Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico atov. 16.
Z urednikom so moro govoriti VHak dan od 11. , do 12. uro.
•Kokopisi so no vračajo.
Inserati:
^o«tstopna potit-4 kr., pri ▼flokratnom po-u*vljanji dajo bo popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedeJ.j in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Velja
za I«JnblJano
v upravniStvu: za colo leto C gl d., za pol lota 3 gld., ■/.a četrt lota 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom volja mogočno 9 kr. voo.
Po pošti velja
za colo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtlota2gld. 60 kr. in zajeden moBOc 86 kr.
Štev. 61.
Ljubljani v ponedeljek, 16. marcija 1885.
Tečaj II.
Kitajska in Francozi.
O novih francoskih zmagah dohaja v Evropo vžst iz vzhodno-azijatskega bojnega po-zorišča. Nadpoveljnik francoskih vojnih čet Briere de 1’Isle pregnal je kineška krdela, ki so oblegala in stiskala kakih šest sto fran-cozkih vojakov v Tuyen-Quangu ter tako rešil uže obupajočo posadko, admiral Lespes in polkovnik Duchesne zapodila sta pri Ke-Lungu po petdnevnem trdem boji Kineze, ki so bili uže na tri sto metrov francozkim pozicijam približali se, v beg ter potisnila jih na Tam-Sui nazaj, ob kinežkem obrežji pa je admiral Courbet razdejal trdnjavico Siav - Kung in se pripravlja, kakor se brzojavlja, za napad na Mao-Pao. Tudi v Tonkingu imeli so Kinezi zadnje dni le malo sreče, kajti zapustiti so morali That-K<5, kamor bode sedaj francoski general Negrier brez težave prodrl.
Vse te ne male zgube zadnjega časa omehčale so nekoliko državnike nebeške države. Misliti so začeli, kako bi se dal napraviti mir in so se vsled tega do Angleške obrnili s prošnjo, da bi ona kako posredovala. A če se vlada v Pekingu še nekoliko bolj ne ud&, boj morda ne bode še tako kmalu kon-fcan. Med tem namreč, ko Francija želi ratifikacijo Tien-Tsinske pogodbe, ko zahteva, da se sklene z njo trgovinska pogodba, ko tirja, da sme posesti Ke-Lung in Tam-Sui in da se ji izročo ondotni carinski uradi in rudokopi, dokler ne poplača Kina vojnih troškov, neče ta o vsem tem nič vedeti in stavi take pogoje, ki jih bo Francija težko sprejela in jih prav za prav sprejeti ne sme, če neče priznati, da je ona premagana, a ne Kina. Vsled tega je tudi lord Grauville kinežkemu poslancu v Londonu naravnost izjavil, da pod takimi pogoji posredovanja ne more prevzeti.
Videti je tedaj, da se bode še dalje prelivala francoska kri ter pojila aziatska tla. In
Listek.
Rojakom v preudarek.
(Konec.)
Glumač z Junijevo krinko očital mi j< tedaj, da sem se ravnal po njegovem vzgledi ter tujo modrost prodajal za svoje blago. Heči moram, da sem se najmanj nadejal ta-cega natolcevanja. Pričakoval sem sicer, da se bode jeden ali drugi radikalnih kritika-strov znosil nad mojim delom, saj poznam 8voje junake in dobro vem, da na n.jih razsodbo tudi v z n a n s tv e aiii vprajjnjlhvpir vajo politični oziri in strankarski na-z o r i. Pripravljen sem IHl, da se mi oponaša . dolgočasen zlog, pusta, predmetu neprimerna S Pisava, da se ovržejo ali vsaj neugodno kriti-■ikujejo rezultati mojega preiskovanja. Nepo-sVoljna' ocena, da „vse, kar je dobrega v moji Uazpravi, je staro, in kar je ilovega, je slabo,“ Jfle čisto nič ne bi iznenadila. Ali vsaka stran »»oje obširne zgodovinske študije pričuje jasno, da se delu ne more odreči neka posebna marljivost in skrbna, sem ter tji\ morda pedan-ticna natančnost. Preštudiral sem v istini vse znamenitejše vire, prečital okolo 2000 listin,
vender to ne more več dolgo trajati. Prezreti se ne sme, kako se je tu vojna začela, kaj je francosko vlado privedlo do tega, da je pričela boj. Način, kako se je ta boj izzval in povzročil, je nekaj čisto osamelega v zgodovini mednarodnega prava. Tu se namreč od nobene strani ni vojna napovedala, in vender traja uže toliko časa. Francoska vlada trdi, da od njene strani se ne vojuje, da je vse prelivanje krvi tu edino le represalija Kini nasproti, kakor da bi praktično v tem kak razloček bil, pod kakim naslovom se ljudstva morč. Za francosko vlado se vč da ni vse eno, se li boj, ki ga bojuje sedaj v Aziji, imenuje vojska, ali ne. Po francoski ustavi vlada sama nikdar ne sme pričeti vojne. Predno se vojska napovč, pritrditi morati k temu obd zbornici. A tu ni vlada poprašala ne ene ni druge. Dala je tebi nič meni nič svoja povelja in boj, ki je zahteval do zdaj uže toliko žrtve, se je pričel. Koliko ljudi je pri tem uže prišlo ob svoje življenje, se ne more določiti, kajti tudi v tem oziru nastopila je francoska vlada neko posebno pot. Dosedaj bilo je povsod v navadi, da so se razglašale izgube in da so se dala na znanje imena padlih in umrlih. Iz azijatskega bojišča pa ne dohajajo nikaka taka poročila. Bere se sicer sem in tj4, da je palo nasprotnikov tolikrat več, nego Francozov, a ta poročila ne morejo biti merodajna. Prezreti se namreč ne sme, da tudi razne bolezni v obilem števili pobirajo Evropejce, ki niso navajeni ondotnega podnebja. Umestno bilo bi tedaj, da bi francoska vlada v tem oziru z resnico stopila pred svoje državljane, kojih na tisoče živi v negotovosti in v strahu, so li njih ljubi in dragi še pri življenji ali ne. Da vse to vzbuja nekako nejevoljo med ljudstvom, je lehko razumljivo. Razen tega pa tudi troški dolgotrajnih bojev niso majhni. Francoska vlada bila je uže nekolikokrati primorana stopiti pred zbornici z zahtevami za nove svote in
pazno preučil vso bogato literaturo. Kar sem bil našel v ljubljanski licealni knjižnici, kar sem na posodo mogel dobiti iz dunajske in graške vseučiliščine biblioteke, predelal sem vestno, in toliko je bilo gradiva, da me je trudapolno delo stalo celo leto intenzivnega študija. Niti najstrožji kritik te lastnosti ne more odrekati dotični razpravi, sledovi njeni poznajo se na vsaki strani mojega spisa. In glej, sedaj se pred me vstopi tržaški ta ,učenjak', široko se razkorači ter upije z odurnim glasom: Vse je ukradeno, vse je prepisano iz Lorenzeve knjige!
