WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK XLVIII - OKTOBER 2017 - ŠT. 10 Najvišji obcinski priznanjiMarcelu Štefancicu in Vojnemu muzeju Logatec Dan brez avtomobila 45 let Glasbene šole Logatec Ne zanašajte se le na govorice! WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK XLVIII - OKTOBER 2017 - ŠT. 10 Najvišji obcinski priznanjiMarcelu Štefancicu in Vojnemu muzeju Logatec Dan brez avtomobila 45 let Glasbene šole Logatec Ne zanašajte se le na govorice! VECGENERACIJSKI CENTER HIŠA SADEŽI DRUŽBE LOGATEC - PROGRAM ZA OKTOBER REDNE TEDENSKE AKTIVNOSTI Ponedeljek, 9.00: Lahkotni in igrivi plesi v krogu z Darjo Bažec – pomirimo duha in misli ter razgibajmo telo. Ponedeljek, 23. in 30. oktober, 16.00: Ustvarjalna delavnica za otroke Ponedeljek, 18.00: Družimo se ob kvacki (na novo se lahko pridružijo udeleženci z vsaj osnovnim znanjem kvackanja). Sreda (po 13. uri): Individualna ucna pomoc za osnovnošolce in srednješolce iz socialno ogroženih družin (matematika, fizika, anglešcina, pomoc pri ucenju) – potrebna predhodna prijava. Cetrtek, 19.00: Cetrtek je dan za ŠAH - pomerite se v šahovski dvobojih. Petek, 9.00 oziroma po dogovoru: Individualna racunalniška pomoc za starejše – potrebne predhodne prijave. Petek, 20. oktober, 17.00: Ženska cajanka Petek, 13. in 27. oktober, 17.00: Projekcije filmov NOVOSTI V OKTOBRU Torek, 10. oktober, 8.15: Telovadba za starejše – prvo srecanje (vsak torek v oktobru – zaželene prijave) Torek, 10. oktober, 10.00: Srecanje skupine za mlade mamice (potrebna prijava – skupina se bo srecevala ob torkih) Torek, 10. oktober, 18.00: Predstavitev dejavnosti Centra Terra- Gita – kaj dobrega lahko storim zase? Cetrtek, 12., 19. in 26. oktober, 17.30: OM chanting - zdravljenje telesa, uma in duha skozi sprošcujoco skupinsko tehniko OM. Srecanja izvajamo v sodelovanju z društvom Bela lilija. Petek, 13. oktober, 9.00: Vrtec na obisku (medgeneracijsko druženje) Sreda, 18. oktober, 17.00: Glasbena delavnica z otroke s predstavitvijo številnih glasbil Torek, 23. oktober, 18.00: Smo starejši res za na odpad? Kaj vse bi še lahko poceli? Predavanje dr. Mateje Kožuh Novak. Vse aktivnosti so brezplacne, prostovoljni prispevki so dobrodošli. Prijave so potrebne tam, kjer je posebej navedeno. Za vec informacij in prijave na aktivnosti, kjer je to potrebno, se obrnite na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. UVODNIK IZ VSEBINE IZ OBCINSKE HIŠE Ne zanašajte se na govorice!....................................................... str. 4 AKTUALNO Šolski zvonec spet zvoni................................................................. str. 7 Glasbena šola Logatec: s harfo in še vecjo odprtostjo proti Abrahamu ........................... str. 8 Gripa ne izbira, cepimo se!........................................................ str. 12 V SREDIŠCU Zaposlitev ni vec zagotovilo za blagostanje ........................... str. 13 Najvišji obcinski priznanji Marcelu Štefancicu in Vojnemu muzeju Logatec........................................................ str. 14 Marcel Štefancic: za zmeraj zapisan gledališcu.................... str. 15 KULTURA Od Ogleja do Beograda ........................................................... str. 17 Podobe na Logaškem.................................................................. str. 19 POSLOVNE STRANI Malo gospodarstvo poganja Logatec...................................... str. 22 MED NAMI Logaški raketarji med najboljšimi v Evropi................................ str. 24 Rožnati objem za rožnati oktober.............................................. str. 26 ŠPORT Logaški planinci tridesetic na Triglav......................................... str. 27 Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi. Graficno oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 10. 10. 2017 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Utrinek z dneva brez avtomobila v Logatcu Foto: Miran Antoncic Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. September, praznicni mesec Obcine Logatec, je za nami. Društva so se zelo potrudila in se v slogu praznika v vsej svoji svetlobi predstavila. Lepo je g. Janez Podjed v sodelovanju z našo uslužbenko gospo Romano Hribar zrežiral slavnostno sejo s podelitvijo najvišjih obcinskih priznanj. Za svoj trud in delo v društvih niso bili dovolj poplacani, a njih placilo so tudi obisk in ovacije. Namen prireditev je, da se družimo, poveselimo, cestitamo za dobro delo in sprostimo notranjo napetost, ki je hujša povzrociteljica bolezni kot virusi. Mreženje, predstavitve na sejmih, simpoziji, elektronski mediji so oblike za promocijo podjetij in ustanov. OOZ Logatec je skupaj z Obcino organizirala podjetniški forum z uglednimi domacimi gosti in gosti iz tujine. Sodelovali so predstavniki gospodarskih združenj Slovencev v zamejstvu. Pred forumom smo predstavili logaško naravno in kulturno dedišcino, si ogledali naši obrtno- podjetniški coni, podjetja Fe Brus, Vetrovnik in Cementni izdelki Oblak. V razpravi na forumu, ki ga je vodil g. Daniel Lamperger, je bilo povedano, da je v naši deželi še vedno veliko administrativnih ovir in nenaklonjenosti podjetništvu. Kljub temu je Logatec z ugodno geostrateško lego med Ljubljano, Luko Koper in Trstom zanimiv za mnoga podjetja. OZ Slovenije, zlasti predsednik g. Branko Meh, skuša s svojimi stiki z vlado izboljšati položaj panogam, enako velja za banke, kar je izpostavila direktorica Deželne banke Slovenije ga. Sonja Anadolli. g. Novkovic z Gospodarske zbornice Slovenije pa pravi, da kljub potrebni digitalizaciji v poslu še vedno prednjaci osebni stik. Da osebni stik, pogovor in nasmeh na obrazu, pozitivno izrecena misel delajo cudeže. Vesel, energije poln clovek z dobro kondicijo pelje voz razvoja in kvaliteto življenja naprej. Bodimo aktivni, karkoli že pocnemo, delajmo z veseljem in ponosom. Ljudje smo socialna in ustvarjalna bitja. Tekmujmo med seboj in bodimo privošcljivi boljšim. Ne pozabimo na priporocila našega dr. Andreja Gosarja, da morajo zdravi živeti od sadov svojega znanja in poštenega dela ter viške podeliti pomoci potrebnim. V Logatcu vnovic oživljamo Turisticno društvo, pridružite se nam. Clani bi vam radi pokazali lepote naših Zavrtov in drugih naravnih ter kulturnih lepot. Namen je poživiti življenje doma in pobrati kakšno zlato jajce turizma. Sprostimo se, priporoca župan Berto Menard Spoštovani obcanke in obcani! LOGAŠKE NOVICE – OKTOBER 2017 – ŠT. 10 IZ OBCINSKE HIŠE NE ZANAŠAJTE SE LE NA GOVORICE! Z Z akorakali smo v jesen, cakajo nas novi izzivi in zanimive dogodivšcine. Že veste, kako do vseh potrebnih informacij? Kaj vse se dogaja v vaši obcini? O lokalnem dogajanju, novicah in dogodkih vas sosedje in soobcani že obvešcajo prek portala MojaObcina.si. Pridružite se tudi vi! V poplavi novic z vsega sveta hitro pozabimo na pomen novic iz domacega okolja, ironicno smo bolje in hitreje obvešceni o tem, kaj se dogaja na drugem koncu sveta kot o dogajanju »za vogalom«. Vrzel skuša Obcina Logatec zapolniti s pisanjem casopisa Logaške novice, ki izhaja mesecno. Sedaj pa ste lahko o dogajanju v svojem kraju obvešceni takoj in kjerkoli, tudi na vseh pametnih napravah preko portala Mo jaObcina.si. Portal je domiselno zasnovan predvsem z misli jo na lokalne uporabnike. Navigacija po spletni strani mojaobcina.si je preprosta, zato lahko kar najhitreje poišcete dogodke in novice obcine, ki vas v danem trenutku zanimajo. Poleg enostav nosti, zanesljivosti in prilagodljivosti uporabe je portal namenjen objavam društev, zavodov, šol, turisticnih organizacij in podjetij, ki želijo znotraj svojega lokalnega okolja obvešcati o dogodkih, ki jih prirejajo. Portal MojaObcina. si je v petih letih postal eden izmed vodilnih lo kalnih obvešcevalcev, obcinam pa je omogocil hitro obvešcanje prebivalcev in digitaliziral ter na moderen nacin povezal generacije mladih in starejših, ki na portalu soustvarjajo lokalno dogajanje. Pomembna posebnost portala je namrec v tem, da na njem prav vsakdo lahko obvešca svojo in sosednje lokalne skupnosti. Registracija na portalu je brezplacna, omogoca pa objavljanje novic, prihajajocih dogodkov, dodajanje fotografij, pošiljanje tedenskih e-novic in urejanje vizitke vaše organizacije, s tem pa ponuja svojevrstno predstavitev podjetjem, društvom in organizacijam, ki jih velike medijske hiše pogosto spregledajo. To so tudi razlogi za priljubljenost portala in vedno vecji doseg bralcev, ki jih privabljajo zanimive vsebine in natrpan koledar dogodkov. Ne zanašajte se le na govorice, da izveste vse o najaktualnejših dogodkih in priložnostih za zabavo ali izlet. Pridružite se najhitreje rastocemu spletnemu portalu MojaObcina.si. Na novice ni treba vec Termina delavnice na OŠ 8 talcev Logatec - racunalniška ucilnica: - 18. oktober 2017, ob 18.00 - 24. oktober 2017, ob 18.00 cakati, da pridejo s pošto do vašega praga. Prijavite se na lokalne e-novice in tedensko prejemajte novice v svoj e-nabiralnik. Želite aktivno sodelovati? Všeckajte stran MojaObcina.si/Logatec na Facebooku in povabite k druženju tudi svoje prijatelje. Želite pisati in soustvarjati? Kako in kje zaceti, si oglejte na www.mojaobcina.si/logatec.ž Želite pridobiti nepovratna financna sredstva za izvedbo vašega projekta in vas zanima prijava projekta na javni poziv LAS s CILjem? L L AS s CILjem je razvojno partnerstvo, ki v okviru izvajanja lokalne razvojne strategije razpisuje nepovratna financna sredstva za razlicne ukrepe. Naslednji javni poziv je predviden v letu 2018, ko bo razpisana vecina predvidenih sredstev, s katerimi LAS razpolaga. Sredstva so namenjena izvajanju projektov na obmocju obcin Logatec, Idrija in Cerkno. Vec o ukrepih in o LAS s CILjem najdete na spletni strani: http://las-sciljem.si/ Vse zainteresirane prijavitelje iz obmocja obcine Logatec vabimo, da se udeležite brezplacnega svetovanja, ki bo potekalo v sejni sobi Obcine Logatec, v cetrtek, 26. 10. 2017, od 12.00 ure dalje. Svetovanje bo potekalo individualno, za prosti termin poklicite na tel. št.: 05 37 43 914. Vabimo vas, da cim prej rezervirate svoj termin in s svetovanjem preverite izvedljivost vaše projektne ideje. IZ OBCINSKE HIŠE P P o nekajletnem zatišju so se 11. septembra 2017 na pobudo župana Obcine Logatec Berta Menarda in dosedanjega predsednika društva Matjaža Kurenta zbrali clani Turisticnega društva Logatec. Na izrednem obcnem zboru so se seznanili z nedelovanjem društva, potem pa v pogovoru preverili pripravljenost clanstva za njegovo vnovicno oživitev ter ugotovili, da ta obstaja. Nato so z oblikovanjem delovne skupine zacrtali prve korake v pripravo programa društva. Te aktivnosti je po sklepu upravnega odbora prevzel Bogdan Lipovšek, Logatcan, upokojeni direktor Grand hotela Union in strokovnjak za turizem. Nova delovna skupina, ki se zavzema za revitalizacijo društva, ima voljo, ideje in vztrajnost pri ustvarjanju in oblikovanju prepoznavnosti obcine, obenem pa vabi vse, ki jih turisticna dejavnost veseli, da se jim pridružijo. Spoštovane občanke, spoštovani občani, vljudno vas vabim, da se udeležite osrednje občinske komemoracije ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v četrtek, 26. oktobra 2017, ob 17. uri, pred Spominsko kapelo padlim v 1. svetovni vojni. V kulturnem programu bodo nastopali učenci Osnovne šole Tabor Logatec. Berto Menard župan Občina Logatec BREZPLACNI PRAVNI NASVETI ZA OBCANE Obvešcamo vas, da bo tudi v letu 2017 na voljo brezplacna pravna pomoc, ki jo izvaja Pravno – informacijski center vljen, ce boste svoj obisk najavili na tel: 01/7590600, ali poslali e-pošto na naslov tanja.oblak@logatec.si, ali se osebno zglasili v recepciji Upravnega centra Logatec pri gospe Tanji Oblak. Obcina Logatec nevladnih organizacij – PIC iz Ljubljane. Datumi izvajanja brezplacnih pravnih nasvetov v letu 2017: Svetovanja bodo potekala v Upravnem centru Logatec. Zaradi lažje organizacije dela svetovalcev se je tudi v tem letu treba vnaprej najaviti in si rezervirati termin. Brezplacni pravni nasvet vam bo zagoto- MESEC DATUM URA Oktober 2017 25.10.2017 12.00-17.00 November 2017 29.11.2017 12.00-17.00 AKTUALNO DAN BREZ AVTOMOBILA V LOGATCU L L etošnji Evropski teden mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra, je povezoval slogan »ZDRUŽIMO MOCI, DELIMO SI PREVOZ.« Z deljenjem prevoza zmanjšamo lastne prevozne stroške in izpust ogljikovega dioksida, za namecek pa naša dnevna potovanja postanejo prijetno druženje. Pri deljenem prevozu nam lahko pomagajo številne aplikacije in spletne platforme, koristi pa se pokažejo v študiji, ki je pokazala, da vsak deljeni avto s cest in ulic odstrani kar nekaj zasebnih avtomobilov. Zato je prav, da se vkljucimo v široko in pisano paleto prizadevanj za spremembe naših potovalnih navad in naredimo nekaj za zmanj šanje onesnaženosti, ki jo povzroca promet. Poleg hrupa in onesnaženosti zraka bomo s tem izboljšali tudi kvaliteto življenja. V Sloveniji se je z razlicnimi aktivnostmi v letošnji Evropski teden mobilnosti vkljucilo 70 obcin in veliko število razlicnih organizacij, zvez in društev. Med njimi tudi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki je sodelovalo na tretjem Ovirantlonu v Ljubljani, teden pa 22. septembra sklenilo v Logatcu z Dnevom brez avtomobila. Obcanom Logatca smo na stojnici z razlicnimi publikacijami in medicinsko-teh- Z arhitekturnimi ovirami so se srecali tudi otroci. nicnimi pripomocki, ki lajšajo življenje najtežje gibalno oviranim tetraplegikom, predstavili dejavnost društva. Otroci iz vrtcev, šolarji, dijaki in drugi mimoidoci so se z invalidskimi vozicki zapeljali po poligonu, ki ga sestavljajo razlicno strme klancine in neprimerna rešetka z vhodom v manjši prostor. S tem so poznali, kakšne preglavice nam povzrocajo arhitekturne ovire in kako jih premagujemo. Z vozic kom pa so se lahko s pomocjo voznika zapeljali po klancini v nizkopodni avtobus Ljubljanskega potniškega prometa. S številnimi stojnicami so se ob Dnevu brez avtomobila predstavile razlicne organizacije, v Logatcu pa so ob Evropskem tednu mobilnosti pripravili tudi razlicne aktivnosti, ki so potekale ves teden. Besedilo in foto: Jože Globokar 24. SRECANJE BOLNIH, INVALIDOV IN STAREJŠIH V ROVTAH N N a prvo septembrsko nedeljo jeŽupnijska karitas Rovte pripravila dan za starejše, bolne in invalide. Gospod Bog nam je naklonil prav prijeten dan za druženje. Duhovni del srecanja je vodil gospod župnik Janez Kompare iz Logatca. Somaševal je še domaci župnik, gospod Janez Petric, v spovednici pa je pridno opravljal svoje delo novi vrhniški kaplan, gospod Boris Rozman. Pri sveti maši so sodelovali tudi starejši. Prepeval je mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom zborovodje Janeza Trevna. Tudi župan Berto Menard je s svojim obiskom izkazal pozornost ljudem, ki nosijo svoj »križ«. V homeliji je gospod Janez poudaril, kako veliko moc ima vera in kakšno milost nam s tem daje Bog. Po maši smo se preselili v spodnje prostore