Poštnina piačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Uredništvo v Murski Soboti • ••• Rokopise ne vrača Izhaja vsako soboto ia stane s poštnino vred za celo leto 40 Din, za pol leta 20 Din, za četft leta 10 Din Haradna-soešlaiistiien tednik Upravništvo v Murski Soboti • ••• Oglasi: Qj cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za >/2 in za >/4 strani stanejo 75 para za 1 Q| cm Pri večkratni objavi primeren popust 19. štev. Murska Sobota, dne 28. julija 1923. I. leto. 'Bacsmegey napio* je naslov dnevnika, kateri izhaja v Subotici in je najbolj razširjeno glasilo naših madžarskih sodržavljanov. Seveda, list se zanima za vse kraje, kjer se nahaja kakšen madžarski jezikovni otočič, torej tudi za Prekmurje. Prekmurje imenuje v listu „Murska-Krajina“ in ima, zlasti v nedeljskih številkah, poseben oddelek. Da bi videli, s kakšno navdušenostjo in „stvarnostjo“ čivka v tem oddelku o naših razmerah, prepišem nekaj citatov iz številke lista, ki je datirana z dne 8. julija 1923. Poročevalec uvodoma omenja mnenje strokovnjakov, katero se glasi, da bo to-ietni pridelek le za 80 odstotkov lanskega. Potem še piše: „Nezadovoljstvo in zaradi negotovosti bodočnosti silna bojazen vladata tukaj povsod. Brez presledka se slišijo glasovi iz vrst prebivalcev, da poklicani činitelji Prekmurje kar prepustijo svoji usodi; nihče se ne zanima za nevolje ijudij, ker ni nobenega vladnega moža, katerega bi zanimali ti kraji po volitvah. Prekmurje eden najbolj revnin krajev države itd.“ K temu poročilu bi lahko pripomnili, da zaradi domače letine revščina ne bo narastla, kakor tudi to, da po našem mnenju ni vladnega moža, kateri bi lahko vplival na pristojnem mestu, da bi bili rešeni slabega vremena! Tudi ne potrebujemo takšnega vladnega moža, to delo je prebivalstvo z nadpolovično večino giasov prepustilo našim domačim klerikalcem. V članku „Slovenska krajina iu Murska Sobota“ se dobe še bolj zanimive trditve. Nekaj tam nabranih cvetic: „V severo-zahodnem kotičku kraljevine SHS, na levi obali reke Mure v premeru do 20 km širok, gorat kraj, ki se naslanja v dolžini do 30 km na reko Muro, je Prekmurje“. Ne, gospod poročevalec, Prekmurje se ne naslanja na Muro, kakor se motite tudi glede navedbe mer; od 10 do 15 km lahko prištejete povsod vaši navedbi. Da, da, verujemo, križ je vsaka operacija v šolo odraslem času z umanjšanimi merili! Toda dalje: „Vendi pripadajo k južnoslovanski jezikovni družini in ugledni učenjaki pravijo, da je vendsko pleme samostojno slovansko pleme, katerega tudi danes živa govorica, ki se od kranjske slovenščine bistveno razlikuje, je v resnici starodavni pristni slovenski idiom. 80 odstotkov Ven-dov govori, piše in čita madžarski. Novine le madžarske čitajo“. K tem trditvam pripomnim na kratko le to, da sem podpisani tudi poznavalec naših razmer, kakor tudi seveda madžarščine in čitam 8 — beri osem slovenskih listov. !n da bi bil v tem oziru osamljen pojav, o tem resno dvomim, če pa mislim, da imamo še v samem Prekmurju tri slovenske politične tednike, dva slov. verska lista, kateri listi bi brez podpore od strani čitateljev prav gotovo propadli. Da, mogoče je, da naši Madžari čitajo naše slovenske liste, Slovenci pa baš nasprotno madžarske. Umestno bi bilo, ce se toza- devno izjavijo strokovnjaki, poznavalci dejanskih razmer. Konec članka se glasi tako-le: „Vendska špecijaliteta je kolač, ki se zove „vrtanka“ in je izvrstna testenina“. Slabo pogodil, gospod poročevalec! Vendskih špecijalitet nimamo. Slovenskih bi pa biio zadosti, še celo imenitnejših od vrtanke. Na primer edna takšna špecijaliteta je naša potrpežljivost, z drugo besedo božja mast, katera — ker so danes drage vse masti — je velike