teden. Delavci dobe v ustreznih primerih po 6—8,40—10,80— 9,30 oz. 5,40 lire na teden.
Ko se določa višina doklade za otroke, se upoštevajo* samo vzdrževani otroci, za katere pripada doklada. Za otroke se plačuje doklada do izpolnjenega 14. leta, če pa je otrok nesposoben za delo ali če obiskuje srednjo šolo, pa do 16. leta. Pri nameščencih je meja 18- leto otrokove- starosti.
Družinske doklade se izplačujejo izključno samo iz prispevkov delodajalcev, ki tega izdatka ne smejo prevaliti na uslužbence. Za enkrat je določen prispevek z 10 % zavarovane mezde oziroma režijske plače. Prispevke pobirajo hkrati s* prispevki za bolniško zavarovanje. Kjer so uslužbenci že prejemali slične doklade, jih te nove nadomeščajo, zlasti če so nove doklade višje. Izplačevanje teh doklad in pobiranje prispevkov se je pričelo z minulim 1. decembrom.
Nova odredba je med zasebnimi nameščenci in uslužbenci vzbudila mnogo hvaležnosti in odobravanja. Uvedba družinskih doklad najširšim slojem delavnega ljudstva je pa velika načelna pridobitev za vse, ki se preživljajo z umskim ali telesnim delom v zasebnih službah.
Hrvatsko uradmšk© zadrygarst¥o
Že svoj čas smo poročali, da s zadruge drž. uslužbencev na ozemlj Nezavisne države LIrvatske imele dn 22. julija v Zagrebu zborovanje, n katerem so ustanovile svojo Zvez nahavijajnih zadrug. Ta naj bi izvrši ''a a naloge nadzornega in poslovneg organa, k; jjh je prej izvrševala nd> i anja Zveza nabavljalnih zadrug Beogradu.
Nedavno je bil izredni ustanovni o čni zbor zagrebške Zveze nabav-Balnih zadrug drž. uslužbencev. Zbo-^ o vanj e je vodil predsednik prof. dr. David Karlovič.
Zborovalci so sprejeli pravila Zveze in izvolili člane v upravni in nadzorni odbor in sprejeli načelne smernice za nadaljnje delovanje. Ker je ministrstvo za narodno gospodarstvo sprejelo in potrdilo sklepe prvega občnega zbora, je postala zagrebška Zveza zakonita naslednica in dedinja vsega premoženja nekdanje beograjske Zveze, kolikor se je to premoženje nahajalo na tleh Nezavisne države Hrvatske. Nova zagrebška Zveza ima kot članice skupno 145 uradniških zadrug: 66 nabavljalnih, 72 kreditnih, 5 stanovanjskih in 2 čebelar-
ski. Vse te zadruge imajo 102.000 članov — javnih uslužbencev^ Sprejete bodo še nekatere zadruge, tako da se bo to število v kratkem še povečalo.
Zveza je od konca junija, odkar je ustanovljena, imela prometa za približno 65 milijonov kun. V zadnjih dveh mescih je dobavila blaga za več kot 7 milijonov kun*. Zveza, ima velika denarna sredstva, ki znašajo zdaj približno 62 milijonov kun, medtem ko je prejšnja beograjska Zveza imela nad 200 milijonov Din premoženja. Koliko od tega bo pripadlo zagrebški Zvezi, zaenkrat še ni* odločeno, pač pa se bo glede tega uporabil primeren ključ. Za enkrat predstavljajo Zvezi-no premoženje vse nepremičnine, last včlanjenih zadrug in prejšnje Zveze, kolikor se nahajajo na Hrvatskem, razen tega pa tudi vsa gotovina in terjatve teh zadrug, ki znašajo približno 11 milijovno kun. Prejšnja beograjska Zveza nabavljalnih zadrug je imela nepremičnine, torej hiše in posestva v Zagrebu, v Sarajevu, v Goispiču in Hrvatski Mitroviči. Med drugim je tudi v Zagrebu uradniško prenočišče (Zadružni dom), ki je namenjeno hrvatskim drž. uslužbencem zadrugar-
jem. Dom stoji nasproti glavnega kolodvora in ima nad 100 postelj. Od aprila je v letu 1941. v Domu prenočevalo nad 10.000 zadrugar jev.