Da je jednako natolcevanje čisto navadna, iz trte izvita, neutemeljena laž, prav vredna tržaškega Junija, jasno mora biti vsakemu, kateri pozna Lorenza ter je mojo razpravo vsaj površno prečital. Naravno je, da sem jako pazljivo študiral Loren zev o delo: Deutsche Geschichte im 13- und Jahr-hunderte, saj pripada najvažnejšim literarnim pripomočkom za zgodovino te dobe. Knjiga, katero je citiral moj senčnati protivnik: Ge-schickte Ottokars II. itd. je le odlomek tega dela, izdan pod separatnim naslovom. Ali Lorenz je svoje delo dovršil uže 1. 1867 in zaradi tega ni mogel porabiti mnogo jako važnih publikacij, na katere se moja razprava naslanja
računi se, da je ta ekspedicija požrla uže poldrugi sto milijonov.
Pri teh razmerah ne bi bilo nemogoče in tudi čudno ne, ako se v kratkem pokaže glasna nejevolja francoskega prebivalstva svoji vladi nasproti. O lepih zmagah se pač lepo bere, in nikakor ne dvojimo, da marsikateremu Francozu za trenotek veselja zaigra patrijotično srce, ko čuje hvaliti hrabrost francoskih čet, a nazadnje vender-le premaga razum in trezna premišljenost. Kam naj peljejo večne te zmage, ko je vender-le vsaka kolikor toliko drago kupljena? Država mora, ako to še dalje tako traja, vsled samih zmag uničevati se, ali vsaj zel6 opešati. »Vsakdanja zmaga, to je normalno stanje", te zadnjo jesen od Ferryja izgovorjene besede pričajo gotovo o veliki samozavesti in so gotovo pripravne, državo, ki se vojskuje, napolniti s ponosom, a pri tacih razmerah, pri tako malem sadu vseh teh zmag, čujejo se pač le kakor ironija.
Da tudi francoska vlada sama od dnč do dnč bolj uvideva, da te zmage ne morejo biti jedini vspeh, kojega zahtevajo interesi države, koji na krmilu stoji, o tem prepriča nas okoliščina, da se je z veliko naglostjo poprijela pogajanj, in da po tolikih zmagah, ki si jih je francoska armada od lanskega leta sem pri-vojevala nad kineškimi četami, prav za prav ne zahteva nič več, kakor da se obdrže pogoji uže pred letom sklenene tient-tsinske pogodbe. Da pa vlada v Pekingu vsem izgubam kineške vojske navzlič vender še ni tolikanj popustljiva in da tudi danes še ni voljna vstreči onim zahtevam Francije, za koje se je bila v gori navedeni pogodbi uže jedenkrat odločila, kaže pač na to, da tudi državniki nebeške države niso tako kratkovidni, kakor bi se morda bilo pričakovalo, in da je videti, kakor bi dobro razumeli težavni položaj Francije.
Kak vspeh bodo tedaj ta najnovejša pogajanja imela, se danes z gotovostjo še ne da
v prvi vrsti. Tako sem se jaz zlasti opiral na znamenito zbirko češkega zgodovinarja Em-lerja: Regesta Bohemiae et Moraviae, in ta je bila v dotičnih partijah izdana stoprav leta 1874. Isto tako so moje delo izdatno olajšala Potthastova: Regesta pontificum, nadaljevanje Jaffčjevih regest, in te je berolinska akademija še le pričenši z 1.1273 začela objavljati. Celo prevažne Bohmerjeve regeste poznal in rabil je Lorenz tedaj, ko je njegova knjiga izšla, le v prvotni, zastareli izdaji, dočim sem jaz razpolagal z drugo izdajo, katero je Fi-ckerjeva mojsterska roka tako uzorno uredila in bogatopomnožila. Te vire pa navajam skoro na vsaki strani, cele odstavke citiram, natančno označujoč mesto, kjer jih moraš iskati — in vender tako predrzno, nesramno obrekovanje!
A ne dovelj, hudomušni Tržačan mi celo očita, da sem citate kradel iz Lorenzevega dela. Mož pozna natančno ta malovredni^posel, , v „uzmanji“ — vide: sloveče njegovo „Časni- S karstvo" — mu zares ni kmalu kedo kos. < Tedaj oblastno nazuanja, da ti Lorenz »ponuja vse, kar koli ti srce poželi, celč ono „Škratu“ toli priljubljeno *Reimchroniko“. In v istini nahajamo tudi pri tem pisatelji Lorenzu dokaj citatov iz pesenskega letopisa,
določiti. Da bode Kina kot premagana država pač morala se nekoliko globokeje ukloniti svoji zmagovateljici nasproti, ako neče, da ne bi še dalje razdirali francoski topovi njena mesta, kakor je to sedaj storiti pripravljena, o tem ni dvojbe. Da pa bode na drugi strani tudi francoska vlada, ako bo treba, še marsikaj popustila in da se bode še z marsikatero zahtevo umaknila, če ji bo le sploh mogoče, pod častnimi uveti priti do miru, je tudi gotovo, in sicer tembolj, ker država kot Francija, ki je obdana od vseh strani od mogočnih sosedov, ne more in ne sme dolgo trositi preko oceana svojih močij, ki jih danes ali jutri morda potrebuje doma, v obrambo naj-vitalnejih svojih interesov.