župnišca, kjer so naše clanice skrbno pripravile mize z dobrotami, ki so nam jih darovali naši farani. Bilo je prijazno srecanje generacij, udeleženci so se med seboj veselo pogovarjali in obujali spomine. Naš gospod župnik Janez je povedal nekaj dobrih šal. V imenu starejših se nam je vsem zahvalil Jože Grdadolnik, ki je potrdil, kakšen pomemben pomen imajo takšna srecanja. Mlad harmoni kar Jure Kunc pa nas je razveselil s harmoniko, ki ji vsi, posebno starejši, radi prisluhnemo. V veselem razpoloženju so gostje pocasi zaceli odhajati domov. Clani Karitas pa smo ob pospravljanju sklenili, da takih srecanj ne opustimo. Hvala vsem. K. H. Foto: Peter Hladnik DOGODKI ŠOLSKI ZVONEC SPET ZVONI Z Z a številne logaške otroke in njihove starše je bil 1. september prav poseben dan, saj so šole vnovic odprle svoja vrata in med drugimi sprejele tudi novo generacijo prvošolckov. Slednjim so v šolah pripravili slovesen sprejem, pozdravil pa jih je tudi župan Berto Me- nard, ki je poleg osnovnih šol Tabor Logatec, 8 talcev in Rovte obiskal tudi podružnicne šole. V svojem nagovoru v OŠ Tabor Logatec in 8 talcev, ki ju je obiskal na prvi šolski dan dopoldne, je župan izpostavil predvsem sodelovanje med ucitelji, star- ši in otroki, saj je od tega odvisno, kako bodo slednji po zakljucku šolanja pripravljeni na neko drugo, resnejše življenje. Staršem je položil na srce, naj otrokom ne nalagajo prevec obveznosti, saj preobremenjenost nikomur ne koristi. Kot so povedali ravnate ljici in ravnatelj, se v šole vpisuje mocna generacija prvošolckov. V Rovtah, denimo, prvic vpisujejo dva razreda prvošolcev, OŠ 8 talcev jih je sprejela 82 na maticni in pet na podružnicni šoli, OŠ Tabor Logatec pa 47 na maticni in 9 na obeh podružnicnih šolah. Dobrodošlica kar 36 prvošolckom v Rovtah V Rovtah je bil to na nek nacin poseben zacetek šole. V prvi razred je namrec stopilo prvic kar za dva oddelka šolarjev, 36 jih je. Šola je bila skoraj premajhna za tolikšno množico otrok in njihovih staršev. Telovadnica je bila prvi kraj, kjer so šolarcki spoznali vodjo šole, ravnatelja Mitjo Turka, ki jim je zaželel prijetno dobrodošlico, staršem pa položil na srce, naj bodo otrokom svetel zgled, naj bo šolski trikotnik, ki ga tvorijo otroci, starši in ucitelji vedno povezan, brez nepotrebnih trenj. Župan Berto Menard je poudaril, da je znanje tisto bogastvo, ki ga ne more nihce vzeti. Kolikor znaš, toliko veljaš. Pohvalil je šolo, ki jo bodo bodoci šolarji obiskovali. Simbolicno je vsakemu ucencu podaril slovensko zastavo in knjigo o tem, kaj je prav in kaj ne. Poudaril je pomembnost pripadnosti družini, šoli in državi. Ucence bodo letos v svet ucenosti popeljale uciteljice Aleksandra, Jasmina in Urša. Sladko je bilo slovo od prvega dne, zdaj pa otroci že veselo kot pivniki pijejo znanje iz ve likanske caše, ki se nikdar ne izprazni. Metka Bogataj, Blanka Markovic Kocen Foto: Romana Hribar, Blanka Markovic ocen, arhiv OŠ Rovte 8 LOGAŠKE NOVICE – OKTOBER 2017 – ŠT. 10GLASBENA ŠOLA LOGATEC: S HARFO IN ŠE VECJO ODPRTOSTJO PROTI ABRAHAMU AKTUALNO Glasbena šola Logatec je letos stopila v 45. leto delovanja. V zadnjem desetletju jo vodi Primož Malavašic, ki v pogovoru oriše prehojeno pot in med drugim izpostavi tudi 10-letnico koncertnega klavirja Steinway, ucenje harfe in glasbeni abonma z uglednimi gosti. Kako bi v tem casu ocenili napredek šole? Napredek GŠ Logatec je v tem casu razvojno vecplasten v programskem, materialnem in organizacijskem vidiku. Šola je v letu 2010 pridobila vec kot 300 m2 novih prostorov, tako da imamo zdaj za delovanje na voljo glavnino stavbe na Notranjski cesti 4 v Logatcu. V Rovtah pa so v 1. nadstropju v stavbi »Stare šole« naši prostori dislociranih oddelkov. Zanje in inventar v njih (s poudarkom na inštrumentariju) skrbimo v smislu dobrega gospodarja in nenehno težimo k posodabljanju v energetskem in razvojnem smislu. Naša šola se je leta 2010 med prvimi v Sloveniji prikljucila informacijskemu ekosistemu eglasbena, ki poslovanje v pedagoškem in organizacijskem pogledu mocno izboljša, poenostavi in poceni. Programsko smo v casu mojega vodenja šole napredovali tako v rednem – klasicnem programu kot v lastnem izobraževalnem programu, jazz – rock – pop (JRP) programu. V klasicnem programu smo naredili prelomen korak prav v casu pridobitve novih prostorov, saj smo programu glasba dodali še programa plesna pripravnica (priprava na balet) in ples, v katerem poucujemo balet. Posebej me veseli dejstvo, da se je baletni oddelek do danes že zelo lepo razvil. Ucenke in ucenci tega oddelka vsako leto pripravijo predstavo za starše, ki pa si jo z velikim zanimanjem ogledajo tudi ucenci logaških osnovnih šol in vrtcev. V letošnjem letu pa smo v programu glasba dodali nov predmet – harfo, ki jo bodo za zacetek obiskovali trije ucenci. Program JRP smo obogatili in razširili s predmetom JRP petje ter JRP klavir (lahko se vpišejo tudi mladi po srcu). Kot šola smo se zelo odprli navzven, tudi mednarodno. Sodelujemo s šolami in društvi v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, Nizozemskem, v Belgiji in seveda v Sloveniji na ravni koncertnih sodelovanj, turnej in strokovnih seminarjev. Poleg omenjenih sodelovanj je treba poudariti, da smo tudi v logaški obcini na široko odprti za vsa sodelovanja z vrtci, šolami, društvi, župnijami, domovi upokojencev … Paleto dosežkov naše šole zaokrožujejo vsakoletni odlicni uspehi naših ucenk in ucencev na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji in tujini, uspešno opravljeni sprejemni izpiti na umetniških gimnazijah ter študij glasbe v smeri profesionalnega glasbenika. Moram reci, da sem na odprtost za sodelovanje v tako širokem smislu naše šole posebej ponosen in se zato tudi izdatno trudim. Zacenši z dobrimi odnosi v našem kolektivu, s starši, partnerji in tako naprej vse do mednarodnih odnosov in navezav. Moj oz. naš trud za vse našteto pa nikakor ne bi obrodil takih sadov, ce ne bi imeli dobrega sodelovanja in velike podpore s strani zaposlenih na Obcini Logatec ter predvsem nekdanjega in sedanjega župana Janeza Nagodeta in Berta Menarda. Obema se v svojem in v imenu kolektiva najlepše zahvaljujem! Po cem, ce sploh, se logaška GŠ loci od drugih tovrstnih vzgojno-izobraževalnih ustanov? Vsekakor imamo posebnosti in zaradi njih dodano vrednost med 54 javnimi in 13 zasebnimi glasbenimi šolami v Sloveniji, ki izvajamo predpisan program osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja ter sodimo v sektorju osnovno šolstvo pod okrilje Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport. Posebej velika prednost – posebnost je lasten JRP program s predmeti elektricna kitara, elektricna klaviatura, klavir, bas kitara in petje, ki mocno razširja paleto rednega klasicnega programa z zabavnimi vsebinami in omogoca tudi vpis mladih po srcu, kar pomeni prilagoditev v programskem in starostnem vidiku. Imamo profesionalni glasbeni studio, ki nam omogoca izdelavo lastnih avdio in tudi video posnetkov v pedagoške namene, za objavo na youtube kanalu GŠ Logatec in izdajo zgošcenk. Že vec let prirejamo koncertni abonma naše šole (Mladi za mlade), v katerem nastopajo odlicni in obetavni umetniki od blizu in dalec. Abonma je nasledil Logaški pomladni festival Veris, ki smo ga organizirali kar 12 let. Koliko ucencev ste vpisali v tem šolskem letu? Ali ste lahko ugodili vsem željam? 427 ucencev imamo vpisanih v šolskem letu 2017/2018. Vsem željam žal nikdar nismo in verjetno tudi nikoli ne bomo mogli ugoditi. Se pa vedno trudimo, da bi ugodili cimvec željam kandidatov, ki se želijo glasbeno in plesno izobraževati. Obenem izpostavljate tudi 10-letnico koncertnega klavirja Steinway. Zakaj? Koncertni klavirji znamke Steinway z vec kot 160-letno tradicijo izdelovanja sodijo med najboljše klavirje na svetu in stojijo na odrih najpomembnejših in najimenitnejših svetovnih koncertnih dvoran, zato smo izredno veseli, da smo lahko pred desetimi leti s pomocjo Obcine Logatec v našo koncertno dvorano postavili ta cudoviti inštrument, ki briljira v tehnicnem in zvokovnem smislu. S koncertom naših profesorjev in odlicnih zunanjih gostov bomo na 45. rojstni dan naše šole, to je v ponedeljek, 16. oktobra 2017, priredili koncert pianisticnih posla- Foto: osebni arhiv P. M. LOGAŠKE NOVICE – OKTOBER 2017 – ŠT. 10GLASBENA ŠOLA LOGATEC: S HARFO IN ŠE VECJO ODPRTOSTJO PROTI ABRAHAMU AKTUALNO Glasbena šola Logatec je letos stopila v 45. leto delovanja. V zadnjem desetletju jo vodi Primož Malavašic, ki v pogovoru oriše prehojeno pot in med drugim izpostavi tudi 10-letnico koncertnega klavirja Steinway, ucenje harfe in glasbeni abonma z uglednimi gosti. Kako bi v tem casu ocenili napredek šole? Napredek GŠ Logatec je v tem casu razvojno vecplasten v programskem, materialnem in organizacijskem vidiku. Šola je v letu 2010 pridobila vec kot 300 m2 novih prostorov, tako da imamo zdaj za delovanje na voljo glavnino stavbe na Notranjski cesti 4 v Logatcu. V Rovtah pa so v 1. nadstropju v stavbi »Stare šole« naši prostori dislociranih oddelkov. Zanje in inventar v njih (s poudarkom na inštrumentariju) skrbimo v smislu dobrega gospodarja in nenehno težimo k posodabljanju v energetskem in razvojnem smislu. Naša šola se je leta 2010 med prvimi v Sloveniji prikljucila informacijskemu ekosistemu eglasbena, ki poslovanje v pedagoškem in organizacijskem pogledu mocno izboljša, poenostavi in poceni. Programsko smo v casu mojega vodenja šole napredovali tako v rednem – klasicnem programu kot v lastnem izobraževalnem programu, jazz – rock – pop (JRP) programu. V klasicnem programu smo naredili prelomen korak prav v casu pridobitve novih prostorov, saj smo programu glasba dodali še programa plesna pripravnica (priprava na balet) in ples, v katerem poucujemo balet. Posebej me veseli dejstvo, da se je baletni oddelek do danes že zelo lepo razvil. Ucenke in ucenci tega oddelka vsako leto pripravijo predstavo za starše, ki pa si jo z velikim zanimanjem ogledajo tudi ucenci logaških osnovnih šol in vrtcev. V letošnjem letu pa smo v programu glasba dodali nov predmet – harfo, ki jo bodo za zacetek obiskovali trije ucenci. Program JRP smo obogatili in razširili s predmetom JRP petje ter JRP klavir (lahko se vpišejo tudi mladi po srcu). Kot šola smo se zelo odprli navzven, tudi mednarodno. Sodelujemo s šolami in društvi v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, Nizozemskem, v Belgiji in seveda v Sloveniji na ravni koncertnih sodelovanj, turnej in strokovnih seminarjev. Poleg omenjenih sodelovanj je treba poudariti, da smo tudi v logaški obcini na široko odprti za vsa sodelovanja z vrtci, šolami, društvi, župnijami, domovi upokojencev … Paleto dosežkov naše šole zaokrožujejo vsakoletni odlicni uspehi naših ucenk in ucencev na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji in tujini, uspešno opravljeni sprejemni izpiti na umetniških gimnazijah ter študij glasbe v smeri profesionalnega glasbenika. Moram reci, da sem na odprtost za sodelovanje v tako širokem smislu naše šole posebej ponosen in se zato tudi izdatno trudim. Zacenši z dobrimi odnosi v našem kolektivu, s starši, partnerji in tako naprej vse do mednarodnih odnosov in navezav. Moj oz. naš trud za vse našteto pa nikakor ne bi obrodil takih sadov, ce ne bi imeli dobrega sodelovanja in velike podpore s strani zaposlenih na Obcini Logatec ter predvsem nekdanjega in sedanjega župana Janeza Nagodeta in Berta Menarda. Obema se v svojem in v imenu kolektiva najlepše zahvaljujem! Po cem, ce sploh, se logaška GŠ loci od drugih tovrstnih vzgojno-izobraževalnih ustanov? Vsekakor imamo posebnosti in zaradi njih dodano vrednost med 54 javnimi in 13 zasebnimi glasbenimi šolami v Sloveniji, ki izvajamo predpisan program osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja ter sodimo v sektorju osnovno šolstvo pod okrilje Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport. Posebej velika prednost – posebnost je lasten JRP program s predmeti elektricna kitara, elektricna klaviatura, klavir, bas kitara in petje, ki mocno razširja paleto rednega klasicnega programa z zabavnimi vsebinami in omogoca tudi vpis mladih po srcu, kar pomeni prilagoditev v programskem in starostnem vidiku. Imamo profesionalni glasbeni studio, ki nam omogoca izdelavo lastnih avdio in tudi video posnetkov v pedagoške namene, za objavo na youtube kanalu GŠ Logatec in izdajo zgošcenk. Že vec let prirejamo koncertni abonma naše šole (Mladi za mlade), v katerem nastopajo odlicni in obetavni umetniki od blizu in dalec. Abonma je nasledil Logaški pomladni festival Veris, ki smo ga organizirali kar 12 let. Koliko ucencev ste vpisali v tem šolskem letu? Ali ste lahko ugodili vsem željam? 427 ucencev imamo vpisanih v šolskem letu 2017/2018. Vsem željam žal nikdar nismo in verjetno tudi nikoli ne bomo mogli ugoditi. Se pa vedno trudimo, da bi ugodili cimvec željam kandidatov, ki se želijo glasbeno in plesno izobraževati. Obenem izpostavljate tudi 10-letnico koncertnega klavirja Steinway. Zakaj? Koncertni klavirji znamke Steinway z vec kot 160-letno tradicijo izdelovanja sodijo med najboljše klavirje na svetu in stojijo na odrih najpomembnejših in najimenitnejših svetovnih koncertnih dvoran, zato smo izredno veseli, da smo lahko pred desetimi leti s pomocjo Obcine Logatec v našo koncertno dvorano postavili ta cudoviti inštrument, ki briljira v tehnicnem in zvokovnem smislu. S koncertom naših profesorjev in odlicnih zunanjih gostov bomo na 45. rojstni dan naše šole, to je v ponedeljek, 16. oktobra 2017, priredili koncert pianisticnih posla- Foto: osebni arhiv P. M. DOGODKI Foto: osebni arhiv P. M. Foto: Blanka Markovic Kocen stic za vse ljubitelje klavirske glasbe, ob tem pa proslavili še obletnico naše šole. Letos ste zaceli poucevati tudi harfo - kateri so razlogi za to odlocitev? GŠ Logatec sodi med srednje velike javne glasbene šole v Sloveniji, po ponudbi, kaj vse se lahko ucite pri nas, pa sodimo v sam vrh. V izdatnih izobraževalnih programskih paketih glasbe in plesa s predmeti – inštrumenti, petjem, baletom, orkestri, zborom … je manjkala le še harfa, ki je, lahko recemo, kar malo eksoticni inštrument. No, sedaj pa je tudi ta v našem predmetniku. Vedno sem si želel, da se naša šola razvija v vseh smereh in zacetek ucenja harfe je še en prispevek v programskem vidiku razvoja naše šole. Lahko izpostavim, da smo 17. šola od 54 javnih in 13 zasebnih glasbenih šol v Sloveniji, ki poucujemo ta inštrument. Na to smo ponosni! Kako ste zasnovali letošnji abonma? V letošnjem abonmaju Glasbene šole Logatec, ki nosi naslov Mladi za mlade, je združenih pet koncertov vrhunskih mladih umetnikov, ki povezujejo poznano in drugacno, posebno in posebej privlacno. Abonma bomo zaceli v sredo, 8. novembra 2017, s koncertom cembalistke Eve Dolinšek. Na drugem koncertu (29. 11. 2017) bo z ubranimi prsti iz svoje harfe izvabljala carobne zvoke harfistka Lara Pelikan. Takoj na zacetku novega koledarskega leta (10. 1. 