vrednosti za tiste, ki bi naj dobro učili, toda slabo učijo, ker so tudi sami slabo poučeni. Zdrav posmeh se nam skriva na o-brazu če pomislimo na članke tega poročevalca. Okoli Doljne Lendave imenuje „Malo Madžarsko“, katere središče so Radmožanci. Usmili se nas Bog! In kolikor nam je znano iz zanesljivega vira, namerava ta famozni g. poročevalec obiskati neke obrnurske kraje — kjer baje po štirih hodijo ljudje in izgovarjajo človeškim glasovom podobne neartikulirane glasovne tvore. Seveda, ti ljudje bodo po narodnosti — južni Slovani! Peter Domačin. KaKo mislijo o Protiaiurjii in o nas Slomih prekmurski Madžaroni, o tem nam je napisal Peter Domačin v današnjem uvodniku nekaj zanimivih vrstic. Ti gg. okoli „Bacs-megyenaplo-ja“ menijo, da lahko svetu pišejo največje neumnosti, češ: saj nas ti prokleti „Slavi“ itak ne razumejo. Pa se veselijo. Vemo vse, pa to si prihranimo za prihodnje številke! Za enkrat pripomnimo samo to, da je med tukajšnjimi „Vendi“ (sami se imenujejo Slovenc ali Slovence, ne pa Vende! Besedo Vendi so si Madžari za nas izmislili, zato odločno odklanjamo to iz nemščine prevzeto spakedraitco) Se malo takih, ki bi res samo madžarske novine čitali. Kleklove novine gredo približno v 4000 izvodih med narod in to med same prave „Vende“. „Naš dom“, „Marijin tist“, „Duševni list“ izhajajo skupaj v kakih 8000 izvodih. Tako lahko rečemo, da se na teden razpeča po 12.000 naših domačih slovenskih časopisov. Pa tudi to, kar prihaja iz Slovenije, znaša na teden po par tisoč izvodov. Naši ljubljanski in mariborski dnevniki: „Jutro“, „Slov. Narod“, „Slovenec“, „Jutranje Novosti“ in „Tabor“ imajo tu mnogo naročnikov, zlasti tudi med domačini. isto velja o drugih pol. časopisih: „Slov. Gospodar“, „Straža“, „Nova doba“, „Murska Straža“. Tudi socijalistične novine: „Nova pravda“, „Enakost“ in „Naprej“ imajo tu precej naročnikov in to med delavci, ki so bili na delu v Sloveniji ter so se tam že zdavnaj uverili, da je prekmurski slovenski narod, eno in isto s slovenskim narodom in da ni nobenega posebnega vendskega naroda, niti jezika. To „parcelacijo“ bi samo Madžari in tukajšnji Madžaroni radi izvedli, ker vedo, da potem ložje mučijo to naše ljudstvo m ga pomadžarijo! Pa se jim ne bo posrečilo. Za to borno že skrbeli mi domačini, mi „Vendi“! Radič in vlada. Da ga bodo zaprli, tako so kričali vsi listi, da, vlada se je celo ojunačila, da je poslala v Zagreb dva policijska uradnika, da pripravita vse potrebno, da ga bodo spravili na varno. Toda končno so se premislili in opustili vsak korak proti njemu. Pa zakaj? Vlada dobro ve, da Radič ni sam, ampak stoji za njim .ves hrvatski narod in da utegnejo nastati nepredvidne posledice, ako se zapre voditelja tega naroda. Pa kaj bi dosegli, ako ga zapro? Na njegovo mesto bi prišei drugi voditelj, in za njim tretji itd. in morda bi bil kateri teh še nevarnejši od Radiča. Radiča so radikalci spoznali kot zaupljivega moža, ki rad nasede na radikalne limanice. In zato zaenkrat še ni umestno, da se takega politika zapre. Glavno pa je menda sledeče : Skupščina je uvedla novi vojaški zakon, s katerim narod ni zadovoljen; ustvarila je uradniški zakon, ki ga uradniki nočejo, uvedli so visoke davke in si s tem ustvarila na miljone sovražnikov med seijaki in to ne le med Slovenci in Hrvati, ampak menda celo najhujše v Srbiji sami. Zakaj bi torej baš sedaj znova netili sovraštvo med Srbi in Hrvati? Da, pa še sedaj, ko se začenjajo parlamentarne počitnice. Sedaj si pač tudi gg. ministri in drugi takile visoki gospodje radi privoščijo par tednov oddiha na predivnem Bledu, v Rogaški Slatini, ali pa celo tam kje ob morju v inozemstvu. Kdo pa bo hodil na. letovišče, če pa baje za vsakim