Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE •. ŠT. 6 1. FEBRUARJA 1957 © LETO XVI. © CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! • V V strokovnih sindikatov o sedanjem urejanju tarifne politike Republiški odbor sindikata lesnih delavcev: Tarifnih postavk ne smemo linearno zviševati, temveč morajo podjetja v prvi vrsti ustrezno popraviti tarifne postavke za tista delovna mesta, na katerih so bili doslej delavci preslabo nagrajeni. Podjetja naj bi si z razpoložljivimi sredstvi tudi prizadevala, odpraviti tiste razlike, ki so bile doslej v plačevanju za delo na enakih delovnih mestih različna v različnih podjetjih lesne stroke. Republiški odbor sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev Slovenije: Na konferencah za predstavnike podjetij tekstilne, usnjarske, gumarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije in na seji Republiškega odbora je bilo sklenjeno, da se podjetja usnjarske industrije Slovenije razporede na osnovi brutto produkta, števUa zaposlenih in načina proizvodnje v tri grupe. Pri delitvi prejemkov je treba predvsem upoštevati delovna mesta visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev ter delovna mesta mojstrsko tehničnega kadra, ki je bil doslej sorazmerno najslabše nagrajen. Na osnovi tega naj bi usnjarski industriji povečali povprečne tarifne postavke za vodstveni kader za 30 odstotkov, za visokokvalificirane do 60%, za kvalificirane delavce za 35 odstotkov, za polkvalifici-rane do 25% in za nekvalificirane do 10%. Zvišanje mora biti seveda prilagojeno razpoložljivim zneskom. Administrativni uslužbenci in delavci v usnjarski industriji naj ne bi prejeli posebnega dodatka za težke delovne pogoje po kvalifikacijah. Tarifne postavke administrativnih uslužbencev, kurirjev, vratarjev itd. je treba izenačiti z enakimi delovnimi mesti v drugih panogah proizvodnje. To velja tudi za delavce v stranskih obratih, kot so: mizarji, ključavničarji, mehaniki Itd. Podjetja čevljarske industrije so prav tako razporejena po istih načelih v tri skupine. Tarifne postavke za delovna mesta mojstrov posameznih oddelkov naj bi se gibale od 70 do 90 dinarjev za efektno delovno uro. Pri urejanju tarifne politike naj imajo prednost" predvsem tista delovna mesta, ki vplivajo na organizacijo proizvodnje, red in delovno disciplino. Sredstva naj ne bi »prelivali« iz skupine kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev na nižje kvalifikacije. Podjetja tekstilne industrije so po istih načelih razvrščena v štiri kategorije. Tarifne postavke za mojstre skupin v posameznih oddelkih naj bi določali in odobravali po strokovni sposobnosti v mejah od 65 do 85 dinarjev na efektivno delovno uro. Za predilke, tkalke in šivilje naj bi veljal razpon od 42 do 47 dinarjev, za kvalificirano pletiljo pa po strokovni sposobnosti do 52 dinarjev. » Republiški odbor sindikata obrtnih in komunalnih delavcev priporoča: V 'obrtnih podjetjih popraviti nesorazmerja v prejemkih za vodilne uslužbence. Marsikje so bili namreč vodilni uslužbenci slabše nagrajeni kot ostali delavci. Sindikalne podružnice komunalnih podjetij in u-stanov naj se dogovore z ljudskimi odbori, da le ti izdajo nove odločbe za prejemke zaposlenih delavcev v komunalnih podjetjih in ustanovah. SESTAVLJANJE TARIFNIH PRAVILNIKOV V PRAKSI ZA ZAPRTIMI VRATI! Ljudje smo včasih res čudni. Vedno nekaj godrnjamo in dvomimo, kakor da sta godrnjanje in dvom vsebina življenja. Ob sedanjem urejanju tarifne politike je godrnjanja in dvomov, neuresničenih želja in napačnih teženj precej in to ponekod resno ovira delo. Nekaj primerov: Precej ljudi se navdušuje za šablonsko delitev prejemkov, češ, z uredbo je določeno 5-odstotno povišanje plač nekvalificiranim in polkvali fi ciran im delavcem ln 10 odstotkov Plač naj prej- hna, toda možnost vendarle, da kolikor toliko vzpodbudne j -še uredimo tarifna vprašanja. S sedanjim povišanjem plač je moč popraviti tiste krivice, »zaradi katerih sta Janez in Peter nezadovoljna, zaradi katerih sta grozila, da bosta šla drugam, si poiskala delo v drugi tovarni, kjer so pravičnejši«. Prav zato sedanje spreminjanje tarifnih postavk, ponovna ocenitev delovnih mest, itd. ni odvečno delo, kajti s tem lahko popravimo nekate- stvareh ne razpravljajo, čakajo na predlog tarifnega pravilnika, ki naj ga sestavi upravni odbor podjetja ali tarifna komisija, ne zavzemajo svojih stališč do urejanja tarifne politike na sejah, ne sklicujejo članskih sestankov in na njih ne razlagajo članom, kaj hočemo doseči s trenutnimi spremembami v nagrajevanju. (Preberite si vesti, objavljene na četrti strani ! pod rubriko »Telefonirali smq in . pa boste videli, da je res nekaj takšnih izvršnih : odborov sin- številk in ne eden od instrumentov za vsklajanje odnosov znotraj podjetja. Kjer odbornik ravnajo tako, pozabljajo, da so sindikati vedno odločilno vplivali, vplivajo in bodo morali še vplivati na razdeljevanje zaslužkov znotraj podjetij, kajti od pravilnega nagrajevanja je v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj gospodarstva. Povsod, kjer sestavljajo predlog tarifnega pravilnika »za zaprtimi vrati« uspevajo tisti, ki se navdušujejo za mehanično delitev plač, ljudje, ki se jim zdi sedanje urejanje tarifne politike brezploden posel in zato se delo zlepa ne premakne z mrtve točke. Tarifnih pravilnikov torej ne sestavljajmo »za zaprtimi vrati«, temveč cb sodelovanju slehernega člana kolektiva. Gospodarska odbora republiškega zbora in zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije razpravljata o predlogu družbenega plana. Članom gospodarskega odbora je odgovarjal na vprašanja ln razlagal posamezne postavke plana direktor Zavoda za gospodarsko planiranje ing. Viktor Kotnik (prvi od desne). — V ponedeljek bodo poslanci obeh zborov delno na ločenih sejah delno pa skupno obravnavali predlog piana ln proračun za leto 1957 ter druge predloge zakonov in odločb. PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV POSEBNE SOLE za delavske organe upravljanja Na kongresu bo 1670 teroUeoih delegatov in 300 delegatov — javnih delavcev, ki jih bo izbral ožji kongresni odbor. — Delavske svete iz industrije ln rudarstva bo predstavljalo 710 delegatov, ostale delegate pa bodo izvolili delavski sveti iz ostalih gospodarskih panog. — Kongres naj bi razpravljal tudi o izobraževanju delavcev in predlagal ustanovitev posebnih šol, obveznih za člane delavskih svetov. — Ali ne M kazalo tudi zakonsko določiti študijski dopust za obiskovanje šol oziroma tečajev? Zima... Nekateri so jo težko pričakovali. Cimprej bi se radi smučali in sankali. Vsako leto pa se tudi bojimo zimskih dni, kajti vode usihajo, tovarniški stroji stoje, ker nj dovolj električne energije. Ta letni čas nas vselej opozarja na neskl aden razvoj med rastjo industrije in elektroenergetskimi viri, opozarja nas, da bomo mo rali potrošiti še nekaj sredstev za gradnjo central in popraviti omrežje, ki je že staro in streseno in kjer se mnogo »lektrične energije brez haska razgubi. mejo kvalificirani in visokokvalificirani delavci. Niti za las ne delajte drugače. To je seveda napačno stališče, uredba tega ne predpisuje. Toda kaj je takšnim ljudem mar različna vrednost dela, kaj so jim mar različni delovni pogoji. Pet odstotkov nam in deset odstotkov onim, ali pa narobe in pika. Tako zahtevajo. Drugi zopet pravijo: Kaj si bomo sedaj razbijali glave s temi piškavimi dinarji. Spomladi bo izšla nova. uredba o delitvi dohodkov in vse tole delo bo zastonj. O tistem prvem mamjanju smo že pisali, zato tokrat nekaj o teh dvomljivcih. Res, nova uredba o delitvi dohodka je tako rekoč na dlani, je v raizpravi. Z njo naj bi »odtajali« sistem nagrajevanja. Njen smoter je: vzped- budnejši način nagrajevanja delovnih kolektivov. Če bo to doseženo, potem bo mogoče v tovarni plačati človeku toliko kot je naredil. Prepričani pa bodimo, da bo to »odtajanje« nagrajevanja dokaj težaven in tudi precej počasen proces. Sedanje povišanje plač ne bo rešilo plačni sistem, to nam je znano in jasno. Z njim na/n je diana le možnost, sicer maj- re krivice in zato velja spremembe podpirati. Velja se zavzemati za takšno delitev, prejemkov, ki bo kar najbolj’ koristila proizvodnji. Za konec se pomenimo še o neki slabosti. Marsikje sestavljajo tarifne pravilnike »za zaprtimi vrati«. Izvršni odbori sindikalnih podružnic o teh dikalnih podružnic). Skratka, izvršni odbori marsikje prepuščajo vsa ta opravila (tehnična in tudi razlage) tehničnemu administrativnemu aparatu v podjetju, kot da je določanje postavk, (sestavljanje tarifnih pravilnikov gola računska operacija, seštevanje, odštevanje in deljenje suhih Poročali smo že, da bo sredi junija zasedal v Beogradu prvi kongres delavskih svetov. Na kongresu bosta dve vrsti delegatov: delavski sveti bodo izvolili 1670 delegatov, odbor za sklicanje kongresa pa bo izbral še 300 delegatov — javnih delavčev, ki se ukvarjajo s problemi delavskega gospodarjenja, Na kongresu bodo tudi povabljeni gostje iz tujine. Delavske svete Beograda bo predstavljalo 16o delegatov, Zagreba 121, Ljubljane 66, Sarajeva 53, Celja 29, Trbovelj 17, Kranja 30, Kopra 16 itd. Delavske svete industrije in rudarstva bo zastopalo 710 delegatov, ostale pa bodo izvolili delavski sveti drugih gospodarskih panog. Kongres bo predvidoma delal v dvanajstih komisijah in na plenarnem zasedanju. Ožji kongresni odbor se je sporazumel, da je osnovna naloga kongresa proučiti položaj in vlogo delavskega gospodarjenja pri nas kot csnove oblike socialistične demokracije v političnem, družbeno-gospo-darskem sistemu, analizirati dosedanje izkušnje delavskih svetov in delavskega samoupravljanja sploh in sprejeti sklepe o nadaljnji krepitvi de- OB SESTAVLJANJU DRUŽBENIH PLANOV LJUDSKIH ODBOROV Ogledalo gospodarjenja Zvezni družbeni plan je sprejet, republiški družbeni plan je pravkar v razpravi, osnutki družbenih planov ljudskih odborov so skorajda že gotovi, oziroma jih sestavljajo, bodo kmalu v razpravi in ljudski Odbori jih bodo sprejeli. Družbeni plan ljudskega odbora ni neka formalna stvar, ni samo proračunski instrument, brez kakršnihkoli vplivov na življenje in gospodarjenje na določenem področju. Družbeni plan ljudskega od- bora je pravzaprav popolnejši plan kot pa recimo plan republike ali zveze. V planu ljudskega odbora okraja ali občine se zrcali, in to zrcali na dlani, vse življenje in prizadevanje ljudi na določenem področju. V njem lahko vidimo in bi morali videti, kako se prebivalcem na določenem področju vračajo razna sredstva v obliki regresiranih, subvencioniranih ali brezplačnih uslug, koliko vse to stane in kakšen je odnos med temi izdatki in skupnim skladom plač. Plan ljudskega odbora mora biti tako sestavljen, da lahko iz njega raizbero- organi družbenega upravljanja in vsi prebivalci, kako in v kakšnem znesku so oblikuje dohodek na določenem področju, kako je ta razpodeljen na posamezne oblike potrošnje, kakšna je zveza med posameznimi oblikami potrošnje, kam in zakaj bodo investirali določena sredstva, kolikšne sadove si lahko obetajo od tega, katera naravna bogastva bo lahko lokalna skupnost izkoriščala, koliko novih ljudi bodo pri tem zaposlili itd. To je torej res zelo popolni plan, ker temelji na vseh proizvodnih silah določenega področja, v njem so oziroma bi moral biti obrazložen namen trošenja sredstev itd. Družbeni plan ljudskega odbora, ki tako do potankosti računa s vsemi sredstvi na svojem področju, je v bistvu konkretna dopolnitev zveznega in republiškega družbenega plana. Seveda če hočemo, da bodo načela teh dveh planov čim jasneje izražena v družbenih planih ljudskega odbora, je nujno sodelovanje ljudskega odbora z vsemi organi gospodarjenja na določenem področju, sodelovanje planskih organov z gospodarskimi organizacijami, zbornicama, zadružnimi zvezami in podobno. Skratka, če bomo vsi skupaj sodelovali pri sestavljanju družbenega plana ljudskega odbora, si prizadevali v njem uresničiti načela gospodarskega razvoja, potem bo to res ogledalo gospodarjenja in življenja prebivalcev na določenem področju. lovskega gospodarjenja. Delo kongresa torej ne bo manife-stativnega značaja, temveč bo kongres res delovno telo. To bo nedvomno najvažnejši dogodek v našem povojnem življenju, enotna povojna gošpo-darsko-družbena manifasfcaci-ja naše države. Upravljanje podjetij in tehnični napredek sploh terjata čimbolj izobraženega delavca. Mar ne bi kazalo na kongresu razpravljati tudi o izobraževanju delavcev, o osnovanju posebnih šol, obveznih za člane delavskega sveta. V teh šolah naj bi se delavci sistematično izobraževali!, sli pridobivali potrebno znanje, da bi lahko čimbolje opravljali svoje naloge kot upravljavci podjetij. Seveda bi morali delavcem v tem primeru tudi omogočiti obiskovanje šol, oziroma krajših strnjenih tečajev. Mogoče bi kazalo priporočiti, da Ljudska skupščina uzakoni študijski dopust za delavce — člane delavskih svetov in upravnih odborov. To ne bi bila nikakršna novost v svetu. Francoska narodna skupščina je na primer pred dnevi sprejela načrt zakona o študijskih dopustih za delavce. Vsi francoski delavci, ki so člani sindikatov, bodo imeli v bodoče pravico do dvanajstdnevnega neplačanega dopusta za študij in obiskovanje tečajev. NAROBE R UT V V nekem podjetju v Celju so se pohvalili: »Lani smo izvedli analitično oceno delovnih mest«. »Kaj ste hoteli z njo doseči?