Zveza nabav, zadrug v Zagrebu namerava storiti vse, da razširi in poglobi svojo delavnost. Namerava ustanoviti večje število novih zadrug v krajih, kjer jih še ni, a se je pokazala potreba po njih, posebno pozornost pa posveča skupnemu nabavljanju življenjskih potrebščin, zlasti živil za včlanjene zadruge. Odprla je že razne tečaje za knjigovodstvo in za vodje zadrug, uredila je nadzorovalno službo in skuša v vsem olajšati članicam delovanje v korist včlanjenim državnim uslužbencem. Državna zakladnica je prevzela varstvo nad zagrebško zvezo ir je imenovala v odbor stalnega odposlanca.
Med novo izvoljenimi člani upravnega sveta so znani zadružni delavci iz Zagreba (R. Markuš, Sr. Kružić in drugi), Sarajeva, Mostarja, Splita (profesor Marin Katunarič), iz Zenice itd., v nadzornem odboru so pa prav tako zastopani zadružni delavci iz vrst državnega usiužbenstva po raznih krajih Hrvatske.
Gospodarska samopomoč invalidov
Slovenski vojni invalidi so se kmalu po prvi svetovni vojni organizirali v svojem združenju, ki je poleg skrbi za pravično ureditev invalidskega vprašanja in poleg borbe za dobro invalidsko zakonodajo skušajo tudi gospodarsko pomagati članom vojnim invalidom in njihovim družinam. Vojni invalidi so se zavedali, da je za uresničenje njihovih poglavitnih teženj potrebna tudi krepka in neodvisna gospodarska organizacija, ki bo mogla — poleg moralne — nuditi članstvu tudi potrebno gmotno podporo, zlasti pa pomagati tistim vojnim invalidom, ki si skušajo s prevzemom ali ustanovitvijo obrti, trgovinice, trafike ali sicer kako izboljšati oz. sploh omogočiti obstanek. Takim je treba v pravem času priskrbeti primerno posojilo ob ugodnih pogojih, pa jim bo pri-hodnjost vsaj kolikor toliko olajšana.
V zavesti, da si vojni invalidi morejo uspešno pomagati le sami, so nekateri idealisti leta 1925. ustanovili kreditno zadrugo »Vzajemna pomoč« v Ljubljani. Temeljna glavnica je bil delež, ki ga je ljubljansko Združenje vojnih invalidov prejelo od likvidiranega monopolskega sklada, kamor so se stekali določeni deli čistega dobička od prodaje monopolskih izdelkov. V sklad 2a okrepitev vojnih žrtev je šlo 4 »/o« čistega dobička. Ta delež je znašal 350.000 mar jev in je služil kot glavnica za novo za rugo, ki je bila ustanovljena prav tisto ,e 0’ ko je izšel prvi invalidski zakon, ki je povzročil prizadetim marsikatero težavo in mnoge invalide izločil od podpor.
Vzajemna pomoč je imela takoj po ustanovitvi že näd 60 članov, ki so vplačali deleže po 50 din. V prvem letu obstanka je mlada zadruga mogla izplačati komaj za 11.800 din posojil. Seveda je začelo število članov kmalu rasti, ker je bilo dajanje posojil vezano na članstvo v zadrugi, čez leto dni je bilo že 84 članov, leta 1930. je naraslo to število na 246 članov, konec leta 1935. jih je bilo že 344, konec leta 1940. pa celo 446. Ker je Vzajemna pomoč ves cas delala samo z lastno glavnico in brez tujih sredstev, je bilo njeno poslovanje vselej ^ vse skozi solidno, obrestna mera prav nizka in sploh vsi pogoji ugodni.
Tudi višina izdanih posojil je kmalu začela rasti, ni se pa dvigala z enako doslednostjo kakor število članov. V letu 1926. je zadruga izplačala že za 163.200 dinarjev posojil, leta 1929. pa celo 397.994 dinarjev — kar je najvišje število, ki so ga doslej dosegla posojila. V sledečih letih se je višina posojil stalno menjavala, tako da je leta 1934. bilo izposojenih 163.357 din, leta 1940. spet pa že 356.000 din. Pripomnimo, da je leta 1929. izšel novi invalidski zakon in povzročil za premnoge invalide zelo težak položaj, iz katerega so si skušali pomagati s posojili, ki naj bi jim omogočili v prihodnje boljšo gospodarsko podlago.