voglom preži kak atentator? Če pa pusti vlada Radiča pa njegovo HRSS pri miru, pa bodo tud: visoka gospoda iz Beograda lahko v miru uživala svoje težko zaslužene počitnice. Da, težko zaslužene. Saj so že gosp. Pašič se čutili primoranega, dvigniti pri zadnji radikalni seji svoj prst in posvariti radikalne posiance, naj ne zmerjajo gg. ministre, kajti, oni imajo sila mnogo in težkega dela. Da, morda ga imajo res. Vsekakor pa so si gg. vministri tudi temu primerne plače uredili. Še takrat, ko spijo, služijo lepe pare, kajti oni dobivajo plačo stalno in ne tako kakor tiste uboge pare, ki bodo po 14 dni na leto hodile na kuluk in ne bodo zaslužile takrat niti za skodelico kropa. Morda pa pojdejo tudi gg. ministri na kuluk. Pravzaprav bi bilo to zelo idealno, ako bi se vsi ti gg. ministri, seve ne v fraku, ampak v delavnem jopiču podali na tlako. To bi bil celemu ljudstvu najboljši vzgled, vlekel bi bil kakor vsi paragrafi in batine. Da, mi in kolikor nas je zdravih in močnih, bi jo urno mahnili za njimi in v njih družbi bi veselo „kul uku vali“, pri tem pa hvalo peli gospodinu Bogu, da nam je dal tako vzorne in vzgledae ministre. äii so pami ktsfriao? Splošne dolžnosti dav* koplafevalcev v III. tetri* letiu 1923. Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. I. Hišna najemnina. Za odmero hišne najmarine za leto 1924 v krajih, v katerih se ta davek ne odmerja dvoletno in ki torej niso zavezani hišni najmarini tudi od poslopij, ki niso dana v najem, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine leta 1923 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca avgusta t. 1. Izpremembe, ki nastanem glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 1923, se morajo davčnemu oblastvu naznaniti. Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in določno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu. Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v odprtem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v 3 dneh, se kaznuje v denarju do 100 Din. Ako se pa niti v naslednjih 8 dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektnih stroškov, odobrenih po stroškovniku. Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira podatke v taberalnih zapisnikih. II. Občna pridobnina. Dne 31. julija t. 1. poteče rok za vložitev pridobninskih izjav za dvoletje 1924 in 1925. Posebni pozivi za vložitev izjav se ne bodo razpošiljali, ampak se bo vsem, ki izjave ne vlože v določenem roku, odmerila občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov, izjave se smejo podajati ali pismeno ali ustno na zapisnik. Obrazci za izjave se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1922 do 30. julija 1913, ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. III. Posebna pridobnina. Za vložitev napovedi za leto 1923 je potekel zadnji rok dne 1. julija 1923. — Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka. IV. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1923 do 30. julija 1923inhkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe opozore na svojo dolžnost ali z javnim razglasom ter z za-pretilom uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. Davkoplačevalci, katerih promet ni v letu 1922 presegel zakonito določene meje 360.000 Din in plačujejo torej davek pavšalno, so zavezani do 31. julija t.!. vložiti prijavo o prometu, opravljenem v letu 1922 ali z uporabo stare* tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922. A 1 6/3 (Uradni list z dne 3. junija 1922, št. 59). Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni promet po lastni vrednosti in podatkih. V. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. avgusta 1923 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. avgustu tl, prisilno izterjavati in zaračunavati poleg 6 odstotnih zamudnih obresti še za opomin 4 odstotkov izterjanega zneska. Za plačilo vojnega davka veljajo posebni roki ki so razvidni iz plačilnih nalogov. VI. Razgrnitev predpisnih izkazov. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca julija 1923, kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izvun tega roka že bili opozorjeni individuelno ali z javnimi razglasi. Domače vesti. Murska Sobota. (Meščanska šola.) Višji šolski svet naznanja s štev. 6781 z dne 12. julija 1923. da se prične na drž. meščanski šoli v Murski Soboti novo šolsko leto 11. septembra 1923 z vpisovanjem. Dne 10. septembra so sprejemni, naknadni in ponavljalni izpiti, 12. septembra je božja služba in 13. septembra se prične redni pouk. V I. razred se sprejmejo dečki in deklice, ki so z dobrini uspehom dovršili 5. šol. leto. Predložiti je zadnje šolsko izpričevalo (svedočanstvo). M. Sobota - Hodoš, jutri, v nedeljo, dne 29. julija se vrši v gostilni g. Benčeca v Hodošu vrtna veselica sobočke podružnice Jugoslovenske Matice. Iz Sobote vozi takrat v Hodoš poseben vlak. Odhaja ob 13. uri (ob 1. uri popoldne) iz Sobote, vrača se pa ob 20. uri (8. uri zvečer). Svira godba iz Sabeborec. Vstopnina 3 Din. Sobočanci, ne zamudite ugodne prilike, da si ogledate Hodoš in našo državno mejo. Gornja Lendava. V nedeljo, dne 15. julija je dobila naša župna cerkev dva nova zvona. Zvona staneta 36.000 Din. Večji tehta 475 kg, manjši pa 272 kg in to brez jarma in brez kladiva. Ž njima vred pa tehtata oba skupaj 900 kg. Manjši zvon nosi napis Sv. Janeza Krstnika, večji pa Sv. Jožefa. Botra sta g. H. Rogan, gostilničar v Gornji Lendavi ter g. F. Horvat, posestnik v Krplivniku. Oba zvona je vlila domača slovenska tovarna „Strojne tovarne in livarna v Ljubljani“. Izdelana sta krasno; delata vso čast domačemu podjetju. Cerkvena slavnost se je začela ob 11. uri. 2 para krasnih ;konj, ki jih je dal na razpolago državni komisar g. Klimek, sta pripeljala na lepo ovenčanem vozu oba zvona pred cerkev. Nebroj slovenskih trobojnic (zastavic) na vozu je ustvarilo krasen pogled na voz in na toli zaželjena zvonova. 7 konjenikov in 5 kolesarjev domače požarne hrambe, vsi v samem cvetju in zelenju, široke slovenske trakove črez prsa, je javilo prihod zvonov. 200 belih mladenk s cvetjem v rokah in v laseh, 12 ognjegascev in nad 5000 drugih ljudi od blizu in daleč se je zbralo okoli te gorske cerkve v teni svečanem trenotku. Pevski zbor pod vodstvom g. učitelja Tamara je zapel ubrane slovenske cerkvene pesmi, iz bližnjih gričev pa so »agrmeli topiči. Ob 14. uri so oba zvona potegnili v stolp, uro za tem sta se že oglasila iz novih temnih lin donela ter pošiljala svoje prve glasove vsern tistim, ki so si jih že leta in leta želeli in je končno učakali. Vsa slavnost je imela izrazito slovenski značaj. Požarna hramba v slovenski opravi in slovenskim poveljevalnim jezikom bi lahko bila vzgled vsem ostalini ognje-gasnim društvom v Prekmurju. Ljudstvu se je končno vendarle izpolnila večletna želja zopet dobiti zvonove. Naša rajskolepa gorska vesnica je bila mrtva, odkar nam je vojna pobrala zvona. Zakaj, tega sami ne vemo, toda istinsko je pač le tako: od mladih nog smo navajeni na glas lendavskih zvonov. Oni nas vabijo, nas zovejo, kličejo in spominjamo o veselju in v žalosti. In če ob večerih njih glasovi prihajajo tje k oddaljenim našim hišicam, takrat se domislimo in spominjamo vseh svojih dragih, ki jih nam je vzela vojna in vseh tistih, ki so v tujini, zlasti njih, ki si tam onkraj velike vode služijo svoj kruh, in mislijo na svojo domovino v Prekmurju. In mnogo jih je iz naše župnije. Zato smo se bas tega dne nehote spomnili vseh tistih, ki bi bili presrečni, ko bi se še kedaj vrnili v naše goričke vesnice, pa jih menda nikoli več ne bo nazaj med nas. Razpisane trafike v Prekmurju. Razun trafik, ki smo o njih razpisu že poročali v zadnji številki, so razpisane še sledeče trafike v Prekmurju: trafika v Radmožancih št. 29, v Geate rovčih št. 23, v Predanovcih št. 9, v Murski Soboti št. 204 ter v Prosečki vasi št. 6 in št. 39. Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru do 3. avgusta 1923 ob 10. uri. Kdor se zanima za te trafike, naj se natančneje informira pri pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole. Mnogi obrtniki in tovarnarji v Prekmurju nočejo vedeti, da je pri nas uveden 8 urni delavnik. Obrtno oblastvo bi naj čuvalo nad postopanjam obrtnikov. Tedenske vesti. Motorna vozila. Vsi lastniki motornih vozil (avtomobilov, motociklov, pomožnih motorjev) morajo do konca avgusta tega leta oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani javiti pismeno: svoj natančni naslov, število vozila, tvorniško znamko in število motorja. Mi v Jugoslaviji imamo dobro vojsko. O tem nikdo ne dvomi. Imamo pa slabo upravo in najhujše je to, da se ne razumemo. Vsak bi rad vladal, nobeden se ne bi rad podredil drugemu. Zaman čakamo moža, ki bi nam ustvaril pravi mir,, pa ga ni. in to je tisto, kar nas teži! Radikalski militarizem. Naši radikalci so skrpucali nov vojaški zakon. Za častnike in podčastnike je zelo ugoden. Mlad poročnik dobi po 4 letih vojaške službe 22.450 Din plače na leto. Srednješolski profesor pa dobi tako plačo še le, če 25 let služi. Narednik dobiva 13.060 Din letne plače, ravno toliko kakor učitelj z 10 službenimi leti. Kakor vidimo, je za enkrat pri nasv pač najboljše, če se človek dosti ne uči. Če znaš pisati in. brati, lahko postaneš narednik in nazadnje častnik. Izdatkov za študij nimaš. Ako pa hočeš postati uradnik, moraš leta in leta študirati, končno pa ne dobiš toliko, da bi se mogel prehraniti in za silo oblačiti. Zanimivo pa je eno: na vojake same pa so pozabili. Njim bi pač že zdavnaj bili morah zvišati njih prejemke. To, kar danes dobivajo vojaki — redovi, zadostuje komaj za milo. Ako že imamo vojaštvo, ne moremo tega trpeti, da bi redovi dobivali dnevno komaj nekaj par v roke! Tisti, ki so optirali za Madžarsko, a bivajo v Jugoslaviji, smejo ostati v naši državi do 26. julija 1926. Enako smejo do tega dne na Madžarskem ostati tisti, ki bivajo tani, a so optirali za Jugoslavijo. Toča je padla po nekaterih krajih na Kranjskem. Po nekod so padale 15dkg težka zrna. Nove bankovce po 10, 100 in 1000 Din bo izdala v promet Narodna banka. Kasirali pa bodo stare bankovce. Novih bankovcev bo izdanih za 150 milj. Din. Nove poštne znamke se ne bodo več tiskale v Ameriki ampak v Švici. Zakaj se pa ne tiskajo doma? To je vendar brezumno gospodarstvo poštne uprave! Industrija svile v Jugoslaviji. V Sloveniji je ni. Pač pa v Vojvodini, na Hrvaškem in v Srbiji. Letos se bo v Vojvodini dobilo za 250.000 kg kokonov, v Srbiji za 230.000 kg, Hrvaška pa za okoli 50.000 kg. Tovarne za predelavanje kokonov v svilo so pri nas v Novem Sadu in v Pančevu. V Trbovljah, kjer kopljejo premog, stavka 3000 rudarjev. ^ Kapetan E. Jurišič, ki se ga mnogi Sobočanci in Prekmurci še dobro spominjajo, je bil odlikovan z kolajno „za rat oslobodjonja in ujedinjenja“ za zasluge, ki se jih je pridobil pri osvoboditvi Med-žimurja in Prekmurja. Jurišič te tudi predsednik odbora invalidskega udruženja v Splitu. Umor Rusinje v Ljutomeru. V predzadnji številki smo poročali, da so našli v njenem stanovanju v Ljutomeru zadavljeno ženo in otroka ruskega inženija Ganusova. Umora sta bila