« »Večje plače«, so odgovorili. Ali ni to narobe račun. Analitična ocena delovnih mest je metoda, — ena od znanstvenih metod, ki jo uporabljajo v svetu — s katero se poizkuša u-gotoviti odnos med delovnimi mesti v podjetjih in poizkuša določiti vrednost delovna ih mest. Analitična ocena del je torej samo metoda in nič več. Ugotovitve, do katerih pridejo v podjetju s pomočjo te metode, so nedvomno koristne pri urejanju tarifnih vprašanj, pri pripravljanju programov za strokovno izobraževanje delavcev itd. Torej, da se razumemo. Analitična ocena del ni čarobna formula za dviganje plač, je le pripomoček za ugotavljanje odnosov med delovnimi mesti. Res je, da se te metode pri nas doslej skoraj nismo posluževali. Minuli teden so bili pri nas v Sloveniji gostje — člani parlamentarne delegacije Ljudske republike Kitajske. - V soboto zvečer so se v Klubu poslancev razgovarjali s predstavniki našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. V nedeljo jih je v prostorih izvršnega sveta sprejel predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko. Gostje so se izredno zanimali za življenje pri nas, predvsem pa za naše delavsko in družbeno upravljanje. Minuli teden je bila v Sloveniji tudi kulturna delegacija Češkoslovaške. Delegati so prišli, da podpišejo kulturno konvencijo med Češkoslovaško in našo državo. V Ljubljani so »i ogledali razne kulturne ustanove, v Klubu kulturnih delavcev pa so se sestali s slovenskimi kulturnimi delavci. »DELAVSKA ENOTNOST« Z NAŠIH ORGANIZACIJ L FEBRUARJA 1957 g ST. 9 ■ @ OSS Kranj je posebej opozoril delavske svete in sindikalna vodstva, naj se potrudijo in pravočasno predlože nove tarifne pravilnike okrajni komisiji za plače. Ro-k je 14. februar, ker mora biti tarifni pravilnik razobešen in dan v razpravo 14 dni pred potrditvijo, le-ta pa mora biti končana do zadnjega februarja. @ V Straži pri Novem mestu imajo seminar o delavskem samoupravljanju. Slične tečaje pripravljajo tudi v drugih občinah novomeškega okraja. : @ Harmonikarji celjske -glasbene šole »Svobode« eo priredili v velika dvorani Narodnega doma koncert. © Polzeloka »Svoboda* ima sila delovno dramsko sekcijo, ki ima več skupin. Ena je naštudirala Golievo »Sneguljčico«, druga bo na Prešernov praznik uprizorila igrico »Princeska in pastirček«, tretja vadi »Burko o jezičnem dohtarju«. Študirajo pa tudi »Celjske grofe«. $ Tudi Celje bo dobilo Delavski oder. K sodelovanju je pristopilo 30 amaterjev dramske sekcije celjske Svobode in bivšega Ljudskega odra. Bil je že občni zbor, na katerem so izvolili Stanka Rusa za presednika. Sedež novega odra bo v pr'urejenih prostorih bivšega kina »Dom«. Pridružila pa se jim bo bržčas tudi mladinska igralska sekcija celjske Svobode. © Godba na pihala Svobode v Zagorju je 19. januarja pokazala, kaj zna. Na koncertu je sodeloval tudi ženski pevski zbor topliške Svobode. ©V Senovem sc pred nedavnim izvolili občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Iniciativni odbor je torej opravil svojo nalogo. Tovarišica Radejeva in tovariš Horjak sta ob tej priliki prejela odlikovanje Glavnega odbora Zveze Svobod III. stopnje, predsednik S ter bar. pa II. stopnje aa uspešno kultumoprosvetno udejstvovanje. © Občinski Sindikalni svet na Pivki je že začel s seminarjem za člane delavskih organov upravljanja in sindikalne odbornike. Predavanja so bila že v tovarni Neverkah, v tovarni furnirja i-n vezanih plošč »Javor« v Pivki, v obratu te tovarne na Baču in v podružnici mešanih strok v Pivki. Predavanja prirejajo-vsak torek v sodelovanju s koprskim okrajnim sindikalnim svetom. © V Bovcu so na seji občinskega ljudskega odbora , izročili delavcu tovarne pohištva »Km« Ivanu Kendi odiikovainje za požrtvovalnost pri delu. © Tolminski prosvetni delavci eo se oddolžili spominu Antona Tomaža Linharta. Ob tej priliki je profesor Jernej Bogataj pripravil predavanje. Le škoda, da ni bilo to prirejeno za širši krog poslušalcev. © Okrajni svet Svobod v Novi Gorici je na zadnji seji sklenil med drugim tudi to, da bo poleti priredil pevovodski tečaj. Tečaj bo trajal najbrž 14 dni. © Radgonska Svoboda je priredila tečaj o osnovah marksizma. Obiskuje ga 15 slušateljev in bo trajal do marca. © V elektrarni Moste pri Žirovnici so organizirali tečaj za strokovno usposabljanje delavcev. Po tečaju bodo tečajniki opravili izpite. © Predsednik in tajnik Republiškega odbora sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev Slovenije sta zaključila pregled tistih podjetij, kjer delajo žene še ponoči. V večini podjetij bodo do roka Lahko zadostili določilom uredbe in nočno delo ukinili, problem pa je še za šest velikih podjetij: MTT, Predilnica in tkalnica Maribor, Tovarna volnenih izdelkov Maribor, Tiskanina in Inteks Kranj ter Predilnici v Tržiču in Litiji. Republiški odbor bo namreč predlagal, da bi tem podjetjem rok, do katerega morajo nočno delo žena ukiniti, podaljšali. © Na prvem zasedanju plenuma občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah so sindikalni odborniki največ razpravljali o tekočih nalogah. Med te spadajo spremembe in dopolnitve tarifnih pravilnikov. V večini podjetij so k temu že pristopili, vendar zaenkrat to še opravljajo posebne komisije. Na zasedanju so tudi sprejeli sklep o splošno izobraževalnem delu med člani sindikata, zlasti pa še za člane organov delavskega upravljanja. Istočasno pa je plenum izvolil nove člane predsedstva ter nekatere komisije. O Kot vse kaže, bo letošnje leto v Konjicah in bližnji okolici precej gradenj novih stanovanjskih hiš. V načrtu je, da bo gradila občina večji blok, o gradnji šestih stanovanj, pa je na zadnjem zasedanju razpravljal tudi delavski svet v tovarni KONUS. O gradnji stanovanj razpravljajo tudi v podjetju KO-STROJ, dočim pa namerava občina postaviti par stanovanj še na Stranicah. Vse to kaže, da bo letošnje leto sklad za gradnjo stanovanj pri občini izkoriščen -kar sproti, manj pa bo sredstev za zasebne prosilce. Ti bodo prišli v poštev največ v takih primerih, ko bodo hiše že dokončevali ter se preselili v lastna stanovanja. © V tovarni usnja KONUS v Slov. Konjicah so v začetku tega meseca zaključili z tečajem za kvalificirane delavce. Tečajniki so ob zaključku polagali izpite, ki jih je večina opravila, le trije bodo morali ponavljati iz slovenščine in računstva. V kratkem pa bodo polagali izpite še tisti, ki so se prijavili za visoko kvalificirane delavce. © Pred kratkim so imele letne konference mladinske organizacije v tovarni usnja KONUS in na lesnem obratu v Slov. Konjicah. Obe sta se utrdili ;šele lani ter vključili v aktivno delo večino vseh mladih ljudi, ki so zaposleni v teh dveh podjetjih. V tovarni usnja je mad-inska organizacija pripravila ■ tudi več predavanj za svoje člane o delavskem ; upravljanju. © V Blagovni pri Celju živi precej delavcev Iz železarne Store. V vasi deluje kultumo-prosvetno društvo, čigar člani so večinoma delavci celjskih to-. varn. Radii pa bi dobili svojo dvorano. Predlagali so, : da bi jim dali prostor v bivši graščini na Blagovnem, ki bi ga s pomočjo občine primemo uredili; Društvo " šteje že 50 članov, čeprav deluje komaj leto dni. © Kolektiv železarne Store se je kolektivno zavaroval pri DOZ za primer nezgode pri delu. Prispevek bodo plačali iz ustvarjenega dobička. @ V Radgoni so se zaobljubili, da bodo do 1. maja odprli čitalnico. Pravijo, da podjetja niso hotela priskočiti na pomoč z denarjem. © Služitelji lendavskih šol ne vedo — piše »Pomurski vestnik« — kam bi se vpisali v sindikat. Prej so bili člani sindikata prosvetnih delavcev, zdaj pa...? Jim občinski sindikalni svet ni znal odgovoriti? © V Radečah je predaval predsednik OSS Trbovlje tovariš Vili Škrinjar o družbenem planu in nalogah sindikatov. © Občinski svet Svobod so ustanovili pred nedavnim tudi v Trbovljah. Njegov predsednik je Dominik Kužnik. © Trboveljski godbeniki so biti te dni posebno veseli. Dobili so nove inštrumente, ki srno jih kupili na Češkem. © Dramska družina trboveljske Svobode II je uprizorila v režiji Franca Princa dramo »Steklena mena-žerija«. Pevci Svobode Zasavje pa so te dni priredili uspel koncert. © Kot ptroča »Glas Gorenjske«, bo dolgoletni dirigent Prešernovega zboi Peter Lipar zapustil ta zbor, ker mu je bilo dovolj devet 'et prosjačenja za primerne prostore, kjer bi zbor lahko vadil. © Le pet poslušalcev se je udeležilo predavanja, ki ga je priredila izobraževalna sekcija DPD Svoboda v Štorah. Zakaj? Iudje Imamo pač vsak svoje težave. Nekdo se z ženo ne razume, drugi i-ma bole-zen v tuši, tretji st ni izbral pravega poklica in mu gre vse narobe. Nekoga spet je življenje povozilo, nesrečen je, zagrenjen, nezadovoljen sam s sabo in s svojo okolico. In vendar, ko stopimo v kolektiv, se te razlike bolj ali m-anj porazgube, kajti druži n-as isto hotenje. Ce ga ni, ki bi nas tudi združil, ki bi upošteval vse naše posebnost; in težave, s katerimi še ubijamo v življenju, nas navdušil za skupno stvar, potem ostane vsak izmed nas pač svet zase. Kakor se zdi na pogled, da smo kolektiv, smo le skupek posameznikov, od katerih vleče vsak na svojo stran -in si misli, da je njegova skrb največja na svetu, za katero bi se morala brigati vsa naša okolica. Po navadi gredo v takem kolektivu s-tvari slabo in le trda roka ga drž; skupaj, ga vodi, da proizvodnja napreduje. Da, tud; to se dogaja. O take-m kolektivu bi vam tokrat rad nekaj povedal. Tam do.li ob Dolenjski cesti pr.; Ljubljani je pod hrib stisnjena tovarna »Ute-nsilija«. Niti ne predstavljal si ne bi, da dela, v njej 370 ljudi. Ko prestopiš tovarniški pra-g, hodiš od obrata do obrata, najdeš velike tovarniške dvorane in se kar čudiš, od kod se je vzelo pod hribom toliko prostora. Naj govo-re ljudje sami! Še prej naj povem, da sem slišal, da četrtina zaposlenih ni organizirana v sindikatu in da je z normami nekaj narobe. © Oče pravi, da ga lomim Orodjar Ambrož je še mlad fant. Doma je iz Ljubljane. Njegov oče ie kovinostrugar. Struži lesene valje, na katere v tekstilnih tovarnah navijaj; blago, itorma: tri valje na uro Stroj teče, opilki lete na vse strani. Zd-aj je -nož pri kraju Valj še zgladi s steklenim papirjem, ga odvije in namesti novega. Zdaj ima spe-t čas za pogovor. — Nekaj smo se skregali, zaradi pob-iranij-a članarine. Plačevali smo vsi, pa nam znamkic V ljubljanski tovarni »Utensilija« izdelujejo čez tisoč vrst raznih pripomočkov za tekstilne tovarne. za tri mesece nis-o dali. Drugega -razloga ni. Zares ne! No, sindikat tudi nič ne del-a. Le jeseni so preskrbeli drva i-n jabolka. Ta so bila le kak dinar cenejša kot v trgovini tako, da se niti ni splačalo. To je vse o sindikatu ... — Kako pa kaj z normami? — Z normami? Če se jim pustiš. t1 P h rneriaio Če =• Mho, Delo je sila predano in vendar je tako organizirano, da ga lahko opravljajo delavke, ki nimajo posebne strokovne izobrazbe. — Kaj dela sindikat? Ne vem. Nisem čian sindikata. Vprašujete, zakaj? Hm, članarine niso pobirali. Leto dni nisem plačal. Potem so zahteval; vse za nazaj. To je preveč. Pa nisem hotel! Spet b; moral plačati pristopnino, ampak vs-ake tri mesece je ne bom plačeval ... ; —> Kaj pa oče? Je on član sindikata? — Se-veda je, ker mo-ra biti. — K-ako, »mora biti«? — Mora, ker je šef... — Pa oče ve, da niste član sindikata? — Ve. — In kaj pravi, — Pravi, da, ga lomim. Ah, če d-rugi ne plačajo članarine, ki zaslužijo po trinajst, štirinajst tisoč, zakaij naj bi jo jaz plačeval, © Da, če bi sindikat kaj delal... Orodjar Stane dela v istem oddelku. — Saj sem plačeval. Redno sicer nisem. Vendar je tako, da bi tudi sindikat moral kaj ‘ pokazati. Vsaj zaslombo b.j mo-ral čutiti v njem. Tako pa.. . Ta mesec nisem plačal, ke-r drugi niso plačali. — Iz solidarnosti? — Tisto ne. Nekaj kovačev se le pozna. Saj veste, da gre denar težko iz žepa, ko se ti zdi, da si ga vrgel proč. No, nič ne rečem, na občnem zboru sem bil in tudi član bi še bil, ko bi sindikat kaj delal. Večkrat bi-bil lahko kak sestanek. Tako se je vse skupaj neh-alo. Saj veste, kako je v naši tovarni. Deset let sem že tu. Enkrat se zalete, potem se vse skupaj neha. © Znamkic za tri mesece nismo dobili — Eh. dva meseca nisem plačal sindikata, je dejal kovinostrugar Stane. Malce nerodno mu je bilo. da s-e-m ga to vprašal. Saj je bil prej predsednik mladinske organizacije. norma kar rasite. Sedaj obljubljajo. da norm ne ' bodo spreminjali. © Z našo komuno nekaj ni v redu — Tistile bi rad govo-ri-l z vami, mi je deijal predsednik delavskega s-veta, ki me je spremljal. Bil 'je mlad fant, znan šport- nik. To je želeizostrugar Lojze. Tudi on ni član sindikata, — Dober, fant, pravi predsednik delavskega sveta. Sploh so vsi dobri, le k-aj, ko jih ne znamo pritegniti. Tale i-ma vedno svoj prav ... — Kaj mi boste pa vi povedali, sem ga vprašal. Res me je zanimalo, kaj bom zvedel. — Tole z našo komuno ni nekaj v redu, je začel in si popravil kapo. Po vseh komunah zidajo, nekaj počno. V naši, rudniški komuni pa se niti za las ne premaknejo. Pri nas ni n-iti kina, niti kopališča. Tole zapišite! Nekaj' bi že lahko napravili, kajneda? — Član sindikata pa nisem že dve leti. Zakaj? Bom takoj povedal. Pred dvema letoma sio organizirali izlet na zagrebški velesejm. Obiskali smo tudj tekstilno tovarno. Menda j e bilo to v Za:bo-ku. Ta tovarna jedalan-a razpolago blago, da smo ga lahko kupili po režijski ceni. Kupil sem ga za 12.000 din-arjev. Kar čedna obleka je. Takrat so tekli, da bo sindikat založil dena-r in da nam bodo odtrgali v treh obrokih. Ko smo prišli v Ljubljano, s-o mi -odtrgali vseh 12.000 naenkrat. Sindikat je dal spisek upravi in ^ © Imamo klub mladih proizvajalcev — In tole je predsednik mladinske organizacije v tov-arni, Jože, mi predstavi predsednik delavskega sveta mlajšega črnolasega fanta. Mojstrov pomočnik je. Priredil mi je kar majhno predavanje. — Da, jaz sem predsednik. V mladinski organizaciji je 64 mladincev, deset še ni organiziranih. Zaenkrat srno najboljša organizacija v občini. Sem namreč član občinskega komiteja mladine in vem, k-ako je v drugih organizacijah. Ustanovili smo klub mladih proizvajalcev. Na sestanke pride ka-r precej mladincev. — Vi ^te mojstrov pomočnik. Kako je'kaj z normami pri vas, sem speljal pogovor na drugo stran. — Trudimo se, da bi bilo člm-več dela normiranega, ke-r je to vzpodbuda, da bi več napravili in tudi delavci več zaslužijo. Norm ne spreminjamo. Zastopamo stališče, naj bo norma takrat, ko se določi, čim realnejša, da je kasneje n; treba popravljati. • Če delam na drugem delovnem mestu... Rezka kriv; prvo fazo platine. — T-u imam devetindvajset in pol na uro. Drugače imam enaintrideset. To se dostikrat zgodi. Če ni dela, moram drugam, tudi na nižj-e delovno mesto, kjer se manj zasluži. Potem gledamo, da tu normo t-oliko presežemo, da pridemo na sv-ojo plačo. Fanlk-a: »Jaz delam sicer pri vretenih. Danes . sem tu. če normo dosežem, dobim 32 dinarjev, sicer 29,50 dinarja.« Prav takrat je bila ura deset. Odmor. Fantje in dekleta so $1 prinesli malice. — No, kako vam kaj gre? — Hm, bo že, so dejali. Vprašal sem le, da bi se razvil pomenek. Stekel je na oni zafr-kantski način, kot je med delavci n-avada, ko velja ne-k-aj tisti, ki zna koga bolj »zabiti«. — Kar po pravici povejte, koliko vas ni v sindikatu, sem jih -izzval. — Jaz, jaz, jaz, — večina. Sami mladinci. Njihov predsednik je gledal vanje. Mimogrede sem ga dregnil. Povesil je .oči. Nekaj je hotel reči... — Sindikat sie premalo Žani-' " ma za delavce.... — Nič nimam od njega... — Samo garaš, dobiš pa nič.. — Za tekstilne tovarne delamo. Zakaj se sindikat ne zanima, da bj nam oni odstopili odpadke, se oglasi delavka. Prikimavali s-o ji. Tudi pozneje, ko s-ern govoril z drugimi delavkami, ki so pričakovale od sindikata blago. — Norme ti spremene, če jim prideš v želodec ... — M-adona, se je spomnil nekdo, menda bomo čisto z-a-res prišli v časopis. Kdaj ga bomo Pa brali? — Ste naročeni? — Ga bomo že kje kupili-... I-n spet je zvoni-lo. Vs-a-k je prijel za svoje delo. Za gotovo vem, da so se menili še naprej. Morda je bilo komu žal, da ni še kaj povedal. »Škarjice brusit« Stanka, delavka pri cevk-ah: če normo presežem, jo precej povišajo. Meni je niso. Normo imam še s-ta-ro. Ne upamo p.a »e je preseči za dve Uri. Fani: Prejšnja norma je znašala 65, sedaj je 79. Povišali so jo jeseni, oktobra, ker smo preveč presegale. Za več feo-t dve urj norme ne smeš preseči. — Kje normo takoj povišajo, čim jo presežete? — Meni ne, pravi neka delavka, ampak tamle, pri onem st-roju ... -Grem tja. — So vam morda normo pe- vi|ali? — Me.ni ne, ampak tamle ... »Škarjice brusim«, sem si mislil, pa sem le šel. — Meni ne, ampak tamle ... Dovolj mi je bilo. — P-ii nas smo vse v sindikatu, v našem oddelku, samo eden ni, so dejale dekleta. — In kdo je tisti? — Mojster. Vprašam mojstra, 66 je to res, — Je. Zakaj nisem, pa ne povem. In potem je govoril, da mu hiše niso prodali za sto jur jev, ki bi jo -rad, o nekem gestapovcu, ki da je gospoda-r, kjer on stanuje itd. © Tovariš, pridite nazaj...! nie je poklicala neka delavka. — Ali se sme pisati neupravičeni izostanek v tem primeru? V torek ni bilo toka Pa mi je mojster naročil, da moram priti delat ponoči. Mož me ni pustil. Zakaj, raje ne govorim. Rrosila sem mojstra, naj me pusti-na dopoldansko izmeno k ročnemu