A nekaj nas učč skušnje, ki si jih je pridobila Francija na azijatskem bojišči, isto, kakor skušnje, ki so jih želi Angleži v Afriki, da je namreč čedalje bolj težko ohraniti evropskim državam nekdanjo svojo veljavo v drugih delih sveta, in da se bližajo časi, ko bode zatonila slava nekdanjih dni, ko evropske države ne bodo več zapovedovale milijonom onkraj morskih voda živečih ljudij, ampak se bodo skrčile zopet v evropske svoje meje.
Italijanska naselbinska politika
P. C. — Nekaj časa sim kaže se v Italiji neko posebno gibanje, kakor bi jo mučile pre-obile življenjske moči. Italijanom postala je njih dežela preozka, ali pa je Italijo razširjanje drugih držav spodbudilo in jo motilo v njenem spanji. To hrepenenje po delih je bilo morda nekaka nevarnost za evropski mir; zdaj našel se je odvod za to italijansko hrepenenje po delih. Francija nima vzroka z nezadovoljstvom gledati ob Rudečem Morji italijansko akcijo, naj je uže stalnega ali začasnega značaja. Nasprotno je v francoskem in splošnem interesu, da je trgovinski promet v Rudečem Morji prost in garantiran. Čim več evrovpskih interesov je na obrežji Rudečega Morja anga ževanih, s tem večjo skrbjo bodo vlasti ču vale nad svobodo in varnostjo brodarstva Italija bode v tem vprašanji v soglasji s Francijo in Angleška se bode primorala, da se bolj ozira na druge države. Na drugi strani našli bodo Italijani važno ozemlje za trgovino in civilizacijo, naloga, katera je vredna velikega naroda. Tako se bode omejila kupčija s sužnji; morda se bode po polnem zatrla in ob jednem bodo irredentovci z akcijo ob Rudečem Morji pomirjeni, da bodo pustili v miru soseda.
Italija se bode zdaj prepričala, kako draga je naselbinska politika ne samo za državno blagajnico nego tudi za vojno. Skoro gotovo je, da bode italijanska vojaška organizacija nekoliko trpela vsled naselbinske politike. To je sicer zadeva, o kateri morajo misliti vodi-
čisto umevno, saj je ta istobni vir najzgovornejša priča o tedanjih dogodjajih na avstrijskem ozemlji. Baš radi tega pa, ker je ta letopis tako važen, ob jednem pa tako pri stransk svedok, navajal sem ga pri tolikih prilikah, da je morda marsikateremu čitatelju uže presedalo. Ali primerjaj moje citate — a^aška hihljjf.ftlra. mi je ejL-fiksemplar tega letopisa blagovoljno prepustila .za celih deset mesecev — z Lorenzevimi, in prepričal se bodeš, da jih je vsaj štirikrat toliko, nego jih ima dunajski učenjak. Ni mi tedaj trebalo, drugam na posodo hoditi. Drage volje prepuščam nedostojno prakso v takem tihotapstvu mnogo izurnejšemu gospodu „Senci“, kateri je tujo citato tudi v zadnjih podlistkih z obema rokama bil natlačil v svojo beraško mavho. Svoje citate dobil sem pošteno v izvirniku, v onih redkih slučajih, kjer do originala nisem mogel priti, glej na pr. »Spomenik", pag. 10., op. 4., pristavil sem vestno vir, od koder sem si bil citat izposodil.
O tem tedaj, da nisem na nedostojen način izpisal, izmolzel, izsesal Lorenza, pošten presojevalec dvojil ne b^dp^ Ali tudi temu odločno ugovarjam, da bifVodilne misli posnel iz njegove učene knjige, da-si v tem
telji italijanske države. Poudarjati je treba, da se pri takih podjetjih, kjer se je boriti proti negotovosti, fanatizmu in barbarstvu, ne more vstaviti, kadar in kjer bi se hoteto.
Govori se tudi mnogo o namerah Italije na Tripolis, a po polnem neopravičeno. Vse-kako se ne more dvojiti, da Italija smatra Tripolis za svojo bodočo dedščino; a zdaj gotovo v tem oziru ne bode nič storila. Najprej treba pomisliti, da bode Italija imela dosti opraviti v Massaahu, dalje pa ima Turčija na razpolaganje precejšnje vojne moči, katere bi z vspehom branile Tripolis. Konečno je še treba pomisliti, da bi Francija ne bila zadovoljna, če bi se Italija zdaj nastanila v Tripolisu, ker bi se gotovo v tem slučaji vznemirilo tudi tunezijsko mejno ozemlje.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor zvršil je pretečeni petek posvetovanje o državnem proračunu za naučno ministerstvo ter pričel posvetovanje o proračunu za finančno ministerstvo. Debata bila je pri nekaterih naslovih precej obširna, ven-der se je govorilo večinoma stvarno.
Kakor poroča brzojav na drugem mestu, vsprejel je železniški odsek vladno predlogo o gradnji železnice iz Ljubljane v Kamenik nespremenjeno. Nadejati se je torej da bode ta postavni načrt postal tudi zakon, da se bode za Kranjsko gotovo tudi važna železniška črta gradila.
Iz Budimpešte se poroča, da je zdaj skoro uže nedvojljivo, da bode ogerska poslanska zbornica vzprejela carinsko novelo. V vseh krogih je razširjeno uverjenje, da se zdaj, ko se je Nemčija in Francija zavarovala s povišanjem carine, mora braniti tudi Ogerska: inače gospodarstveno propade.
Tuje dežele.
Pri specijalni debati v nemškem držav nem zboru o predlogi gled6 subvencijeniranih parobrodnih črt poudarjal je knez Bismarck važnost črt proti vzhodnim morjem. Vlada da je zadovoljna, da je državni zbor vzprejel to jredlogo.