osumljena nek ruski kapetan in pa inženirjev sluga. Kapetana so sedaj izpustili iz zapora, inženirjevega slugo pa izročijo sodišču v Mariboru. Trupla vseh 4 v Dravi utopljenih duhovnikov so že našli in pokopali. V Subotici so zalotili dva tihotapca. Imela sta v svojih klobukih všite bankovce in sicer za 50 Dol., za 500 Levov (rumun-skih) in za 1360 Din. Na Lovčenu v Črnigori nameravajo zgraditi sanatorij in sicer 1200 m nad morjem. Tam, kjer bo stal sanatorij, so krasni gozdovi. V bližini se nahajajo razvaline nekega samostana. Tovarna v Brodu ob Savi izdeluje vagone in letala (aeroplane). Sedaj pa nameravajo tovarno razširiti in urediti tako, da bodo izdelovali tudi lokomotive in to tudi najmodernejše. Počasi se bomo mi Jugoslovani napravili v marsičem neodvisni od tujih držav. Veliko vohunsko (špijonsko) družbo so zasačili v Zagrebu. Tako poročajo policijski uradi. Glavno vlogo je igrala neka ženska Danica Androlič. Zaprli so že nad 20 oseb, med njimi tudi nekaj častnikov. Morda pa ne bu vse tako hudo, kakor časopisi pišejo. Ker je policija za te špi-jone izvedla še le sedaj, ko že mesece in mesece vsi centralistični listi zahtevajo, da se Radiča zapre in menda tudi „obglavi“, izgleda, kakor da je vse to v nekaki zvezi in da je inscenirano od vlade. Velikega župana Mihailoviča v Batini v Baranji je vlada odstavila, ker je dal izgnati na Madžarsko dva iz Madžarske k nam pobegnila madžarska državljana. Madžarske oblasti so namreč dotičnika obsodile v večletno ječo in zaprle. Kapetan umoril podpolkovnika. Kapetan A. Štefanovič je lani v Pirotu ustrelil komandanta 3. vojnega okrožja Nikolo Nikoliča. Nista se mogla videti. Prepirala sta se. Štefanovič je prosil, da ga Nikolič premesti. Ta pa tega ni hotel storiti. V jezi je nato kapetan ubil Nikoliča. Beograjsko vojaško sodišče je obsodilo na 20 let ječe. Kedaj bo konec draginje ? Pod tem naslovom prinaša narodno-socijalističen tednik „Nova pravda“ v Ljubljani v svoji 27. štev. izpod peresa drja Politeja zanimiv članek. Pisec prihaja do zaključka: „Če hočemo draginjo, ublažiti moramo kot nar. socijalisti delati na to, da odstranimo današnjo vlado ali da ji damo vsaj drugo, sposobnejšo, bolj odkritosrčno, taktično opozicijo. Če pa hočemo odstraniti draginjo, moramo uvesti povsem socijali-zem. Prvi cilj je bližji, drugi dalji. Prvega bi mogli pri vstrajnem delu in agitaciji doseči še to leto — če bomo namreč imeli na jesen volitve — a drugega? Nismo demagogi, da bi nekaj obetali, kar leži z ozirom na čas še v ugotovosti. Toda gotovo je, da to nekoč pride in sicer tem preje, čim vestneje, dusteneje in požrtvo-valneje bomo delali v duhu narodnega socijalizma in v stranki, ki predstavlja organizirano akcijo v svrho, da se ta duh razširi v našem javnem življenju. Bela moka stane v Beogradu 6 Din kilogram. Da je v Beogradu in v Zagrebu moka sploh cenejša kakor pri nas, se imata ti dve mesti zahvaliti le bližini Banata, Bačke in Srema, kjer se pridela največ žita. Žitni trg v Novem Sadu. Pšenica 415 Din, ječmen 295 Din, oves 295 Din, koruza 320 Din za stot (meter). TI. ljubljanski velesejm. Prijavni rok za udeležbo na 111. ljubljanskem vzorčnem velesejmu se zaključi dne 24. t. m. nakar se prične z razdeljevanjem^ prostorov. Koncem meseca- julija se začno razpošiljati načrti o dodeljenem prostoru. Po zaključku prijavnega roka se bo upošte- valo nove prijave samo še po razpoložljivem prostoru, katerega je malenkostno število m2 na razpolago. Kupci iz vseh krajev se že danes številno priglačajo h udeležbi, katera bo letos velikanska. Vsi industrijalci, trgovci in obrtniki, vpošljite takoj prijavnico, da se Vam rezervira prostore. Kupčijski uspehi so letos zasigurani. Zdravila se