2018) bo Oktet saksofonov »Saxplode« muziciral ob solistu in svojem mentorju Levu Pupisu, cetrti koncert pa bo teden kasneje oblikoval logaški trobentar Jernej Gantar ob klavirski spremljavi Tilna Baj ca. Abonma bodo na koncertu 28. marca 2018 sklenili profesorji poletne šole »Ars longa, Vita brevis«, ki se že tradicionalno odvija v prvih dneh julija na naši šoli. Zai grali bodo v zasedbi klavirskega tria, Tadej Horvat – klavir, Špela Pirnat – viola in Sebastjan Bertoncelj – violoncelo. Vstop na vse koncerte je prost. Program abonmaja sofinancirata Obcina Logatec in Evropski sklad za regionalni razvoj. Blanka Markovic Kocen Primož Malavašic, ravnatelj GŠ Logatec: »Moram reci, da sem na odprtost za sodelovanja v tako širokem smislu naše šole posebej ponosen in se zato tudi izdatno trudim.« AKTUALNO PRENESIMO SPOMIN NA PARTIZANSKI BOJ NAŠIM VNUKOM O O b 74-letnici ustanovitve Logaškega bataljona sta na slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 10. septembra, v Logatcu spregovorila tudi Branko Rupnik in Vanda Lavric. Slednja je svoje misli v vezani besedi predstavila obcestvu. Oba sta si edina, da moramo biti ponosni na štiriletni boj Slovencev, na bitke in koncno na zmago, ki so jo izbojevali partizani. Ponosni moramo biti na Logaški bataljon in ta ponos prenesti v življenje, pripovedovati o njem hceram in sinovom, vnukom in vnukinjam. Z recitacijama sta se predstavila Franc Pupis in Magda Lipovec. Prijetno druženje so s pesmijo in glasbo popestrili Pevski zbor društva invalidov in upokojencev Logatec, ki ga je vodil Matija Logar, harmonikar Peter Cernilogar in kitarist Kostja Šmuc -ter seveda obiskovalci, ki smo zapeli z njimi. Prisotne clanice in clane Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Lo gatec, cenjene goste, med njimi predstavnike Združenja Vesne Jerine, ki se srecanja žal ni bataljona Marijan Malc, ki so bili nagrajeni s Vsedržavnega združenja partizanov Italije mogla udeležiti. Kljub visoki starosti pa so posebno burnim aplavzom. iz Repentabra, je pozdravila Nada Camer-v nedeljo bili med nami partizani Risto Cenik, ki je prenesla tudi pozdrave predsednice lebic, Jože Simšic-Jelen in borec Logaškega Besedilo in foto: Brane Pevec Foto: arhiv PGD Rovte GASILSTVO JIM JE V KRVI C C e kdo, potem so gasilci tisti, ki bi jim lahko iz dneva v dan izrekali pohvale, se cudili njihovim sposobnostim in predvsem požrtvovalnosti. Ko te virus gasilstva okuži, preprosto ne izgine iz tebe, pravijo mnogi. Zagotovo lahko to trdimo tudi za veterane, ki so se tradicionalno srecali letos v Rovtah ravno na prvi dan septembra. Organizator je Gasilska zveza Logatec. Po ogledu gasilskega doma so clanice A PGD Rovte prikazale vajo z motorno brizgalno. Njihova izvedba je bila poplacana z glasnim aplavzom. V Domu krajanov je prisotne najprej pozdravil in predsta vil Gasilsko društvo Rovte predsednik Robert Nartnik. Predsednik GZ Logatec Anton Cuk pa se je zahvalil vsem veterankam in veteranom, ki s svojim nesebicnim delom gradijo temelje in ustvarjajo svetlo zgodovino gasilske organizacije. Hkrati pa je nakazal, kaj je bilo in še bo narejenega v Gasilski zvezi Logatec v letu 2017. Sledil je pozdrav clanice sveta veteranov GZS za Notranjsko regijo Marinke Cempre Turk in clana OU GZS Vinka Keršmanca. Vedno pripravljen prisluhniti željam in prošnjam za kakršno koli pomoc je tudi župan Obcine Logatec Berto Menard, ki se je udeležil srecanja in zbranim naklonil kar nekaj pohval in zahval. Poudaril je pomen gasilstva in društev, ki se pokaže tedaj, ko je clovek v najvecji stiski, kot so naravne in druge tragicne nesrece. Tako spretno kot gasilke na tekmovanjih je tudi clanica Vesna Trcek kot povezovalka spretno krmarila med tockami. Manjkalo ni niti zvokov harmonike in kitare. Veterani in veteranke - jubilanti in jubilantke - so ob tej priložnosti prejeli spominska darilca. Srecanja sta se udeležila tudi castna predsednika GZ Logatec Viktor Krmavnar in Alojzij Molk ter castni clan GZ Logatec Franc Trcek. Po uradnem delu so lahko prisotni poklepetali in ob kozarcku pijace ter prigrizku obujali spomine na preteklost in delali nacrte za prihodnost. Cas je v prijetnem vzdušju prehitro minil, treba se je bilo posloviti, a misel je poletela že za leto naprej, ko se bo srecanje odvijalo na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Upamo lahko le, da v tem casu ne bo potrebnih prevec srecanj, ko vzdušje ne bo tako prijetno, saj, ko gori, za veselje casa ni. Metka Bogataj DOGODKI JESEN PRED JESENJO P P o dolgem, vrocem poletju je tudi stanovalce Doma starejših Logatec ohladilo skoraj jesensko vreme in jim prineslo pravo olajšanje. Septembra so v domu potekale volitve novih predstavnikov sveta stanovalcev, ki so izbrali Heleno Mihelic, Mladena Vukovica, Franciško Habe, Janeza Novaka in Vero Kukec. Slednja je ohranila tudi funkcijo predsednice sveta stanovalcev. Dušan Vodišek, profesor violine, ki je bil v domu na zacasnem sprejemu zaradi okrevanja po operaciji, se je od stanovalcev doma poslovil s kratkim glasbenim nastopom. Na klavirju ga je spremljal akademski glasbenik pianist mag. Uroš Pele iz Glasbene šole Logatec. Glasbeni september so dopolnili še pevci in pevke Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska pod vodstvom Janeza Gostiše, ki so s pesmijo zaokrožili po Sloveniji. Z dnevom odprtih vrat, 12. septembra, so želeli seznanjati in ozavestiti okolico o demenci ter kako z njo živeti. Predavatelji so opozarjali na pomen prepoznavanja bolezni, odnose, pravilno komunikacijo ter ohranjanje dostojanstva oseb, ki so zbolele za to zahrbtno neozdravljivo boleznijo. Osebe z demenco so odrasle, zrele osebe, s svojo zgodovino, zgodbami, ljubeznimi … in dolžnost vseh je, da ohranjamo njihovo dostojanstvo, je poudarila zdravnica Lucija Jagodic Klipšteter. Ce ponovimo, demenca je bolezen možganov, je kronicna in napredujoca, prizadene možganske celice, ki so odgovorne za spomin, mišljenje, presojo, orientacijo, govorno izražanje, ucenje itd … Prvi znaki so: postopna izguba spomina, težave pri govoru (iskanje pravih besed), osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje SRECANJE STAREJŠIH FARANOV Z Z adnjo avgustovsko soboto so se na Vrhu Svetih Treh Kraljev srecali naši farani, ki so starejši od 70 let. Dogajanje se je zacelo ob 11.00 s sveto mašo, ki jo je v domaci cerkvi daroval naš župnik g. Janez Petric. Med sveto mašo, ki so jo popestrili pevci mešanega cerkvenega zbora, je g. župnik po lepi pridigi vsem prisotnim podelil zakrament bolniškega maziljenja. Po sveti maši in skupnem fotografiranju so se starostniki skupaj s svojimi partnerji pre selili v župnišce. Letos je srecanje starejših krajanov polepšal tudi župan Obcine Logatec Berto Menard, ki je vse navzoce nagovoril z nekaj spodbudnimi besedami. Potem jih je že cakalo kosilo, ki ga je pripravilo podjetje Sklednik iz Žirov. Zraven seveda sodi tudi rujna kapljica, za katero smo poskrbeli predstavniki KS Vrh, in nekaj peciva, ki so stvari, težave pri krajevni in casovni orientaciji, neskoncno ponavljanje enih in istih vprašanj, spremembe custvovanja in vedenja, zapiranje vase in izogibanje družbi. Pomembna je perspektiva, kako gledamo na prve znake in kasneje bolezen, je na predavanju uvodoma poudaril psihiater Andrej Babnik. Takoj ko opazite prve znake bolezni, obišcite osebnega zdravnika, ki bo presodil, ali gre za demenco ali ne. Šele pregledi pri psihiatru ali nevrologu bodo pokazali pravo sliko in postavljena bo diagnoza. Da je dan odprtih vrat pomembna prireditev, ki ozavešca in zbližuje ter ruši tabuje institucije, se strinjajo tako udeleženci in zaposleni Doma starejših Logatec. Mojca Tuljak Foto: arhiv DSL Dušan Vodišek, profesor violine, in Uroš Pele iz GŠL, pianist ga spekle pridne gospodinje. Srecanja se je udeležilo 30 faranov, ki so bili zelo veseli druženja in pogovora. Obžalujejo pa, da se nekateri srecanja niso mogli ali hoteli udeležiti, saj je bilo povabljenih kar nekaj vec. Po kosilu smo poklepetali in prisluhnili melodi jam, ki jih je iz harmonike izvabila krajanka Marija Hribernik. Srecanje pa so lepo popestrili še naši najmlajši, saj so v okviru oratorija pripravili nekaj kratkih predstavitev. Naši starejši pravijo, da jim taka srecanja veliko pomenijo in upajo, da se jih bodo lahko še velikokrat udeležili. Štefka Hribernik Foto: Jasmina Žakelj AKTUALNO OGLED DOBRIH PRAKS DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH I I zpostava Kmetijske svetovalne službe Logatec Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana je v petek, 8. septembra, organizirala strokovno ekskurzijo na temo dopolnilnih dejavnosti. Njeno organizacijo in izvedbo je sofinancirala Obcina Logatec iz sredstev, namenjenih ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Logatec. Ekskurzije se je udeležilo 40 nosilcev in clanov kmetijskih gospodarstev, nacelnica UE Logatec Ljudmila Kunc, Vida Ribic, višja svetovalka z UE Logatec, ki se ukvarja z registracijo dopolnilnih dejavnosti, in svetovalca izpostave KSS Logatec Roman Rupnik in Mojca Vavken. Odpeljali smose na Štajersko, tocneje na framsko Pohorje v vasico Planica v obcini Race-Fram. Obiskali smo ekološko izletniško kmetijo »Pri Baronu«, ki jo vodi gospodar Boris Uranjek s svojo družino. Po prijetni dobrodošlici in predstavitvi smo si ogledali posamezne dejavnosti kmetije. Glede na to, da gre za manjšo hribovsko kmetijo, smo ugotovili, da so osnovno kmetijsko dejavnost bogato nadgradili z raznovrstnimi dopolnilnimi dejavnostmi. Registriranih imajo kar 23 dejavnosti : od razlicnih predelav (živila rastlinskega in živalskega izvora), izletniške turisticne dejavnosti, razlicne vrste prodaje izdelkov, organizacije delavnic, svetovanja in usposabljanja ipd. Na kmetiji organizirajo razne tematske dneve in delavnice in nanje vabijo predvsem otroke, le-ti pa s seboj pripeljejo tudi odrasle in dober glas se širi. Imajo zanimivo urejen permakulturni vrt, pri cemer gre za integriran samooskrbni sistem trajnostnega kmetijstva, ki zajema veliko raznolikost rastlinskega in živalskega sveta. Pri razlagi permakulture nam je lahko v veliko pomoc naslednja misel Grahama Bella :»Narava si ne želi, da bi jo rešili. Narava si želi le, da bi jo pustili pri miru.« Kmetija se je med prvimi v Sloveniji vkljucila v ekološko kmetovanje in ima na tem podrocju dolgoletne izkušnje in tradicijo, kar ob obisku lahko spremljamo na vsakem koraku. V licno urejeni majhni prodajalni smo lahko kupili izdelke s te in z drugih kmetij. V popoldanskem casu smo obiskali še kmetijo v okolici Slovenskih Konjic, v vasi Dobrnež. Leži na ravninskem obmocju, ukvarja se z rejo krav molznic lisaste pasme in del mleka predela v mlecne izdelke. Mladi gospodar Stane Levart se z vso skrbnostjo in znanjem posveca predelavi mleka in izdelavi razlicnim mlecnih izdelkov (poltrdi in mehki siri, maslo, jogurti … ). Imajo urejeno degustacijsko sobo, majhno prodajalno, prodajajo pa tudi v okoliške javne zavode (vrtce, šole). Stane je zaposlen kot svetovalec specialist za predelavo mleka na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, deluje pa tudi na obmocju celotne Slovenije. Ponudil nam je izvedbo tecaja predelave mleka v naši obcini in ob tej priložnost pozivam vse zainteresirane, ki bi se radi udeležili tecaja predelave mleka, da to sporocijo na tel. : 01 7564932, 041 310 187 ali na mail: mojca.vavken@ lj.kgzs.si, kjer dobijo podrobnejše informacije. Druženje na avtobusu smo izkoristili tudi za predstavitev zakonodaje na podrocju dopolnilnih dejavnosti, s svojimi izkušnjami in nacrti za razvoj pa so se predstavili tudi posamezni nosilci dejavnosti iz naše obcine. Ekskurzija je bila namenjena spodbujanju razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in razmišljanju o tem, kaj lahko še izboljšamo, kako dodamo vrednost osnovnim kmetijskim proizvodom, kako izkoristimo svoje znanje in spretnosti, delovno silo in naravne danosti na naših kmetijah. Mojca Vavken, kmetijska svetovalka GRIPA NE IZBIRA, CEPIMO SE! P P red nami je zima, ki prinaša tudi vecje obolevanje zaradi gripe in drugih okužb dihal. Gripa je virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi med prebivalci in lahko povzroci epidemijo, ki prizadene velik del populacije. Prenaša se s kužnimi kapljicami, ki jih izloca bolnik. Okuži se lahko prav vsak, kako hud bo potek bolezni, je odvisno od našega telesnega stanja. Tako lahko mladi zdravi okužbo prebolijo brez simptomov, za zelo majhne otroke, starejše, kronicne bolnike in nosecnice pa je lahko gripa smrtna bolezen. Pomembno je preprecevanje okužbe in širjenja le-te. Z zdravim življenjskim slogom okrepimo našo odpornost. V casu okužb se izogibamo zaprtim prostorom z veliko ljudmi, redno zracimo prostore, cistimo površine in si umivamo roke. Ce za gripo zbolimo, je zdravljenje simptomatsko. To pomeni, da le lajšamo težave, predvsem pa potrebujemo pocitek. Poskrbimo za dobro higieno rok in kašlja, da ne prenesemo okužbe na svoje bližnje. Najucinkovitejše preprecevanje je cepljenje, ki je varno in ucinkovito. Priporocljivo je za vse, še posebno pa za starejše od 65 let, za bolnike s kronicnimi boleznimi pljuc, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo, ter za otroke, stare od 6 do 23 mesecev. Cepljenje priporocamo tudi nosecnicam, le-te odpornost prenesejo tudi na novorojencka, ki je tako zašciten prve mesece življenja, ko cepljenje še ni mogoce. Cepijo naj se tudi vsi družinski clani najranljivejših oseb. Cepljenje je pomembno tudi za zdravstvene delavce in delavce v drugih poklicih, ki imajo veliko stika z ljudmi, kot so uciteljice, vzgojiteljice, trgovke, policisti … Nekateri delodajalci se že zavedajo težav, ki jih prinaša gripa, in zašcitijo svoje delavce tako, da jim omogocijo brezplacno cepljenje, kar je še posebej pohvalno. Gripa ne izbira. Zboli lahko prav vsak. S cepljenjem pa lahko poskrbimo, da ne zbolijo tisti, ki jih imamo najraje. Vec o okužbi z gripo, znakih bolezni, zapletih in preprecevanju lahko preberete na spletnih straneh Zdravstvenega doma Logatec in portalu Moja obcina. Špela Albreht, dr. med.; Jolanda Munih, prof. zdr. vzg. V Zdravstvenem domu Logatec bomo letos priceli s cepljenjem v novembru. Organizirano bo tudi izredno cepljenje v soboto dopoldne – t.j. na dan, ko bomo v Logatcu imeli sejem, zato da bi vam možnost cepljenje kar najbolj približali. Podrobnejše informacije bodo javno objavljene. V SREDIŠCU ZAPOSLITEV NI VEC ZAGOTOVILO ZA BLAGOSTANJE P P o podatkih Zavoda RS za zaposlovanje in Urada za delo Logatec se registrirana brezposelnost na Logaškem zmanjšuje, socialne stiske pa so kljub temu v porastu, ugotavljajo na Centru za socialno delo Logatec. V letu 2016 je bilo na dan 31. avgusta 458 registriranih brezposelnih, letos pa so bile brez zaposlitve 403 osebe. Registrirane brezposelne osebe iz obcine Logatec, ki so se letos zaposlile, so bile v povprecju brezposelne 8,5 mesecev. Najvecji zaposlovalci v naši obcini so Zdravstveni dom Logatec, DS Smith Slovenija, Vzgojno-varstveni zavod Kurircek Logatec in Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec. »Opažamo porast zaposlovanja na Logaškem preko agencij za zaposlovanje. Želimo si vec možnosti za zaposlovanje žensk, delodajalci vecinoma povprašujejo po moški delovni sili. Objav prostih delovnih mest je veliko in so tako kot povsod v velikem porastu,« pojasnjuje Tea Vesnaver, vodja uradov za delo za to obmocje. Po njenih besedah je bilo v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja v polletnem obdobju na Uradu za delo Logatec vkljucenih 55 oseb. Vse vec prošenj za pomoc »Na Centru za socialno delo Logatec beležimo trend vedno vecjega števila posameznikov, družin in njenih clanov, ki v dolocenem obdobju potrebujejo pomoc,« pravi Tatjana Milavec, direktorica CSD Logatec. »Obicajno se soocajo s kompleksnimi stiskami in težavami, npr. revšcino, nemocjo, pomanjkanjem informacij, vešcin, znanja, kar pogosto vodi v socialno izkljucenost. Ob nepredvidljivih življenjskih spremembah se zaradi bolezni, odvisnosti, tveganega in škodljivega pitja alkohola, posebnih potreb, težav v partnerskem odnosu, razveze zakonske zveze, nasilja ipd. spoprijemajo s stiskami, pri cemer si prizadevamo, da jim nudimo potrebno pomoc in podporo pri reševanju kompleksnih psihosocialnih težav.