Francoska pričela je prav strogo postopati proti socijalistom. Izgnala je iz svojega ozemlja uže več nemških in dva italijanska socijalista. Tudi francoski ljudovladi zdi se uže prehudo počenjanje te zavratne svojati.
V petek imeli so v Londonu pristaši arnellove stranke shod, pri katerem se
, e sklenilo, da se ne vdeležijo obiska Welš-cega princa v Irski, a delati pa morajo tudi na to, da se mu ne izkazuje neuljudnost.
V Londonu obravnava in posvetava se s posebno skrbnostjo razmerje med Angleško
odličnem pisatglju hvaležno spoštujem svojega nekdanjega nagnjenega učenika. Lo-
jega nekdanjega  -----------j~-~0y	j_,u-
(enz postavlja se^v^svojenr zgodovinskem Jplu preveč na izključno nemško stališče, po mojem subjektivnem mnenji kaže Sasih pristranost, nestrpnost, krivičnost nagoti slovanskemu 7unaku. Iz tega razloga 8e kot Slovan in kot . objektivni preiskovalec Čestokrat~mšem^mogeI ujemati z njegovim Umovanjem, in tega tudi v svoji razpravi zamolčal nisem. Tvarina splqh_bila je -težavna zlasti zaradi tega, ker so jo trije znameniti zgodovinarji v obširnih znanstvenHTTtelih na (robno razpravljali, vsak 00 svoje, vsak z raz-ičnega stališča: Kopp s stališča nemške katoliške romantike, L or.e n z na podlagi nemško* iheralnih nazorov, P-aJ-&^ky-prešinjen gorkega slovanskega rodoljubja. Skušal sem hoditi srednjo potTcIo lastnega pripffenjjrpre? jorifi semšT prizadeval, zgod^vinsjd-reanici lotel sem gledati v žarno liceTrTEfek ti v n a cFIHkaiiaj .šodI7~£ČT“SE—Trrf-jfc posrečil drzni poskus, blebetanje tržaškega mojstra-skaze v mojih očeh, in baje tudi pri vseh pošteno mislečih Slovencih nima nobene veljave. Kajti favno iz tega razloga citiral sem tako pogonoma Lorenza, ker sem bil primoran, toli-
in Rusijo v afganskem vprašanji. Večina listov se uže podrobno bavi z vojsko med tema državama, in nekateri listi z vso gotovostjo zatrjujejo, da bode na angleški strani pravica in vspeh. „Daily News“ pravijo, da je po vsej Angleški samo jedno mnenje razširjeno o tem, kaj ima vlada zdaj storiti. Izogne naj se vojski, če le možno, če pa zahteva potreba vojno, dobro, pa naj bode vojna, Anglija bode vedno pogumna dovolj, da se spusti v boj. Angleška pa bode vender storila vse, da se ohrani mir, to pa se samo tedaj ne bode doseglo, če je Rusija sklenila vojsko ali jo bodo v to primorali generali.
Dopisi.
Z Goriškega, 13. marcija. (Izv. dopis.) Koncem pretečenega in začetkom tega meseca vršile so se volitve za goriško kupčijsko in obrtniško zbornico. Izpadle so za Slovence neugodno ; kati oni trije Slovenci, kateri so bili izvoljeni, zahvaliti imajo svoje mandate le Italijanom, koji so jih hoteč pokazati nekako svojo pravičnost in spravljivost — pač le pesek v oči — postavili svojim kandidatom. Se ve da letos dosti boljšega izida še ni bilo lehko upati; a da bodo slovenski kandidati razmeruo le malo glasov dobili, se ni pričakovalo. Kdo je pač temu uzrok ? Mnogostransko se je tožilo, da so bili volilni imeniki po-manjkljivi in da je bilo izpuščenih mnogo slovenskih trgovcev in obrtnikov. Zakaj pa dotičniki niso reklamovali o pravem času svoje volilne pravice? In če te niso imeli časa ali veselja storiti to, zakaj tega niso storili drugi zavedni rodoljubi? Bodimo odkritosrčni in recimo, da se je za te volitve malo, zelo malo delalo, tako nekako ut aliquid fecisse videatuf. Nikjer ni bilo videti one resne in energične agitacije, katere je treba brezobzirnim Italijanom nasproti, ako se hoče doseči zaželjen vspeh.
Da bodo Slovenci na Goriškem zasedli v vseh javnih zastopih in splošno v vsem javnem življenji prostor, kateri jim po vsej p ra-
vici gre, treba poprej še mnogo neumornega) požrtvovalnega delovanja, treba, da vsi možje, kateri .majo duševne zmožnosti in voljo, pomagati narodu svojemu — žal, da jih je tako bore malo! — pri svojem delovanju kon-centrujejo vse svoje sile jedino le v dosego tega plemenitega namena; nikakor bi pa ne rilo umestno, ako bi hoteli tudi zanaprej še svoje moči cepiti in se bolj ko potreba brigati za stvari, katere vsled jednostranske informacije le zel<5 površno in pomanjkljivo ali pa celo ne poznajo. Pameten kmetič najprvo svojo njivo izorje! Tudi ne pričakujmo vsega e op sedanje vlade, ki nam je sicer prijazna, vender pa le nad strankami stoječa, in vsled tega ne more jednako postopati, kakor so to
^rat nasprotovati njegovemu dokazovanju. Svoje azmerje temu pisatelju nasproti označil sem okaj jasno na str. 24, op. 1., svoje razprave, jer o njem pravim: „V istini obžalujemo, da uhoviti ta zgodovinar (scil. Ott. Lorenz) tolikokrat v strastno strankarstvo zabrede."
V	najvažnejših vprašanjih, bodi-si da razpravljam razmerje Otakarjeve in Rudolfove jolitike v dobi 1276—1278, bodi-si da porišem bitko priJedenspeignu in tragični conec levosrčnega kralja, odločno pobijam Lorenz e v o mnenje. Izrečno sem to storil v opazkah na strani 61., 63., 65., 71., 74., 81.,
82., 87. in drugod, deloma v jako ostrih izrazih, na pr. str. 87, kjer se moje besede glasč: »Lorenzeva sodba je tu površna in lehkomiselna." Stavljam tedaj vprašanje, kje za Boga se tako obsoja pisatelj, kojega smo prepisali?!