delu. N; hotel. Medtem je prišel v oddelek direktor. Vprašali sm-o njega, kako je s to zadevo. Poklical je mojstra. — Kako je bilo? — Dekle je povedalo isto: Ni me pustil. — Saj ni res! Saj ni prišla drugi dan. — Seveda nise-m prišla, ko pa niste pustili. — Take stvari pa res ne gredo, mojster, se je hudoval direktor. Ko sva šla po stopnicah, mi je tožil: Saj človek ne more stati vsakomur za hrbtom. Razum,e se, da ne, saj tega nihče ne misli. (Nadaljevanje na 3. strani) °-b -KOSU U U 0 pomenu parlameniarnih volitev na Poljskem Tovariš Tito je ob objavi rezultatov parlamentarnih vc-litev na Poljskem posla! Centralnemu komiteju Poljske združene delavske partije naslednjo brzojavko; »Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije Vam prisrčno čestita k tako prepričljivi zmagi Nacionalne fronte in močni uveljavitvi Ljudske republike Poljske pri zadnjih volitvah. Enotnost ljudstva, enotnost Nacionalne fronte, enotnost Poljske združene delavske partije prepričljivo jamči za nadaljnji, še močnejši razvoj socializma v Ljudski republiki Poljski. Zveza komunistov Jugoslavije pošilja Vam, poljskemu narodu in članom Poljske združene delavske partije bratske pozdrave in najtoplejše želje za nadaljnji uspeh«. Volitve v poljskem Sejm (ki’ jih na Poljskem ocenjujejo kot plebiscit, referendum »za« ali »proti« sklepom VIII. plenuma CK Poljske združene delavske partije) so se končale s prepričljivo zmago sil Oktobra, tistih sli« ki so sc uprle birokratskemu pačenju socializma, začele odstranjevati stalinistično navlako in utrle pot socialističnemu preporodu na Poljskem. Iz vodilnega poročila, ki so ga objavili v Varšavi, je razvidno, da je od 17,994.081 volilnih upravičencev volilo 16,892.213 volivcev ali 94,14 odstotkov vpisanih volivcev Kandidati Nacionalne fronte so dobili 85.5 odstotkov glasov. Ostale glasove so si razdelili nestrankarski kandidati ln klerikalci. Na listi Nacionalne fronte je bilo izvoljenih za poslance novega Sejma 237 čla- nov Poljske združene delavske partije, 119 članov Združene kmetske stranke in. 39 članov Demokratske stranke. Ostalih 63 mandatov so dobili kandidati, ki niso člani nobene stranke; od teh jih 12 pripada katoliškim krogom. Vseh poslancev je torej 458, kandidatov pa je bilo 723, med njimi le 80 poslancev bivšega Sejma. V novem Sejmu je 71 delavcev, 72 kmetov, 58 inženirjev in tehnikov, 26 agronomov, 15 znanstvenikov, 29 književnikov in publicistov. 15 zdravnikov, 57 učiteljev, 18 ekonomistov, 38 pravnikov, 5 obrtnikov, 50 poslancev pa je iz raznih drugih poklicev. • * * »Ljudje Oktobra«, kot imenujejo na Poljskem Gomulko in njegove tovariše, so se tiste odločilne oktobrske dni — ko je poljski delavski razred izrekel nezaupnico staremu vodstvu in se zbral okrog Gomulkovega programa socialističnega preporoda — odločili za takojšen razpis parlamentarnih volitev. Tedaj je Gomul-ka dejal: »Za upravljanje države je potrebno, da delavski razred in delovne množice zaupajo svojim predstavnikom, ki so na čelu državne oblasti... Izgubiti zaupanje delavskega razreda, pomeni izgubiti moralno podlago za izvrševanje oblasti. Nekatero države sicer lahko upravljajo tudi v takšnih pogojih, toda vlade so slabe, ker se morajo naslanjati na birokracijo, na kršitev zakonitosti in na nasilje V takšnih pogojih Izgublja diktatura proletariata — kot najširša oblika demokracije za delavski razred in delovne množice — svoja poglavitno vsebino.« Gomulka Je stopil pred poljski delavski razred z ogromnim zaupanjem vanj. Od- krito je govoril o težavah, o stiskah Poljske. in niti za hip ni podvomil, da poljski delavski razred ne bi bil sposoben prebroditi teh težav. Veliko za'upanje v sposobnost delavskega razreda, v njegovo treznost in požrtvovalnost, je osnovna karakteristika novega poljskega vodstva. Rezultati volitev nam govore, da je to zaupanje naletelo na širok odmev. Delovn) ljudje so na zaupanje odgovorili z zaupanjem. Z volilno zmago sil Oktobra je diktatura proletariata na Poljskem dobila svojo pravo vsebino. Poljska združena delavska partija je spet dobila zaupnico, ki jo je izgubila v Poznanju. Zagotovila si je vodi!nn vlogo, ne s sile, ampak s nodporp milijonov. Rezultati volitev kažejo, da je Poljska našla v sebi dovolj moči za resnično socialistično preobrazbo, za resnično ljudsko samoupravo, da je našla svojo pot v socializem. • * * Volilni boj je trajal tri mesece. To je bil najbolj vroč volilni boj. kar jih pomni novejša poljska zgodovina. Dežela se je razdelila v dva tabora: za Oktober ali prot: njemu. Tiste politične sile, ki so ee uveljavile v Oktobru, so se sporazumele za skupni minimalni socialistični program in se zbrale v Nacionalni fronti. V nasprotnem taboru pa se je zbrala pisana reakcionarna druščina, od nekdanjih kapitalističnih veljakov do stalinistov. Nacionalna fronta se je zavzela za široke pravice delavcev pri upravljanju gospodarstva, za odpravo birokratizma in nadaljevanje procesa demokratizacije, za popolno likvidacijo nolicijskega sistema ln terorizma, za vniaški program, ki bi zadovoljeval težnje po samoupravljanju ln zagotovil svobodo zdrnževapia. za prijateljsko sodelovanje s socialističnimi deželami in ostalimi narodi. Sile. ki so se zbrale v nasprotnem taboru, je združevala le skutina želiš, da hi kompromitirali Ideje Oktobra. Tu lahko najdemo bivše veleposestnike, razlaščeno šlahto In buržnazjjo. sploh vse tisto, kar je zgodovina že vrgla v svolo ropotarnico. To je tako imenovano »desno krilo« L FEBRUARJA 1857 H ST. 6 Z NAŠEGA ŽIVLJENJA -»DELAVSKA ENOTNOST« 0 Resnična zgodba Sedel sem tako, da sem imel pred seboj množico plečastih delavcev. Med njimi je bilo nekaj žena in kaj malo mladih obrazov. Skozi okno sindikalne dvorane je čemelo zoprno pusto oblačno popoldne. Ne bom se zmotil, če porečem, da je bilo tu zbranih dobnem. Ko sem se prepričal, da sem prav prišel, sem se zopet začudil, zakaj se vrsta tako počasi premika... Delavci pred menoj so držali v rokah nekakšne kartončke. Ko ga je delavec pred me- ' noj pri vratih položil na mizico, sem spoznal za kaj gre. kazati »spoved« tudi s podobnimi listi... »Izkaznico, tovariš! me je vljudno nagovoril človek pri vratih. »Novinar sem« sem se opravičil in že me je znanec, ki me je opozoril, popeljal na sedež tam nekje na koncu dvorane več kot dve sto delavcev. Na sedežih pred menoj so se nemirno premikali po t stolih. Prenekateri je kinkmil utrujen ?d trdega dela. Tam spet se je skupina polglasno razgovar-jala, kdo ve o čem, le tisti, ki so sedeli v prvih vrstah pred Predavateljem so zvesto poslušali. (je pa so razumeli besede človeka, M je oborožen s kupom papirja — govoril in govoril, tega ne bi mogel reči. Vse je bilo pusto, dolgočasno. Zdele se mi je vse brez volje, nekam prisiljeno in končno: vse tako zamotano ... Se več: z obrazov in iz besed svojih sosedov sem razbral nezadovoljstvo. in prav sem jim dal. Da se razumemo! Uprav, odbor sindikalne podružnice te velike tovarne me je nekoč povabil, da prisostvujem — njihovim seminarjem — kot so zapisali v povabilu. Seminarji da so obvezni za člane delavskega sveta, upravnega odbora in za funkcionarje sindikalne podružnice, udeležijo pa se jih lahko tudi drugi delavci, ki jim je pri srcu... Tako nekako je bilo zapisano v vabilu, ki so mi ga poslali kot dobremu staremu znancu... In zakaj ne bi šel? — Malo Pred napovedano uro sem bil tam. »Glej, kakšna gneča?« Zazdelo se mi je, da se nisem zmotil, da tam za vrati delijo nekaj zastonj... Vajen namreč nisem, da bi toliko ljudi hodilo na sestanke sindikata, zbore volivcev ali čemu po- Slehemi je imel nekakšno legitimacijo s tiskanim razporedom vseh predavanj. Nek uradnik, ki je morda tudi član sindikalnega odbora, pa je slehernemu pritisnil v to legitimacijo žig s podpisom... Pravici je bilo zadoščeno...! Spomnil sem se, da sem moral pred dolgimi leti kot dijak do- in mi dal še program vseli predavanj. Pogledal sem ga: Sami zamotani naslovi... Potem se je začelo. K predavateljski mizi je pristopil predsednik upravnega odbora podjetja, pozdravil vse kot je prav in dal besedo glavnemu knjigovodji podjetja. Vse Irot se spodobi za uvod... Za mizo je stopil mož z naočniki, srednjih let s svežnjem papirjev.. . Mar je to napisano predavanje ? Ne, le dokazi in učni material za predavanje: »Finančno poslovanje podjetja in kontni plan«. Potem ipia se je začelo... o, da se ne bi nikdar! Do-bri dve uri so deževale besede: plan, konti, partije, regres, akumulacije, partije, asortiman ko- merciala, stimulacija, suma, koeficienti, distribucija, instrumenti___ plan... regres... Kot strela so donele takšne In podobne besede po dvorani. Nič ne rečeni, da mož ni pameten, pošten in vesten knjigovodja, vendar ubogi delavci. .. Da. ubogi! Dobri dve uri so bili obsojeni na poslušanje teh umetnij, od blizu in daleč gledat na milijonske številke, ki so pošastno zrle iz metrskih pol. .. Dobri dve uri so presto-picali, dremali, proti koncu že skoraj glasno razgovarjali, kašljali in kleli... »Kdo, hudiča, n,a j vse to razume,« je siknil polglasno poleg mene sedeč delavec. Prikimal sem mu i-n ga vprašal: »Pa zakaj ste prišli, če vas to ne zanima?« »Saj smo morali, vraga! Jutri bo obratov od j a pogledal v tele papirje, če je notri štem-pelj...« »Zdaj pa niti ven ne moreš, ker so vrata zaklenjena«, je šepnil drugi. Za mizo pa je možakar govoril, govoril... Le koliko je tistih, ki so ga še poslušali? Morda direktor podjetja, uslužbenci knjigovodstva in še kateri. Le tisti, katerim je bilo predavanje namenjeno — to je članom delavskega upravljanja ne. Ti so molče zrli predse, čakali konca... saj so bore m®lo razumeli. Končno je bilo trpljenja za vse in tudi za mene konec. Predavatelj je pozval prisotne, da naj vprašujejo, če morda kaj niso razumeli Vse tiho. Potem pa se je oglasil pomočnik knjigovodje in s,pet nekaj razlagal, kar pri najboljši volji n: mogel nihče razumeti. Tudi sam — čeprav sem hodil nekaj let v šole — nisem tega, kar je bilo Izgovorjenega v dveh urah kaj prida razumel. K sreči »diskutant« ni govoril dolgo. Pozval je člane delavskega sveta, da bi bilo potrebno o vsem tem še podrob- nejše razpravljati na sejah. To je namreč bistveno, kam se knjižijo ti ali oni konti po tem in tem — ne vem, kakšnem kontnem sistemu... Oglasil se ni nihče več. Potem se je vsul plaz proti izhodu. Zdaj so odprli obe krili, prej pa so morali vstopati posamezno. Pomešal sem se med delavce. Tedaj šele sem spoznal vse njihovo razočaranje, ves njihov srd in bes proti takšnemu načinu »izobraževanja«. - Zavil sem z njimi v bližnjo gostilno. Da, malone da niso kleli, vsi pa so prisegli, da ne pridejo nikdar več na tako »kunštna« predavanja, pa če jih takoj vržejo iz fabrike. »Ali mislite, da res ni mogoče govoriti bolj preprosto o takšnih stvareh, ki nas posebno zanimajo? Pritrdil sem mu. »Zakaj ne bi govorili preprosto? Zakaj ne bi preprosto povedali o tem, kako gospodariti? Zakaj se ne bi pogovorili z drugimi delavskimi sveti, kako oni delajo to in to stvar? Zakaj vse tako »kunštno?«, je pristavil nek član delavskega sveta. Zakaj? Zakaj? Zakaj? Toliko pametnih »zakaj-ev« so izvlekli ti možje in prav sem jim dal. Naš preprost človek bi rad veliko in mnogo vedel, vendar dajmo mu kar hoče na preprost način. Rad bo hodil delavec tja, kjer bo nekaj zvedel, kjer bo lahko vprašal, kjer bo brez sramu govoril — pa čeprav ga v tem ali onem polomi. Ni bojazni, dragi tovariši, ki ste pripravili te seminarje, da se ljudje vašemu vabilu ne bi odzvali. Le v prihodnje bodite bolj široki, bolj človeški in seveda tudi preprosti! Le tako bodo delavci veseli, le tedaj bodo rekli, da so se nekaj resnično naučili. Ta dogodek se mi je pripetil v nekem velikem podjetju nekje na Slovenskem. Tako resnično kot sem ga opisal in kot so se mi resnično smilili ljudje, ki so morali po trdem delu poslušali dobri dve uri učeno predavanje z .naslovom »Finančno poslovanje podjetja in kontni plan...« Da se ne bi meni in nikomur več dogodilo, kaj podobnega! S. K. I MALI INTERVJUJI (Nadaljevanje z 2. strani) • Ob koncu — kolektivni intervju V direktorjevi pisarni so se zbrali direktor, pomočnik tehničnega vodje, predsednik delavskega sveta, prejšnji in se-danj.1 tajnik sindikata ter noir-mirec. Razgovor je tekel o sindikatu in normah. — Lani je sindikat malo delal, priznava bivši tajnik. Zanimal se je sicer, da je preskrbel drv.a in jabolka. Sestankov pa ni bilo. Po mojem mnenju je toliko neorganiziranih, ker je previsoka članarina in ker ljudje niso zadovoljni — Vendar j .e največ neorganiziranih med tistimj s sorazmerno dobrimi plačami, smo mu oporekali. — Sindikat je dostikrat interveniral- za ljudi, nadaljuje bivši tajnik. — Drži, potrdi direktor. — Sodeloval; simo pri izdelavi tarifnega in premijskega pravilnika. Ljudje se obračajo na sindikat v zadevah, v katerih jim ta dostikrat ne more pomagati. Tudi glede norm smo posredovali, da bi se ne spreminjale. Med ljudmi je zavladalo prepričanje, da se ne sme preseči norme več kot za dve uri. Primerilo se je, da je delavec stal dve uri pred koncem »šihta«, ker je normo ' prej napravil. — Na zadnjem sestanku smo se pomenili o tem, je nadaljeval bivši tajnik. Glede sindikata bi povedal še nekaj. Sindikat je smatral, da mora delavski svet sam sklicevati sestanke Sn poročati kolektivu o svojem delu ter da to ni naša stvar. To smo zdaj popravili ln bo sindikat skliceval sestanke ter vabil člane delavskega sveta, naj oni poročajo. — Za letos smo si postavili dve temeljni nalogi, je povzel besedo novi tajnik podružnice: Pridobiti tiste, ki še niso organizirani in organizirati pogostejše sestanke. — Po mojem, pravi direktor, izvira največ nezadovoljstva od takrat, ko smo začeli preganjati »tuš«. Odredili smo, da ne sme nihče v tovarno izven delovnega časa, uvedli smo dežurstvo itd. Iz tistih oddelkov je tudi največ nezadovoljstva, v njih je tudi najmanj organiziranih. — Glede norm je pa taka, se oglasi normirec. Lanj oktobra smo revidiralli norme. Od takrat jih nismo več popravljali, v kolikor ni bil kak hov artikel. — Toreij le popravljate nor--me in imajo delavci prav? — Norm ne popravljamo. Je nasprotnikov Oktobra« ki je Izzivalo nerede in Se zatekalo k nasilju. Glavna Sesla reakcije so bila: »Ne volite centralnih kandidatov!«, »Nočemo. Zidov!«, »Povečaj bedo cene in zmanjšali plače!«, »Ne volite prvih treh kandidatov:«. Na »levem krilu« Gomulkovega progra-aa pa so se zbrali ljudje, ki idej Oktobra ne morejo vskladiti s svo.jo politično kari-ero. To so okoreli stalinisti, o katerih je G°muika dejal, da se »čutijo bolj vezane na udoben naslanjač kot pa na delavski razred, po zaslugi katerega so sedeli na *em naslanjaču«. Tj ljudje niso odkrito “raniti stalinizma. Zatekali so se k de-ma«ogiji. Obljubljali so gradove v obla-*tih. predstavljali so se kot edini resnični Prijatelji ljudstva in zaščitniki koristi delavskega razreda, skušali so vnesti v T*artij0 elemente antisemitizma, in za vše *ave, kj jih preživlja Poljska, krivili Gomulko in njegove sodelavce. ^a raznobarvni tabor nasprotnikov poU-8lteSa socialističnega preporoda je za sv°io protisocialistično akcijo izkoriščal demokratizacijo v političnem življenju dežele, politično zmedo, ki je posledica dolgoletne stalinistične vladavine, mad-^eeske dogodke, zlasti pa težavne gospodarske razmere, v katerih se je dežela ^Pašla zaradi nesmotrne graditve. In vendar (čeprav so težave, ki pretresajo Poljče, res velike) niso uspeli. e «■ * Poljski delavski razred je z isto odloč-nostjo kot v Oktobru odgovoril na napade nasprotnikov »poljske poti« v socializem. Delavci so se v predvolilnih dneh PveViavili kot nosilci novih pobud, obe-nem pa so dokazali. da znajo varovati ei’ojo oblast. N Vilanovn je na predvolilnem zborovanju nek reakcionar pozval volivce, naj be volvo prvih kandidatov. Vsta! je de-lavec. star, ves siv, in dejal: »Delavec J^m Majhno plačo imam in težko živim* °di takšnim kot je ta, pravim: Samo Pceho mojega Irupla!