« Nova oblika revšcine v skupinah zaposlenih s prenizkimi dohodki V zadnjih letih na CSD opažajo naslednje trende: dolgotrajno brezposelnost, revšcino, socialno izkljucenost, vecje število obravnav nasilja v družini, povecanje števila oseb/družin s kompleksnimi socialnimi težavami, narašcanje števila uporabnikov, ki imajo težave v duševnem zdravju, povecano število starostnikov z okrnjeno socialno mrežo, vecje povpraševanje po neprofitnih stanovanjih. »Trendi se skozi leta spreminjajo, mi pa se poskušamo nanje odzivati pravocasno,« pravi Milavceva. Po njenih besedah na centru trenutno prejema denarno socialno pomoc 63 družin, t.j. 30 odstotkov upravicencev do te pomoci. Za primerjavo: v letu 2011 so izplacali za 339,000 EUR denarnih in izrednih denarnih pomoci našim obcanom, tako družinam kot posameznikom, v letu 2015 so se ta izplacila povecala za skoraj trikrat. Izplacali so za nekaj manj kot milijon evrov pomoci. Število upravicencev do izrednih denarnih pomoci iz leta v leto narašca. Število prejemnikov denarne socialne pomoci je v septembru 2017 v primerjavi z lanskim letom upadlo za 4 odstotke, ugotavljajo na CSD. »Revšcino tradicionalno povezujemo z brezposelnostjo, vendar pa danes zaposlenost še ni zagotovilo, da družina ali posameznik ne bo živel/a v revšcini oz. na pragu le-te,« ugotavlja direktorica logaškega CSD. Pojavila se je nova oblika revšcine pri skupinah prebivalstva, ki so zaposleni, vendar prejemajo nizke dohodke ali pa so izpostavljeni veliki negotovosti v zvezi z zaposlitvijo in prejemanjem dohodka, kar lahko postopoma pripelje do socialne izkljucenosti. Sogovornica pojasnjuje, da na centru obravnavajo tudi stiske in težave ljudi, ki niso materialnega znacaja. »Nudimo osebno pomoc posameznikom in družinam pri urejanju odnosov med družinskimi clani in pri skrbi za otroke. Na centru imamo ob podpori Obcine Logatec priložnost nuditi dodatne oblike pomoci, tudi obcinsko denarno pomoc. Opažamo, da predvsem starejši ljudje, ki se na centru oglasijo prvic in želijo informacije o možnih oblikah denarne pomoci, pogosto težko odprejo naša vrata, pridejo z obcutkom sramu, ponižanja, tudi krivde in potrebujejo našo pomoc in podporo predvsem v kontekstu sprejetja pomoci, pravice, ki jim jo država zagotavlja.« Glede na spodbudne napovedi gospodarske rasti za leti 2018 in 2019 in dejstvo, da stopnja brezposelnosti pada, si na CSD Logatec želijo in pricakujejo izboljšanje socialnega položaja družin in posameznikov, saj to pomeni tudi boljšo kvaliteto življenja obcanov. Blanka Markovic Kocen V PODJETJU FORTRADE, D.O.O., iz Vrhnike gradimo visoko-regalno skladišce, zato išcemo skladišcne delavce z izkušnjami predvsem na visoko-regalnem vilicarju. Prijave pošljite do 15. oktobra 2017 na naslov: info@fortrade.si V SREDIŠCU NAJVIŠJI OBCINSKI PRIZNANJI MARCELU ŠTEFANCICU IN VOJNEMU MUZEJU LOGATEC Foto: Miran Antoncic N N a slavnostni seji obcinskega sveta na predvecer praznika Obcine Logatec je Marcel Štefancic prejel obcinsko priznanje castni obcan, Vojni muzej Logatec pa spominsko plaketo z znakom Obcine Logatec. Marcel Štefancic je clovek neulovljivega in nemirnega duha, ki ga vsako povabilo k sodelovanju spodbudi k natancni, poglobljeni in dovršeni stvaritvi. V njem so združeni številni razlicni darovi, ki jih že od otroštva in mladosti pa do zrelega obdobja svojega življenja plemeniti in razdaja med soljudi. Poleg številnih scenarijev, režij, gledaliških prizorov in filmskih vlog njegova bogata bera umetniškega ustvarjanja obsega tudi vodenje otroških in odraslih pevskih zborov, dirigiranje Pihalnemu orkestru Logatec, dolgoletno urejanje lokalnega casopisa Logaške novice in avtorstvo zbornikov. Mocan pecat pa je v osemdesetih letih pustil tudi v družbeno-politicnem življenju Logatca. »Vse, kar sem delal, sem delal z veseljem,« je v zahvalnemnagovoru dejal Štefancic. »Lepota je v življenju potrebna in ce bi lepota zmagala, ne bi bilo ne vojn ne sovraštva.« Vojni muzej Logatec – pomemben pricevalec vojne in vojaške zgodovine Slovenije Vojni muzej Logatec je zacel javno delovati junija 1998. Nastal jeiz zbirke militarij, ki jih je vse od leta 1955 zbiral Janez J. Švajncer. Zbirka Vojnega muzeja Logatec je ena najpomembnejših zasebnih zbirk vojnozgodovinskih predmetov na Slovenskem in pokriva vsa obdobja slovenske vojne in vojaške zgodovine. Muzej zakonito hrani in neprofitno predstavlja ter razstavlja predmete slovenske premicne kulturne dedišcine. Mnogi eksponati iz zbirke Vojnega muzeja Loga tec so unikatni in neprecenljivi. Pod okriljem muzeja je bilo izdanih vec knjig o zgodovini Logatca, na desetine clankov o logaški zgodovini pa je bilo objavljenih v Vojnozgodovinskem zborniku. Jurij Švajncer, ki je v imenu Vojnega muzeja Logatec prevzel priznanje, je orisal 20-letno zgodovino muzeja, od njegovih zacetkov do danes, ko se je muzejska zbirka že tako razširila, da bi potrebovali kakih tisoc kvadratnih metrov prostora, da bi jo dostojno predstavili. In prav tega si v prihodnosti želijo. Prireditev, kot si jo je zamislil režiser Janez Podjed, je bila zanimiv preplet glasbe, poezije in gledališca. Oblikoval jo je Uciteljski oktet Pa kol‘kr tolk, nastopili pa še Otroški pevskizbor OŠ Tabor Logatec, Trobilni kvartet Pihalnega orkestra Logatec, Vanda Lavric in Anda Ovsec ter Špela Delux, clanici KD Novi oder. Blanka Markovic Kocen Foto: Miran Antoncic V SREDIŠCU MARCEL ŠTEFANCIC: ZA ZMERAJ ZAPISAN GLEDALIŠCU S S svojim dolgoletnim ustvarjanjem na podrocju zborovskega petja ter glasbe nasploh, pisanja, urednikovanja v Logaških novicah ter seveda gledališca je Marcel Štefancic pustil mocno sled tudi izven meja domacega kraja, kar dokazujejo številna priznanja, ki jih je prejel. Ob obcinskem prazniku je prejel tudi najvišje obcinsko priznanje. V svojem bogatem ustvarjalnem življenju ste se dotaknili marsikaterega podrocja kulture, pa vendar ste v enem izmed intervjujev dejali, da je vam je bilo vedno gledališce najljubše. Kaj vas pri gledališcu najbolj privlaci? Gledališce je bila pravzaprav moja prva izbira, saj me je pritegnilo in navduševalo že kot otroka. Moj vzor je bilo tržaško gledališce, ki je nastalo po vojni prakticno iz nic. Ta silna moc tržaškega gledališca me je neizmerno privlacila, ni je bilo predstave, ki si je ne bi ogledal in preprican sem bil, da bom postal gledališcnik, a doma niso razumeli te moje želje. Staršem se je gledališce zdelo precej cirkusantsko, saj sta ga poznala samo iz vaških predstav in tako je oce dejal, da za to pa že ne da denarja. Ker nisem imel druge možnosti, sem moral popustiti in se vpisati na študij slavistike, ki je vsaj po jezikovni plati malce podobna gledališcu. Vendar pa je želja po gledališcu in igranju ostala vseskozi prisotna, zato sem se zacel ukvarjati z amaterskim gledališcem. Pridobil sem si tudi veliko izobrazbe na razlicnih seminarjih, ki so jih vodili ugledni profesorji in akademski igralci. To mi je dalo tudi veliko zagona za lastno delo in me pravzaprav spremlja še danes. Ceprav svoje mladostne želje nisem uresnicil na profesionalni ravni, teatru ostajam zapisan vse življenje. Kako je nastala gledališka skupina Mladost, s katero ste veliko ustvarjali? Dramska skupina Mladost je nastala spon tano. Ko sem se preselil v Logatec, je na podrocju amaterskega gledališca vladala praznina. Leta 1965 je neko tretjerazredno gledališce v Gornjem Logatcu uprizori lo eno izmed gledaliških iger. Iz Dela, ki je takrat porocal tudi o takšnih lokalnih prireditvah, pa so me prosili, da o dogodku nekaj napišem. Skozi moje oci je bila predstava zelo borna, kar sem tudi napisal. Leto pozneje so me clani domace mladinske organizacije prosili za pomoc pri režiji gledališke predstave ki so jo pripravljali. Ugotovil sem, da sem bil malce izzvan zaradi svojih komentarjev o predstavi. Sku paj smo nato ustvarili cudovito predstavo, s katero smo gostovali po vsej Notranjski. Nato smo nadaljevali in vsako leto na oder postavili novo predstavo. Katera predstava, pri kateri ste sodelovali, pa vam je ostala najbolj v spominu? Kot režiser, ceprav sem v predstavah tudi veliko igral, rodiš predstavo, zato ti je vsaka ljuba in ti ostane v spominu. Posebno mesto v njem pa ima predstava Maticek se ženi, ki smo jo pripravili skupaj z Logatcanom Mirkom Zupancicem, takratnim igralcem in profesorjem na AGRFT. Foto: Miran Antoncic SREDIŠCU Foto: Miran Antoncic Maticka sem se sam zelo bal, saj je bila predstava kostumografsko in scensko zelo zahtevna, vendar pa je na koncu odlicno uspela. S to predstavo smo celo gostovali v Mestnem gledališcu in je bila gotovo ena naših najboljših uprizoritev Glede na to, da še vedno zelo aktivno ustvarjate, me zanima, s cim se trenutno ukvarjate? Pocnem veliko stvari. Že 15 let delujem v Moškem pevskem zboru Pivka. Veliko tudi pišem, nekaj zase in nekaj za Logaške novice. Še vedno se veliko ukvarjam z lektorstvom, trenutno pa pripravljam tudi proslavo, ki jo bo imel Obrtniški pevski zbor ob svoji 30-letnici. Na prošnjo župana sem se lotil tudi raziskovanja rodbine Dolschein, ki je veliko pripomogla k razvoju Logatca. Raziskovanje je sicer zelo pocasno, vendar pa sem prišel že do mnogih zanimivih informacij. Ideja je, da bi se na Dolscheinovi hiši postavilo manjše obeležje, mogoce pa bo na podlagi mojih raziskovanj izšla tudi manjša publikacija. Vec let se že ukvarjam z pripravo slovarja dekanskega narecja, od koder sem tudi doma. To podrocje me zanima že iz študijskih dni, predvsem pa želim s tem slovarjem ohraniti jezikovne posebnosti tega narecja, ki bi sicer odšle v pozabo. Sedaj sem s slovarjem že precej pri kraju in upam, da bom zadevo v kratkem tudi predstavil. Sodelovali ste pri mnogih projektih, ki so vplivali na razvoj logaške kulture. Kateri pa so bili tisti vecji? Zgodilo se je vec stvari, saj sem deloval na razlicnih podrocjih. Eno je gotovo amatersko gledališce. To je bilo teatrsko gibanje, ki smo ga gojili in razvijali dvajset in vec let. Omenil bi tudi glasbeno šolo v Logatcu, ki je tudi rezultat mojih preteklih prizadevanj. V šestdesetih letih je logaška glasbena šola delovala pod okriljem glasbene šole iz Rakeka, v dolocenem obdobju pa so jo zaradi financne stiske celo ukinili. Po dolgih letih prizadevanj nam je uspelo, da smo leta 1972 v Logatcu odprli samostojno glasbeno šolo. To je bil eden pomembnejših projektov, na katerega se rado pozablja. Nenazadnje na tej ustanovi slonita dva izvrstna domaca orkestra, iz nje pa je izšla že vrsta odlicnih glasbenikov. Po- tem so tu še Logaške novice, pri katerih sodelujem že od prve številke naprej. K sodelovanju me je sprva kot lektorja pri tegnil takratni urednik Bine Cuk. Kmalu nato sem zacel tudi pisati in bil pozneje tudi urednikovati, tako da imajo Logaške novice marsikatero mojo sled. Bil sem tudi pobudnik za postavitev spomenika dr. Gosarju, sodeloval pri pripravi razlicnih publikacij ... To so nekatere sledi, ki bodo ostale za vedno in jih ne bo mogel nihce izbrisati. Kaj v Logatcu še vedno pogrešate na podrocju kulture? Na podrocju kulture bi najprej morali urediti kulturni hram. Prav hudo in nerodno mi je, da moramo koncerte sedaj že kar uglednih logaških ustvarjalcev poslušati v športni dvorani. Vec prostora potrebuje tudi knjižnica, ki se trenutno tudi ne more vec širiti. Kar zadeva abonmajsko gledališko ponudbo v Logatcu, ta sicer je, ampak je bolj zasilna. Sam bi si želel boljši in kvalitetnejši izbor predstav, ki bi presegeltrenutne okvirje »Špas teatra«. Cudi me tudi, da me v vseh teh letih nihce iz obcine ni povabil, da bi s svojim poznavanjem gledališca sodeloval pri izboru predstav. Manjka nam tudi, kot smo vcasih temu rekli, klubska dejavnost. Pogrešam kavarniško vzdušje v tistem pravem žlahtnem pomenu. Vcasih smo imeli kavarno Krpan, kjer je vladalo ustvarjalno vzdušje in je bila odlicen prostor za druženje v pravem pomenu besede. Za konec pa se dotakniva še obcinskega priznanja. Prejeli ste že Linhartovo plaketo, pa priznanje JSKD Republike Slovenije, in priznanje Obcine Pivka. Zdi se, da se je domaca obcina zadnja spomnila na vas, pa ceprav tu najdlje ustvarjate. Kaj menite o tem? Težko bi rekel, da mi priznanja nic ne pomenijo in vsakega sprejmem z veseljem. Kdaj in kdo prejme kakšno priznanje, pa je stvar komisij, ki o tem odlocajo. Je pa res, da je bilo moje delo v domacem okolju premalo opaženo. Zakaj je bilo tako, ne vem. Prvic sem bil predlagan za to priznanje že pred desetimi leti, a bil predlog s strani takratnega župana in obcinskih svetnikov zavrnjen z utemeljitvijo, da sem že dobil vsa obcinska priznanja. Resnica pa je, da sem dobil le Februarsko priznanje, ki sem ga, kar je precej zanimivo, leta prej tudi sam ustvaril. Bil pa sem prijetno presenecen, ko sem za dobrih 15 let delovanja z zborom prejel priznanje Obcine Pivka. Takšne pozornosti v domaci obcini nisem bil deležen, neglede na bistveno daljše obdobje ustvarjanja. Ceprav se tudi tega priznanja veselim, pa vendar ostaja malce kislega priokusa. Nina Jerina KULTURA OD AQUILEJE DO SINGIDUNUMA PO SMEREH STARORIMSKIH POTI VODIJO PROMETNICE ŠE VSE V DANAŠNJE CASE V V družbi logaškega župana Berta Menarda, ki nas je na zacetku vse lepo pozdravil in nam zaželel srecno pot po rimski cesti, ki mora biti vredna naše poudarjene pozornosti, smo se zgodnjega septembrskega vecera odpravili pod zavetjem Godinovega Emonca na pot od Aquileje (Ogleja) do Singidunuma (Beograda). Obenem nas je Matjaž Kurent opozoril na pomembnost lokalne, se pravi, logaške rimske dedišcine, ki se še posebej zrcali v pomembnih »julijskih zaporah«. Izjemno rimsko naštudirana vodnica Sara Zanni, raiskovalka z univerze v Bordeauxu, nas je popeljala po rekonstrukciji poti od Ogleja