To bi bil ravno tak nonsens, kakor Če bi baš Nominis umbra’ prezirljivo trdil o svojem izvirniku W ut tke j u, da je on — nesramen in neveden plagiator!
Toda dovelj! Lehko bi se še odrezal brezimnemu napadovalcu, kateri se usoja, glosirati dovoljenje Matičinega odbora glede nemškega 3 h prevoda moje razprave, da jo dotična kupčija
storile nje prednice, ki so jedno narodnost na škodo drugih narodnosti podpirale, treba temveč, da smo sami inicijativni v vsakem položaju, kjer je mogoče koristiti slovenskim interesom.
Domače stvari.
— (Nj. veličanstvo cesarica) se v Amsterdamu prav dobro počuti. Nj. veličanstvo cesarica napravila jo z ladijo „Santa Caecilia" »že dva izleta po morji. Nadvojvodica Marija Valerija poda se dne 28. ali 29. t. m. v Heidelberg. Nj. veličanstvo cesarica pa morda dojde v.Heidelberg dnd 3. aprila ter ostane tam do konca aprila.
— (O potovanji cesarjeviča in cesaričine) se z dne 15. t. m. poroča iz Aten: Radija „Miramar" priplula je med pokanjem topov sim. Kralj s kraljevičem, z ministroma Trikupisom in Kontostavlosom in adjutantom podal so je na krov „Miramare“, da pozdravi visoka gosta. Župan je imel nagovor in obila množica pozdravljala je navdušeno avstrijskega prestolonaslednika. Pokanje topov naznanjalo je odhod dvornega vlaka na kolodvor v Atenah, kjer je visoka gosta pričakovala kraljica z dvornimi damami. Na kolodvor prišli so tudi vsi častniki garnizije. Vojaška godba svirala j® avstrijsko himno. Cesarjevi in cesaričina podala sta so med navdušenimi pozdravi množice v kraljevsko palačo. Jutri se bodo sprejemale deputacije avstrijskih nasolbin v Atenah, Piroji in Siri.
— (nGlasbona Matica”) imela je včeraj Popoludne javno poskušnjo s svojimi gojenci v dvorani ljubljanske čitalnice. Vspeh izpitov bil je izredno dober. Pri poskušnji je bilo navzočuega mnogo odličnega občinstva; tudi gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r jn deželni glavar grof Tli ur n bila sta navzočna.
— (C. kr. državni pravdnik v Colji,) nadsodnije svotnik Duller prosil je po dovršenih službenih lotih umirovljenja.
— (Kranjska hranilnica.) Kakor smo uže poročali, imela je kranjska hranilnica dne 12. t. m. občni zbor, pri katerem je društveni predsednik Aleksander Dreo poročal o društvenom premoženji. Po tem poročilu pomnožilo se je v
1.	1884 upravno premoženje za 1843 488 gld.
99 kr. tor znaša zdaj 20 612 990 gld. 93 kr. Ne bodomo ponatančneje omenjali, v čem obstoji to ogromno promoženje, pač pa hočemo podati izkaz o darovih, katori so so pri tem občnem zboru dovolili različnim dobrodelnim zavodom, in sicer se je darovalo: Tukajšnjemu ubožnemu zavodu 2350 gld.; čitalnici za 1. 1885 za obleko otrokom 250 gld.; za božičnico v zavodu otročičev 200 gld.; za podporo ubožnih gimnazijcev; v Ljubljani 200 gld., v Kranji 50, v Kočevji 100, v Kudolfovem
100 gld.; za podporo ubožnih realcov v Ljubljani 200 gld.; za dijake na učiteljskem izobraževališči 100 gld.; za učence na I. mestni ljudski šoli
\ Miže sklenena bila ter da mi je uzorni založnik j g. Bamberg uže bil ponudil za vsako pfllo ' 20 gld., s pristavkom, da bo nemškega roko-^pisa vsaj za 10 tiskanih p61. Mali trud za \nemško prestavo donašal bi meni tedaj vsaj ‘<200 gld. čistega dobička. Nisem se ga lotil, De iz bojazni pred nemško kritiko, katera si gumo ne bi tako krivična bila kakor vaša, temveč ker sem ves svoj čas žrtvovati moral Časnikarskemu podjetju, namenjenemu pobijati, ekscentričnost „Slov. Naroda" in »Slovana v »Ljubljanskem Listu". Tudi to gre tedaj n^ ^ačun one mitične „molzne krave", o kateri s<3 toliko nepotrebnega in neistinitega beseduje v otročji sobici na Kongresnem Trgu. V obraz bi mu povedal — toda kedo mi more zame-riti, da mi je zoperno, še več časa tratiti v Polemiki s tako zlobnostjo in duševno revo. Ne, gospod Senca, dvakrat uže čutili ste mojo trdo koščeno pest v svojem tilniku. Pred zopetnimi udarci varuje vas, ne obramba vaša, to ste preslabi, temveč mržnja pred vašo °sebo in spoštovanje do lastne pisateljske in osebne časti.