Denarni promet, ki je znašal prvo leto 446.561 din, se je že prihodnje leto dvignil na 1,891.745 din. Najvišji je bil denarni promet sicer v letu 1937., ko je dosegel znesek 6,301.000 din, vendar je leta 1940. znašal še vedno 6,066.227 din. Te številke kažejo, kako velik je denarni promet te po denarnih sredstvih sicer skromne invalidske kreditne zadruge in kolikšen je njen gospodarski pomen za članstvo.
Zanimiv je pa tudi pregled gibanja hranilnih vlog. To so predvsem premoženja odborov organizacije in pa prihranki članov. Prvih pet let sploh ni bilo nobenih vlog, šele leta 1930. je bilo vloženih 12.397 dinarjev. Leta 1932. so vloge poskočile že na 137.291 din, leta 1940. pa celo na 244.767 dinarjev. Tudi te številke dokazujejo, da imajo člani zaupanje v svojo res solidno kreditno zadrugo in da se zavedajo, da jim le vzajemna pomoč more pomagati in gospodarsko koristiti. V vseh 16 letih obstanka je Vzajemna pomoč dovolila za 4,239.527 dinarjev posojil članom, imela pa skoraj 64 milijonov dinarjev prometa. Iz teh podatkov je lahko sklepati, kako dobro je bila zadruga ves čas upravljana in koPko more medsebojna povezanost in tovariško zaupanje tud: pri skromnih sredstvih in v tesnih razmerah koristiti splošnosti. Uspešno poslovanje invalidske Vzajemne pomoči more tudi drugim podobnim gospodarskim ustanovam služiti kot lep vzgled prave tovariške solidarnosti in smisla za medsebojno podpiranje.
Vestnik
R. n. naročnikom! Dovoljujemo si opozoriti vse tovariše, ki so z naročnino v zamudi, naj nam zaostanke kar najprej nakažejo, v prihodnje pa naročnino sproti plačujejo, saj je prav neznatna. Znaša za vse leto komaj L. 16,—. Prosimo, naj vsi upoštevajo izjemne čase in store svojo naročniško dolžnost.
Podpore za napredek kmetijstva. Visoki komisar je odredil, da se določi izreden znesek 1 milijona lir za izboljšanje kmetijstva v naši pokrajini. Iz tega kre-
dita se bodo dajali prispevki največ do 50 % celotnih stroškov za dela, s katerimi se nerodovitna zemljišča narede plodna, za melioracijo zemljišč, za odstranitev grmičevja in kamenja, za napravo prekopov oz. odtokov ter sploh za pridobitev novih uporabnih zemlj šč. Do 40 % stroškov se pa podele prispevki za nakup tehničnih kmetijskih sredstev, zlasti strojev. Prispevki se bodo dajali za povečanje reje kuncev, za gojitev semenskega kromp rja, za zgradbo gnojišč in ustanovitev preiz-
Prosveta
kusnih kultur za pridelke, ki jih je treba posebno pospeševati. Iz tega kredita bo naše kmetijstvo črpalo gotovo zelo uspešne in koristne pobude in podpore.
Likvidacija premoženj v Nemčiji. Visoki komisar je izdal opozorilo, da so Slovenci, ki so dne 1. aprila 1941 bivali na ozemlju :bivše Jugoslavije, sedaj prikju-čenem Italiji, ki so pa tukaj rojeni in so bili navedeni dan semkaj pristojni ter so se pred 10. decembrom 1.1. preselili v Italijo iz bivših jugoslovanskih, zdaj Nemčiji priključenih krajev, upravičeni svoje premoženje, ki je v Nemčiji, likvidirati in prenesti čisti izkupiček v Ljubljansko pokrajno. Morali so pa do navedenega dne izjaviti pred italijanskimi oblastvi, da se žele za stalno nastaniti v Italiji, če jim bo naknadno priznano državljanstvo. Vsi taki Slovenci so morali do konca januarja predložiti Visokemu komisarju izjavo v dveh enakih izvodih, potrjeno po županstvu.