« v tovarnah je bilo na tisoče predvolil-■!h zborovanj. Na nekem takem zboro- vanju v Zeranju so delavej sprejeli naslednjo resolucijo: »čez nekaj dni bomo volili Sejm. ki mora potrditi in razviti tisto, za kar se je boril VIII. plenum in delavski razred. Dvajseti januar je Oktober sedanjosti, to je dan odločitve: za Oktober ali proti njemu. Zato je sodelovanje na volitvah patriotska dolžnost slehernega Poljaka, ker samo na ta način lahko podpremo program Nacionalne fronte in potrdigio neodvisnost Poljske ter program izgradnje socializma z duhu demokracije. Na vaseh ln v mestih dvigajo glavo sile, ki pozivajo volivce, naj črtajo prve kandidate, predvsem kandidate Poljske združene delavske partije, ki je imela dovolj moči. da dvigne zastavo Oktobra. Partije, ki jo vodi Gomulka. Ne verujte tem ljudem! To so nevarne, protiljudske, avanturistične sile, ki s0 oktobra hotele potisniti deželo v strašno brezno, v državljansko vojno... To so glasovi reakcije in sektašev, ki ne žele socializma, in tistih, ki ne žele našega, poljskega demokratičnega socializma... Brez zmage liste Nacionalne fronte ne bomo mogli uresničiti program, zasnovan na sklepih VIII. plenuma, ki je edini realni program razvoja Poljske. Zalo pozivamo vse Poljake, vse tiste, ki so podprli VIII. plenum, naj bodo prav tako enotni kot v dneh Oktobra, naj se upro reakcionarnim in dema-goškim provokacijam, katerih cilj Je uničiti enotnost ljudstva.« * * * Kandidati Nacitfnalne fronte niso stopili pred volivce praznih rok. Politika Oktobra je doživela pomembne uspehe. Delavski sveti se močno uveljavljajo. Pro* ces decentralizacije je začel razjedati birokratski sistem. Metode policijskega nasilja so danes preteklost. Urejen je odnos med državo in cerkvijo; številni duhovniki so celo podprli Gomulkov program. Zagotovljena je svoboda znanstvenega dela. Ljudstvu govore resnico, čeprav je še tako grenka. Odkup so zmanjšaj in uredili cene kmetijskih pridelkov. Rehabilitirali so žrtve stalinskih čistk. Vojsko reorganizirajo, odpravljajo sovjetske uniforme, sovjetsko komando . •. Na zunanjepolitičnem področju je najvažnejši uspeh nove poljske vlade normalizacija razmer s Sovjetsko zvezo. So-vjetsko-poljska deklaracija odstrajj.ia vzroke nesporazumov, zagotavlja Poljski popolno neodvisnost in utrjuje temelje sov j etsko- poljskega prijateljstva. Poljska se je v zadnjih mesecih močno uveljavila v svetu. Pridobila je ugled v mednarodnem delavskem gibanju. Pokazala je zgled drugim narodom, ki žive v podobnih razmerah kot so živeli Poljaki d0 oktobra. To pa je šele začetek. Težav je še ogromno. Birokracija se ogorčeno upira. Delavski sveti se še vedno borijo za svoj obstoj. Gospodarske razmere so tako kritične. da ogrožajo življenjsko raven. Uveljavljajo se anarhistične težnje ... In vendar je dandanes na Poljskem malo omahljivcev. Poljski delovni ljudje so prepričani, da bodo vse te probleme uspešno rešiti — v svojo korist ln v korist mednarodnega socializma. * * * Poljske volitve so obenem z dogodki na Madžarskem v središču pozornosti mednarodnega delavskega gibanja. Oktobrski sklepi so nekatere navdušili, nekatere pa vznejevoljili. Eni in drugi so nestrpno pričakovali rezultate volitev. Prvi zato. ker So upati, da bodo te volitve potrdile njihovo tezo o različnih poteh v socializem. o neodvisnem in svobodnem razvoju socialističnih dežela, drugi pa zato, ker so upati, da bodo volilni izidi omogočali vrnitev na staro. Poslednji so se ušteli* Zmagale so tiste sile v delavskem gibanju, ki prizadevno odstranjujejo stalinistično navlako in iščejo pota jz zagate, kamor so stalinisti privedli mednarodno delavsko gibanje. Zrelost In revolucionarnost, ki ju je poljski delavski razred pokazal 20. Januarja, navdihuje tudi delavska gibanja v drugih deželah, da $ pogumom iščejo svojo pot k socializme. BESEDABBAtCEE pa tako: norma je postavljena za določene pogoje. Ce se kvaliteta surovine poslabša, normo znižamo. To traja morda kak mesec, lahko tudi več, dokler je taka surovina. Ko je surovina spet normalne kvalitete, velja stara norma. Odtod morda mnenje, da norme stalno spreminjamo. — Pri nas norm nismo »strigli«. Vse smo plačali, kar je bilo preseženega. Na norme sta bili ves ta čas .le dve pritožbi. Sploh pa delavci smatrajo, da norma ni dobra, če se je ne da preseči za 20%. Direktor: Vse te stvari bomo skušali urediti z novim tarifnim pravilnikom. Dosti je govora o prestavljanju na delovno mesto z nižjo tarifno postavko. Povedati moram, da velja stara tarifna postavka še osem dni; če tisto delovno mesto ni normirano. Zdaj bomo posamezna delovna mesta združili v eno in zanjo določili enako tarifno postavko. Tako delavec ne bo več prikrajšan, če bo moral prijeti za kaj drugega na njegovem delovnem mestu. Izvedli bomo neke vrste analitično oceno delovnih mest, ki bo temeljila na štirih načelih: strokovnost, odgovornost, napor, teži; na delovnega okolja. Odločili pa srn,o se,, da ob razdeljevanju povišanja skladov plač nihče ne b0 imel nižjo tarifno postavko kot doslej. O vsem tem sicer še razpravljamo, imamo tri variante, o katerih bo sklepal delavski svet. Ljudje imamo pač vsak svoje težave. Ce ni organizacije, ki b; nas povezovala in usmerila k tistemu cilju, rotem ostanemo pač vsak zase, vsak s svojimi tegobami. Potem se ne smemo čuditi, če se zdi ljudem škoda denarja za sindikat. Želimo si, da bi se kd0 z njimi pogovoril, da bi nam omogočil povedati, kaj nas teži v kolektivu, kaij se nam ne zdi prav. Ce tega ni, potem je sveta resnica tisto, do česar se delavci sami dokopljejo in kakor si stvari sami razlagajo. T0 velja prav tako glede norm, čeprav ni moč trditi, da tud; pri tem ni bilo napak, da marsikateri mojster nima pravega odnosa do delavca in delavk itd. Ce smem kaj svetovati bi dejal, da je treba več obratnih sestankov, sestanek celotnega kolektiva naj bi sklical; le za najvažnejše stvari. Poslušajo naj, kaj povedo člani kolektiva. To je važno, ne pa tisto, kar si kdo drug o njih misli, Voditi kolektiv se namreč pravi poslušati ga, mu nenehno vsajati občuitek za skupnost, ga navduševati za socialistična načela. Ce pa je sindikat daleč od delavcev, .potem seveda ni zaupanja v ang. v* J* PREDLOG NI NAPAK V nekem našem časopisu — ne spomnim se več, v katerem — sem bral, da je dunajska občina odprla posebno posvetovalnico. ki jo vodijo priznani psihologi. Ta naj pomaga razvozlati ljudem njihove vsakodnevne težave. Dunajske mestne očete močno skrbi, ker je vedno več ločitev zakonov. Psihologi naj torej svetujejo zakoncem, povedo naj jim, kaj ima kdo prav in kaj ne ter kdo izmed njiju napak ravna. Menim, da bi taka ustanova tudi pri nas ne škodila. Nasprotno! Prav koristna bi bila. H komu naj se obrnejo ljudje pri nas v svojih težavah bodi v zakonu, bodi v poklicu? Zares, velik vprašaj. Naj se zatečeta k staršem, če jih imata? V zakonskih zadevah prav gotovo niso objektivni, v poklicu pa niso doma, ne poznajo razmer. Tako ostane človek prepuščen sam sebi, nikogar nima, komur bi se lahko potožil. Vsaj to, če nič drugega. Ze to mu odleže, ko je del svojih težav zaupal drugemu in jih — vsaj tako misli — njemu preložil na ramena. V takem položaju, ko ni svetovalca, pride človek dostikrat do popolnoma napačnih sklepov, ki pa se mu zde edino rešilni. In potem so ločitve zakona, polomije v službi itd. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Tovariš C. Z. ima vsekakor prav, vendar kaže opozoriti, da že imamo v nekaterih krajih poklicne posvetovalnice, prav tako pa se s temi vprašanji bavijo komisije za varstvo družine pri organizacijah Socialistične zveze. C. Z. CENE V IZLOŽBENA OKNI! Marsikdo si ob grenkih izkušnjah boji, da ne bi trgovina izkoristila nekoliko večjo kupno moč naših ljudi in — dvignila cene. Pozanimal sem se ali je tak ■strah upravičen pa rečem, da so cene osnovnim življenjskim potrebščinam, predvsem živilom ostale na decembrski ravni in da sem in tja cene nekaterih predmetov celo »nenevarno« padajo. Predvsem je opaziti znižanje cen nekaterih industrijskih predmetov, kot so električni stroji in kolesa. Opazil pa sem drug, kaj nenavaden pojav. Cene bi se lahko nedvomno nekje znižale, toda trgovina ne sledi industriji, ko ta znižuje cene. In še nekaj, v nekaterih predmetih lezejo cene neopazno navzgor: na trgu se pojavljajo namreč novi predmeti, to posebno velja za tekstil, ki se razlikujejo od prejšnjih zgolj po obliki, a skoraj nič po kakovosti. Cene pa so vendarle višje. Pa tudi drugače se dogaja, da povišujejo nekateri cene in zdi se mi, da brez pravega vzroka, le poglejte: V Domžalah so s 1. I. 1957 vpeljali enotne cene v štirih kinematografih: od 30 do 50 dinarjev. S tem so se dvignile cene za 10 dinarjev. To zvišanje je enako odstotku zvišanja prejemkov in ustvarja videz, da je njega posledica. Drugo, kar moti potrošnika je, da nekatere trgovine opuščajo izobešanje cen v svojih izložbenih oknih. Ljubljanska Nama ima v gospodinjskem tednu razstavo gospodinjskih potrebščin v svojih izložbah. Toda nikjer ni cen. Na Trgovinski zbornici pravijo, da bi morali posredovati tržni inšpektorji; saj je vendar uredba, ki nalaga trgovinam, da izobesijo cene v izložbah, prav tako tudi na policah znotraj trgovine. Kako bi sicer kupec vedel da ni ogoljufan? Tudi lažje bi spremljal gibanje cen. Zgodilo se je, da je kupec v isti trgovini kupil isti predmet od dveh prodajalk — po različni ceni... Drugi kupec pripoveduje, da je v Na-mi kupoval igračko za otroka. Prodajalka jo je ocenila za 350 dinarjev, druga uslužbenka pa je opozorila, da je cena igrački 320 dinarjev. Saj ne gre za osebno okoriščanje, ker ceno vpiše v blok, toda potrošnik bi bil prikrajšan. In končno še nekaj: ob novoletnem 10 odstotnem popustu v Na-mi sem kupil 20 dkg napolitank. Plačal sem 100 dinarjev. Zdaj so povsod napolitanke ceneje, brez popusta. Ali je bilo tudi z drugim blagom tako? Ce je, ali ni to norčevanje iz potrošnika? ’ GRADIL BI, TODA ME DOBIM LOKACIJE V »Delavski enotnosti* prebiram v stolpcu vprašanj in odgovorov razne razprave — pa sem se namenil, da tudi jaz prosim za nasvet. Sem delavec v tovarni. Ker je v našem kraju zaradi razvoja industrije veliko pomanjkanje stanovanj in živim z ženo, otrokom in materjo v dveh dokaj nehigienskih iti tesnih prostorih, sem se odločil, da začnem graditi svojo stanovanjsko hišo. Lastnega zemljišča nimam, zato sem že junija 1954 vložil prošnjo na občinski ljudski odbor za prostor na vrtu, kt je bil delno že dodeljen za gradnje. Odgovora na to mi občina ni dala. Ko pa sem osebno vprašal, sem zvedel, da preostali vrt ostane vrt in ni zazidljiv. Nato sem skušal dobiti svet pri raznih kmetih; ker ga nisem dobil za nobeno ceno, sem decembra 1955 ponovno zaprosil na občini za prostor, kjer je bilo takrat načetih deset hiš, v osnutku regulacijskega načrta pa je bilo še nekaj predvidenih. Občinska komisija za prošnje in pritožbe mi je marca 1956 poslala dopis, da je mojo prošnjo ugodno rešila ter naj preskrbim še druga potrdila in dovoljenja za gradnjo. Ko sem zaprosil za pregled zemljišča, se je ugotovilo, da je prostor že oddan na upravljanje Kmetijski zadrugi. V tem času pa je bila parcela na vrtu, za katero sem prvič prosil, priznana za zazidljivo. Takoj se je prijavilo več interesentov. Tudi jaz sem ponovno vložil prošnjo in opozoril, da sem bil za ta prostor interesent že leta 1954. Zdaj občina ne zna rešiti, komu naj ta prostor dodeli. Eden izmed interesentov je posebno zahteven. Komisija za prošnje in pritožbe pa je izjavila, da bo zavlačevala rešitev moje in njegove prošnje, dokler ne bo ifnela na razpolago dveh stav-bišč, kljub temu, da sem bil jaz interesent za isto parcelo že leta 1954, oni pa leta 1956. Smatram, da imenovana komisija ne pozna ali noče upoštevati vrstnega reda in potreb prosilcev. Vsakdo vidi, da je v kraju še prostora za gradnje, a zaradi neodločnih in neživljenjskih sej raznih komisij in odborov ni rešitve. Dobim samo obljube. Pripomba uredništva: Obrnite se na okrajni ljudski odbor, da on posreduje v tej zadevi. Mislimo pa, da ne bi bilo napak stopiti k vašemu odborniku v OLO, še prej pa na Vašo sindikalno podružnico C+iro-ma na občinski sindikalni svet. ooopoooooooooooooooooooooooo »DELAVSKA ENOTNOST* SOCIALNA POLITIKA 1. 'FEBRUARJA 1957 ■ ST. 6 TO IN ONO O ZDRAVSTVENI SLUŽBI PRI NAS O zasebni zdravniški praksi Mnogo razpravljamo o ukinitvi zasebne zdravniške prakse. Čedalje bolj prevladuje mnenje, da je potrebno to prakso ukiniti, ker ni v skladu z nalogami javne zdravstvene službe. Odločili smo se, da povprašamo nekatere zdravnike, da nam povedo kaj mislijo o ukinitvi zasebne zdravniške prakse. Preberite, kaj so r.am povedali: Tovariš dr. Saš Cvahte »Potrebno je ukiniti zasebno prakso zdravnikov, -ker ni v skladu' z javno zdravstveno službo, utemeljena pa je z hibami v javni zdravstveni službi in z dejstvom, da vsi ljudje še niso zavarovani. Razen tega jo vzdržuje tudi še navada, saj se je javna zdravstvena služba razvila iz zasebne. Da je še toliko časa vztrajala, je razlo-g v nesorazmernem razvijanju različnih dejavnosti, med 'katerimi zdravstvena služba ni bila na prvem mestu.« Tovariš profesor dr. Igor Tavčar »Argumenti za še nadaljnji obstoj prakse so mno-gostnanski; ni med zadnjimi tudi želja bolnika, da dobi s svojim zdravnikom naj ožji psihični kontakt — ker je seveda odvisno od določenih žrtev na času. Drugič, ne more nihče zanikati, da so zaenkrat naše zdrav, ustanove preobremenjene. Bojim se, da bo z ukinitvijo privatne prakse vzcvetela zato »črna« praksa. Delitev plače zdravnikov v smislu dodatnih zaslužkov je brez dvoma dejstvo, ki hromi njih telesne in duševne zmogljivosti — posebno klinični zdravniki s svojimi specialnimi nalogami, bi že enkrat morali pri nas doseči ugodnejši položaj. - Brez pogojno pa sem za ukinitev zasebnih ordinacij šefov, k: bi vsled svojega službenega položaja bili prisiljeni delati razliko med svojimi in tujimi pacienti. Tu leži nevarnost »sa-r.atoriziranja« bolniških oddelkov.« Tovariš docent dr. Draško Vilfan »Na Vaše vprašanje, kaj sodim o ukinjenju zasebnih zdravniških ordinacij izjavljam: sem načelno zoper kupo-proda j ni princip v zdravstvu. Kljub temu se pa zelo bojim ukinitve vse dotlej, dokler ne bo javna zdravstvena služba zagotavljala bolnim ljudem vse one osnovne prvine, ki jih je imela zasebna ordinacija, javna zdravstvena služba pa ne. Zato sem proti ukinjenju zasebne zdravniške ordinacije, in za temeljito reorganizacijo javne zdravstvene službe, ki bo zagotovila odmrtje zasebne zdravniške ordinacije.