bodo podražila za 100°/o. Bolgarska. Nova vlada je dostavila vse ministre prejšnje vlade Stambolijskega na obtožno klop in poleg njih še kakih 600 oseb. Kakor vidimo, imajo sodišča na Bolgarskem res znamenito nalogo: danes sodijo tiste, ki so bili včeraj na vladi. Kdor je bil včeraj minister in oboževan od celega naroda, ta je danes še toliko vreden, kakor obcestni tolovaj. Da, da! Ko bi se ljudje drug drugega bolj spoštovali, ko bi bili ljudje boljši kakor pa so, ne bi zabredli tako daleč. Zato se gg. Dankov, kralj Boris in druga taka bolgarska gospoda naj ne čudijo, če jim pripravljajo njih nasprotniki vislice. Kdor u-bija, bo ubit! To je stara resnica, ki se ne ustraši nobenega še tako svetlega kraljevega niti carskega sijaja. Olanta. Peruanska drama v treh dejanjih. Poslovenil po nemški prestavi Albrechta grofa Wickenburg dr. Karl Grossman v Ljutomeru. V samozaložbi prireditelja. Tisk tiskarne „Panonije“ v Gornji Radgoni. Naroča se pri imenovani tiskarni ali pa pri prireditelju g. dr. Karol Gross-mann-u, odvetniku v Ljutomeru. Obsega: 90 strani, osmerkinega formata. Stane broširana 8 Din, po pošti 50 para več. Naše slovstvo je bogata zaloga dobrih in slabih prestav. Med (z ozirom na razne okolščine) dosti dobre in posrečene prestave smemo šteti tudi peruansko dramo „Olanta“. — Je to posebnost na našem književnem trgu, zato tudi ne bo inteligenta, ki bi ravnokar izišle drame ne kupil sebi ali svojim. „Olanta“ je redka prikazen. V njej nastopa 14 oseb z uprav eksotičnimi, nam Slovencem še tujimi, a vendar značilnimi imeni. Gospod prireditelj je dal prevodu lep in jasen uvod, kjer opisuje kraj dejanja: obširne peruanske poljane, polne za nas nedoumljive romantike. Ne bomo se spuščali v detajle, ker bi s tem povedali preveč. Kdor hoče „Olanto“ (ki ni ženska, kakor bi si kdo na prvi hip mislil!) natančneje spoznati, naj si kupi knjižico, ne bo mu žal. Izdamo še samo to, da je „Olanta“ zgodovinska pesnitev Peruancev, katerih kulturi in napredku se piosto — divimo. V „Olanti“ je orisanih mnogo najrazličnejčih značajev — od junaka „O-lante“ pa do hinavskega licemerca in za-hrbtneža sedanjega tipa Ruminahuja. Nastopajo modre in dobre osebe, pa tudi ljubezenske spletke, ki prav nič ne zaostajajo za rafinirastjo naše dobe so opisane tako realno in jasno, kakor bi se igrale pri nas. Vse osebe kraja itd. nosijo imena, bodisi posneta iz narave: naravni pojavi, živalstvo in rastlinstvo, bodisi imajo globoko značenje posebnega pomena. Skratka: Sezite po knjižici, katere vsaka stran vas kakor na nevidnih krilih povede v romantiko peruanskih poljan in življenje 15. stoletja, ko je Inka Pačakutek, peruanski kralj — nekaka približna paralela Petra Velikega ustanovil veliko agrarno državo na obalih toliko opevanega Titi-Kaka-je-zera in v sedanjih Andih in Kordiljerih Južne Amerike. Prevod se čita gladko in prijetno, dasi bo dal gramatičnim dlakocepcem in raznim perogrizcem povod za kritiko, ki oa spada na strogo znanstveno polje. Knjigo, ki je tretja publikacija agilne in mlade tiskarne Panonije, priporočamo vsem našim inteligentom v mestih in po doželi, višjim šolskim knjižnicam in našim izobraževalnim društvom. R. B. Kralj, notar Ferdo Križan v Murski Soboti ima svojo notarsko kancelarijo od 13. julija naprej v občinski hiši (varoški kuči). Obrtni vestnih zn Prehmurje. Rezolucije, sklenjene na obrtnem shodu v Beltincih dne I. julija 1923: (Konec.) Na shodu Obrtnega društva za Prekmurje dne 1. julija 1923 v Beltincih zbrani obrtniki, so v očigled dejstvom, da so se v prvih letih po prevratu, ko obrtne zadruge niso delovale, mnogim za izvrševanja obrta nesposobnim osebam podelile obrtovnice na podlagi potrdil pristojnih občin in