Zatemnitev. Po odredbi Visokega komisarja velja od 18. januarja dalje predpis, da je treba izvrševati vse določbe o zatemnitvi od 19. do 7. ure.
Omejitev železniških ugodnosti. Ko so bile začetek januarja objavljene razne omejitve v železniškem prometu in utesnitev različnih voznih ugodnosti na državnih železnicah v Kraljevini, so mnogi pomotoma smatrali, da veljajo ta določila tudi za našo pokrajino. Doslej tuk. pokrajinska železniška direkcija glede tega ni dobila še nobenih navodil, ker pač ti predpisi za Ljubljansko pokrajino niso bili izdani.
Seznam sodnih tolmačev. V Službenem listu z dne 31. decembra 1. 1., 105. kos, je objavljen seznam stalno zapriseženih sodnih tolmačev, ki so izvrševali lani svoj posel
Najnižje delavske mezde pri javnih delih. Po odredbi Visokega komisarja so bile določene minimalne mezde za delojemalce, zaposlene pri javnih delih v Ljubljanski pokrajini. Predpisi veljajo za vsa javna dela, ki jih izvršujejo bodisi zasebni stavbeni podjetniki ali pa državne oz. samoupravne ustanove v lastni režiji. Za navadne delavce, mlajše od 18 let, je določena kot najnižja mezda L. 2,40 na uro, za navadne delavce, stare nad 18 let, pa po L. 3,20 na uro. Kvalificirani delavci s strokovno zaposlitvijo morajo dobiti vsaj 4 lire na uro, če še niso bili v stroki zaposleni leto dni, sicer jim gre po L. 4,50 na uro. Vsa javna dela se uvrščajo v prvi mezdni razred v smislu kolektivne delovne pogodbe. Te minimalne mezde veljajo od 17. oktobra 1. 1. dalje, ne veljajo pa te določbe za osebje, ki je zaposleno pri vzdrževanju in snaženju cest, železnic, zgradb, napeljav in pri ostalih službah v upravi javnih ustanov, kakor tudi ne za pomožno osebje le-teh, če so njihova službena razmerja urejena s posebnimi pravilniki.
Objavljamo sledeča važna opozorila: 1. Trgovec, ne prodajaj in konsument, ne kupuj čez redno potrebo! 2. Trgovec, ne prodajaj tistemu, ki ima več denarja, večje količine blaga: to bi bilo na škodo tistih, ki imajo manj in si ne morejo napraviti zalog. 3. Ti, ki si kopičiš zaloge, si izdajalec. 4. Trgovec, odstopaj blago v mejah rednih potreb in prodajaj le svojim rednim odjemalcem, ki jih poznaš. 5. Vlada računa danes bolj kot kdaj koli, da boš ti, trgovec, zvesto in razumno sodeloval in da boš ti, konsument, discipliniran državljan, tako da prehrana,' preskrba in razdelitev ne bodo utrpeli škode in ovir. 6. Trgovec, bodi vljuden in potrpežljiv s svojimi odjemalci in ti, odjemalec, bodi ljubezniv in potrpi s svojim trgovcem.
Dostavljanje kruha. Iz Rima poročajo, da so odločujoča oblastva pojasnila, da se tudi kruh, ki spada itak med racionirane
na območju ljubljanskega apelacijskega sodišča. Največ teh zapriseženih tolmačev je v Ljubljani, so pa tudi v Novem mestu, Logatcu, Ložu, na Vrhniki, v Metliki in Črnomlju. Tolmači so zapriseženi za naslednje jezike: italijanski, latinski, poljski, portu-alski, španski, nizozemski, francoski, angleški, nemški, ruski, madžarski, češki in srbohrvatski jezik.
Promocija. Dne 22. decembra 1941 je promoviral v Beogradu za doktorja vsega zdravilstva gospod Joško Otähal, sin tehničnega višjega svetnika v pokoju inž. Otä-hala Josipa v Ljubljani. —■ Iskreno čestitamo!