mimo Logatca, Emone, Celee, Petovia, Sirmiuma do sotocja Save in Do- nave. Nekdanji rimski cesti, kajpak, cas ni prizanašal. Skozi stoletja je cesta ocem izginevala na mnogotere nacine: najvec z razrašcanjem narave, z zasipavanji in drugimi necivilizacijskimi posegi, znacilnimi za cloveka. Zato je odkrivanje rimske ceste sila zamudno in zamotano delo, nas je prepricevala raziskovalka rimskih prometnic. Med posebej dragocene pripomocke pri prepoznavanju rimske ceste je Zannijeva navajala arheološke izkopanine, stare itinerarje (med najstarejše sodi Antonini jev itinerar iz 3. stoletja po Kristusu), prav tako zemljevide še iz rimskih casov (risani Foto: Romana Hribar so bili od vzhoda proti Rimu) pa vse do staroavstrijskega imperija in mnogotere pisne navedbe od anticnih prek srednjeveških do novoveških raziskovalcev. V najnovejših casih so raziskovalcem rimske ceste v pomoc novodobna sredstva: zracna snemanja, racunalniška shematika idr. – Raziskave so doslej odkrile blizu 500 km od sicer kakih 700 km rimske ceste od Ogleja do Sremske Mitrovice (Sirmium); toliko smo jih prešli tudi mi tistega vecera, potem ko jih je bila Zaninnijeha prehodila že pred nami. Pa ta pot ni bila edina, da smo jo ta cas premerili. S profesorjem, strokovnjakom za rimsko zgodovino, prav tako iz Bordeauxa, smo jo mahnili po itinerarju iz 3. stoletja pred Kristusom od Bordeauxa do Ogleja (sicer je itinerar vodil vse do Jeruzalema!). Prešli smo slikovito pot, ki ji je bil zgodovinski cas primerneje naklonjen kot oni mimo Logatca proti Sremski Mitrovici. Profesor je bil prehodil 1605 km poti pred nami v 41 dneh. Kdo bi mu ne zavidal?! Namen obeh popotovanj je meril k pomenljivosti poznavanja starosvetnih cest, ki so ubirale poti vsem kasnejšim civilizacijam, tudi naši. Marcel Štefancic GIBANJE KOT NAVDIH ZA USTVARJANJE M M obilnost, tako prepletena s sodobnim casom, da V okviru tedna mobilnosti je JSKD Logatec organiziral kiparvpliva na vse sfere našega življenja in predstavlja ske delavnice za osnovnošolce, ki so se jih udeležili ucenci iz izzive sodobnega casa, tako na podrocju tehnolo-OŠ 8 talcev in OŠ Tabor Logatec in njihove mentorice. Degije kot tudi družbe nasploh. Gibanje in mobilnost pa sta lavnice so potekale v ustvarjalnem okolju Tršarjeve žage pod predstavljala tudi izhodišcni navdih mladim ustvarjalcem, vodstvom akademske slikarke Anje Šmajdek. Pri ustvarjanju ki so se v okviru tedna mobilnosti udeležili kiparskih de-so uporabljali predvsem odpadne in reciklirane materiale, ki lavnic. so jim nadeli novo podobo. »Namen delavnic je bil, da otroke spodbujamo ne samo pri ustvarjalnem procesu, ampak tudi da razmišljajo, kako gibanje deluje in s kakšnimi problemi se danes sooca mobilnost. Menim, da nam je to odlicno uspelo, saj smo v njih prebudili veliko ustvarjalnosti, kar lahko vidite tudi v parku, kjer smo zacasno razstavili njihove umetnije, « pove Tanja Pina Škufca iz JSKD Logatec. Pri ustvarjanju pa so se otrokom pridružili tudi clani UTŽO, ki so ravno za to priložnost ustvarili nekaj zanimivih umetnij. Vse njihove stvaritve smo si imeli možnost ogledati v petek, 22. septembra, na javni predstavitvi v parku pred staro pošto. Besedilo in foto: Nina Jerina KULTURA VOJKO GAŠPERUT: »NIKOLI VEC NE BOM HODIL, NAUCIL PA SEM SE LETETI.« T T ako je na odprtju razstave del clanov mednarodnega združenja VDMFK, likovnikov, ki slikajo z usti ali nogami, o tem, kako se je njegovo življenje obrnilo na glavo, ko je pred dobrimi 50 leti nepremišljeno skocil v vodo, povedal Vojko Gašperut. Res pogosto »leta« na razstave, letos je »poletel« v Barcelono, pa tudi v Pariz, v slovitem Louvru je razstavljal. Vsako poletje, pa še kdaj vmes, pa iz Izraela »prileti « k nam profesor, akademik Yitshak Adir, ki mu je nesreca pri 24 letih spremenila življenjsko pot. Seveda pa oba s svojimi željami, obcutji, videnji, ki jih preneseta na platna, vedno pogosteje poletita v višave likovne umetnosti. Tam zanju ni meja. »Obcudujte vso to pozitivno energijo, ki se z obcutji obeh avtorjev preliva v slike. Njun optimizem je popotnica, da zremo optimisticno v jutrišnji dan,« je dejal predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec, ko nas je povabil na ogled slik, ki so bile od prvega ponedeljka po velikem šmarnu pa do 15. septembra razstavljene v Stekleni dvorani Vecnamenske dvorane Logatec. Nismo si samo ogledovali slik, nekaj jih je tudi zamenjalo lastnika: izkupicek prodaje je tokrat šel v dobrodelne namene. Na sliki sta poleg obeh razstavljavcev še Beno Žnidaršic in Željko Vertelj. O obeh tokratnih razstavljavcih smo v Logaških novicah že pisali. Oba sta lani sodelovala na skupinski razstavi v Jožefovi galeriji, leto pred tem pa je imel Gašper tam tudi samostojno razstavo. Njiju in njuna dela je tudi tokrat predstavila likovna kriticarka Anamarija Stibilj Šajn. Lani smo jo z veseljem poslušali v Jožefo vi galeriji, letos je bila še boljša - študentka glasbe na Konservatoriju v Celovcu, kitaristka Katja Razložnik, Logatcanka, ki sta ji z veseljem prisluhnila tudi oba umetnika. Razstavo je pripravilo Društvo likovnikov Logatec, tudi tokrat je del sredstev prispevala Obcina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec »VELIKA CRTA« KOT USTVARJALNI IZZIV »Temo crta na velikem formatu Javni sklad RS za kulturne de-matska razstava Velika crta bo potekala na treh ravneh: obmoc javnosti ponuja kot izziv, ki lahko ustvarjalcem razširi likovno ne in regijske tematske razstave v letu 2017, državna tematska in miselno obzorje in jih spodbudi k iskanju novih rešitev ter razstava v letu 2018.« Toliko o Veliki crti republiška JSKD. spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja. 6. državna te- V torek, 12. septembra zvecer, so v galeriji Hiša sonca odprli obmocno selekcionirano razstavo odraslih likovnih ustvarjalcev izpostav JSKD Logatec, Vrhnika in Cerknica. Svoje slike so na ogled postavili: Darinka Lapajne, Dušan in Sonja Mihelcic, Janez Ovsec, Romana Pirman, Darja Rupnik, Vesna Stražišar, Matevž Škufca, Violeta Doles in Ljuba Mikolic. Podelitvi priznanj je sledil pogovor avtorjev s strokovno spremljevalko mag. Nušo Lapajne Curin, Siciljanko in Cvetje jeseni pa nam je pricarala citrarka Urša Rožmanec. Slike velikega formata si lahko ogledate med delovnimi dnevi do konca meseca. Vljudno vas vabi Obmocna izpostava JSKD Logatec, ki je razstavo tudi pripravila. Vodja izpostave Tanja- Pina Škufca pa že napoveduje regijsko razstavo izbranih del za Osrednjo Slovenijo, ki bo tokrat v Logatcu, in sicer v Jožefovi galeriji, od 14. do 30. novembra. Besedilo in foto: Brane Pevec KULTURA PODOBE NA LOGAŠKEM - O ŽIVLJENJU V LOGAŠKI OBCINI VCERAJ, DANES IN JUTRI O O b prazniku obcine Logatec, 21. septembra, ko so bili živijo in delajo. Na kratko je predstavljeno nekaj osebnosti, ki so leta 1875 glavarstvo, sodnija in davkarija preseljeni pustile svoj pecat v Logatcu. Knjiga pa je nekaj posebnega tudi iz Planine v Gorenji Logatec, so v Knjižnici Logatec zato, ker ima 15 QR kod, ki nam prikazujejo posnetke ne samo predstavili knjigo Podobe na Logaškem. nekaterih krajev, pac pa tudi obicajev, kot sta na primer Vecer pri Vodnjaku in Kmecki praznik na Medvedjem Brdu. Ker je ta koda Prisotne je najprej prijazno pozdravil nekaj novega, je avtor na primeru svoje direktor knjižnice Gregor Erjavec, nato knjige z veseljem pokazal, kako so vi- pa sta knjigo Podobe na Logaškem po deti odlomki iz knjige, iz katere bo nekspremila na pot Siniša Rancov in župan do, ki teh krajev ne pozna, lahko izvedel Berto Menard, ki je uvodoma dejal: »V marsikaj o življenju v logaški obcini, knjigi boste spoznali nekaj, kar je, se dobil idejo za izlet, morda za krajši dodogaja in je bilo na Logaškem.« Potem pust. Ne nazadnje je knjiga namenjena sta se ob projekciji fotografij iz knjige tudi vam, prebivalcem teh lepih krajev, spominjala casov, ki jih ni vec, sprego saj le malokdo pozna vse koticke naše vorila o tem, kaj vse bo treba narediti notranjske dežele. Na koncu so dodani v obcini, svoje spomine je podalo tudi viri in literatura, pogrešam pa kazalo, nekaj obiskovalcev. Župan je zaprosil medtem ko sem zemljevid teh krajev prisotne, naj pogledajo po zaprašenih našel na prvi strani knjige. Kratek napodstrešjih, vprašajo sorodnike, znance, mig: skrit je v QR kodi! ce ima kdo kje kakšne zapiske, pisma, stare fotografije, naj jih prinese v knji- Idejna zasnova, fotografija: Siniša žnico, knjižnicarje pa pohvalil, ker res Rancov, besedilo Petra Trcek. Založil veliko naredijo na podrocju domoznan- Zavod za kulturo in medije JAKA Lostva. To zaprosilo prenašam tudi na vas, gatec. Izid knjige je omogocila Obcina dragi bralci. Logatec. QR (quick response- hitri od govor) koda je dvodimenzionalna oziro- Knjiga ima 160 strani fotografij iz vseh ma matricna koda, ki lahko v primerjavi 19 krajev naše obcine, zacenši z Napo-s klasicno kodo (ima jo vecina izdelkov) leonovim drevoredom, na zadnjih straneh pa lahko obcudujemo vsebuje do stokrat vec informacij … in jo ima (lahko) vsak na svo- Planinsko polje. V knjigi so cudovite fotografije spomenikov kul-jem »pametnem« mobilniku. turne in naravne dedišcine, predstavljene so aktivnosti ljudi, ki tod Besedilo in foto: Brane Pevec 70 LET ŽIVLJENJA NA LOGAŠKEM V KNJIGI PO POTEH PRIJAZNE JESENI P P o šestih letih zbiranja gradiva, tako ustnega kot tudi je bilo treba poiskati nacin pisanja, da bo delo berljivo, ne bo samo - storih logaškega društva upokojencev. - želelo društvo ob svoji castitljivi obletnici odleta 1946 naprej. Delo ne ponuja samo pregle- dobi širši pomen in odmev med bralci. Najvecji izziv vidi v tem, da Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen 20 LOGAŠKE NOVICE – OKTOBER 2017 – ŠT. 10UMETNIŠKI INTERIER AKADEMSKEGA SLIKARJA BORISA ZAPLATILA V KNJIŽNICI LOGATEC KULTURA Medijsko neopazno je mimo nas odšla 30-letnica selitve Knjižnice Logatec v nove, moderne prostore v prizidku ob Narodnem domu. Jubilej je obeležila predstavitev monografije akademskega slikarja Borisa Zaplatila Umetnik in galerist. Današnjo knjižnico, ki je bila zgrajena s samoprispevkom obcanov Logatca, je projektiral arhitekt Marko Cotic. Del interierja je izdelal umetnik Zaplatil. Ob prenovi knjižnice in razširitvi uporabnih prostorov leta 2005 sta bili v pritlicju demontirani umetniški predelni steni, usoda polkrožne v 1. nadstropju je negotova, ker se nam obeta izgradnja nove knjižnice in Narodnega doma na mestu sedanjih stavb. Zaradi zgodovinskega spomina se mi je zdelo prav, da sem o delu povprašal samega avtorja. Boris Zaplatil: »Leta 1987 me je arhitekt Marko Cotic povabil k sodelovanju pri likovni ureditvi Knjižnice Logatec. To je bilo najino drugo sodelovanje; prvic sva sodelovala pri apartmajih Razor v Kranjski Gori. Tudi tam je arh. Cotic uporabil leseno mrežo, ki sem jo izpolnil z likovnimi deli. V primeru knjižnice v Logatcu je hotel delno zapreti dva prostora, pri tem pa je želel nekaj igre s svetlobo, tako da opazovalec obcuti spremembe glede na naravno svetlobo ali pa zvecer, ko so prižgane luci. Sam sem moral slikati v zelo tankem sloju, da bi omogocil vecjo prosojnost. Tako sta nastali dve deli: prvo v pritlicju in drugo polkrožno v prvem nadstropju. Motivno sem bil takrat v svojem delu vezan na izmišljene živali v prostoru. To se mi je zdelo pri poslikavi stekel primer- no, saj knjižnico obiskuje veliko mladih, ki jim je domišljija zelo blizu.« Ob tem naj dodam, da je sodelovanje z umetniki pri gradnji (javnih in zasebnih) ustanov, notranji opremi ter ureditvi neposredne okolice dodana vrednost. V »sivih socialisticnih« casih je bilo tega neprimerno vec kot v današnjem »krasnem novem svetu«. Rešitev je tako imenovani odstotek za umetnost, ki je že dolgo uveljavljen ponekod v (zahodnem) svetu – da se delež vsake javne investicije v gradnjo infrastrukture nameni za izvedbo umetniških projektov. Z novim nacinom sofinanciranja umetnosti s sodelovanjem strokovne komisije (arhitekt, urbanist, umetnik, likovni kritik in predstavnik lokalne skupnosti) bi pridobili (akademski) umetniki (ki danes vecinoma životarijo), arhitekti, investitorji in lokalne skupnosti. S takšno revitalizacijo pušcobnih interierjev, stavb, ulic in trgov bi se povecala prepoznavnost slovenskih mest, to pa bi spodbudilo tudi kulturni turizem. Gvido Komar Nekdanja „Pravljicna soba“ v pritlicju (arhiv Borisa Zaplatila) Del stene v 1. nadstropju (foto Gvido Komar) LOGAŠKE NOVICE – OKTOBER 2017 – ŠT. 10UMETNIŠKI INTERIER AKADEMSKEGA SLIKARJA BORISA ZAPLATILA V KNJIŽNICI LOGATEC KULTURA Medijsko neopazno je mimo nas odšla 30-letnica selitve Knjižnice Logatec v nove, moderne prostore v prizidku ob Narodnem domu. Jubilej je obeležila predstavitev monografije akademskega slikarja Borisa Zaplatila Umetnik in galerist. Današnjo knjižnico, ki je bila zgrajena s samoprispevkom obcanov Logatca, je projektiral arhitekt Marko Cotic. Del interierja je izdelal umetnik Zaplatil. Ob prenovi knjižnice in razširitvi uporabnih prostorov leta 2005 sta bili v pritlicju demontirani umetniški predelni steni, usoda polkrožne v 1. nadstropju je negotova, ker se nam obeta izgradnja nove knjižnice in Narodnega doma na mestu sedanjih stavb. Zaradi zgodovinskega spomina se mi je zdelo prav, da sem o delu povprašal samega avtorja. Boris Zaplatil: »Leta 1987 me je arhitekt Marko Cotic povabil k sodelovanju pri likovni ureditvi Knjižnice Logatec. To je bilo najino drugo sodelovanje; prvic sva sodelovala pri apartmajih Razor v Kranjski Gori. Tudi tam je arh. Cotic uporabil leseno mrežo, ki sem jo izpolnil z likovnimi deli. V primeru knjižnice v Logatcu je hotel delno zapreti dva prostora, pri tem pa je želel nekaj igre s svetlobo, tako da opazovalec obcuti spremembe glede na naravno svetlobo ali pa zvecer, ko so prižgane luci. Sam sem moral slikati v zelo tankem sloju, da bi omogocil vecjo prosojnost. Tako sta nastali dve deli: prvo v pritlicju in drugo polkrožno v prvem nadstropju. Motivno sem bil takrat v svojem delu vezan na izmišljene živali v prostoru. To se mi je zdelo pri poslikavi stekel primer- no, saj knjižnico obiskuje veliko mladih, ki jim je domišljija zelo blizu.« Ob tem naj dodam, da je sodelovanje z umetniki pri gradnji (javnih in zasebnih) ustanov, notranji opremi ter ureditvi neposredne okolice dodana vrednost. V »sivih socialisticnih« casih je bilo tega neprimerno vec kot v današnjem »krasnem novem svetu«. Rešitev je tako imenovani odstotek za umetnost, ki je že dolgo uveljavljen ponekod v (zahodnem) svetu – da se delež vsake javne investicije v gradnjo infrastrukture nameni za izvedbo umetniških projektov. Z novim nacinom sofinanciranja umetnosti s sodelovanjem strokovne komisije (arhitekt, urbanist, umetnik, likovni kritik in predstavnik lokalne skupnosti) bi pridobili (akademski) umetniki (ki danes vecinoma životarijo), arhitekti, investitorji in lokalne skupnosti. S takšno revitalizacijo pušcobnih interierjev, stavb, ulic in trgov bi se povecala prepoznavnost slovenskih mest, to pa bi spodbudilo tudi kulturni turizem. Gvido Komar Nekdanja „Pravljicna soba“ v pritlicju (arhiv Borisa Zaplatila) Del stene v 1. nadstropju (foto Gvido Komar) LOGAŠKE NOVICE – OKTOBER 2017 – ŠT. 10 21 POSLOVNE STRANI 13.000 EVROV ZA ZAPOSLITEV STAREJŠIH BREZPOSELNIH Zavod RS za zaposlovanje je objavil javno povabilo Trajnejša zaposlitev za aktivne starejše do upokojitve oz. subvencija za zaposlovanje starejših brezposelnih. Subvencija 13.000 evrov za zaposlitev starejših brezposelnih iz ciljne skupine za nedolocen cas oziroma do izpolnitve pogojev za predcasno ali starostno upokojitev. Povabilo je odprto najdlje do 13. 