Jedno besedo pa moram vender še reči jlnevniku, ki je onečastil samega sebe, sprejemajoč v svoje prostore osebne napade, o
150 gld., na II. mestni ljudski šoli 250 gld.; za nakup učnih pripomočkov na ljudskih šolah: „Schulpfennigu“ 200 gld.; za razdelitev učil ubogim deklicam pri Uršulinkah v Ljubljani 200 gld., pri Uršulinkah v Škofji Loki 100 gld., pro-testantovski šoli v Ljubljani 350 gld., za podporo revne mladeži na deški ljudski šoli v Ru-dolfovem 100 gld., na dokliSki šoli v Rudolfovem 50 gld.; za podporo revnih učencev tukajšnje pod-kovske šole 50 gld.; za podporo učenk tukajšnje dekliške šolo 100 gld.; za podporo kandidatinj in učenk na učiteljskem izobraževališči 100 gld.; za učenke na dekliški šoli v Kočevji 50 gld.; za podporo kranjskih učencev na višjih razredih meščanske šole v Krškem 50 gld.; za podporo učencev šole na barji 50.; ljubljanski „Ortsgruppo“ nemškega „Schulvereina“ 150 gld. kot podporo za nemški otroški vrt; za obrtne pripravljalne šole 1. in 2. razred 100 gld.; za glasbeno šolo filharmoničnega društva 200 gld.; filharmoničnemu društvu 600 gld.; „Glasboni Matici" 50 gld.; za vzdržavanje zavoda otročičev .200 gld.; bolnišnemu podpornemu društva 100 gld.; prostovoljni požarni brambi kot donesek društvenemu zakladu 500 gld.; Elizabetišču 200 in 150 gld.; v podporo iz bolnice odpuščenih ozdravelih 200 gld.; bolnišnomu nadzorstvu za perilo 200 gld. ; pribežališču poslov v Ljubljani 50 gld.; za prosto hrano revnejšim visokošolcem iz Kranjske v Gradci 100 gld.; delavski bolniški in invalidni blagajni
100	gld.; podpornemu društvu tiskarjev, kamno-piscev itd. 50 gld.; delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld.; nemškemu gledališču 450 gld.; društvu kat. rokodelskih pomočnikov 50 gld.; Vincencijevemu društvu vkup 800 gld.; dekliškemu sirotišču 200 gld.; Vincencijovi konforenci pri sv. Jakobu 100 gld.; društvu zdravnikov na Kranjskem za LOschnerjevo ustanovo 300 gld.; deželnemu muzeju kranjskemu za nadaljevanje prazgodovinskega izkopavanja 250 gld.; čebelarskemu društvu 50 gld. ; društvu domoljubnih gospij za Kranjsko 300 gld. ; domoljubnemu deželnemu polnočnemu društvu 300 gld.; hranilnemu in posojilnemu društvu 200 gld.; strokovni šoli za lesni obrt v Kočevji 500 gld.; ribiškemu društvu 50 gld.; društvu dam krščanske ljubozni sv. Vincencija de Paula vkup 600 gld.; trgovskemu bolnišnemu in penzijskomu društvu 300 gld.; deželni vladi kranjski za napravo nujno potrebnih Sol 6000 gld.; gospici FOderlovi za podporo obrtne šole 100 gld.; ljudski kuhinji za dijake 50 gld. ; kranjskemu oddelku nemško-avstrijskega planinskega društva za krajevne namene 300 gld.; požarnim brambam: v Domžalah 50 gld., v Bizoviku 50 gld., v Velikih Laiičah 100 gld., na Igu 100 gld., v Bohinjski Bistrici 150 gld., v Loki 50 gld, v Kameniku 100 gld., občinskemu uradu na Bledu za napravo gasilnega orodja 200 gld.; občini v Vogljah 50 gld.; kranjskemu dežolnemu odboru za dozidanje „Rudollinuma" razen uže voljenih 100000 gld. še 10 000 gld. Vsi darovi torej znašajo 30200 gld. Glede „Kudolfinuma“ je sklenil občni
zbor, da jo hranilnično društvo še pripravljeno kaj darovati k tej gradnji, če bode tudi deželni zbor sklenil dati kak dalnji donesek. — Konečno seje sklenilo, da se uvede vsakdanje uradovanje v hra-nilniei ter da se zaradi tega pomnoži uradniško osebje za štiri osebe, za kar se bode v kratkem razpisal natečaj. — Objavljajoči ta izkaz, ne moremo si kaj, da ne bi omenili, da se nam jako čudno zdi, da je slavna kranjska hranilnica pri svoji visokodušni darožljivosti pozabila gotovo zelo dobrodelne „Narodne šole". Se je to zgodilo , \ V pomotno, ka-li?	'	/ y
L?
—	(»Matica Slovenska") ima XX. rodni veliki zbor v sredo 8. aprila 188 5. 1. ob 4ti uri popčludnč vdvorani čitalnice ljubljansko. Red zborovanja: 1.) Prvosednikov govor.
2.) Letno poročilo o odborovem delovanji od 1. decembra 1883. do konca marcija 1885.1. 3.) Računa o društvenem novčnem gospodarstvu od l.ja-nuvarija do 31. decembra 1883. in od l.januva-rija do 31. docembra 1884. leta. 4.) Volitev treh družabnikov, katerim je v zmislu § 9. a. Matičnih pravil presojati in potrjevati odborove letne račune o novčnem gospodarstvu. 5.) Bilanca društvenega premoženja in nasveti zaradi amortizacije glavnici dolžno svote. 6.) Društvena proračuna za leti 1885. in 1886. Računa in proračuna sta gospodom družabnikom v društveni pisarni izložena in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje. 7.) Dopolnilna volitev odbornikov. Ker jo njihova štiriletna doba potekla, imajo po § 12tem društvenih pravil letos izstopiti iz odbora 1880. 1. voljeni gospodje: Matej Cigale, Andrej Einspieler Peter Grasselli, Josip Marn,
Andrej Praprotnik, dr. IvanŠust, in Matej Vodušek. Razen tega jo treba voliti mestu 1883.1. izvoljenega g. dr. Ivana Svetine, ki se je odbor-ništvu tak<5j po izvolitvi odpovedal, ne da bi so bilo popolnilo njegovo mesto, jeden odbornik na tri, in mestu 1882.1. izvoljenega g. Prana Levca, ki se je lani med letom odpovedal odborništvn, jeden odbornik na dve leti. Voliti je tedaj vsega skupaj 9 odbornikov. V odboru pa še ostanejo, in sicer od tukajšnjih odbornikov gospodje: dr. Jarc Anton, Klun Karol, Kržič Anton, Ploteršnik Maks, dr. Poklukar Josip, Robič Luka, Senekovič Androj,
Stegnar Feliks, Šuman Josip, Tomšič Ivan, Vavru Ivan, Vilhar Ivan, Wiosthalor Pran, Zupančič Anton , Zupančič Wilibald in dr. Zupanec Jarnej; od vnanjih odbornikov gospodje: Erjavec Pran, Gregorčič Simon, Hubad Pran, dr. Jeglič Anton,
Kersnik Janko, Kosar Pran, Majcinger Ivan, Marušič Andrej, Raič Božidar, dr. Sterbenec Jurij,
Svetec Luka, Savnik Karol, Šuklje Fran, dr. vitez Tonkli Josip in Žolgar Mihael. Vsaj 16 Matičinih odbornikov mora po § 12. društvenih pravil navadno prebivati k Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (4. točka) vštevajo se tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli sami priti k zboru, ki so pa vender
katerih je bilo celo uredništvo vverjeno, da so neosnovani, pretirani, zlobnolažnjivi. Strast, s katero mi nasprotujete, mi je jasen in vesel dokaz, da se „Slov. Narod" mene ravno taB5 boj i, kakor mg~sgvražIT~BJlsem sotiudnik vašemu UštuTodkai^me je nepozabljivi Ju r č i č piidobil slovenskemu novinarstvu in radostno s^na ^deloval, dokler so se strinjali naši nabori. Ločil sem se od vas stoprav tedaj, ko em jasno spoznal, da ste pričeli delati na var pravemu slovenskemu narodu, da rojake a seboj tirate v propad. List, kateri o taki rani živi, ne more biti duševni voditelj domovini. Da je temu tako, o tem zopet glasno pričujeta podlistka časti vrednega vašega so-trudnika, Junija tržaškega!
