7
Socijalistično gibanje na
Siciliji.
Nevolja na Siciliji na sedanjo vlado je silno velika, temu je povod silno pomanjkanje. Na Siciliji so podobne razmere kakor na Irskem ali pa še slabše. Pravega kmet-skega stanu ni. Zemljo imajo vse le veleposestniki, ki se pa sami za nje obdelovanje ne brigajo. Mnogi teh ve-licih gospodov še skoro svojega posestva nikdar ne vidi. On lepo živi v Rimu ali kakem drugem večjem mestu, kjer ima palačo in zapravlja dohodke, ki jih dobiva od svojih posestev. Zemljo da v najem kacemu glavnemu najemniku, kateri je še le odda kmetom seveda za znatno večjo najemnino v najem. Pri tacih razmerah seveda se kmetje ne morejo lahko živeti iz zemljišča. Naravno je, da so tla na Siciliji jako ugodna za socijaliste. L. 1881. je bila razstava v Palermu in tedaj so prišli razni soci-jalistične vodje, ki so zatresli na Siciliji svoje nauke. Začele so se snovati socijalistične družbe po vsem otoku. Sprva so bile te družbe v zvezi z socialističnim družbami v severni Italiji.   Ta zveza pa ni dolgo trajala, ali doma
so se pa družbe tesneje združile,   tako da  je sedaj vsa Sicilija velik socijalističen tabor.
Pa ne le na kmetih, temveč tudi v mestih in rud- ' nikih je socijalizem doma. V žveplenih rudnikih so bili ljudje slabo plačani. Plačo dobivajo od žvepla, katerega oddajo podjetju. Sami pa morajo napravljati vse priprave. Zaslužek je tako slab, da večkrat delavcu za težavno delo prav nič ne ostane. Mimo grede pa omenimo, da v žveplenih rudnikih posebno trpe mladi fantje, ki žveplo prenašajo. Te najmejo in plačujejo drugi delavci, ki jih pa navadno silno pretepljejo. Ti fantje so sužnji v pravem pomenu besede. Večkrat kateri onemore ali ga njegov gospodar ubije, pa se nikdo ne zmeni za to. Sicer je v Italiji zakon v varstvo mladoletnih delavcev ali se ne izvršuje. Pri tacih razmerah ima pač socijalizem dobro polje.
Pa tudi v mestih vlada velika nezadovoljnost. Občine pobirajo velike občinske priklade, ali za svoje ljudstvo pa ničesa ne store. Vsi ti davki se stekajo v žepe občinskih upraviteljev ali se pa porabijo za stvari, ki služijo le za razveseljanje bogatinov. Pri vsej revščini se je v Palermu zidalo gledališče za 10 milijonov frank. Ravno tako se mnogo denarja potrosi za parke in sprehajališča, ničesa se pa ne stori za zboljšanje zdravstvenega stanja v revnejših delih mesta.
V tacih razmerah se pač ni čuditi, da se izgredi v raznih krajih ponavljajo in so stvari prispele tako daleč, da je vlada sklenila, da skliče reserviste, da tako pomnoži vojno silo.
Pri izgredih v Valguarneri dne 25. m. m., kjer so ljudje ropali in požigali, je škode milijon lir. Za stotisoč lir vrednostnih stvarij nabrali so po ulicah, ker so jih razgrajalci pometali skozi okna. Poslopja vseh uradov so popolnoma požgana in uničena.
8