10. 2017 do 14.45. Na voljo je skupaj 1,43 milijona EUR iz slovenskega proracuna, za subvencionirano zaposlitev 110 starejših brezposelnih iz vse Slovenije. Na kratko o povabilu: namenjeno je spodbujanju trajnejšega zaposlovanja starejših brezposelnih za nedolocen cas oziroma do izpolnitve pogojev za predcasno ali starostno upokojitev. Delodajalci lahko pridobite subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki ustrezajo ciljni skupini programa in smo vam jih napotili na objavljeno prosto delovno mesto. Subvencija se izplaca v dveh delih: 10.000 EUR takoj po zaposlitvi osebe, ob pogoju, da njeno zaposlitev ohranite najmanj 24 mesecev; najvec 3.000 EUR po izplacani placi za 30. mesec zaposlitve, ob pogoju, da zaposlitev osebe po 24 mesecih ohranite še vsaj 6 mesecev, to je skupaj 30 mesecev. Zaposlitev mora biti s polnim delovnim casom. Pri zaposlitvi invalida, ki mu je z odlocbo priznana pravica do dela s krajšim delovnim casom, uveljavljate subvencijo v sorazmerni višini. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedolocen cas oziroma za obdobje do izpolnitve pogojev za predcasno ali starostno upokojitev. Dodatne informacije so na spletni strani ZRSZ www.ess.gov.si, lahko pa tudi obišcete oziroma poklicete Urad za delo Logatec 01 754 13 39. Dejan Šraml CASTING THE FUTURE POSLOVNE STRANI MALO GOSPODARSTVO POGANJA LOGATEC Z Z adnji poletni teden je bil podjetniško obarvan. Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Logatec je tudi letos organizirala odmeven Teden obrti in podje tništva z namenom promocije logaške obrti, podjetništva in gospodarstva, pa tudi gostinstva, turizma in kmetijstva. Promovirali so lokalno – proizvedeno in pridelano na Logaškem. Vse dogajanje je obogatilo letošnji obcinski praznik, zato so dogodke pripravili v sodelovanju in s podporo Obcine Logatec, prizorišce pa je bilo pred Narodnim domom in na sedežu zbornice. Ulica obrti in podjetništva Direktor OZS Danijel Lamperger, predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak in predsednik OZS Branko Meh v pogovoru z razstavljavci ter obiskovalci ulice obrti in podjetništva Zaceli so z dnevom odprtih vrat, ko so podjetnikom nudili specializirana svetovanja s podrocja davkov, prava, cezmejnega opravljanja storitev in drugo in kot VEM tocka tudi bodocim podjetnikom vse informacije o ustanavljanju podjetij, kar ko javni servis za podjetništvo sicer pocne vsakodnevno. Po Ulici obrti in podjetništva na podjetniški forum Vrhunec tedna je bil v torek, 19. septembra. Takrat je Logatec za en dan dobil novo ulico – Ulico obrti in podjetništva – kjer so se na veliki sejemski prireditvi predstavili domaci obrtniki in podjetniki iz razlicnih branž ter lokalni pridelovalci. Župan Berto Menard je skupaj s predsednikom OOZ Logatec Bogdanom Oblakom dopoldne gostil mednarodno srecanje podjetnikov iz Avstrije in Slovenije. Obiskali so Upravni center Logatec ter prisluhnili predstavitvi logaškega turizma kot sticišca naravnega in kulturnega bogastva. Nato so si z avtobusom ogledali obe industrijsko-obrtni coni ter v vsaki od njih po eno podjetje – feBRUS, d.o.o., in Oblak commerce – ter vetrovnik Aerodium. Popoldan je bilo vse dogajanje združeno pod velikim šotorom, kot osrednji dogodek pa je bil Logaški podjetniški forum, kjer so poznavalci izzivov in priložnosti malega gospodarstva, tudi iz Italije in Avstrije, soocili svoje poglede na gospodarski razvoj (vec o slednjem bomo pisali v naslednji številki Logaških novic). Ko zadiši … Ves cas je prijetno dišalo, saj so logaški obrtniki – razdeljeni v sedem skupin po krajevnih skupnostih – in prvic tudi posebni gostje obrtniki z Vrhnike in iz Sežane – kuhali golaž za obiskovalce Ulice obrti in podjetništva in ga nato brezplacno ponudili vsem navzocim. Stroga komisija pod vodstvom ljubiteljske ga kuharja Petra Oblaka je vzorce ocenila in odlocila dve zmagovalni skupini – to so bili dolnjelogaški obrtniki pod vodstvom Bogdana Markica in vrhniški obrtniki pod vodstvom Cirila Moleka. Obiskovalci pa niso jedli le golaža in degustirali vipavska vina, ampak so imeli možnost poskusiti še druge lokalne pridelke POSLOVNE STRANI Podelitev nagrad prvouvršcenima ekipama v tekmovanju v kuhanju golaža - dolnjelogaški obrtniki pod vodstvom krovca Bogdana Markica in vrhniški pod vodstvom Cirila Moleka ter moderno in priljubljeno sodobno ku linaricno kuhinjo oz »food truck« projekt FerFud DUEL, s katero sodeluje tudi clan OZS, podjetje Jezeršek gostinstvo, d.o.o. Za uspešno mreženje v podjetništvu pa sta pomembna sprošcenost in zabava, zato je bil vecer v znamenju diatonicnih in klavirskih harmonik domacih glasbenikov. Promocija podjetništva med mladimi je zelo pomembna, zato je zbornica zanje pripravila 20 delavnic in predstavitev poklicev, tudi v obrtniških delavnicah, za skupno 130 ucencev vseh treh logaških osnovnih šol. Sodelovali so obrtniki in podjetniki tetovator Zsolt Budahazi, mizar Andrej Grom, kozmeticarka Kati Grom, zdravilec in bioresonancni terapevt Matija Liška, novinarka Blanka Markovic Kocen, kamnosek Peter Oblak, racunalnicar in informatik Uroš Oštir, tetovatorka in umetnica Darja Peklaj, snemalec in fotograf Siniša Rancov, bancnica Lidija Rot, tiskar in knjigovez Gregor Rupnik, ustvarjalka Tjaša Šporar, podjetniški svetovalec mag. Dejan Šraml, kovinar Bojan Volk, inženir za varnost pri delu Boštjan Ulaga. Družinsko podjetništvo Kar 80 odstotkov malih podjetij v Sloveniji uvršcamo med družinska podjetja, torej jih vodi in so v lasti družine, kjer tudi obstajata možnost in želja po prenosu podjetja na naslednjo generacijo. Zgolj na Logaškem ocenjujemo, da je vec kot 300 družinskih podjetij. Zato je bilo sredino popoldne v znamenju strokovnega posveta o družinskem podjetništvu v organizaciji javne agencije SPIRIT, na katerem so spregovorili Ida Pracek, mag. Tina Kociper in Bogdan Oblak. Vsi trije opažajo pomanjkanje komunikacije o nasledstvu v družinskih podjetjih znotraj družine. Gre namrec za proces, kjer je kljucen premišljen strateški nacrt družine in družinskega podjetja hkrati – nacrtovanje skupne prihodnosti ter jasna komunikacija v družini (podjetju). Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so omogocili Teden obrti in podjetništva, posebej pa še Obcini Logatec, Pivk Electric, d.o.o., Komunalnemu podjetju Logatec, Vodi Mattoni, Radiu 94 ter prijateljem zbornice. Dejan Šraml Foto: Robert Lukan Logaški podjetniški forum z vrhunskimi poznavalci malega gospodarstva pri nas Zlato sredino podjetniškega foruma so tvorili predsednik OZS Branko Meh, logaški župan Berto Menard in predsednica uprave Deželne banke Slovenije Sonja Anadolli MED NAMI LOGAŠKI RAKETARJI NA EVROPSKEM PRVENSTVU DO DVEH ZLATIH IN ENE SREBRNE MEDALJE O O d 20. do 25. avgusta je v Wloclawku na Poljskem potekalo evropsko prvenstvo raketnih modelarjev, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca, med njimi trije Logatcani, clani Modelarsko- maketarskega kluba Logatec. Za clane je tekmoval Miha Rupnik, za mladince pa Tilen Cuk in Janez Ovsec. Na razmeroma dolgo pot so se podali že dan prej, saj so morali opraviti prijavo in zelo pomembne teste motorjev, kjer se racunalniško preverja njihovo moc, ki mora ustrezati pravilom posamezne kategorije in ne sme presegati dolocene najvecje moci. Tudi v nede- Foto: M. Krawiec ljo se je nadaljevalo testiranje motorjev, vsi tekmovalci pa so imeli možnost tudi trenirati oziroma opraviti testne lete s svojimi modeli. Prvo mesto mladinske ekipe v kategoriji S3A Janez Ovsec . mladinski podprvak V ponedeljek se je tekmovanje zacelo zares. Dopoldan so clani, vkljucno z našim Mihom, tekmovali v kategoriji S6A (rakete s trakom), mladinci pa v kategoriji S3A (rakete s padalom). Prvi dan clanom ni šlo najbolje. Miha je zasedel 39. mesto, ekipno so bili deseti. Se je pa tega dne izjemno izkazal mladinec Janez, ki je zasedel odlicno 2. mesto in postal mladinski podprvak v kategoriji raket s padalom. Tilen je zasedel dobro 23. mesto. Skupaj z Žigo Pukšicem iz LCM Maribor pa so mladinci osvojili še ekipno zlato medaljo. Po kosilu Miha ni tekmoval, mladinca pa sta tekmovala v kategoriji S1A (rakete za doseganje višine), kjer je Janez z višino 288,9 m dosegel odlicno 14. mesto. Ne samo uspešni, tudi solidarni V sredo logaška mladinca nista tekmovala, saj nista nastopala v kategorijah, ki so bile na urniku, tako sta pomagala vracati modele drugih reprezentantov in s tem veliko pripomogla k uspehu celotne reprezentance. Popoldan je Miha tekmoval v kategoriji S5C (makete raket za doseganje višine). Ta kategorija je nekoliko zahtevnejša, saj mora tekmovalec v nekem merilu izdelati natancno maketo prave rakete. Sodniki najprej ocenijo izdelavo rakete, nato pa mora tekmovalec opraviti tudi veljaven let . seštevek da koncni rezultat tekmovalca. V tej kategoriji, kjer je slovenska reprezentanca sicer v samem vrhu, sta tokrat tekmovala samo dva clana, saj je tretji moral ostati doma zaradi poškodbe, tako pa so se iznicile možnosti za dobro ekipno uvrstitev. Miha in Anton Šijanec iz ARK Komarov sta se dobro borila, na koncu pa zasedla 17. (Miha) oz. 24. mesto (Anton), ekipno pa predzadnje 9. mesto. V cetrtek je bila tako za mladince kot tudi za clane na vrsti kategorija S8 (radijsko vodeni raketoplani), kjer pa clani MMK Logatec niso sodelovali in kjer tudi vracanje modelov ni potrebno, zato so se lahko malo odpocili pred zadnjim tekmovanjem naslednji dan. Še drugic srebrni Na zadnji tekmovalni dan so clani v kategoriji S1B, mladinci pa v S9A. Miha je zasedel odlicno 13. mesto, ekipno pa so, z višinami 662,5 m, 630,3 m ter 606 m, sijajno drugo mesto in osvojili še eno srebrno medaljo za slovensko reprezentanco. Pri mladincih pa se je v ekipi najbolje izkazal naš Tilen Cuk, ki je osvojil 8. mesto, ekipno pa jim je malo zmanjkalo do nove medalje. Zasedli so 5. mesto. Letošnjega EP se je skupaj s Slovenijo udeležilo 16 držav, ZDApa Miha Rupnik . evropski prvak V torek sta bili dopoldan na sporedu dve »klasicni« kategoriji, in sicer S3A za clane ter S6A za mladince. Tokrat so v ekstremno težkih vremenskih pogojih tekmovali vsi cla ni MMK Logatec, ki so s svojim znanjem, vecletnimi izkušnjami ter dobrim mentorjem dokazali, da sodijo v sam evropski vrh. Miha je namrec osvojil 1. mesto in s tem zlato medaljo. Popoldan bi morali clani tekmovati v kategoriji S1B (rakete za doseganje višine), mladinci pa v kategoriji S9A (rakete z žirokopterjem), a so bile vremenske razmere preslabe in je organizator nadaljevanje tek movanja za ta dan odpovedal, kategorije pa Foto: M. Krawiec so tekmovale izven konkurence. Skupno število tekmovalcev v clanski in mladinski konkurenci je bilo 185. Slovenija je letošnje Evropsko prvenstvo zakljucila s šestimi medaljami: dvema zlatima, dvema srebrnima in dvema bronastima. Kar polovico vseh so osvojili clani Modelarsko -maketarskega kluba Logatec in to je res velik uspeh! Vsem še enkrat iskrene cestitke ter veliko srece pri nadaljnjih tekmovanjih! ZAHVALA Zahvaljujemo se Obcini Logatec in vsem drugim, ki modelarsko-maketarskemu klubu omogocate, da nadaljujemo 34 let staro tradicijo ter spodbujamo tudi mlade, da se ukvarjajo z zane prestavil na petek, ki je bil na urniku oznacen kot rezervni dan. Miha Rupnik na najvišji stopnicki. marjeno tehnicno kulturo. MMK Logatec MED NAMI ZGODIL SE JE 12. LOKA ŽUR Že dvanajst let zapored se vsak prvi konec tedna v septembru zberejo prebivalci Loke na Mar tinj Hribu in pripravijo dvodnevno zabavo za celo ulico. Pobudnik in gostitelj prvega Loka žura je bil Zvone Jereb in ker je dogodek dobro uspel, so se odlocili, da ga organizirajo vsako leto. Namen piknika je predvsem druženje in ustvarjanje dobrih medsosed skih odnosov, v cemer smo Slovenci pregovorno slabi. Piknik lokacija se vsako leto seli od hiše do hiše in letos so bili na vrsti Gombocevi. »Priprave so potekale že nekaj dni pred dogodkom, saj je bilo veliko dela. Zvone vsako leto poskrbi, da je odojek idealno pecen, medtem ko ženske bdijo nad preostalo hrano in sladicami. Ker je bilo napovedano slabo vreme, smo postavili tudi šotor, da se lahko nemoteno zabavamo,« pove dobro razpoložen gostitelj Drago Gomboc. Na Loki pa v povezavi s piknikom obstaja tudi pravilo odojka. To se glasi, da vsaka hiša, ki dobi novorojencka, na naslednjem pikniku placa odojka. In ker so na Loki pridni tudi na tem podrocju, jim, kot kaže, odojkov ne bo zmanjkalo, saj imajo v naslednjih letih v dobrem še tri. Besedilo in foto: Nina Jerina MALENSK MATEVŽ PRAZNUJE 90 LET D D andanes se malo kdo lahko pohvali, da je pri 90 letih še tako cil in zdrav. Naš ata ima to sreco. Ceprav je bilo njegovo življenje vse prej kot rožnato, se nikoli ni pritoževal. Že kot otrok je pomagal staršem v mlinu, kjer so krajanom mleli žito, da so matere lahko spekle kruh, ki ga v tistih casih nikoli ni bilo prevec. Bil je cas vojne in kruh so spoštovali bolj kot danes. Naš ata je bil garac, vstajal je zgodaj zjutraj, ko smo otroci še spali, in legel pozno ponoci, da bi nam dal lepo življenje. Poskrbeti za sedem otrok ni bila šala. Leta so tekla in zgradili smo si svoje domove, vendar nikjer ni šlo brez njegove pomoci. Doživel je dve hudi izgubi svojih najdražjih, a cas pocasi celi rane in z ljubeznijo ter povezanostjo ata pelje svojo življenjsko zgodbo naprej. Naprej v lepši jutri. V teh letih je pomemben vsak dan, zato dragemu atu želimo vse najboljše, naj bo vsak njegov trenutek srecen, njegovi otroci ter 41 vnukov in pravnukov pa bomo poskrbeli, da mu v Ložanski dolini nikoli ne bo dolgcas. Ob tej cestitki bi se radi zahvalili tudi županu Bertu Menardu, ki je prišel našemu atu osebno vošcit in se za trenutek z nami poveselit. Bilo je zelo lepo. Mojca Mivšek Foto: Beno Marolt MED NAMI ROŽNATI OBJEM ZA ROŽNATI OKTOBER Europa Donna Slovenija je združenje, ki že tretje leto zapored v oktobru organizira akcijo »Rožnati oktober«, s katero ozavešca prebivalstvo o raku dojk. Izvajalci akcije, ki se jim je letos pridružilo tudi Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec, smo z rožnatimi pleteninami za en mesec ovili drevesa v parku pred Zdravstvenim domom Logatec. Na ta nacin želimo mimoidoce opozoriti na pomen ozavešcanja o raku dojk, na samopregledovanje in na to, da ljudje, ki zbolijo za rakom, niso samo številke. Bolezen je obvladljiva, ce jo pravocasno odkrijemo ter skrbimo za zdrav odnos do sebe, okolice in narave. donirale spletna trgovina Lanatus iz Logatjalnosti. Hvala vsem, ki skupaj z nami in Društvo Univerza za tretje življenjsko obca in Moja preja iz Ljubljane ter trgovina Europo Donno Slovenija povezujete rodobje Logatec je z namenom ustvariti ro-Lisa iz Medvod. žnate niti za zdravje! žnate pletenine v septembru organiziralo javno delavnico pletenja in kvackanja. De-S povezovanjem in sodelovanjem meta-Društvo Univerza za tretje življenjsko lavnica je doživela dober odziv; vse udeforicno povezujemo nežne rožnate niti za obdobje Logatec leženke so pletle z rožnato prejo, ki so jo zdravje in ozavešcamo s pomocjo ustvar- Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec. Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bancne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obišcite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in placujte samo 1 evro na mesec*. *Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega racuna. www.nlb.si/poslovni-start 01 477 20 00 ŠPORT MOJ LJUBLJANSKI MARATON Treningi zadnja dva tedna Upam, da ste uspešno opravili vecino zastavljenih nalog v pripravah na najpo membnejšo tekmo jeseni. Posebno za vse, ki boste tekli na 21km, je Ljubljanski maraton odlicna priložnost za dober tek. Profil proge je zelo dober in z malo srece bodo tudi vremenske razmere primerne za dober rezultat. Zdaj svoje pripravljenosti ne mo rete vec izboljšati, lahko pa naredite veliko škode. V mislih imejte tekaško modrost, ki pravi, da je na tekmo bolje priti premalo treniran kot pa pretreniran! Zato boste zadnjih 14 dni trenirali lahkotnejše, predvsem kolicinsko manj, ohranjali paboste hitrost. Števila treningov ni smiselno prevec zmanjšati. Zadnje dni boste na treningu razmišljali o tekmi, se osvežili, spocili in se psihicno pripravili nanjo. Posebno morate paziti, da osnovni dolgi teki ne postanejo zaradi vaše boljše pripravljenosti prehitri. Tek vam mora biti smešno lahkoten in tudi kolicinsko se morate brzdati, ceprav vam ‚‘leti‘‘. S tem se boste spocili in napolnili z energijo tako, da boste že dan pred tekmo imeli obcutek, da letite po zraku in so noge dolge, mocne, hitre in lahke. Ce ne bo tako, ste v zadnjem obdobju trenirali prevec in se boste na tekmi mucili brez uspeha! Sobota, 28. oktober Startno številko je smiselno prevzeti že dan pred tekmo. Naredili boste zelo lahko tno ogrevanje in se raztegnili tako, da boste imeli dober obcutek moci. Smiselna je tudi vizualizacija tekme, ce to obvladate. Zvecer si boste pripravili opremo za ogrevanje in za tekmo, povecerjali in šli dovolj kmalu pocivat. Nedelja, 29. oktober Pomembno je, da greste na ogrevanje pravocasno! Upoštevajte, da morate na velikem tekmovanju priti v startne bokse 20 minut pred startom. To pomeni, da morate z ogrevanjem koncati 30 minut pred star- tom, se obleci v tekmovalno opremo, iti na WC in potem v boks. Za 21km bo uro pred startom smiselno zaceti z razgibavanjem, sledi 10 do 15 minut zelo lahkotnega teka, še nekaj vaj in nekaj lahkotnih stopnjevanj, da se dvigneta pulz in tonus v nogah. Zelo nesmiselno je skupinsko ogrevanje. Trudite se pripravljati v miru, sami in se ne obremenjujte z drugimi tekaci. Ce niste tako vrhunski tekac, da bi se borili za vidna mesta v ospredju, tekmujte sami s seboj. Veliko tekaških užitkov in dober rezultat na najlepšem in najbližjem velikem maratonu vam želim.Ni zmagovalec tisti, ki zmeraj zmaga in nikdar ne pade. Zmagovalec je tisti, ki nikdar ne odneha in zmeraj vstane. Vodja treninga ŠD Tek je lek, Miro Petrovec LOGAŠKI PLANINCI TRIDESETIC NA TRIGLAV C C lani Planinskega društva Logatec da na Triglav udeležilo 19 od 160 clanov lo- so se to jesen že tridesetic zapored gaškega planinskega društva. Po Slabetovih povzpeli na Triglav. To ne bi bilo besedah se udeležba povecuje. »Prvic jih je nic nenavadnega, ce se ne bi na slovenske šlo samo šest, najvec pa jih je bilo 25, kar ga ocaka vselej odpravili peš iz Logatca. je tudi skrajna meja, saj pri vecjem številu Na Taboru so jim ob vrnitvi pripravili slo nastopijo organizacijske težave.« Planinsko vesen sprejem z golažem in godbo. društvo in Obcina Logatec sta pohodnikom na Taboru pripravila slovesen sprejem Janez Slabe, zaprisežen planinec, vodnik on glasbi in pogostitev z golažem, Robert in idejni oce ter vodja vseh 30 pohodov, je Koprivnjak jih je prijazno sprejel v svojem povedal, da se iz Logatca vedno odpravijo lokalu, nagovoril pa jih je tudi župan Berto ob petih zjutraj v soboto, prek Medvedjega Menard. Janezu Slabetu, ki je tokrat, kot pra- Brda, sledijo Sivka, Cerkno, Porezen, Pe vi, zadnjic sodeloval pri pohodu in njegovi trovo Brdo, Bohinjska Bistrica, Studen, kjer organizaciji, so se clani za dolgoletni trud prvic prespijo, Uskovnica, Vodnikova koca zahvalili s simbolicnim darilom, seveda v na Planiki. »Cetrti dan se povzpnemo na vrh znamenju najvišje slovenske gore, najzaslunajvišje slovenske gore in se avtobusom vr žnejšim pa so ob jubileju podelili priznanja. nemo domov,« je povedal Slabe, presenecen nad slovesnim sprejemom. Letos se je poho- Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen ŠPORT ŠPORTNA ZVEZA LOGATEC Športna zveza Logatec je ena izmed prepoznanih nevladnih organizacij s potencialom, saj izkazuje interes za lasten organizacijski, strokoven ali zagovorniški razvoj in je pripravljena zadovoljevati lokalne potrebe oz. aktivno prispevati k razvoju lokalne skupnosti. Združuje kar 28 clanov - nevladnih organizacij na podrocju športa v obcini Logatec. Želja Športne zveze je postati pomembna organizacija športnih društev v obcini Logatec in hkrati ustanoviti prepotreben sklad za potencialne športnike. Njihove aktivnosti potekajo na podrocju povezo vanja in spodbujanja k sodelovanju športnih društev, organizacije in sodelovanja na športnih prireditvah in tudi na podrocju organizacije najrazlicnejših izobraževanj. Programu NVO s potencialom so se pridružili lani decembra in svojo krepitev na organizacijskem in strokovnem podrocju nadaljevali v letošnjem letu, vse s ciljem postati prepoznana krovna organizacija na podrocju športa v obcini Logatec. Vsako leto organizirajo dogodek športnik leta ter letni in zimski dan športa, hkrati so svojim clanom vedno na voljo za pomoc, svetovanje in usmeritve. Kaj pravzaprav je NVO s potencialom? Je nevladna organizacija, ki izkazuje interes za lasten organizacijski, strokoven in zagovorniški razvoj in je pripravljena zadovoljevati lokalne potrebe oziroma aktivno prispevati k razvoju lokalne skupnosti. NVO s potencialom je aktivna organizacija, ki se razvija in pripeva k razvoju okolja, v katerem deluje oziroma izvaja nove storitve. Športna zveza Logatec letos pripravlja prvi športni dan, na katerem se bodo na zabaven in zanimiv nacin odvijale najrazlicnejše igre in se predstavili športi, ki delujejo v obcini. Lani so dogodek, športni dan, uspešno združili s tekaškim klubom. Seveda pa so poleg vseh sprotnih aktivnosti na Zvezi ne spijo na lovorikah, ampak aktivno spremljajo trenutno dogajanje na podrocju zakonodaje z namenom biti kvalitetna krovna organizacija in kompetenten sogovornik logaškim nevladnim organizacijam na podrocju športa. Aktivno se prijavljajo tudi na številne razpise, vsako leto papripravijo že dobro poznano prireditev Športnik Logatca. Športna zveza bo v programu NVO s potencialom tudi v prihodnje razvijala in krepila svoj organizacijski in strokovni razvoj, skozi katerega bo razvijala tako nove kot tudi že do sedaj zastavljene cilje. Romana Kralj, PR Consulta LOGAŠKE MAŽORETKE NA KOMARJEVI NEDELJI V LJUBLJANSKI ŠIŠKI C C lanice Twriling kluba Logaških mažoret so z uspešnimi nastopi ponesle ime Logatca po vsej zemeljski obli, a kljub temu najdejo cas za nastope po naši ljubi deželici. Tako že vrsto let prihajajo na prireditev Komarjeva nedelja, ki je vsako leto konec avgusta pred cerkvijo Sv. Jerneja, po domace pri „stari cerkvi“ v Spodnji Šiški. Letos so obiskovalcem zaplesale Gaja, Vanesa in Iza. Besedilo in foto: B. P. ŠPORT NA DOMACI TEKMI ŠTIRI MEDALJE ZA LOVCE NA DALJAVE 9. septembra je na prenovljenih malih skakalnicah pod Sekirico potekalo tekmovanje v poletnih smucarskih skokih. Na tekmi so se pomerili cicibanke in cicibani ter mlajše de klice in decki do 11 let, domacini pa so izkoristili prednost domacega terena in si priskakali številne dobre uvrstitve. Ves teden pred napovedano tekmo je bilo pod Sekirico precej živahno, saj so v Logatec prihajali skakalni klubi iz vse Slovenije z namenom, da svoje mlade skakalce cim bolje pripravijo na prihajajoco tekmo. Ta se je zacela s poskusno serijo ob devetih, nato pa sta nemoteno sledili še dve tekmovalni seriji, za kar so poskrbeli vodja tekmovanja Luka Knaus ter sodniki Dušan Krašna, Janez Istenic, Damjan Krivec, Anže Mihelcic in Janez Becan. Clani domacega skakalnega kluba Lovci na daljave so velik del poletja pridno trenirali, kar se jim je obrestovalo tudi na domaci tekmi, saj so dosegli številne dobre rezultate. Medalje so si priskakali Lovro Mlinar (2. mesto), Nik Turk (3. mesto), Svit Spetic (2. mesto) ter Petja Bricelj, ki je kot edina med deklicami zastopala domaci klub in pristala na tretjem mestu. Vidne rezultate so dosegli še Vid Rogelj, Brin Marolt in Tim Dermota, ki jim je medalja s cetrtim mestom za las ušla, ter Domen Fecur in Jakob Mivšek, ki sta tekmovanje koncala med deseterico v svoji kategoriji. Vsem tekmovalcem cestitke za odlicne rezultate, ki so dobra napoved za prihajajoco zimsko tekmovalno sezono. Besedilo in foto: Nina Jerina NAPOVEDNIK DOGODKOV Torek 10. oktobra 2017, ob 19.00, Grajski park Vitez, predstavitev knjige Nataše Kogoj, Vožnja v svobodo Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ V Knjižnici Logatec in njenih enotah se zacenjajo oz. potekajo pravljicne urice: Knjižnica Logatec, ob cetrtkih 17.00 - 18.00; zacetek: 12. oktober (pravljicna soba, vhod skozi Narodni dom Logatec) Knjižnica Rovte, ob torkih 17.00 - 18.00; zacetek: 10. oktober Knjižnica Hotedršica, ob sredah 17.00-18.00 ; zacetek: 11. oktober Knjižnica Vrh Sv. Treh Kraljev, ob torkih od 12.45 -13.20 (že potekajo) Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Petek, 13. oktobra 2017, ob 19.00, Narodni dom, naravno zdravljenje s tehnikami reiki, theta haling, acess conciousness. Org. in info: KD Živi korak, zivi.korak@gmail.com Petek, 13.oktobra 2017, ob 19.00, Krajevna knjižnica Hotedršica, predavanje Vzpon Mont Blanc – Jože Rupnik, Miha Rupnik in Franc Nagode Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Ponedeljek, 16. oktobra 2017, ob 20.00, Narodni dom, družabni plesi za odrasle, zacetni tecaj. Org. in info: KD Živi korak, zivi.korak@gmail.com Sreda, 18. oktobra 2017, ob 19.00 Knjižnica Logatec, predavanje Maje Novak, S trebuhom za kruhom / Kako zaslužiti z delom v tujini in prepotovati svet ? Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Nedelja, 22. oktobra 2017, ob 19.00, Narodni dom Logatec, Bunderla & Godler show (prva abonmajska predstava gledališkega abonmaja komedije, vstopnice za izven naprodaj: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si) Org. in info: Obcina Logatec, renata.gutnik@logatec.si Cetrtek, 26. oktobra 2017, ob 19.30 Knjižnica Logatec, evropska filmska glasba 1987-2017 – Mitja Reichenberg Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Petek, 27. oktobra 2017, ob 16.00, Galerija Hiša sonca, Literarna delavnica za odrasle/Vsakdanjost – življenje, kot ga živimo. Mentor Alen Širca, doktor literarnih ved, vabljeni odrasli literati v starosti od 30 let dalje. Rok prijave: 16. oktober 2017. Org. in info: JSKD OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si Nedelja, 5. novembra 2017, ob 15.00, Dom krajanov Rovte, Dobrodelni koncert Kje sem doma? Org. in info: Hieronim Kavcic, karitas Od 6. novembra do 15. decembra 2017, Galerija Hiša sonca, Slikarska razstava Matevža Škufce Portreti. Razstava je na ogled od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in ob drugih dogodkih v galeriji, razen v casu šolskih pocitnic in praznikov. VAŠA POŠTA LOGAŠKI LUBADARJI N N aj bo petek ali svetek, že vec kot leto dni mi zjutraj ob prvi kavi skozi odprto okno ropota zvok motorne žage. Vem, da sekajo sušice, zaradi lubadarja in suše posušena smrekova drevesa. Morda so v »Skladovih«, nekdaj državnih gozdovih, morda v zasebnih. Vecinoma v tistih, ki so jih pred desetletji gozdarji, napol zarašcene z lešcevjem, pogozdovali s smrekovimi sadikami. V gozdovih z imeni Repše, Štrukljevec, Precnihrib, Ticnica, Žencek … vsi leže v bivši katastrski obcini »Cerkovska vas«, a tudi cerkveni duh ne pomaga zoper lubadarja. (danes k.o. Gorenji Logatec) Seveda v sosednjih katastrskih obcinah ni nic boljše. Vsevprek po Logaškem opazujemo rumeno obarvane smrekove krošnje z živo lubadarjevo zalego. Imenujmo jih lubada rice. Te pozneje potemnijo v rdeco in rjavo, a takrat so lubadarji že izleteli, da poišcejo nove, zdrave smreke. Nazadnje se debla brez lubja svetijo v ogolelem gozdu. Ko naposled padejo, se na njihov prostor vrašcajo listavci, od gabrov, hrastov, jesenov in maklenov, lip do bolj prodornih bukve in leske. Pac, kar že raste v bližini. Polharjem v veselje. Agresija lubadarja v smrekovih gozdovih ne odneha. Kljub možnosti strojne secnje, solidni opremljenosti lastnikov z motornimi žagami, mogocni mehanizaciji za izvlek (spravilo) posekanega lesa do zapornic ob kamionskih cestah, veckratno povecani zmogljivosti kamionskega odvoza, prizadevnim gozdarjem (ZGS), sušenje in propadanje smrekovih dreves ne ponehuje. Nekaj krivde zadene lastnike. Ti so dolžni takoj, ko opazijo lubadarja v svojih smrekah, v gozdu ali vrtu, ta drevesa posekati in nadaljevati po predpisih gozdnega reda in nacelih dobrega gospodarja. Žal pa imamo med seboj tudi lastnike, ki jim smreke rastejo kot v okras pred hišnimi vrati, pa jih ne posekajo pra vocasno. Ceprav se v njih redi lubadar. Ko so še pred leti v redni secnji za debele denarje podirali smreke in jelke za prodajo, jih ni bilo treba priganjati. Danes pa je ocitno treba nekaj storiti. Ne klicem hudica niti birica, vendar neodgovorne lastnike lubadaric je treba spodbuditi, da niti sebi niti solastnikom ne povzrocajo škode. Zato naj postorijo, kar so dolžni po gozdarskih predpisih. Ce so njihove lubadarice v odrocnih krajih, dalec od kamionske ceste, utegneta biti posek in spravilo dražja od izkupicka za prodani les. Kar je razlog, ni pa opravicilo za odrivanje dolžnosti. V sili tudi hudic muhe žre. Jože Omerzu BLAGOSLOV PRENOVLJENE KAPELE KRALJICE MIRU N N akljucje (kraja bakrene strehe kapele) je hotelo, da žepa vzel listek in z njega bral imena tistih, ki so jih klicali iz hiše. je bila po 25 letih prenovljena kapela Kraljice miru. To so bili naslednji: Matevž Corn in njegov sin Franc, Matevž Po besedah Petra Istenica je bila kapela postavljena Jereb, Matija Kogovšek, Bernard Križaj, Matija Lukancic, Franc z namenom krajanov Rovt, da po 50 letih talci, pobiti s stra-Malovrh, Franc in Jože