Toda, nekaj še imam na srci in s tem se obračam, ne do zaslepljene gospode v „Nar. Tiskarni", temveč do nepokvarjenih svojih slovenskih rojakov.
Maloštevilen narod smo, in redki solnčni žarki obsevali so tužno nam povestnico. Ne spretui smo bili, kadar je trebalo, zgodo vino delati, nespretni smo tudi, kadar jo je spisati treba. Ozrite se po naši slovstveni zgodovini, skoro v vseh znanstvenih strokah našli bodete odlične zastopnike slo-
venskega življa. Le zgodovinsko polje je še skoro deviško, še neobdelana in nerazorana pusta ledina. Še le v najnovejšem času pričeli so nekateri domoljubni pisatelji, pečati se tudi s to važno stroko v materinem jeziku. Tem pisateljem treba je prištevati tudi mene.
V	zahvalo pa za moj trud, v zahvalo za dolge večere in noči, katere sem prebedel pri knjigi v samotni sobici — kaj sem prejel od nekaterih zaslepljencev ? Nič druzega ne, nego surove psovke, odurna očitanja. Osebno se sicer jako malo brigam za sovražne pojave nizkih duš. Špikajte me z vašimi pušicami, kakor sv. Boštijana — orožje vaše nima ostrine, in koža moja je trda, vajena vaših slabotnih napadov. Toda krivica, katera je mene danes doletela, zna se iutri pripetiti drugemu ro-jaku-zgfldoviuarju, in marsikedp ne bode imel toliko potrpljenja, kakor ga imam jaz. Na ta načia_od vračali bodo nekateri pokvarjeni, kri-tikastri še te_ redko sejane pisateljske talente.
katere ie mačeha priroda~T^reskopo~-nfopi-rila našemu plemenu. To je važno vprašanje, ? in priporočam ga v resni preudarek slo- >
venskim rojakom!
Na Dunaji, 11. marcija
1885.
Fr. ŠuJclje.
volilne listke z lastnoročnim podpisom odboru poslali, tak<5, da ni suma zaradi kake prevare.
— (Igralne karte.) Kakor se čuje, namerava se zakon o koleku za igralne karte tako spremeniti, da bode smel biti kraj igralnih kart k večjemu pet milimetrov širok ter da se bode zopet dovolilo prodajanje preigranih kart.
— (Nesreča.) Včeraj dopoludne ob polu 12. uri hotela je v svojem stanovanji v Črevljar-skih ulicah igralka pri tukajšnjem nemškem gle dališči gdč. Anatour segreti škarije in v to svrho zažgala je v mali posodici špirit. A na nesrečo so je posodica razletela, in ker je bila gospodičina zaradi kratkovidnosti z glavo prav blizu posodice, osmodila si je znatno obrvi, obraz in lase. Ogenj se je razširil, pričelo je goreti zagrinjalo pri oknu, vender ker je gospodičina brzo potrgala zagrinjala, preprečilo se je dalnje razširjanje ognja. Opekline so tako znatne, da bode po zdravniškem izreku preteklo pač mesec dnij, prodno se gospodičina po polnem ozdravi.
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Št. Jarnej bil je županom izvoljen Josip Bučar, občinskimi svetovalci pa Anton Majzel, Ignacij Bučar, Pran Bambič, Anton Barbarič, Jarnej Piletič in Martin Metelko.
— (Požarna kronika.) Iz Krškega se nam poroča: Dne 12. t. m. okolo 1. ure popoludno nastal jo na dvorišči posestnika Blaža Salmiča na Veliki Raki ogenj; nakrat prijel se je ogenj hleva ter ga uničil; zgorolo jo tudi več orodja in obleke. Škode jo okolo 500 gold.; pogorelec ni bil zavarovan. Zažgali so otroci, igrajoči se z užigali-cami.
— (Sl op ar.) Pred kratkim obiskaval je ne-kov človek okolico Sevnico, Brežic, Krškega itd. ter so jo imenoval „nadinspektor“ zavarovalnice „Franco Hongroiso". Ta „inspektor“ imel je s so-boj cel6 „tajnika“. Mož napravil je dobro kupčijo, a na kakov način? Razglasil jo, da bodo ljudom oskrbel pri raznih hranilnicah posojila, če se pri njem zavarujejo. Revni kmetje, kateri so potro-bavali denar, dali so se pregovoriti. „Nadinspok-torju“ morali so prošnje za hranilnico in koleke naprej plačati. Omonjene prošnje so so takoj odposlalo. Se v6 da so bile vse to prošnje brez vspeha. Vrhu tega pa je omenjena zavarovalnica tožila še kmete za zaostalo zavarovalnino. Bodite torej nekoliko menj lahkoverni!