« Tovariš dr. A. J. »Danes je javna zdravstvena služba že tako razvita, da lahko govorimo o potrebi ukinitve zasebne zdravniške prakse. Ne samo zaradi tega, ker je v le-tej možnost izrabljanja, temveč, ker javne ambulante delajo uspešno in nudijo iste usluge kot privatne ordinacije. Na primer v obratni ambulanti Kartonažne tovarne, kjer so še premajhni prostori za ambulanto in čakalnico smo vendarle uredili prostor za sestro, tako, da je pacient v ordinaciji sam z zdravnikom. Vsepovsod se govori o zaupnem vzdušju in diskretnosti. To lahko doseže zdravnik v vsaki javni ambulanti. Zaupanje — to pa je druga stvar, to je stvar veljave splošnih zdravnikov, ki danes ni takšna kot bi morala biti.« Tovariš dr. Ivan Matko Javna zdravstvena služba bi morala v teku svojega razvoja — ob uporabi velikih gmotnih sredstev in razvoja svojih kapacitet — skušati nuditi bolniku to, kar mu danes privatna o rdi-, nacija: prosto izbiro zdravniku in zaupno vzdušje med zdravnikom in bolnikom. Zmanjšanje navala na zdravnikovo ordinacijo, svobodna izbira zdravnikov in takšna ureditev ordinacij, ki bo omogočala intimnejši kontakt med zdravnikom in bolnikom, zahteva veliko materialno blagostanje in vsestranski razvoj zdravstvenih kadrov. Zato menim, da se sedanjih pomanjkli-vosti javne zdravstvene službe ne more odpraviti s prepovedjo privatnih ordinacij. Tovarišica dr. Helena Valič »2 e med študijem nisem mislila, tako kot večina študentov ne, na to, da bi imela zasebno ordinacijo, saj zato nimam finančnih pogojev, po drugi strani pa razširitev javne zdravstvene službe in socialnega zavarovanja ustvarja pogoje za, odmiranje zasebne prakse.« Temu mnenju so se pridružili tudi njen mož, dr. Ivo, njeni kolegi, stažisti, specializant dr. Franc Karo, in v pogovoru z njimi sem zvedel, da v prid zasebni praksi zdravnikov govore samo finančni razlogi. Miselnost, mladih zdravnikov ni takšna, češ, da je zdravstvo »starana«, vendar da je njihovo delo družbeno izredno koristno, »produktivno«, za kar bi se »spodobile« večje plače, enake ljudem v produkciji. Zasebni zdravnik ni nič boljši od zdravnika v javni ambulanti, toda le časa ima več. Sicer pa pacient drago plača privatnemu zdravniku le razgovor z njim, izvide prinese taiko in tako zraven — od zdravnikov v javni zdravstveni ustanovi. Kaj so povedali zavarovanci? Obrnili smo se tudi na nekaj naših zdravstvenih zavarovancev, da nam tudi oni povedo svoje mnenje. Tovarišica M. S. gospodinja, je rekla: »Grem samo na polikliniko socialnega zavarovanja. Ce bodo ukinilii privatno prakso, bo tam več zdravnikov, in bo večja iz- Večji stvene službe, čedalje več imamo zdravstvenih domov, zdravst venih postaj in obratnih ambulant, kar je nezdružljivo z zasebno zdravniško prakso. Premalo zdravnikov To pot smo se naplenili našim bralcem nekaj povedati o zdravstveni službi. Ker imamo pri nas zraven javne zdravstvene službe še zasebno, bomo spregovorili tudi o tem. Kot za nalašč smo tiste dni sprejeli vabilo na tiskovno konferenco na Svetu za zdravstvo. Kaj smo vse zvedeli? V Sloveniji je zdaj 65 zdravstvenih domov, 111 zdravstvenih postaj in 71 pomožnih zdravstvenih postaj. Poleg tega še 66 obratnih ambulant. Zdravnikov imamo 1.249, od katerih sta dve tretjini v bolnišnicah in klinikah, tako , da pride en zdravnik v Sloveniji na 1.600 prebivalcev. To je povprečje enako evropskemu, toda je le zgolj povprečje: v resnici So tudi v naši republiki zdravniki zelo neenakomerno razporejeni. V okraju Nova Gorica pride en zdravnik na 4-009 prebivalcev v Murski Soboti na 6.000, v Ptuju pa celo na 7.400. Še posebej velja poudariti, da je razmerje kljub Komisija za volitve in imenovanja občinskega ljudskega odbora Divača razpisuje naslednji delovni mesti: 1. Referenta za dohodke od prebivalstva, pogoji: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v finančnih ali davčnih poslih. 2. Referenta za upravno-pravne zadeve v odseku za gospodarstvo. — Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba s prakso v upravno-pravnih poslih v gospodarstvu. Plača po uredbi. Za vsa mesta je predvidena tudi dopolnilna plača. Prijave z opisom dosedanjega službovanja In kratkim življenjepisom poslati do 20. februarja 1957. koncentraciji zdravnikov v mestih, v le-teh izven bolnišnic bolj neugodno, kot v nekaterih podeželskih krajih. Statistika pravi, da slovenski zdravnik opravi povprečno v 6 urah 30 pregledov. V čem so zopet razlike med posameznimi kraji: v celjskem, kočevskem in trboveljskem opravijo zdravstveni domovi nad 30 pregledov, medtem ko v Ptuju, Ljubljani in Novem mestu pregledajo manj kot 30 pacijentov v 6 urah. To je ob prejšnjem podatku o številu zdravnikov v Ptuju ali ob izkušnjah v ljubljanskih ambulantah neverejetno. Dejansko tudi tu opravijo, po izjavan zdravnikov, 7 pregledov na uro. Če je naval velik. V Sloveniji je 61 stomatologov in 206 zobotehnikov. Teh še lep čas ne bo dovolj. Manjka nam tudi še 30 farmacevtov. Najbolj primanjkuje srednje medicinskega Kadra. Imamo samo 635 aktivnih medicinskih sester, razmerje v svetu sta dve sestri na enega zdravnika, pri nas je ravno obratno. Kljub temu, da se zelo trudimo, da bi dobili več medicinskih sester, kaže, da se ne dela tako kot se govori. Zakaj so sicer v Celju zgradili moderno šolo za medicinske sestre, a s tako zmogljivo- stjo, da lahko sprejemajo v prvi letnik le vsako drugo leto! Ali na primer; v kakšnih pogojih se samo šolajo sanitarni tehniki! Ali jim bodo letos zgradili šolo ali ne? V minulem letu je bilo 306 tisoč bolnih. Najbolj pogoste so bolezni dihal, poškodbe, bolezni kože, prebavil in mišičevja. Lani je bilo tudi več primerov nalezljivih bolezni, med katerimi je na prvem mestu škrlatinka. Pojavila pa . se je nova: vnetje možganske mrene, otroška paraliza — v Slov. Primorju. Spet je več tuberkuloznih 'obolenj (13.000). Število revmatičnih bolezni je naraslo na 25.000. Smrtnost, ki s vsakim letom pada, se je lani zaradi epidemije gripe nekoliko dvignila. Zdravstvena služba se usmerja vedno bolj k preventivi. Sem spada tudi dvig .splošne higiene, kar bi naj preprečevalo v prvi vrsti nalezljive bolezni in epidemije, k Estere posebno širijo nezdrava pitne vode. Letos so . veliko sredstev vložili v izgradnjo vodovodov. Zaradi industrijskih odpadkov in dima so nekatere naše reke in ozračje nad našimi mesti in industrijskimi centri skoraj zastrupljeni, kar je posebno vprašanje, s katerim se bodo spoprijeli naši zdravstveni organi. bira in ne bo toliko čakanja.« Tovariš R. K.: »Al,i bodo potem vsi zdravniki površni ali bodo vsi dobri?« Tovariš S. T., uslužbenec »Kako bo z izbiro? Danes izbira ni možna, če bodo ukinili privatno prakso, nam morajo zagotoviti izbiro zdravnika. Toda ne tako, da bom posebej plačeval, če bom hotel iti k zdravniku, ki si ga sam izberem. Zakaj sicer podjetje plačuje tako visok odstotek za socialno zavarovanje?« Slišal sem še številna druga-mnenja, o katerih pa drugič. Danes naj zaključim tako: Pri absolventu prava M. K. sem naletel na pravi študijski krožek, ki je razpravljal o snovi za izpit, pred katerim so te dni. Kmalu smo bili v pogovoru o ukinitvi zasebne zdravniške ordinacije in tedaj mi je tovariš M. K. pokazal knjigo, ki jo je ravnokar prebral: Axe,l Munihe: San Mi-chele. Odprl je knljago in mi prebral: »Zdravnike naj bi plačevala — in dobro plačevala — država, kakor v Angliji sodnike. Tisti, ki bi jim ta ureditev ne bila všeč, bi naj opustili polklic in šli na borzo ali odpili kako trgovino.« V družinskem proračunu se takoj pozna, če cene na trgu po-rastejo. Velik del družin, proračuna gre za izdatke na trgu. DRUŽINSKI PRORAČUN V VELIKIH MESTIH Kje je najceneje? Katera gospodinja izda največ, a katera najmanj iz družinskega budžeta za prehrano? Izbrali smo Beograd, Zagreb, Ljubljano, Sarajevo, Skoplje in Titograd, naša republiška glavna mesta. V prvi mah izgleda odgovor enostaven. Toda, ko začnemo primerjati številke, spoznamo, da težko dobimo popolno sliko in določen odgovor. Cene v posameznih mestih, so zelo različne in ■ se iz dneva v dan menjajo. Nek proizvod je tu cenejši, tam dražji. Tako je z uslugami in tako tudi s pre-hranbenimi .artikli. Vsi vemo, da so Ljubljančani naj večji potrošniki krompirja, a verjetno tudi sadja. Zagrebčani porabijo največ zelenjave, dočim so Beograjčani znani kot ljubitelji »roštilje«. Prvi na seznamu Najpametnejše je primerjati posamezne vrste proizvodov in uslug, ki jih moremo najti v vsakem družinskem budžetu. Na seznamu prehrambenih artiklov, ki jih porablja mestno prebivalstvo, je na prvem mestu kruh. Njega pojemo več kot česar koli drugega. Mesečna potrošnja znaša okrog 35 kilogramov in zaradi tega v družinskem proračunu predstavlja najvažnejši izdatek. Kruh je relativno poceni. Verjetno gospodinja iz Skopi ja z malo zavisti gleda, na gospodinje iz Beograda in Zagreba, ker ona kupuje kruh po 48 dinarjev v teh mestih pa je njegova cena 44 dinarjev. Najteže izhaja gospodinja Titograda, ki kupuje kruh po 55 dinarjev, s ceno 46 dinarjev sta Ljubljana in Sarajevo na sredini. Zanimiv kontrast Druga važna postavka družinskega budžeta je krompir. Statisti čar ji so izračunali, da vsaka mestna družina porabi mesečno 15 kilogramov krompirja. Največji potrošnik je mestno SSrSiL N-iobiutljivejk za proračun predvsem zaradi tega, ker v okolici proizvajajo mnogo krompirja. V začetku prejšnjega leta je bila cena krompirja v Ljubljani ,16 dinarjev, v Skoplju in Titogradu 25 dinarjev, v Sarajevu 24 din, v Beogradu pa 20 dinarjev za kilogram. Samo malo dražji kot v Ljubljani je bil krompir v Zagrebu s ceno 17 dinarjev. Cene krompirja so se v teku leta spreminjale. Ob koncu lanskega leta je bil krompir v Ljubljani po 14 dinarjev in so Ljubljančanke za isti znesek denarja lahko kupile enkrat več krompirja kot gospodinje v Skoplju. V Titogradu je bil 26 dinarjev, v Sarajevu po 23 in pol, v Beogradu 20, v Zagrebu še vedno po 17 dinarjev. Le redka gospodinjstva ne kupujejo mleka. Smatra se, da mesečna poraba 4-članske družine znaša povprečno 26 in pol litrov mleka. Tu je Slovenija na prvem mestu s povprečno porabo 38 litrov. Najslabši potrošniki mleka so prebivalci makedonskih in črnogorskih mest. Oni popijejo na mesec samo 14 litrov na mesec, v Bosni in Hercegovini pa 19 litrov mleka na mesec. Tudi njegova cena je podobna ceni krompirja. Tam, kjer ga največ porabijo je naj cenejše. V ljubljanskih mlekarnah so ga prodajali po 30 dinarjev, a na trgu po 35 dinarjev, v Zagrebu je bilo nekaj dražje — v mlekarnah Po 38 dinarjev, v Beogradu po 44 dinarjev, v Sarajevu in Skoplju po 50> v Titogradu celo po 65 dinarjev. V proračunu mestne družine so važni tudi izdatki za zelenjavo, kajti tudi to je stalni izdatek. Na mesec porabijo okoli 15 kg različne zelenjave. Fižol so v minulem mesecu Sarajevčani kupovali po 60 dinarjev. Skopljenci pa po 90 dinarjev. V Zagrebu ,in Titogradu so ga prodajali za 10 dinarjev ceneje, v Ljubljani Po 70; a v Beogradu po 66 dinarjev. 22 kilogramov krompirja na mesec, najmanjši pa Makedonije, kjer potrošijo 6 kilogramov krompirja mesečno. Iz tega bi lahko sklepali, 'da je v Sloveniji krompir naj dražji, v Makedoniji pa naj cenejši. Toda v resnici je prav nasprotno. V teku vsega minulega leta je bil krompir naj cenej š; v Ljublj ani, Vsaka mestna družina porabi dnevno eno jajce. Nedavno, ko je cena zrasla na 35 dinarjev, je ta izdatek dejansko ybtežil gospodinjski proračun. Naj slabše so shajale beograjske gospodinje, ker je povprečna cena jajc v Beogradu znašala 31 in pol dinarjev. Drugo mesto v draginji sta si delila Zagreb in Skoplje s ceno 30 dinarjev, tretje Ljubljana z 29 in pol, nato Titograd 27 dinarjev, medtem ko je v Sarajevu bilo naj cenejše -• 26 dinarjev. Ne smemo prezreti meso. Mesečna poraba mesa ene mestne družine se giblje okrog 7 kilogramov. V tem pogledu gotovo nobena gospodinja ne bi menjala z gospodinjo iz Ljubljane, ki je kupovala goveje meso po 250 dinarjev. Prav gotovo ne bi menjale gospodinje iz Titograda in Skoplja, katere so lahko kupovale goveje meso po 180 odnosno 160 dinarjev. V Sarajevu so govedino prodajali p0 200 dinarjev, v Zagrebu po 245, v Beogradu pa po 230 dinarjev. Precej širok razpon cen Izdatki za kurivo so prav tako različni. V Ljubljani so najmanjši. Minuli mesec je tona lignita stala 2.200 dinarjev, a meter drv za kurivo a-b rezre-da 3.000 dinarjev. Beograd in Skoplje sta enako draga. Res, v Beogradu so drva prodajali po 4.400 dinarjev, a v Skoplju po 4.000 dinarjev. Zato pa v Beogradu stane premog 2.670 dinarjev, v Skoplju pa 3.000 dinarjev. tudi v ceni električna energije so razlike, ki bodo verjetno kmalu izginile, kajti dobili bomo enotno tarifo. Najslabše je v Ljubljani in Titogradu, kjer plačajo 15 dinarjev za kilovat, v Sarajevu 12 dinarjev, v Beogradu 11, v Zagrebu 10, v Skoplju 9 dinarjev. Največji del družinskega proračuna se porabi na trgu. Nekatere družine porabijo za hrano, kurivo in luč dve tretjini dohodkov. Tudi najmenina za stanovanje je stalni družinski izdatek. Dvosobno stanovanje v stari stavbi je. najcenejše v Beogradu, kjer stane 1.000 dinarjev, najdražje je v Skoplju, kjer je cena takšnega stanovanja 1.863 dinarjev. ' Zagreb ima najdražje krojače. Za moško obleko plačate krojača 6.000 dinarjev, v Skoplju je dovolj 3.600 dinarjev. Vstopnice za kino so najdražje v Beogradu, povprečno 70 dinarjev, a naj cenej še v Zagrebu po 40 dinarjev. Vstopnice -za gledališče so enako drage v Beogradu. Zagrebu in Titogradu po 150 dinarjev, v Ljubljani po 120, v Sarajevu 100, a v Skoplju po 70 dinarjev povprečno. D. Z. »Vjestnik« O D G Or O RI NA y D. R., Zagorje ob Savi: Zakaj ni v vsaki številki vprašanj in odgovorov in zakaj niso objavljeni primeri iz sodne ali inšpekcijske prakse, če ni vedno dovolj gradiva za rubriko? — Odgovor: Predvsem naj se Vam zahvalimo za Vaše pismo in Vašo za nas vsekakor laskavo oceno naše rubrike. Njen namen je, svetovati vsem, ki sveta želijo ali ga potrebujejo in se s svojimi vprašanji obrnejo na nas. Odgovore pa objavljamo seveda zato, da bi se z njimi lahko pomagali vsi, ki se srečajo z enakimi ali podobnimi vprašanji. Res nas veseli, da so naši odgovori taki, da tudi Vam ko. siijo pri Vašem delu in Vaše pismo nam bo samo spodbuda. dQ bomo še bolj skrbni in tehtni pri obravnavanju zadev, na katere naši čitatelji žele pojasnil. Strinjamo se, z vašim mnenjem, da bi kazalo odgovore objavljati v vsaki številki. Na ta način bi bili odgovori res aktualni. Res pa je, da ni vedno dovolj gradiva. Zgodilo pa se je že tudi, da drugo gradivo ni zaradi pomanjkanja kanje ustrezne strokovne revije. Primeri iz prakse so namreč večkrat taki, da jih ni mogoče posredovati v taki obliki kot dajemo odgovore. Vendar pa bomo sedaj Vašo pobudo skušali včasih tudi upo-ž rabiti, saj imamo sekretariat Izvršnega sveta, ki je pristojen za probleme dela in delovnih razmerij in bo vsekakor koristno, če bo preko naše rubrike izkušnje posredoval javnosti in vsem, ki jih lahko koristno uporabijo. Toliko k Vašim pripombam in predlogom, Vam pa želimo mnogo uspeha, na takem delovnem mestu, kot ga zasedate in kjer lahko mnogo koristite zlasti, ker delate v takem industrijskem središču. Pa še kaj se oglasite ali s predlogi ali z' vprašanji. Zaželene odgovore pa objavljamo pod ustreznimi naslovi. . VSEBINA TARIFNIH PRAVILNIKOV D. R.. Zagorje ob Savi: Ali lahko gospodarska organizacija vnese svoj tarifni pravilnik določilo, ki ni v skladu z zakonitimi predpisi. Na primer izšla je nova odredba o pogojih, pod katerimi se dnevnice obračunavajo v