Ljubljanske trafike ob nedeljah. Da se uredi nedeljska služba trafik v Ljubljani, je mestna občina vse 103 trafike, kolikor jih je, razdelila v šest skupin po 17 trafik. Te skupine imajo ob nedeljah in praznikih izmenoma nedeljsko službo in sicer imata vsako nedeljo po dve skupini službo. Od teh je ena odprta od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer, druga skupina pa samo od 7. ure zjutraj do l.ure popoldne. Sestavljene so pa te skupine tako, da je približno v vseh okrajih kupcem na razpolago vsaj po nekaj trafik.
Železnice v Ljubljanski pokrajini. Dolžina vseh železniških prog v naši pokrajini znaša 201 km, pri čemer nova proga Črnomelj - Vrbovsko, ki je še v gradnji, ni vračunana. Polovica te proge je bila že prej zgrajena, kar je veljalo 67 milijonov dinarjev. Poglavitna stavbna dela na progi so že končana, tako je že izvrtan predor Lovnik in postavljen viadukt pri Vrbovškem. S to progo bi se zveza med Ljubljano in Reko skrajšala za 80 km, med Ljubljano in Splitom pa za 30 km.
politika
Obvezno razsodništvo v kolektivnih delavnih sporih. Visoki komisar je izdal odredbo, po kateri je odslej v kolektivnih delavnih sporih razsodništvo obvezno, če poravnalni poskus ne uspe. Na zahtevo pristojne sindikatne zveze se sestavi razsod-niški odbor. Zahtevo je predložiti inspekciji dela, ki stavi Visokemu komisarju predlog za postavitev predsednika. Pokrajinski zvezi delodajalcev in delojemalcev pa imenujeta svoja zastopnika. Predsedhik odloči, ali naj bo obravnava javna ali ne.
Posnemanja vredno! V Beogradu je več hišnih lastnikov, ki se zavedajo resnosti sedanjih časov in stiske, v kateri živi večina prebivalcev, dejavno priskočilo na pomoč svojim najemnikom s tem, da za december niso pobrali najemnine za stanovanja. S tem so ti uvidevni hišni lastniki hoteli omogočiti svojim potrebnim stanovanjskim najemnikom, da bi vsaj nekoliko brezskrbneje praznovali božične praznike. — Tudi v Ljubljani, smo brali v dnevnikih, je en hišni gospodar storil isto in svojim najemnikom enomesečno najemnino odpustil. Naj bi našel čim več posnemaleev!
predmete, ki se morejo nabaviti samo z živežno nakaznico, ne sme več dostavljati kupcem na dom. Ista prepoved velja že doslej za vse ostale predmete, ki je njih poraba urejena z osebnimi živilskimi nakaznicami. O tej prepovedi smo poročali že zadnjič.
Krušne nakaznice v gostilnah. Znano je, da morajo gostilničarji oz. kavarnarji zahtevati za kruh, testenine in riž od gostov vselej ustrezne odrezke. Za odrezek živilske nakaznice, ki velja za enodnevni obrok kruha, morajo gostinski obrati gostom dati ustrezno količino kruha in sicer vsaj tri kose. Proti predložitvi odrezka lahko gostilničar postreže gostom samo z enim kosom kruha, mora mu pa izstaviti eno ali dve nakazili za nadaljnjo nabavo kruha prihodnje dni. Taka nakazila veljajo seveda samo v tistem obratu, kjer so bila izstavljena.
Uspehi vpisa v GILL. Do konca minulega leta se je v mladinsko organizacijo GILL vpisalo 5028 članov mladine iz Ljubljanske pokrajine, ki so se spontano izrekli za pristop in so njihove prošnje starši v redu odobrili. Za voditelje se je stavilo na razpolago poveljstvu GILL-a 346 oseb učnega osebja, ki so se spontano vpisali v to mladinsko organizacijo.