— (Orožna smrt.) Iz Pliberka so po roča: Dnč 27. m. m. naznanil je nekdo zidarju Oregorju Danijelu Gutonsteinu, da gori v njegovem pritličnem stanovanji, kjer je ležala 7dietna bolna mati Barbara Danijel. Ko je Danijel stopil v sobo, opazil je, da je bila vsa postelja v ognji mati njegova pa je nezavestna ležala v njej. Hitro je odnesel staro ženo v drugo sobo, a vsi poskusi, oživiti jo, bili so zastonj, umrla je vsled opeklin. Čudno pa je, kako je mogel nastati v tej sobi, kajti soba ni bila navzlic hudi zimi nikdar zakurjena; domneva pa se, da je zažgal po neprevidnosti Danijel, ko je prejšnji dan prekajal sobo, in o tej priliki pala je gotovo kaka žerjavica v posteljo.
— (Umor.) V Komnu umoril je v petek ne-kov lopov deklico. Morilec zbežal je v Trst. Podrobnosti nam niso še znane.
— (Vodovod v Mostaru.) V kratkem napravil se bodo od potoka Radubolja vodovod v mesto Mostar, in iz tega vodovoda dobivali bodo vsi vodnjaki vod6. Stroškov bode polovico pokril vojaški erar, polovico pa civilno upravništvo. Stroški bodo znašali okolo 150 000 gld.
Javna zalivala.
Slavno vodstvo kranjske hranilnice je podarilo za revne kranjske učence tukajšnje šole 60 gld., za kar se podpisani toplo zahvaljuje.
Ravnateljstvo meščanske šole v Krškem 15. marc. 1885.
J. Lapajne.
Telegrami ^Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 16. marcija. Železniški odsek je včeraj vladno predlogo o železnici Ljubljana-Kamenik j e d n o g 1 a s n o potrdil.
London, 15. marcija. V merodajnih krogih se angleško-ruski pogodbi pripisuje malo važnosti; za zdaj je sicer odvrnjena nevarnost vojske, a razmere se niso spremenile. — Vlada dobila je včeraj važne depeše iz Lamsdena; koj potem se je sešel kabinetni svet, in iz dali so se nujni ukazi na admiraliteto.
Aleksandrija, 15. marcija. (Reuterjevo poročilo.) Ziber-pašo so danes na povelje angleškega vojaškega oblastva zaprli ter ga odveli na krov ladije „IrisK, katera je koj na to odplula, kam, se ne v<5. Ziber-pašo so baje zaradi tega zaprli, ker je nujno sumljiv, da je v zvezi z Mahdijem.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 16. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................83'25
»	»	>	> srebru......................83 '60
Zlata renta........................................108'25
5% avstr, renta........................................98-90
Delnice narodne banke.............................. 864-
Kreditne delnice......................................301-40
London 10 lir sterling.............................124’40
20 frankovec..........................................  9-80
Cekini c. kr........................................... 5-80
100 drž. mark..........................................60-55
Tiijei.
Dne 14. marcija.
Pri Maliči: Kraus, zemlj. posestnik, z Dunaja. — Stein, trgovec, z Dunaja. — Gruntar, c. kr. beležnik, iz Logatca. — Mulley, zasebnik, z Vrhnike.
Pri Slonu: Riedel, Gross, Bettelheim, Schopitz, trgovci, z Dunaja. — Waldes, trg. potov., iz Linča. — Dr. Thrumič, c. kr. vojaški zdravnik, iz Trsta. — Spitzki, c. kr. kontrolor tob. tovarne, iz Rovinja. — Šušteršič, pravnik, iz Rakeka.
Pri Avstr, carji: Popp, trgovec, z Dunaja. — Bajt, posestnik, iz Vipave.
Pri Juž. kolodvoru: Hermann, zasebnica, z Dunaja.
Srečke
z dni 14. marcija. Trst:	8G	5	21	53
Linec: 77 78 3	5
Pogrebna bratovščina sv. Jožefa
v Ljubljani
bode imela dne 19. t. m. ob 4. uri popoludne v šolski sobi oo. frančiškanih svoj letni občni zbor, h kateremu so povabljeni po §§ 10. in 11. vsi možki udje te bratovščine.	(34)	2—1
15H5ran5TJS25H5aSESHraKmSH£r2525HSBSZ5
Marsala-Florio
sicilijansko medicinično desertno vino, od slavnega profesorja dr. Mantegazze priporočen kot izborno krepčevalno sredstvo za rekonvalescente in vsled dolgotrajne bolezni opešane osebe, dalje tudi za slabotne žene in deca. V steklenicah po 1 gld. v	(107) 15—11
lekarni Piccoli v Ljubljani Dunajska cesta. jasasasasasasasasasisHsasasEsassiasasj
65.
62.
Tržne eene.
V Ljubljani, 14. marcija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 25 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 53 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektoi. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjini 54 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 8 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. 60 kr. Vino, rudeče, 100 litrov (r skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
	Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v min	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mokri n a v mm
	d rt S ▼H	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-65 739-32 740-94	— 20 82 1-4	vzh. sl. vzh. sr. vzh. sl.	jasno > *	0*00
	§ e -»H	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740 02 739-84 742-46	- 1-2 9-6 4-0	vzh. sl. » zpd. sl.	jasno » »	0-00
Piccolijeva esenca za želodec
od G. Piccolija, lekarja v Ljubljani,
kakor je razvidno iz pismenih zahval in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdralja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-ljivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova deca.
Steklenlčica 10 kr. V škatuljah po 12 stekleničk: vpošiija izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje se primeren rabat.	(104)	15—lt
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
"v X_ij-u/bljEini
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske Sole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. li«-zinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J,, Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr
Knjlžnloa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšil Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
}}•	»	*	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Uajar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenska knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo (4° velik«) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kapici in Obutem mački*
(8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčiol, Pritlikovo«
(Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v Kleinmuyr & Fed. Bamborfj v Ljubljani.