materialne stroške in kjer so bili zneski dnevnic povečani. Ali lahko delavski svet sklene, da ne bo povečal dnevnic kljub tej odredbi? Drug primer: po enajstmesečnem stažu prostora dovolilo natisk pripra- tenih odgovorov, neprekinjene zaposlitve pripada delavcu najmanj Predlagate, da bi objavljali primere iz prakse, kadar 4 dni dopusta. Ali lahko delavski svet v tarifnem bi ne bilo dovolj vprašanj za odgovore. To smo že prakticirali, vendar je bilo zelo težko spremljati prakso, ker doslej ni bilo niti organa, ki bi bil pri- stojen zbrati to prakso, io usmerjgti in tako omogočiti, da bi jo lahko posredovali. Zelo se čuti pomanj- pravilniku predpiše, da ima delavec manj kot 14 dni dopusta? — Odgovor: Poleg pravil je tarifni pravilnik najvažnejši predpis gospodarske organizacije. Z njim uredi celo vrsto pravic, ki so v zvezi s plačo in plačevanjem ter drugimi vrstami pre- jemkov in odškodnin. Eno od temeljnih načel za sestavo tarifnega pravilnika pa je, da mora biti v skladu z zakonitimi in drugimi predpisi. Samoupravnost ne pomeni svojevoljnost in kljub temu, da so gospodarske organizacije samoupravne organizacije, morajo spoštovati pri svojem delu in poslovanju zakonitost, od česar završi tudi sama samoupravnost in ustavni zakon sam določa, da. izvršujejo proizvajalci samoupravne pravice na podlagi ustave in zakonov in .v mejah družbenih planov. Glede na io doiloča uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, da naloži načelnik tajništva za delo OLO gospodarski organizaciji, da mora. tarifni pravilnik prilagoditi veljavnim predpisom," če spozna, da jim ta nasprotuje, ali ce ni sprejet po predpisanem postopku. Ce boste naleteli na tarifni p avilnik z določili, ki nasprotujejo zakonitim predpisom, boste lahko predlagali načelniku tajništva . delo OLO, naj se posluži tega pooblastila, če bi Vaše poprejšnje posredovanje za odpravo nezakonitosti iz tarifnega pravilnika ne uspelo. Pri tem pa je ločiti dvoje vrst predpisov in kot nalašč ste taka dva različna primera tudi izbrali. Tarifni pravilnik mora urediti pravico do povračila potnih stroškov, ki jih imajo delavci in uslužbenci s službenimi potovanji. Toda ni predpisa, ki bi določal, kako jo moraj j urediti. Samo odvzeti je ne smejo. V vprašanju omenjena odredba o pogojih, pod katerimi se dnevnice priznajo v materialne stroške, je samo — finančni predpis. Določa samo, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko gospodarska organizacija dnevnice vračuna v materialne stroške. Gospodarska organizacija lahko v tarifnem pravilniku določi, da je dnevnica za visokokvalificiranega delavca n. pr. 1500 din. Toda tega zneska ne bo mogla vračunati v materialne stroške, ampak bo morala 300 din kriti iz dobička za plače. Lahko pa tudi določi za vse enake dnevnice, ki so lahko nižje od zneskov, ki jih po cit. odredbi morejo podjetja vračunati v materialne stroške, kajti ta odredba ne ureja pravice do dnevnice in povračila potnih stroškov. To pravico uredi tarifni pravilnik in samo v okviru tega lahko delavci uveljavijo to svojo pravico. V morebitnem sporu se ne bi mogli opirati na cit. odredbo, temveč na pravilnik, ker kot rečeno, ta ureja samo finančna vprašanja’, ne pa pravice. Povsem nekaj drugega pa je drugi primer. Tu gre za pravic.o do dopusta, ki jo ureja posebna uredba o pravici do rednega letnega plačanega do-pusta. Ta uredba to finančni predpis, temveč zakoniti predpis, ki iuvja p • ivico do dopusta tako, da je ta ureditev za vse obvezna. To se pravi če bi tarifni pravilnik določil, da pripada delavcu po 11 mesecih neprekinjene zaposlitve n. pr. samo 10 dni dopusta, bi bila to nezakonitost. Ce bi n. pr. tak delavec podjetje tožil in s tožbo zahteval, da mu prizna najmanj 14 koledarskih dni dopusta, bi sodišče tožbi ugodilo in bi tarifnega pravilnika ne upoštevalo, ker bi bil v tej določbi nezakonit, v nasprotju s citirano uredbo. Seveda je treba tako nezakonitost iz pravilnika odstraniti po že omenjenem postopku. • ••oeeseeeeceee e eeFeseeeeeeeeeeeoifi .•.•.•.v!v!vlvXv;v!v®vXv!v;vXv!v!v!v: • •eeeageeeeeeeeee SB! ;.v. • • • Letos bodo nogavice za 59,340,000 dinarjev cenejše, seveda ne vse, temveč samo tiste, ki jih izdelajo v Polzeli. Tako je sklenil delavski svet tamkajšnje tovarne nogavic lani decembra. Sklenil je še, da bodo izdelali 3,100.000 parov nogavb ali 3,3% več, čeprav je letos zaposlenih 480 ljudi, lani v istem času pa je delalo v tovarni 520 delavcev n uslužbencev. Delavski svet je sklenil... Čez leta, ko bo kakšen »novopečeni« statistik ali analiti-čar zbiral podatke o proizvodnji v Tovarni nogavic v Polzeli, bo prišel do zanimivih, skorajda neverjetnih ugotovitev. Ugotovil bo, da je v drugem poslovanje tovarne. Zunanji okoli 20 milijonov dinarjev, svetovalec — Revizijski zavod Tolikšen uspeh v znižanju Maribor — je svetoval vodstvu polne lastne cene velja vseka- podjetja, seveda po poprejšnji kor pripisati tako razčlenje- vsestranski in temeljiti anali- n emu knjigovodstvu, ki ni pozi, naj spremeni način knjigo- stala samo dobro organizirana vodstva. Podjetje naj razdeli operativna tehnična služba v polletju leta 1956 proizvodnja na 23 ekonomsko samostojnih podjetju, temveč skupno s pre- cbčutno porasla, čeprav je enot, določi enotam delokrog mijskim sistemom gonilna si- podjetje zoposlovalo v iproiz- dela in razčleni stroške po la za rast proizvodnje in pre- vodnih obratih 40 ljudi manj kot v prvem polletju; da je 31. julija leta 1956 odpadlo ha zaposlenega delavca 377 parov nogavic, m esc na to 648 parov, septembra 680 parov itd.; da so v prvem polletju prodali mesečno za nekaj nad 40 milijonov dinarjev blaga, avgu- _ sta za 56,274.000 dinarjev, septembra za 81,722.000 dinarjev itd., da je znašala ustvarjena vrednost na zaposlenega meseca julija leta 1956 68.818 dinarjev, avgusta 117.237 dinarjev, septembra 170.254 dinarjev (vrednost končne proizvodnje in prodaje je ta dva meseca zato tako občutno po-' rasla, ker je bilo prejšnje mesece precej nedokončane proizvodnje). Skratka, če bo statistik ali analitičar vzel za osnovo stanje podjetja z dne 31. julija 1956 in ga označil s 100 odstotki, bo ugotovil, da je avgusta istega leta porasla proizvodnja količinsko za 72 odstotkov, septembra za 61 odstotkov itd. in vrednostno avgusta za 70 odstotkov, septembra za 147 odstotkov ... Razmeroma slabo izpolnjevanje plana v lanskem prvem polletju zaradi objektivnih težav (pomanjkanje električne energije) in deloma tudi še neurejena organizacija dela ter zastoj na trgu so opozorili vodstvo podjetja, da velja temeljito proučiti organizacijo dela in izvesti ustrezne spremembe. Norme za četrtino višje in vendar dosegljive Prvi ukrep je bil proučitev norm in normativov. Po temeljitem proučevanju organi- vijo strojev so dosegli večjo možnost posluževanja. Medtem k O' je prej delavka posluževala osem do deset strojev, je pozneje lahko hkrati stregla tudi petnajstim strojem. Preskrbovalno službo s, surovinami so v obratih organizirali tako, da je imela vsaka delavka pri roki vedno ves material, ki ga je potrebovala (prej je morala delavka pogostokrat sama iskati material). Seveda so morali odtlej mojstri bolj skrbeti za delo v obratu, paziti, da so bili stroji v redu, da je bila določena prava turaža, itd. V nasprotnem primeru so stroški naraščali, plan fui bil izpolnjen in to je negativno vplivalo na prejemke — na premije. Stari in vendar novi stroji Po temeljiti proučitvi organizacije dela in ustreznih spremembah je vodstvo podjetja ugotovilo, da tehnološki proces ne terja tolikšnega števila zaposlenih kot so jih imeli. Zato so iz proizvodnje izločili 40 slabih delavcev. Razen vseh teh in drugih ukrepov so se lotili tudi obnove strojev. Po načrtih in zamisli obratovodje Ranika so se lotili predelave polavtomatskih strojev v avtomatske. V remontni delavnici so zaposlili še dva strokovnjaka. Stroji, ki so jih predelali sedaj ob enem obratu dvakrat pleto, s čimer je moč na njih izdelati TtLfcFOMIRALI SMO IN... ...sekretar podjetja »Litostroj« nam je povedal, da njihova tarifna komisija proučuje posebnosti delovnih mest v obratih, kar bodo upoštevali pri urejanju tarifne politike. Člani obratnih delavskih svetov in delavci so na obratnih sestankih že sedaj razpravljali, kako čimbolj« sestaviti tarifni pravilnik, skratka pravilno porazdeliti sredstva. ... direktor Opekarne Stražišče je dejal, da bi v podjetju pravzaprav radi imeli vsi čim višje prejemke. Komisija sedaj proučuje posebnosti delovnih mest. Ves kolektiv pa je že minuli četrtek razpravljal, kaj hočemo doseči s sedanjim pet in deset odstotnim povišanjem plač. Cez štirinajst dni bo, kot pravi tovariš direktor, predlog njihovega tarifnega pravilnika že sestavljen. ... predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice delavcev tovarne »Iskra« v Kranju pa nam je dejal, da smo prezgodaj vprašali, kako daleč so pri njih z osnutkom tarifnega pravilnika. »Veste,« je dejal, »pri nas ni tako enostavno. Delovna mesta so zelo različna, sedaj jih ponovno proučujemo. Sklenili pa smo, da tarifnih postavk ne bomo poviševali linearno, temveč odpravili najprej nesorazmerja zadnjih let. Ko bo upravni odbor podjetja sestavil predlog tarifnega pravilnika, bo o njem razpravljal izvršni odbor sindikata in organiziral razpravo o pravilniku po vseh oddelkih. ... tajnik izvršnega odbora sindikalne podružnice delavcev usnjame »Runo« v Tržiču nam je odgovoril, da on ne ve kaj dosti o sedanjem urejanju tarifne politike, ker se s to stvarjo ukvarja predsednik podružnice, kot član tarifne komisije. »Kako, mar vaš izvršni odbor še ni razpravljal o tej stvari?« »Ne,« je dejal, »izvršni odbor o sedanjem urejanju tarifne politike še ni razpravljal. Čakamo, da bo upravni cribor podjetja sestavil predlog, potem se br>mo o njem na izvršnem odboru pomenili.« »In za koliko mislite v vašem podjetju zvišati plače administrativnemu osebju?« »Zdi se mi, da menda za 10 odstotkov, vratarjem pa za 7 odstotkov, po kvalifikacijah namreč.« (Stališče republiškega odbora sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev je drugačno. Preberite ga na prvi strani!) za 70 odstotkov več proizvodov. Medtem ko je prej delala delavka le na dveh strojih (polavtomatskih), sedaj ko so stroji predelani v avtomate, streže hkrati osmim strojem. Preureditev enega stroja jtn stane približno 50 tisoč dinarjev, kar je pač malo v primerjavi s povečano proizvod- Kje je ključ ...? Kje je ključ za te presenetljive spremembe? Mogoče v nakupu novih strojev? Ne. Podjetje je delalo lani, bo delalo letos in še nekaj let s stroji, ki so bili novi pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama s stroji, ki so stroškovnih vrstah na vsako ?e t,r!kr?t amortizirani. Uspe- enoto. Zato, da bo vsakdo ma- Preja iz umetnih mas je silno občutljiva. Prostori morajo biti-ogreti na točno določeno temperaturo, zrak primerno ovlažen. Svitki s prejo iz umetne mase so pod stekleno kapo, kot vidite na sliki, kjer se zadržuje zrak primerno ogret in ovlažen. (Takole šiva delavka-šivilja perlon in nylon ženske nogavice.) he, ki jih je Tovarna nogavic lani dosegla in ki jih bo žela letos ter bo na osnovi teh lahko znižala cene svojim izdelkom za 7,3 odstotka, lahko in moramo pripisati delavnosti vsega kolektiva, organom u-pravljanja in voditeljem proizvodnje. Kateri činitelji so vplivali na te presenetljive spremembe? Tile; ekonomska analiza podjetja, premestitev nekaterih strojev, smotrnejša preskrba delovnih mest z materialom, boljše izkoriščanje delovnega časa, spremembe v knjigovodskem poslovanju, premiranje, ki temelji na ekonomski osnovi, smotrno zaposlovanje delavcev itd. terialno zainteresiran za varčevanje z materialom, surovinami itd., da bo izdeloval le kakovostno blago, naj v skladu s takšnim načinom zajemanja stroškov uveljavi premijski sistem. Vodstvo podjetja je nasvete zunanjega strokovnega sodelavca upoštevalo, čeprav je uvedlo tako podroben sistem knjigovodstva, je v knjigovodstvu zaposlilo na novo reci in piši le — eno samo delovno moč. Vsak vodja ekonomske enote namreč dnevno spremlja •gibanje stroškov in svoje u-gotovitve sporoča knjigovodstvu obrata, le-to pa glavnemu knjigovodstvu. duktivnosti, kakovostno izdelavo blaga, varčevanje z materialom, skratka gonilna sila za znižnje stroškov proizvodnje. Podjetju se je vsekakor že desetkrat obrestovalo tistih 108 tisoč dinarjev, kolikor so jih izplačali Revizijskemu zavodu za ekonomsko analizo podjetja in revizijo poslovanja v minulem prvem polletju. zacije dela in dela po učinku so. zvišali lani julija v polzel-ski tovarni nogavic norme za četrtino, ki pa jih sedaj delavci še vseeno ne samo dosegajo, temveč celo presegajo. U-veljavili so "se vrsto drugih ukrepov. , Stroje so premestili — 40 delavcev preveč V pletilnici so razmestili stroje po tipih in proizvodih (prej so bili v eni vrsti nameščeni stroji najrazličnejših tipov, na katerih so delali različne proizvode). S premestit- njo. Računajo, da bodo preuredili še okoli 50 strojev dvajsetih različnih vrst. To bo seveda znatno pospešilo storilnost in rast proizvodnje. Toda s preurejanjem strojev v polzelski tovarni nogavic še ne bo rešeno vprašanje strojnega parka v celoti. Podjetje je resno v skrbeh, kako bo v treh ali štirih letih obnovilo strojni park, ki ga ne bo več mogoče popravljati. Predsednik delavskega sveta Povše in predsednik sindikalne podružnice Selan sta dejala, da je pri njih sedaj čas' dragocen, da ni dragocena samo vsaka ura, temveč vsaka minuta, sekunda. Te besede niso fraze. Res, če hočejo izpolniti plan kot so sklenili, če hočejo potrošnikom prihraniti nad 59 milijonov dinarjev, izdelati več nogavic ob manjšem številu zaposlenih, poslati na trg okoli sedem vrst novih izdelkov, potlej je čas še kako, kako dragocen. Peter Dornik Vidite, takole pletejo pol-zelske pletilje moške nogavice na Standard pletilnih strojih To je tako imenovano »fa-zoniranje nogavic«, ki je obenem že tudi likanje. Mokro nogavico nataknejo na mo-dele, s tem dobi svojo obliko, zlika pa se v peči na modelu, seveda pod določeno temperaturo. Eno podjetje In triindvajset ekonomskih enot Pravzaprav je nemogoče točno določilti tisti datum, ko 80 v polzelski tovarni nogavic začeli postavljati stvari »na glavo«. Lani februarja je na primer vodstvo podjetja zaprašilo Revizijski zavod v Malt boru, naj temeljito prouči Po večmesečni razpravi so sestaviM tudi 'plrm.ij.skii pravilnik. V premijskem sistemu 38 odstotkov zaposlenih V premijski sistem So vključili 38 odstotkov zaposlenih. Čeprav so sedaj v praksi opazili nekaj slabosti v premijskem sistemu (nekateri normativi na primer še rti s o realni), vendarle je ta upravičili svoj obstoj. Medtem ko je podjetje leta 1955 doseglo devet in pol milijonov dinarjev lastne cene, bo znašalo znižanje polne lastne cene v minulem letu predvidoma MBIT 1 P 'R O I Z V O D N J A' V • večja storilnost (Praktična uporaba metode »Industrial-Ingeneering«) Avstrijski center za produk- grajali, če de t° grajo zaslužil. Toda ttveost na Dunaju je lani pri- kritika nii bila nikdar iponiiževalna, redil posvetovanje o uporabi. temveč vedno vzpodbudna. Delo so v podjetju organizirali tako, da ni bil z njim nobeden preobložen: vsakdo od direktorja do zadnjega uslužbenca, je imel dela toliko, da ga je lahko opravil v rednem delovnem času. Direktor podjetja je