Nagode ter Matevž Trpin. Med zaprtimi je ni Italijanov, dobijo tudi kršcanski pomnik. bil tudi Matevž Lukancic. Ker ni bil klican, je sam stopil iz hiše, toda oficir ga je le grdo pogledal in porinil nazaj. Odpeljali so jih Leta 1992 so krajani v navdušenju slovenske osamosvojitve in v v gozd, kjer so si morali sami izkopati plitve grobove. Postrelili upanju na boljše case postavili kapelo in jo posvetili Kraljici miru so jih in le za silo zagrebli. Na isti dan so Italijani pokurili tudi v iz romarske cerkve na Kurešcku. Govornik se je zahvalil podjetjuPraprotnem Brdu, kjer so 25. julija 1942 partizani ubili Pavleta Šušteršic, d.o.o., in županu Bertu Menardu za pomoc pri obnovi. Lukana. Kot je poudaril, je prav, da tudi mlajši zaradi spomina in opomina izvedo vec o casih pred 75 leti. Na kratko sem opisal takratne do-Kakšna je bila povezava med umorom Pavleta Lukana in desegodke, kako so bili ljudje postavljeni v brezizhodni položaj. Na eni timi talci glede na dejstvo, da so Italijani pokurili tudi v Praprostrani so jih terorizirali partizani, na drugi pa so jim Italijani grozi-tnem Brdu, lahko samo ugibamo. li, da bodo vse, ki bi partizanom pomagali, odvedli v internacijo, domove pa požgali. Središce Rovt so obdali z bodeco žico, tako da Obnovljeno kapelo je blagoslovil župnik Janez Petric iz Rovt. Prise ljudje niso mogli vec svobodno gibati. V takih okolišcinah se je soten pa je bil tudi sin takrat umorjenega Matevža Trpina, msgr. skupina mož in fantov 2. avgusta odpravila k maši v Podlipo. Pri Anion Trpin, ki je zbrane ob koncu tudi nagovoril. Poudaril je povracanju so jih aretirali Italijanski vojaki, jih odgnali v Cornovo men iskanja resnice. Kajti resnica je ena sama in ta nas bo vse hišo in tam zaprli. Takrat se je že videl dim iz Podlipe in peska, osvobodila. Povedal je, da je resnico o takratnih dogodkih izvedel kjer so gorele domacije. Pri takratnem spodnjem Plecniku so pri-že pred desetimi leti. Vendar je po njegovem še prezgodaj, da bi jeli še sinova Franca in Jožeta ter jih skupaj z drugimi zaprli. Ko jo povedal. se je spet zbrala vsa vojska Lahov pred Cornovo hišo, je oficir iz Jože Leskovec ZAHVALE OPRAVICILO Ker zahvala za gospo Terezijo Reven zaradi tehnicnih težav ni bila objavljena že v septembrski številki Logaških novic, se narocnikom in svojcem iskreno opravicujemo. Uredništvo V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša predraga mama, babica in prababica TEREZIJA REVEN (22. 9. 1935 – 24. 7. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece, svete maše in za darove v druge namene. Iskrena hvala pevcem, trobentacu Jerneju Gantarju in gospodu župniku Janezu Petricu za lepo opravljen obred ter sosedi Mariji za molitev. Zahvaljujemo se tudi zdravnici Špeli Albreht in patronažni službi Zdravstvenega doma Logatec za vso skrb in pomoc, Komunalnemu podjetju Logatec in podjetju AN – JAN, d.o.o., za organizacijo pogreba. Vsi njeni Duša je telo zapustila, nazaj ne bo se vec vrnila, konec je vseh bolecin, nam ostal je lep spomin … ZAHVALA LESKOVEC ANTON (1931 – 2017) Ob izgubi našega dragega moža, oceta, dedka in pradedka se zahvaljujemo za izrecena sožalja in lepe besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovi zadnji poti in hvala za darovane svece in cvetje. Hvala Vam. Vsi njegovi 3. avgusta se je od nas poslovila naša draga mama Milka Brus iz Novega Sveta. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo kdaj obiskali v domu, kjer je preživela zadnji dve leti, osebju ZD Logatec za dolgoletno zdravljenje in osebju DMM za požrtvovalno nego in pomoc v zadnjih dneh. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje, maše, svece … Še posebej hvala Darji, Dragici, Flandrovim in Ivanki. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalec je. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskoncno dragoceno, je vecno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovic) ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALE Ob boleci izgubi moža, oceta in dedka PAVLA KRIŽAJA (24. 1. 1936 – 10. 7. 2017) Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja in darovano cvetje in svece. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v spominu. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le dalec, dalec je … ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oce, dedi, tast in necak VIKTOR ŠKERBEC Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede socutja, darovano cvetje, svece in sv. maše. Najlepša hvala osebju ZD Logatec, še posebej dr. Špeli Albreht. Iskrena zahvala župnikoma g. Janezu Komparetu in g. Lojzetu Golobu za pogrebni obred ter pevcem in trobentacu. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsi njegovi Ob izgubi naše mame, babice in sestre ZDENKE RUPNIK (2. 10. 1959 – 24. 8. 2017) se iz srca zahvaljujemo vsem trem duhovnikom za cudovito izpeljano žalno slovesnost ter pevcem za lepo cerkveno petje. Zahvala gre tudi govorniku za lep poslovilni govor, sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste darovali rože, svece, maše ali nam kako drugace pomagali ob tem žalostnem dogodku. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in je ne boste pozabili. Mož Vinko, sinovi Mirko, Aleš in Davorin ter vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in vecni mir mi zaželite ZAHVALA ZAHVALA Mama Zdenka, prezgodaj in tako nepricakovano si nas zapustila. V naših srcih poleg žalosti in praznine pecat ljubezni si pustila. Zate ni vec bolecine in trpljenja, v nebesih zdaj z angeli živiš, nad nami noc in dan bediš. Med zvezdami je našla svoj prostor naša ljuba babi IDA GENC Hvala vsem, ki ste jo radi srecevali, jo v casu njene dolgotrajne bolezni obiskovali, ji kakor koli pomagali, nam ob njenem odhodu stali ob strani ter jo pospremili k vecnemu pocitku. Pogrešamo jo. Vera in Marinka z družinama Ce pa trava nad mojo zemljo bo pognala kak cvet, enim tiho kapljo v oko, drugim dal bo med. (V. Kreslin) ZAHVALA KRIŽANKA Na podlagi dolocb 2. odstavka 19. clena Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec d.o.o. (Logaške novice, št. 1-2/11 in 1-2/16), dolocb 1. odstavka 25. clena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US) in dolocb 4. odstavka 515. clena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1; (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno precišceno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17) Nadzorni svet Javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec d.o.o. RAZPISUJE prosto delovno mesto direktorja ali direktorice Javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec d.o.o. 1. Na razpis se lahko prijavi vsaka poslovno sposobna fizicna oseba, razen oseba, ki: - je že clan drugega organa vodenja ali nadzora Komunalnega podjetja Logatec d.o.o, razen direktorja, - je bila pravnomocno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, ce še ni minilo pet let od pravnomocnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora, - ji je bil izrecen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, - ali je bila kot clan organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil zacet stecajni postopek, pravnomocno obsojena na placilo odškodnine upnikom v skladu z dolocbami zakona, ki ureja financno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomocnosti sodbe. Kandidat ali kandidatka (v nadaljevanju: kandidat) mora prijavi na razpis priložiti pisno izjavo, da v zvezi z njim ne obstajajo omejitve iz prejšnjega odstavka ter pisno potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje. Registrski organ, dolocen z zakonom, bo za izbranega kandidata po uradni dolžnosti z zahtevo v kazenski evidenci ministrstva, pristojnega za pravosodje, v evidenci Inšpektorata Republike Slovenije za delo in v evidenci Financne uprava Republike Slovenije preveril, ali za vpis v sodni register ali v Poslovni register Slovenije obstaja katera od omejitev iz 1. odstavka 1. tocke tega razpisa. 2. Kandidat mora izpolnjevati naslednje posebne pogoje: - da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ali najmanj univerzitetno izobrazbo (1. bolonjska stopnja) gradbene, komunalne, strojne, pravne ali ekonomske smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, ki potrjujejo, da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, - da ima znanja ter kompetence v govorni in slušni ter pisni in bralni komunikaciji v slovenskem jeziku, - da ima znanja ter kompetence v govorni in slušni ter pisni in bralni komunikaciji v angleškem jeziku najmanj nivoja B2 po lestvici Sveta Evrope, - da pozna temeljne državne in lokalne predpise s podrocja uprave, gospodarskega, obligacijskega in delovnega prava, - da ima znanja ter kompetence s podrocja strateškega nacrtovanja, organiziranja, izvajanja, vrednotenja in prilagajanja jedrnih, podpornih in upravljavskih poslovnih procesov, ter uvajanja novih poslovnih procesov, - da ima znanja ter kompetence vodenja in upravljanja v procesih nacrtovanja, organiziranja, neposrednega vodenja ter nadziranja kolicine in kakovosti dela ter uspešnosti in ucinkovitosti zaposlenih, - da ima znanja ter kompetence s podrocja medosebnega in poslovnega komuniciranja, - da zna pri delu ucinkovito uporabljati sodobno informacijsko- telekomunikacijsko tehnologijo, zlasti pisarniški programski paket MS Office ter da zna samostojno pridobivati informacije iz razlicnih splošnih in namenskih virov svetovnega spleta, - da ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B. Kandidat mora listinsko dokazati izpolnjevanje pogojev iz prve alinee prejšnjega odstavka, izpolnjevanje ostalih pogojev pa mora izrecno zatrditi v predloženem pisnem življenjepisu, ki mu lahko priloži tudi listinska dokazila, ce jih poseduje. 3. Kandidat mora k prijavi na razpis poleg izjave in potrdila iz 2. odstavka 1. tocke tega razpisa priložiti tudi naslednja dokazila: - dokazilo o izobrazbi v obliki fotokopije diplome ali potrdila o uspešnem zakljucku izobraževanja, - življenjepis v formatu Europass, v katerem izrecno navede in opiše znanja in kompetence iz druge do devete alinee 1. odstavka 2. tocke tega razpisa, - potrdilo o nekaznovanosti, - program razvoja podjetja (najvec dve strani). 4. Rok za vlaganje prijav je dvajset (20) dni od dneva zadnje objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije, v Logaških novicah ter na spletnih portalih Komunalnega podjetja Logatec in Obcine Logatec. 5. Kandidati, ki ob prijavi ne bodo v celoti ravnali v skladu z zahtevami iz 1., 2., 3. in 4. tocke tega razpisa, ne bodo uvršceni na listo kandidatov, s katerimi bo Nadzorni svet Komunalnega podjetja Logatec d.o.o. opravil izbirni postopek. O neuvrstitvi v nadaljnji postopek Nadzorni svet Komunalnega podjetja Logatec d.o.o. kandidatov ne bo obvešcal. 6. S kandidati, ki se bodo uvrstili na izbirno listo, bo Nadzorni svet Komunalnega podjetja Logatec d.o.o. opravil izbirni postopek, v katerem bo preveril izpolnjevanje pogojev tako, da bo preveril listinska dokazila ter s kandidati opravil postopek preverjanja zatrjevanih pogojev z intervjujem in kriterijskim testiranjem. 7. Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi na delovnem mesti direktorja bo izbran kandidat, ki bo v izbirnem postopku izkazal izpolnjevanje zahtevanih pogojev v najvecji meri. 8. Nadzorni svet Komunalnega podjetja Logatec d.o.o. bo v osmih (8) dneh po zakljucenem postopku izbire in najkasneje v šestdesetih (60) dneh od poteka roka za vlaganje prijav pisno obvestil izbranega kandidata o izbiri in neizbrane kandidate o tem, da niso bili izbrani. Obvestilo bo poslal po elektronski poti na elektronski naslov kandidata, o katerem je kandidat seznanil delodajalca za namen obvešcanja o zakljucku izbirnega postopka. Na zahtevo neizbranega kandidata mu bo delodajalec vrnil vse dokumente, ki mu jih je predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela. 9. Zaradi ugotovitve zdravstvene zmožnosti izbranega kandidata za opravljanje dela bo delodajalec Komunalno podjetje Logatec d.o.o. na svoje stroške napotilo izbranega kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. 10. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi bo izbrani kandidat dolžan delodajalca Komunalno podjetje Logatec d.o.o. obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okolišcinah, ki ga kakorkoli onemogocajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik. 11. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za dolocen cas štirih let, s pricetkom zaposlitve s 15. 2. 2018. 12. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom »RAZPIS DIREKTOR, NE ODPIRAJ« na naslov: Komunalno podjetje Logatec d.o.o., Tržaška cesta 27, 1370 Logatec. Za pravocasno se bo štela prijava, ki bo oddana zadnji dan roka priporoceno po pošti ali neposredno pri Komunalnem podjetju Logatec d.o.o. 13. Informacije o izvedbi javnega razpisa daje Marijana Kunc na tel. št. 01 750 81 18. NADZORNI SVET JAVNEGA PODJETJA KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC D.O.O. Predsednica nadzornega svetaMag. Brigita Šen Kreže Policijska postaja Logatec in policisti konjeniki so navduševali predvsem mlajše obiskovalce. Kako pomembno je, da poznamo prometne znake in jih tudi upoštevamo, so v okviru prometne vzgoje otrok s programom JUMICAR spoznali mladi vozniki. Dan brez avtomobila so druženju na cesti namenili ucenci iz pobratene obcine Repentabor in njihovi prijateljiz OŠ Tabor Logatec. Pred napihljivim toboganom MŠKD Dlan na dlan so se vile vrste cakajocih otrok in staršev. Da je ustvarjanje tudi del dneva brez avtomobila, so dokazali otroci v okviru številnih delavnic na Cankarjevi ulici. Obiskovalci so z velikim zanimanjem prisluhnili ekipi Zdravstvenega doma Logatec, ki je podala številne informacije v zvezi z reševalnim vozilom ter jih poucila, kako ravnati ob poškodbah, ce pademo z rolerji ali kolesom. Policijska postaja Logatec in policisti konjeniki so navduševali predvsem mlajše obiskovalce. Kako pomembno je, da poznamo prometne znake in jih tudi upoštevamo, so v okviru prometne vzgoje otrok s programom JUMICAR spoznali mladi vozniki. Dan brez avtomobila so druženju na cesti namenili ucenci iz pobratene obcine Repentabor in njihovi prijateljiz OŠ Tabor Logatec. Pred napihljivim toboganom MŠKD Dlan na dlan so se vile vrste cakajocih otrok in staršev. Da je ustvarjanje tudi del dneva brez avtomobila, so dokazali otroci v okviru številnih delavnic na Cankarjevi ulici. Obiskovalci so z velikim zanimanjem prisluhnili ekipi Zdravstvenega doma Logatec, ki je podala številne informacije v zvezi z reševalnim vozilom ter jih poucila, kako ravnati ob poškodbah, ce pademo z rolerji ali kolesom. Tisti, ki so imeli dovolj poguma, so se zapeljali na rolkah Tekaškega smucarskega kluba Logatec in videli, da to ni šala. Da se v Logatcu lahko brezplacno vozimo z Lokalnim potniškim prometom, je bilo moc slišati iz obcinske stojnice. Kakšen je dombrez odpadkov, je otrokom predstavilaMaja Nagode. Pripravila Romana Hribar