Za čistoto hrvatskega jezika. Poročali smo že, da je vlada Nezavisne države Hrvatske ustanovila poseben državni urad za jezik, ki ima nalogo, da skrbi za snažnost jezika, da nadzira ves tisk, daje nasvete in odloča dokončno o vseh jezikovnih stvareh. Tako beremo v zagrebškem tisku,
Enotna stanovska organizacija. Po vzorcih korporativne državne ureditve je tudi hrvatska vlada izdala zakonsko odredbo o ustanovitvi stanovskih in drugih organizacij v okviru ustaškega gibanja. Tako so predpisane skupne enotne organizacije za kmete, delavce, invalide, indu-strijce, obrtnike, trgovce, zasebne nameščence, hišne posestnike, pripadnike svo-bodhik poklicev itd. Posebne skupne zveze so pa določene tudi za javne uslužbence in upokojence. Tako je ustanovljen Hrvatski savez državnih nameščencev. Hrvatski savez samoupravnih nameščencev in Hrvatski savez upokojencev. Zveze so urejene po župah in okrajih, na čelu imajo pa »sa-vezničarje«. Vse zveze tvorijo Glavno zvezo, ki jo vodi »državni savezničar«. Članstvo pri strokovni organizaciji je za vsakega pripadnika stroke ali stanu obvezno, kakor je tudi obvezno sodelovanje pri organizaciji. Ko bodo nove zveze dokončno urejene, morajo prenehati vsa do-sedaj obstoječa društva in organizacije.
Vrhovno sodišče na Hrvatskem. Hrvatska vlada je odpravila dosedanji stol sedmorice in vrhovno sodišče v Sarajevu. V nadomestilo je bilo ustanovljeno vrhovno državno sodišče s sedežem v Banji Luki, ki bo s 1. marcem pričelo že uradovati. Predsednika tega sodišča imenuje poglavnik sam, ki ga bo tudi zaprisegel. Novo vrhovno sodišče bo imelo razširjen delokrog in bo dajala tudi mišljenja o novih zakonskih osnutkih.
Pomoč javnim uslužbencem. Na predlog finančnega ministra je srbska vlada sprejela sklep, da prejmejo vsi tisti, ki jim plačuje država plače, pokojnine itd., en-
Nabavljalna zadruga na Vodnikovem trgu. Tudi v sedanjih izjemnih razmerah posluje ta naša nabavljalna zadruga v polnem obsegu, pri čemer jo omejena finančna sredstva in skrajno tesni prodajni in skladiščni prostori seveda močno ovirajo. Odbor si prizadeva kar le mogoče olajšati razdeljevanje racioniranih živil, skuša pa si tudi priskrbeti vse druge predmete vsakdanje uporabe, ki so še v prosti prodaji. Odbor je že navezal stike z dobavnimi viri v Italiji in so članom na razpolago različna živila po uradno določeniih cenah. Tako ima zadruga v zalogi prav dober sir raznih vrst, ribje konserve, mesne in zelenjadne izvlečke, paradižnikovo mezgo, pomaranče, limone, čebulo itd. V krčmi je članstvu na razpolago pristno vino različnih vrst, med drugim tudi letošnje rdeče vino iz Bele Krajine. Članom zadruga priskrbuje kurivo, drva in premog, kolikor ga more dobiti od premogovnikov oz. lastnikov gozdov. Če bo mogla dobiti še kaj novih zalog krompirja, bo skušala priskrbeti članom, ki se niso mogli Isami pravočasno naložiti, vsaj še nekaj tega važnega živeža. — Za‘ radi podražitve prevozniških cen in ker zadruga nima lastnih konj niti tovornih avtomobilov, je bila prisiljena uvesti posebno odškodnino za dostavljanje nakupljenega blaga članom na dom. Za vsako tako dostavitev je določila kot odškodnino 4 lire. Odbor je prepričan, da bodo člani razumeli nujno potrebnost tega ukrepa, ki se mu —
da se je izogibati predvsem tujk in iz tujih jezikov nepravilno in brez prave potrebe prevzetih besed. Zlasti naj se izločijo iz hrvatskega jezika vsi v zadnjih letih prevzeti srbski izrazi. Tako naj se ne piše več spisak temveč popis ali iskaz; ne več značka, temveč znak, oznaka; ne več blagovremeno, temveč pravodobno; ne molioc, temveč molitelj; ne pretstojnik, temveč predstojnik; ne rešenje, temveč odluka; ne več stanica, temveč postaja; ne slovenački, temveč slovenski; ne voz, marveč vlak; ne več dekret, temveč odluka; ne več lice, temveč osoba; ne več odelenje, temveč odjel; ne več izvod, temveč izvleček; ne več postavljanje, temveč imenovanje itd.
kratno podporo. Ta znaša od 800 do 1200 dinarjev, dobe jo pa vsi državni aktivni in upokojeni uslužbenci, vojni invalidi ter vsi, ki prejemajo redne mesečne podpore od države. Namenjena je ta podpora za nakup živil, zlasti kurjave.