vzpostavil osebni stik z zaposlenimi na ta način, da je odšel vsak0 jutro za pol ure v neko delavnico jin se tam razgovar-jal z delavci o delu jo pogojih dela. Podjetje je odtlej vsako leto organiziralo enodnevni telet za vse člane kolektiva. En dan v letu so posvetili družinam zaposlenih. Svoje; zaposlenih so prišli ta dan v tovarno in si ogledalj stroje to delo. Voditelji proizvodnje bo jim razložiti ves tehnološki postopek dela. Ženam in otrokom je bilo' zelo povšeči, ko so lahko videli stroje oziroma delovna mesta in izdelke svojega očeta to moža. metode. .lindustrial-Engineering', to je'proučevanje dela v industrijskih podjetjih v smislu racionalizacije. Na posvetovanju so uporabo te metode podprli s .podatki te nekega avstrijskega podjetja, ki je doseglo Izredne rezultate, .potem ko je temeljito proučilo organizacijo dela in upoštevalo izkušnje te sodobne metode. Zavoljo tega, ker b; lahko .naša podjetja nekatere izkušnje izkoristila, objavljamo podatke, o ukrepih v tem podjetju. Leta 1949 tj® imelo n-etko avstrijsko podjetje 22 uslužbencev in 167 delavcev. Ker .je bilo na skrajnem zahodu Avstrije, je moralo nabavljat; material iz vzhodnih delov države nekaj sto kilometrov daleč .in tudi potrošnik; blaga s,o živel; večidel v vzhodnih področjih Avstrije. Zavoljo ostre konkurence je bil položaj podjetja čedalje težavnejši in vodstvo je moralo razmišljati, .s kakšnimi metodami bi lahko poslovanje podjetja racionaliziralo, da s; zagotovi nadaljnji obstoj. Uveljavili so vrsto raznih ukrepov in organizacijskih mer, ki so prinesle neverjeten usipeh. PRAVILNA RAZPOREDITEV DELA Dobršen del uspeha, ki ga je podjetje v kratkem času doseglo je treba pripisati psihološkim prijemom. Vodstvo podjetja, skratka vsak uslužbenec na vndilnem delovnem mestu, od (brek torij a do podim oj stra, je našel vedno toliko ičaoa, da ije lahko z nijim raztovarjal katerikoli delavec. Vsakemu so pomogali, nikdar niso pozabili-; na pohvalo, če j.o je nekdo zaslužil, ker je to ljudi vzpodbujalo k delu. Seveda sto tud; vsakogar po- IIREDITEV DELOVNIH MEST Vodstvo podjetja je poskrbelo za zadostno svetlobo, toploto in čist zrak v novozgrajenih delavnicah in pisarnah. Prostore so pobarvali po sodobnih načelih, neverna mesta pa so obarvali s posebno barvo. Delovne stole so preuredili tako, da so le-1; nudjil; čim večjo udobnost za delo, da so jih lahko d slave; obračali in nameščali .kakor .jim je bilo bolj ugodno. Prvi organizacijski ukrep j® bila razdelitev funkcij vodilnih uslužbencev i.n sestavljanje podobrobnih napotil, kaj vse spada v njegovo področje. Drug važen ufere.p je bili redno obveščanj® prizadetih o v.seh nujnih delih. V podjetju so namreč dela, ki jih je bi.lo treba opravit; vsak dan, vsak teden ali v določenem roku. Da posameznik; ob obilici dela na to ne bj pozabili, so takšna dela vpisali v rokovnike z imenom uslužbenca ali delavca, ki j.ih mora opraviti. Rokovnik so vodil; v evidencijskem centru direkcije in za določen dan .pripravil; lističe, na katere so zapisali, kaj mora kd-o v nekem roku storiti, in jih poslali .posameznikom. Vodstvo podjetja j® zanesljiv® vedelo, da b® delo v redu opravljeno. Vsak uslužbenec ali delavec, k; je dobil' takšen listič, s; je v posebno beležnico zapisat, kaj mora storiti, beležnico pa je mora; poslati v podpis in pregled svojemu šefu. Vsake tri mesece ;® vodstvo podjetja izvršilo revizijo rokovnikov, izpustilo stvari, ki niso bi.l® potrebne, in vpisalo v rokovnik nove posle in rake, NAČRT ZA NOVO TOVARNO V kratkem času je podjetje dobivalo čedalje več^ naročil in zgraditi sp morali nove tovarniške prostore. Novo tovarno so zgradili i.z betonskih montažnih delov, k; so jih lahko po potrebi premeščal; in menjavali, tako da so lahko posamezne prostore ‘v zelo kratkem času razširili, če je biilo to nujno. Delo so organiziral; po tekočem traiku in dosegli s tem izredno velike uspehe. Medtem ko so prej izdelali dnevno 16 električnih štedilnikov, so v novi delovni dvoran; planiral; dnevno 60 štedilnikov. Ob skrbnem proučevanju delovnih mest in odstra.niitv; nepotrebnega transporta je proizvodnja v kratkem času porasla na 120 štedilnikov dnevno, lastna cena pa je znaitn.o padla. Tovarno so gradil; v etapah. Na predzadnjem delovnem mestu ea kontrolirali štedilnike s pomočjo visokofrekvenčnih valov, preden so jih poslal; na trg. TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Na osnovi proučevanja organizacije delo so marsikakšno stvar izboljšali. Naročili so posebne stroje ali zelo enostavne priprave za posamezne operacije. S temi so zmanjšali delov n; čas za posamezne proizvode za 10 •/•. Razne tehnične Izboljšave Sq predlagali posamezn; delavci. Vodstvo podjetja je vsak' predlog zelo skrbno proučilo. . DELOVNA POSVETOVANJA IN SESTANKI Enkrat tedensko se zbero vsi vodje pri direktorju na razgovor. Na sestanek pridejo tudi konstruktorji, glavn; poslovodja, šef reklamnega oddelka itd. Vsi skupaj razpravljajo o naročilih in novitetah, o nalogah in vsklaje.vanju delovnih nalog. Vsak posameznik poroča p problemih s svojega področja. Ob zaključku sestanka sprejmejo določene sklepe. V podjetju sestavljajo mesečno poročilo, ki vsebuj® vs® potrebne podatke: o nabavah materiala in zalogah po količini in vrednosti, o proizvodnji končnih proizvodov in polproizvodov ,o potrošnji električne energije in ostalega goriva, c prodaj; in pošiljanju blaga, o stroških prodaje in reklame, o porabljenem delovnem času v od-_ deilikih, o številu zaposlenih- njihovih plačah jin povprečnih plačah, o izostankih zaradi bolezni, o stanju strojev, vozil ;n zgradb, o izdatkih, dohodkih ih dobičku. Takoj ko je mesečn; obratni obračun gotov, razpravljajo o rezultatih s posameznimi poslovodji, ki so odgovorni za dela, da stroškov ne b; presegli. Kolikor stroški padajo, dobivajo poslovodje za to določeno premijo. ZUNANJI SVETOVALCI Tovarna uporablja tudi zunanje svetovalce in honorarne delavce. Avstrijski center za produktivnost jb leta 1950 proučil ekonomski in tehnični položaj podjetja n svetova; vodstvu, kako ekonomsko in tehnično izboljšat; poslovanje. Razen tega izkoriščajo usluge nekega podjetja, k; po njihovem naročilu proučuje tržišče. V stikih so z nekim zunanjim strokovnjakom za reklamo, tehničnimi strokovnjaki iz Nemčije, z avstrijskim,; in švicarskimi znanstvenima inštituti. Podjetje .pošilja na razna študijska potovanja na primer v Ameriko, svoje delavce in seveda od njih zahteva, da pridobljene izkušnje prenesejo v njihovo tovarno. USPEHI, KI ŠO JIH DOSEGLI S PROUČEVANJEM ORGANIZACIJE DELA Podjetje je na osnov; vseh teh ukrepov na osnov; znanstvenega proučevanja organizacije dela doseglo izredne uspehe. Promet je stalno naraščal in je narastel od začetnih 7 milijonov na 50 milijonov šilingov. V šestih letih se je produktivnost detla podvojila. »DELAVSKA ENOTNOST« NAŠE GOSPODARSTVO 1, FEBRUARJA 1957 H ST. 8 »DELAVSKA ENOTNOST« L FEBRUARJA 1957 Q ST. 8 UTRINKI DIAMANTNA POLJA $ carstvu miaveCj O življenju mravellj mm danes prirodoslovci vedo povedati marsikaj zanimivega. Mravlje govore, pri tem si pomagajo s posebnimi govornimi znaki, to so kretnje posameznih delov telesa io udov. Kadar jim preti nevarnost pa uporabljajo tudi posebne znake. Ob takih priložnostih začnejo tekati z odprtimi čeljustmi in ko to početje vidijo še druge mravlje, nastane v trenutku »a.arm«. Takoj začnejo spravljati jajca v mravljišče, nekatere mravlje junaško zapuste mravljišče, da bi se postavile sovražniku po robu. Vsaka ve, kaj ji je storiti, zato ni nobene zmede ah nereda. Neki učenjak je v afrl tih gozdovih opazoval dcHg,o kolono mravelj. Ob strani so stopicale delavke. Vojaki so vzdrževali red, kdor ni poslušal njihovih ukazov, gorje mu, tega so takoj kaznovali, če je bti prestopek težji, so nesrečnico, če je bilo treba, takoj usmrtili. Mravlje so prišle do potoka. Nikjer ni bilo mostu. Kakor v sodobni vojski, tako so tudi tukaj nastopili pionirji. Najmočnejše mravlje so zgradile močan most. d n to tako, d,a so se krepko držali e s čeljustmi. Vsa ostala vojska pa je preko njih prešla na dragi breg. (Kadar pa se tak most ne obnese, potem napravijo mravlje enostavno nekakšno kepo in se spustijo v vodo. Vedno ob takem prehodu tečejo najprikladnejšlh mest.) Ko tako prebrodijo potok, nadaljujejo mravlje svojo pot. Pri tem druga drugi pomagajo pri prenašanju tovorov. Kadar se katera mravlja ponesreči, se takoj priključi skupini omaganih. do katerih pa ostale mrav- ANEKDOTI Nekoč je književniku Senoi pripovedoval neki študent, da se je odpovedal medicini »Želim se posvetiti književnosti da bi tako koristil človeštvu,« je ves navdušen pripoved oval. »Samo zaradi tega pa res ni treba, da postanete književnik« mu je odvrnil, Senoa in takoj nadaljeval. »Že s tem, da ste zapustili medicino, ste napravili neprecenljivo korist človeštvu.« Stevan Srernac je nekega dne stopil v polno kavarno in le s težavo je našel prazen stol. K njemu je pristopil natakar in se oprostil: »Oprostite, (oda ta stol je zaseden«. »Ravno prav. Odnesite ga, meni pa prinesite drugega.« Ije nimajo prevelikega usmiljenja. Mravlje so tudi najsposobnejši' graditelji cest in raznih dragih komunikacijskih objektov. Ceste navadno zgradijo pod zemljo,' kakor nekakšne predore, toda tako, da se nikjer ne križajo s potmi drugih plemen mraveljskega rodu. KaJ-tl gorje tisti mravlji, ki bi prišla v bližino sosednega mravljišča. . Svojo drznost bi plačala z glavo. Tam, kjer je v bližini več plemen mravelj, pride večkrat do medsebojnega bojevanja. Znanstveniki so ugotovili, da se mravlje pripravljajo na krvav obračun po vseh pravilih strategije. Na važnih obrambnih točkah zgradijo utrjene trdnjave, napravijo nasipe, da bi se tako obvarovale od nenavadnih poplav. Kadar pride do vojne, takrat se bojujejo do zadnje kaplje krvi. Zmagovalci, torej tisti, M so preživelli krvavo bitko, odbirajo na bojišču svoje mrtve in jih odnašajo na svoja grobišča. Tako se običajno končujejo krvave drame v zgodovini rodu mravelj. Veliko je bilo prelite krvi za to, da se danes lahko ljudje v frakih ponašajo z lepimi okraski, kakor n. pr. diamanti. Se v današnjih časih je precej črncev, ki delajo na diamantnih poljih Južne Afrike pod nečloveškimi pogoji, samo zato, da civiliziram kapitalistični družbi lahko postrežejo s krvjo prepojenimi dragimi diamantnimi kamni. Nekaj desetletij nazaj je bilo, ko so se igrali otroci nedaleč od reke Oranie v severozahodnem delu takratne Kap - kolonije. Otrooi so se zabavali tako, da so metali kamenje v zrak, pri tem pa so veselo poskočili, kadar se je kakšen kamenček lepo zablestel na soncu. Dečki so te svetle stvarce prinesli domov. Njihove matere se za kamenčke niso dosti brigale. Zgodilo pa se je, da je v vas prišel farmar Schalk von Niokerk. Ta se je začel za kamenčke bolj zanimati. Ob neki priložnosti je kamenček pokazal nekemu trgovcu, ki je končno potrdil farmarjevo slutnjo. Otroci so se Igrali s pravimi diamanti. Kamen, ki ga je imel farmar Schalk, so pozneje poslali guvernerju, siru Fhilippu Vodehousu. Farmarji so zdaj začeli pošiljati svoje otroke, naj iščejo ploščice. Po nekaj mesecih so našli sedem ali osem diamantov. Novica se je hitro razširita. Tam, kjer je danes Kim!ber.ley, so se začeli ljudje naseljevati. V tistem kraju je živel tudi neki von Wyk. Ta je leta in leta s težavo nahranil sebe din svojo družino. Toda nje- govi otroci so našli dragocen diamant, in tedaj je postala njegova koliba zelo bogata. Z vseh strani so zdaj prihajali kopači diamantov. Hoteli so obagateti hitro in na lahek način. V deželah Blum von Tadn, Kimberley so zrasli šotori, nastali so s koli označeni prostori. Tak klam, kakor so prostor imenovali, je meril le 30,4 m. Začeli so z brezmiselnim kopanjem, rezultat tega pa je bit enak ničli. Sele postopoma so se priučiti pridobivanju diamantov. Spoznali so, da se ti drag’ iokolada - Choco - mleko Čokolada, čokolada, le koliko-kokrat je dete izgovorilo to besedo, preden je mati prošnjo uslišala. Od kod pravzaprav izhaja ta beseda. Čokolada izhaja iz besede choco, kar pomeni mleko. Stari Mehikanci so že v starih časih iz plodov nekega drevesa skupaj s koruzno moko in mlekom pili nekakšno čokolado. Ko je Fennando Korte-z leta 1520. osvojil Mehiko, so čokolado prinesli v Evropo in tudi v Španijo. Dolgo časa so samo Španci in Portugalci poznali to slaščico. Šele v osemnajstem stoletju čokolado srečamo v Franciji in Italiji. Katoliški duhovniki so bili dalj časa odločni nasprotniki te pijače, ker niso bili prepričani, če jo katoličani smejo uživati tudi v dneh strogega posta. kamni nahajajo v nekakšnih 11-jastih vdolbinah, ki so napoljene s tako imenovano modro zemljo. Dolgo je trajalo, preden so uvideli, da se iskanje diamantov splača le takrat, kadar je ves postopek kar se da racionalen. Tako je prišlo do tega, da so posamezne rudnike združili v eno samo podjetje. Danes so rudniki v Kimberleyu v Južni Afriki znani vsemu svetu. 1 Ljudje za platnom V kino dvorani je nenadoma nastala tišina. Na filmskem platnu so gledalci zagledali jezdeca, ki na vso moč priganja konja. Beži pred nevidnim zasledovalcem — nevihto. Trenutek pozneje se močno zabliska, še enkrat, le kdo bi preštel vse bliske. Že v naslednji sceni se je nebo zjasnilo, zasijalo je sonce in v dvorani so spet zaškripali stoli. Kaj so res snemalci čakali, da ga filma, pa le malo vedo.Med te prištevamo tako imenovane etudmene, to so ljudje, katerih glavna naloga je, da v filmih zamenjajo zvčzdnike takrat, kadar so nevarne scene. Studmeni so že navajeni skakanja na konje in s konja, padanja s prvega nadstropja ali pa z visoke pečine. Tudi so voljni, da skočijo z mostu v reko ali pa da se rešijo izpod ruševin ponesrečene- Harry Thompsona pokličejo takrat, kadar morajo posneti staro hišo, v kaiteri je polno pajčevin. Posebna pahljača je spojena s posodo, v kateri je židek terpentin, fta »umetnik« v trenutku naprede mrežo, ki je za las podobna tisti iz tisoč in ene noči. Tudi glasov ptic ne snemajo v gozdovih. Zato imajo Charlša Valdrena in Johna Shitelli, ki znata prav imenitno oponašati kor pa njihovi gledališki tovariši. Tudi predmete »šminkajo«, na primer konjske repe, ribe in cveftje. Zanimivo je, da je 90 odstotkov vseh cvetlic narejenih v ateljejih. Razen teh poklicev je v Holly-woodu še več drugih neobičajnih poklicev. Tako poznajo obrt, v kateri mojstri te stroke mečejo predihate v daljino. Zato je treba precej veščine, posebno kadar mečejo nože ali pa steklenice. V teh podvigih je pravi strokovnjak Mehikanec Esteban elemente. Ob neki priložnosti, ko je v igralca — kitarista zagnal nož — pri tem miu je pretrgal strune— ga je tako prestrašil, da .je režiser moral večferait ponoviti nesrečni prizor. OTROŠKA LOGIKA ALI OTROCI MED DVEMA OGNJEMA Prav v tistih dneh, ko se staro in mlado polno želja in pričakovanj pripravlja na Novo leto, je bilo Tatjanci tri leta. Njene modre očke so bile vse vznemirjene. Toliko čudnih in prečudnih stvari se je dogodilo okoli nje. Očka in mamica sta bila zadnje dni celo več doma in se bolj kot navadno posvečala Tatjanci in Drejčetu, ki je komajda zlezel iz zibke v svoje prve hlače. In ko sta bila očka in mamica v »š-ubli«, kot je Tatjanca rekla službi, sta bila otroka pri dobrih sosedih. Dedek Mraz je že hodil s svojim pravljičnim spremstvom. Tedaj je nekega večera očka povprašal Tatjanco: »No, Tatjanca, dušica moja, kaj naj ti prinese Dedek Mraz?