Deklamovanke 1. Kaznovani orel. (Basen.) Vsem ptičicam se orel roga Tam, gledite, v višavi daljni in jim naposled to-le de : teman li vidite oblak ? »Oj ptičice, perjad uboga, Tja, tja se nihče še povzpel ni, čeniu ste le na svetu ve ! ? tja prvi jaz preplovem zrak.« Zleteti nikdar ni po volji Tako je orel drz govoril, pod sinje, lepo vam nebo, na ptičke vse prevzetno zroč, posedate samo po polji, kot rekel je, je tudi storil. kjer zrna v hrano vam rasto. Ponosen ves na svojo moč — Ne gledate prav nič na mene, že blizu je dospel oblaka, kako tja gori dvigam se, a zdaj zabliska se močno — kjer veter jak oblake žene, ubit predrzni orel, iz zraka kako za svet ne brigam se. pred ptice pade na zemljo! Lucijan. 2. Kraljevič Marko in mati. Kraljič Marko kliče svoje sluge: Pa iz hrama stopi mati siva, »Verni moji sluge, pripeljite mati siva Jevrosima majka, urno mi iz hleva Šarca konja! pa ga prosi Jevrosima majka: Napojite ga z rdečim vinom, l »Sinko Marko, moje dete drago, z zlato ga pokrijte risovino, oj ne jemlji mi s seboj orožja, da pojaham v Urvino planino! oj odpaši sabljo damaščanko! Ti pa Bogosave, verni sluga, Ti si v bojih se krvi privadil, mi prinesi sabljo damaščanko pa bi morda kri prelival danes. in pa kalpak* z orlovim peresom!« Ali danes je nedelja sveta, in se ne spodobi za junaka, Šli so kraljeviča verni sluge, da v nedeljo krvco bi prelival!« izpolnili Markovo povelje---------- * Kalpak je kosmata kapa. Pa ji odgovarja sinko Marko: Kaj je tamkaj v Urvini planini? »Težko te ubogati je, majka, Je-li snežec, je meglica bela? a še težje te je razžaliti. Ni to snežec, ni meglica bela. Težko je junaku brcz orožja; Dajesnežec, bilbiskopnel zdavnaj, a ker ti veliš mi, draga majka, da meglica, bila bi odplula. naj doma ostane vse orožje !« Toda to je vila posestrima, ki kraljiča Marka nagovarja : Pa odpaše sabljo damaičanko, »Blagor tebi, pobratime Marko, pa zajaše Marko Šarca konja. blagor ti, da si ubogal majko, Kakor lahka ptica zdirja Šarec da doma si pustil vse orožje, tjakaj v širno Urvino planino. ker je nespodobno za junaka, dav nedeljo krvco bi prelrval.« Bogumil Gorenjko