Skrb za begunce. Izredni komisar za begunce in priseljence pri srbski vladi je postavil poseben posvetovalen odbor 12 članov, ki jih imenuje predsednik vlade. Odbor bo imel predvsem nalogo, priskrbeti beguncem in priseljencem zaposlitev. Tudi bo skrbel za ohranitev oz. prenos premoženj le-teh in proučeval vprašanje njihove stalne naselitve v Srbiji. Tudi vprašanje dodeljevanja posojil bo odbor skušal pravično rešiti.
Podpore uradnikom beguncem. Začetek januarja je srbska vlada izdala uredbo o izplačevanju podpor državnim, banovinskim in občinskim aktivnim in upokojenim uslužbencem ter njihovim družinam. Vsem tem osebam, bodisi da so begunci ali kot priseljenci primorani živeti na sedanjem srbskem ozemlju, pripada po uredbi stalna redna podpora, ki se določi ne glede na draginjski razred. Podpora se določa po položajni skupini in znaša od I. do III. skupine po 2500 din, za IV. in V. skupino 1750 din, za VI. do X. skupine pa po 1500 dinarjev. Služitelji dobe po 800 din podpore na mesec. Za otroke do dovršenega 16. leta starosti gre pa vsakemu upravičencu še po 300 din doklade na mesec.
Zvišanje taks. Kakor poročajo iz Beograda, je srbsko finančno ministrstvo izdalo odločbo, da se s pričetkom tega leta podvoje takse za vse vloge, prošnje, priloge itd., ki se vlagajo pri državnih oblastvih.
iz povedanih razlogov — ni bilo mogoče izogniti.
Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna J O S. REICH.
Iz železničarske nabavljaine zadruge. Leta 1941. je naša železničarska nabavljalna zadruga svojim članom preskrbela poleg špecerije tudi mnogo krompirja. Nakupila je po Dolenjskem, zlasti na Kočevskem nad 50 vagonov krompirja, kar pa ni zadostovalo za kritje vseh naročil, ki so prišla od članov. Krompir je zadruga razdelila članom v maksimalnih količinah, kakor je to predpisal mestni prehranjevalni urad. Oskrbela je pa tudi člane z ogromno množino drv, namreč 7000 m3, torej približno 3,500.000 kg. Drva je železničarska nabavljalna zadruga oddala znatno ceneje kot so pa bila pri trgovcih. Nakupila jih je zadruga 80 vagonov, tako da je po kritju potreb članov še nekaj drv na zalogi. Manj ugodna je preskrba v premogom, ki prihaja le v točno odmerjenih količinah iz Kočevja in Šent Janža. — Člani so tudi pokupili več vagonov jabolk in približno 17.000 kg goriškega in neapeljskega kostanja. Na žalost zadruga ne morev semu članstvu nuditi dovolj mleka, ker je vrhniška mlekarna količino dobavljenega mleka znižala za 90 1 na dan.
KROJAŠKI
atelje:
fttuthtü
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. La-
.JUBUANA - PRAŽAKOVA ULICA stnazalogamodnega blaga.
(radnikom znaten popust ali na obroke.	--
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII1IIIIII
IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Socialna
Boj draginji
Po svetu
Zadružne vesti
Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j.
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljanski pokrajini, ustanovljena l. 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681 Tei. 3413. Daje le svojim članom posojila največ do 1.000 Lir po 7 % proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Priporočamo tvrdko
M. TIČAR
LJUBLJANA
za nakup pisarniških in šolskih potrebščin
Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
ABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 3
TELEFON 27-91
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog (pliš, tapestri itd). Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih tovarn.
Izdaja Konzorcij „Naš glas“, odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.