da še mnogi nepoklicani obrtniki danes izvršujejo razne obrte, ne da bi si bili poskrbeli obrtnice od pristojnih obrtnih oblasti, smo sklenili prositi obrtno oblastvo: 1. da se z energičnimi naredbami ustavi izvrševanje obrti po neopravičenih osebah, katere nimajo od jugoslovanskih oblasti izdanih obrtnih listov ali koncesij, 2. da izvedejo s sodelovanjem pristojnih obrtnih organizacij revizijo vseh v letih 1919 in 1920 na teritorju Prekmurja podeljenih obrtovnih za rokodeljske obrti in je odvzame tistim osebam, ki so na podlagi napačnih informacih ali spričeval občinskih uradov prišli v posest obrtnega lista. Na shodu Obrtnega društva za Prekmurje dne 1. julija 1923 v Beltincih zbrani obrtniki zahtevajo: 1. da se zakon za pobijanje draginje na obrtnike ne uporablja v slučajih, ko ne zakrivijo pregreškov, ki bi vplivali na splošne cene in ki jih javnost po splošnih pojmih morale ne smatra za pregreške. 2. Zahtevamo, da se izda navodilo, da se po tem zakonu postopa samo proti onim, ki zagrešijo pregreške, kateri zamorejo splošno zviševati cene dnevnih potrebščin. Stanovsko obrtno društvo v Beltincih, Prekmurje, se obrača do merodajnih oblasti s prošnjo, da se dovoli čim preje obrtna nadaljevalna šola v Beltincih, ker smo tik madžarske meje, v pokrajini, v kateri so se svojčas učili samo madžarskega jezika, je ta šola najnujnejša v Prekmurju. Prosimo, da se nam pomaga kolikor mogoče v gmotnem oziru. Stanovsko obrtno društvo v Beltincih zahteva: 1. pojasnila glede prepovedi veselice, katera bi se imela vršiti dne 3. junija 1923 v prid obrtne nadaljevalne šole, 2. pojasnila, zakaj okrajno glavarstvo prepovedi ni izdalo vsaj 8 dni pred nameravano prireditvijo zabave, 3. da se nam sporoči ime informatorja, ki je hotel društvu škodovati; zahtevamo to, da ga moremo tožiti za odškodnino, 4. proti dotičniku strogo preiskavo. Listnica uredništva. Uredništvu „Duševni List“ v Puconcih. Blagovolite poslati v zameno vse doslej izšle številke. Tud' mi Vam pošljemo vse prejšnje številke. — G. J. v Hodošu. Objavimo. Pišite še kaj. - G. K. L. v Murski Soboti. Osebnih napadov ne priobčujemo. Ovadite zadevo obrtni oblasti. Urednik. Amerikanci! Gostilna z 2 oraloma posestva; kegljišče, 4 lokali, 4 sobe za stanovanje, še ena mala hišica, potem gospodarsko poslopje, priljubljeno izletišče; od glavnega trga v Mariboru 15 minut oddaljeno. Prodajaja lastnik Kranjčič v Krčevini štev. 70 za 1,900.000 K ozir. pooblaščenec Zagorski, Maribor, Barvarska ulice 3. Pogoji zelo ugodni. 7‘innncbi ima na Prodai več hiš (hramov), UtiyiHunl posestev (verstev). Naročajte si „Naš dom“! Naročnina za četrt teta znaša samo IG ^in. w a_ (licitacija) raznih pre-iničnin (gibajočih stvari) niče bode dne 11. avgusta 1923 ob 9. uri dop. v hiši štev. 9 v Martjancih. 107o falejše M pesteč! Kose, žreblje (cveke), lopate, rasoje vsefele železnino, kuhinjske posode galico (galicijo) rafijo svinjsko mast sčista sveže (friško) tikvino olje vse fele melo (moko) vsako špecerijsko blago dobite pri ČEH in OHŠFiiR v MURSKI SOBOTI na Lendavski cesti vsikdar m falejše Hi liješteE! 1 eleganten fijakarski voz dobro ohranjem se proda. Ponudbe pod „fijakarski voz“ na upravništvo „Našega doma“ v Murski Soboti. I Portland cement ( Super fosfat S« j Štalnkol (premog) § Vogelje i Drva • Seno $ Strešna lepenka (tiFpapir) • in ostale gospodarske potreb- * ščine in produkte prodaja najbogše in najfalejše Czipoth Viktor J i trgovec z lesom, drvami in premogom • v Murski Soboti Slovenska ulica I Cie. Gle. Trai\satlai\tique Francoska linija Havre*New York Nakrajša linija, samo 6 dni irez morje Glavno zastopstvo: Slavensku banka, d. d. v Zagrebu. Bazne listhe in tozadevna pojaznlla daje iiZ3St