« Tatjanca je začudeno gledala očeta, zmigovala z ramenčki in ni nič vedela povedati. »No«, je očka pomagal, »kaj bi rada imela? Punčko, čokolado, pomaranče ...?» Tatjanca pa je še naprej začudeno gledala svojega velikega očeta. Potem pa je le spravila začudeno resno iz sebe: Veš kaj očka. jaz bi rada Miklavža, pa nič palkljna.« Oče se je nasmejal, stisnil otroka k sebi in se zamislil. Saj niso doma nikdar govorili o Miklavžu.. fiapolEon ni imel sreče jih dež opere. So res prezebli čakali vzhajajočega sonca? No, na ta vprašanja bi vam rad danes odgovoril. Ljubitelji filmov radi prebirajo zgodbice o tem ali onem igralcu. Vsako podrobnost iz življenja prebivalcev pravljičnega Hollywoioda bi radi zvedeli. O ljudeh, brez katerih pa ne t>i mogli posneti niiti enega same- ga avtomobila. Med temi igralci so nekateri pravi specialisti. Na primer v Hollywoodu živi človek, ki ga vedno povabijo, kadar snemajo sceno o strmoglavljenju letala. Nekateri danes znani igralci so začeli umetniško pot kot studmeni. Kot na primer Burt Lancaster-in John Wayne. Razen teh so v filmih nepogrešljivi tudi drugi mojstri: glasove ptic od (kokoši pa do slavčka. V kinu ste večkrat s čustvovanjem poslušali jok mater in ubogih otroik. Nikar ne verjemite filmarjem. Tudi za to so se specializirala nekateri pomožni »igralci«. Precejšnja je moč reflektorjev. V ateljejih so zato igralci. našminkani precej drugače, ka- Ko je Napolen III. postal francoski cesar, je dal tiskati nove bankovce, na katerih je bila njegova slika. Na bankovcih je bil še napis: »Vsako ponarejanje se bo strogo kaznovalo«. Bakrorezec pa je na bankovcu za 100 frankov urezal na cesarjevem plašču tele besede: Cesar je mrtev, naj živi republika! Te besede so bile tako skrite, da jiih ni nihče opazil. Tudi ni nihče opazil tistega »ne«, ki ga je bakrorezec vpletel v DOMOVINA MAKARONOV JE « , • Nekateri trdijo, da so makaroni italijanska hrana. Toda v resnici so makaroni doma v Kitajski. V Italijo jih je prinesel Marko Polo, potem ko se je vrnil s poti po Vzhodu. stavek: Ponarejevalec — »(ne)« bo strogo kaznovan. Ko je bila prva serija bankovcev v prometu, so odkrili ukano. Začeli so iskati bankovce s tem napisom, Raziskovalci so končno ugotovili, da je bil bakrorezec navdušen republikanec in da se je hotel iz Nekaj številk iz Indije Leta 1946 sta od 1000 mater umrli na porodu dve; povprečna doba življenja, ki jo je tedaj mogel Indijec pričakovati, je znašala 27 let. Istega leta je bti v Indiji en zdravnik na 6.300 oseb, na 50 tisoč ljudi' pa ena bolnišnica. Že leta 1954 je umrljivost, zlasti pri otrocih, izdatno zmanjšana; povprečna doba starosti pa se je zvečala na 32 let. cesarja temeljito ponorčevali. Krivca niso mogla poklicati na odgovornost, kajti o pravem času je pobegnil v Anglijo. Kljub vztrajnemu iskanju pa francoskim bankirjem ni uspelo, da bi našli vse bankovce. Danes sa prav gotovo nahajajo v posesti vnetih zbiralcev, kajti njihova idealna vrednost je neprecenljiva. Bankovce so v tistih časih imenovati »non bankovce«. Peščena ali vodna ura katera je starejša? Ljudje še danes mislijo, da so najstarejše ure sončne in peščene. Izgloda pa, da temu ni tako. Najstarejše so namreč vodne ure. Te so Asirci uporabljali že leta 600 pred našim štetjem. Prvo sončno uro je izumil Akasimar nekaj let kasneje. Bil sem črnec; kaj naj v Ameriki pomeni življenje ubogega črnca? Bil s>_-r mešanec, pravili so mi Jonny. Materi je bilo ime Minule; pela je mornarjem v pristanišču. Spominjam se oljnatih madežev na zelenih valovih in mornarjev, ki so stali na soncu z rokami v žepih in se smejali. »Minnie,« so govorili, »damo ti penny, če pokažeš noge.« In mati je nasmejana vrgla glavo nazaj in dvignila brilo. Jaz sem se tedaj skril za svitke vrvi in sem gledal oblake, ki so se počasi, počasi pomikali po nebu. Jonny so mi pravili in bil sem čmček, sam in žalosten. Zelo rad sei„. poslušal pesmi mornarjev. Stali so v gruči, eden izmed njih je igral harmoniko, ' ugi pa si je pomaknil kapo na oči in s ploskanjem prstov ponazarjal plesn' ritem. Lepe »o bile tiste pesmi. — Peli so: Onstran morja je Mary — . bele polti ko mleko, v hiši med pomarančevci čaka na me. Tedaj se zamižal, pa sem zagledal hišico med pomarančevci in na oknu Mary, ki maha z roko v pozdrav. Pesem me je ganila, 'pa sem začel po tihem jokati. Po- tem je mati umrla. Nekega večera, ko je bila pijana, je padla v morje. Obležala je na čereh. Videl sem jo, pozneje, kako je ležala v oljnati, kaluži in ji je curek krvi, ki je pritekeViz nosa, zamazel velike bele zobe. Takrat sem" bil star devet let in sam ne vem, kako sem živel. Večkrat mi je kdo vrgel kos kruha. Pred krčmo v pristanišču s i postavili zame zarjavel lonec z ostanki in jedel sem zvit na tleh. Horacij, gostilničar, je včasih prišel na vrata in me je gledal. Tedaj sem se z vsem telesom pomaknil bliže k loncu in glavo sem sklonil še niže nadenj. »Mešanec je,« je dejal Horacij ženi nekega tiru — verjetno sin podleža, belega mornarja.« Nisem vedel kaj pomeni mešanec, razumel pa sem,-da je bil moj oče belec in to me je nenavadno prizadelo. Tisti dan sem se klatil po pristanišču in zamaknjeno gledal v mornarje, ki so imeli rdečo kožo, na čelih pa svetle šope las. »Pojdi proč!« mi je nekdo dejal, ampak jaz sem se samo smejal. Morda je bil prav on moj oče. Če bi imel belega očeta! Mornarja, enega tistih visokih, ki so tako prekanjeni in tako lepi. Rad bi jih vprašal: »Kateri od vas je moj oče? Jaz. sem Jonny in iščem očeta, belca. Očeta, ki bi me vzel s sabo čez morje.« Ta misel me je neprestano vznemirjala Pozneje, po lolgih letih, pa sem razumel, da oče, belec, ki odide, ne da bi pustil sled za sabo, ni dosti več vreden od očeta črnca. Ko sem zrasel, sem delal v pristanišču. Pomagal sem razkladati zaboje, pleskal sem čolne, mazal s smolo brzojavne drogove, spal pa sem v skladišču za žagovino. Prihranil sem si nekaj denarja in sem kupil kitaro! Valovi so enakomerno udarjati ob pomol, jaz pa sem sedel na majhnem zidu, s katerega so mi visele noge v prazno, in sem pel in igral. Vse zvezde na nebu so se vrtele, se križale in puščale za sabo sle. ko kometi, od enega konca do drugega, luna pa je pela z dostojanstvenim glasom in se počasi počasi pomikala po nebu. Šest- najst let sem bil star takrat, imel sem kitaro in luno za prijateljico, ekoro vsak večer. Zmerom sem bil sam. »Kdo igra?« je vprašal nekoč iz teme moški glas. Potem je stopil iz sence. Videl sem belo srajco in bel obraz. Za njim se je prikazala tudi ženska, bela od nog do glave. »Črnec,« je dejal, »ne vidiš, da je skrit v temi?« In se je zasmejal. Tedaj sta se približala. »Igraj,« mi je dejal moški. In igral sem-, zato, ker sta bila take lepa, lepo oblečena in ker zame ni bilo več ne lune ne zvezd, ampak samo onadva, ki sta mi ukazala, jaz pa sem storil Potem sta ,se prijela in začela plesati. »Igraj,« sta rekla, kadar sem prenehal In igral sem. Bilo je že pozno, meseca ni bilo več. Nebo je polagoma bledelo in rosa mi je zmočila lase. Morje je bilo sivo, brez valov. Konc pa ie ženska vendarle sedla in se zleknila po tleh. »Dovolj,« je rekla, »ne morem več.« Moški je legel zraven nje, jaz pa sem gledal. Bila sta bela in lepa. Srečen sem bil, čeprav so me od dolgega igranja boleli prsti. Potem se je dvignil na komolec in se sklonil nadnjo, da bi jo poljubil. Dolgo sto se poljubljala, jaz pa sem ju gledal Nenadoma pa je dvignil oči iznad i.. j. »Kaj g1 e aš, pasji sin? Izgini, če ne ti razbijem gobec.« Mislil sem, da sem napak razumel. Nisem se ganil. Ko pa se je, grozeč, dvignil s tal, sem skočil z zida in sem se spustil v tek. Kitaro sem držal v roki in sem tekel, tekel. In tako sem polagoma zasovražil belce. Da je bil moj oče eden izmed njih, mi ni bilo prav nič mar, zakaj jaz sem se rodil črnec in živel sem tako kot vsi drugi črnci Nekaj let sem se zabaval s tem, da sem jih stikal po denarnicah, pljuval v obraze in zarisaval z nohti črte po hrbtih njihovih žensk. Kakšen užitek videti kri na tistem belem, in poslušati, kako kričijo! Potem »o me neko noč našli, ko sem z rokami stiskal vrat nekega belca in so me obesili. To noč se moje telo, obešeno na kol pozibava v vetru. Slišim morje, daljno, ki loži. Bil sem ubog. mešanec, ničesar nisem zakrivil. Otrok, poslušal sem, čepeč za vrvmi, pesem o Mary bele polti in dostikrat sem jokal. Rad um imel luno in muziko in nisem nikoli mučil živali. Zdaj sem ob vznožju visokega kola in ne morem stran. Gledam svoje črno telo, ki niha sem in tja. Strah me je mojih nog, ki so tako dolge'in gole — z razprtimi togimi prsti. Kmalu se bo izza oblakov prikazala luna. Okrog e ima rdeč obroč. Hotel bi če bi mogel, še kdaj zaigrati na kitaro in jo gledati: gledati jo, pa peti in jokati. Ampak moje telo se pozibava v vetru in ne morem proč od tu... 1 .FEBRUARJA 1957 H ST. 8 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« Miti 11 X. .... MISLI OB SPREJEMANJU OKRAJNIH DRUŽBENIH PLANOV Delavske univerze Niso več redki med nami, ki ne bi z veseljem hodili k predavanjem Ljudske univerze. Mnogi se v njenih seminarjih in tečajih seznanjajo z ekonomiko in upravljan jem podjetij, tem ali onim tujim j e »kom, knjigovodstvom, , korespondenco, stenografijo in podob. V sistemu izvenšols-kega izobraževanja so ljud, univerze že našle svoje mesto in priznanje. Na nedavnem sarajevskem posvetovanju je bilo o tem povedanih precej vzpodbudnih misli in predlogov, in priznati si moramo, da so v drugih republikah delavske univerze dosegle lepe uspehe. Po načinu dela se delavske univerze bistveno razlikujejo od ljudskih in ne gre za dvoje le po imenu različnih ustanov. Medtem, kt> se ljudske univerze usmerjajo predvsem na anonimne poslušalce, ki jim posredujejo predavanja iz najrazličnejših pod-ročij znanosti in umetnosti, so metoda, organizacija in program delavskih univerz povsem drugačni. Delavske univerze so posebne ustanove, ki organizirajo izobraževanje delavcev po določenem sistemu, jih uporabljajo za določene družbene funkcije . ter dajejo sistematično strokovno in splošno izobrazbo. Pri nas se je naziv ljudska univerza že toliko udomačil, da bi ga ne kazalo menjati. Menimo tudi, da sam naziv ni bistven in da bi bilo treba prvenstveno dopolniti način dela ljudskih univerz ter v njih poleg dosedanjega programa, razviti predvsem še tisto dejavnost, ki naj bi ji dala vsebino delavskih univerz. Naše ljudske univerze doslej razen strokovnih seminarjev in tečajev (jezikovnih, knjigovodskih in podobno) niso dale možnosti- pridobiti sistematično zaokroženo znanje. Tudi niso vodile pregleda nad razvojem svojih poslušalcev, da bi jim omogočale širiti in poglabljati tisto znanje, ki jih zanima in jim je za njihovo strokovno ali družbeno politično delo nujno potrebno. Delno se je k temu približala ljubljanska univerza s seminarji za elane delavskih svetov. Slaba 'stran organizacije teh seminarjev pa je,' da ljudska univerza ne vodi pregleda nad' udeleženci, temveč to oremi šč a d etanzek-i m svetom ali sindikatom. Tl pa ne skrbe dovolj za nadaljnjo rast Članov, ki so začetne tečaje končali, potrebno pa bi jih bilo pridobiti za nadaljnje izobraževanje. Nedvomno se z geti1’ da prirejamo tečaje z enako vsebino in enakim obsegom snovi zg ljudi, ki.so to stopnjo tečajev že obiskovali. Zato se nekateri poslušalci takih teča-lev in predavanj naveličajo ter izgube voljo, da bi jih še "daj, prišli poslušat. Ustvariti tak.sistem v izobraževanju delavcev, da jim omogočimo postopno prehajanje iz nižje v višjo stopnjo ter od tod na šolanje v rednih šolah bo ena velikih nalog naših ljudskih univerz. Seveda pa ljudske Univerze s tako obsežnimi in zahtevnimi nalogami ne m-crt-J° bit; ie ena od sekcij kulturno prosvetnih društev. Razviti še morajo samostojne poklicne Prosvetne ustanove v okviru Zveze Svobod in prosvetnih društev. Postanejo naj samo-st°ine proračunske ustanove, k* Poslujejo po svojem pravil-hiku in imajo svoj organ druž- benega upravljanja ter določeno število stalnih in honorarnih strokovnih sodelavcev. Za nemoteno delovanje teh ustanov bi bilo treba zagotoviti v republiškem, okrajnih in občinskih proračunih potrebna finančna sredstva, jim preskrbeti prostore in ljudi, ki bodo delali na teh ustanovah. Svojo dejavnost naj bi razvile v treh smereh: omogočiti morajo delovnim ljudem, da po svojih interesih in potrebah sistematično . izpopolnjujejo splošno, strokovno in družbeno politično znanje: posredujejo naj delovnim ljudem tista znanja, ki so jim potrebna pri izvrševanju družbeno političnih funk- cij; organizirajo naj predavanja z najrazličnejših področij znanosti, umetnosti in kulture. Razumljivo je, da ni nemogoče preusmeriti dejavnost obstoječih ljudskih univerz. Menimo, da bi se morali za to vrsto dejavnosti najprej usposobiti vsaj v vseh okrajnih iti večjih industrijskih središčih, kjer je tudi največ potreb in stvarnih možnosti. Njihova naloga bi bila poleg neposrednega izobraževanja tudi posredovanje programskih, organizacijskih in metodoloških 'izkušenj manjšim ljudskim univerzam, izobraževalnim sekcijam kultumo-prosvetnih dru- štev in sindikalnim organizacijam. Poleg dobre volje pa bodo za razvoj take dejavnosti ljudskih univerz potrebna večja gmotna sredstva. V dosedanjih proračunskih razpravah o razdelitvi sredstev za kulturo in šolstvo pa na žalost še nismo nikjer zasledili, da bi se del teh sredstev dodelilo za tovrstno dejavnost,, čeprav se toliko govori o nujnosti izobraževanja delavcev. Menimo, da je zadnji čas, da od splošnih deklaracij preidemo k uresničevanju. Zagrebška delavska univerza je to dosegla že pred leti in danes predstavlja moč- no ustanovo s trdno gmotno osnovo in kadrovsko zasedbo. Naj ob tem spomnim na besede tovariša D j ura Salaja na I. posvetovanju Delavskih univerz lansko leto v Bogradu: »Delavske univerze so koristne in potrebne, treba jih je razviti in dvigniti na stopnjo, ki jo zaslužijo. Izobraževanje delavcev je pri nas zelo obsežna naloga. Tak delavski razred kot je naš, zasluži, da ga še bolj usposobimo za izvrševanje družbenih nalog. Delavske univerze so koristne ustanove in če jih bodo podpirali sindikati ter vsa naša skupnost, kajti izobraževanje delavcev je izredho važen splošno družbeni "problem in splošna potreba socialistične družbe — bodo lahko izpolnjevale svoje naloge. Ta pomoč naj se ne kaže .le v materialnem pogledu temveč tudi v kadrih ter v dajanju vsestranske podpore njihovemu celokupnemu delovanju v vrstah delavskega razreda.«' Ko se bodo v bližnjih dneh sprejemali republiški, okrajni in občinski proračuni, odmerimo svoj delež tudi ljubljanskim univerzam, ki bodo d#-prinašale dobršen del k splošnemu dvigu izobrazbe in vzgoje delovnih ljudi T. B. V renesančni dobi je bil razvoj v slikarstvu in kiparstvu prav tako velik kot v arhitekturi. Sodobnikom se je zdelo, da so to dela, ki predstavljajo največ, kar je sploh mogoče ustvariti s človeško roko. Slika nam kaže delo iz zgodnje renesanse. Napravil ga je Donatello, največji kipar 15. stoletja. Predstavlja kip Svetega Jurija. RAZGOVOR O KNJIŽNICAH IN KNJIŽNIČARJIH — PRAVZAPRAV: O ljudeh in knjigah KALIN - PUTRIH: MLADINA IN DELO (detajl) »Nekaj me zanima, dragi Vižintin« Vprsš vuče me je pogledal izza kupa knjig. Jaz pa sem nadaljeval: »Saj se spominjaš, kako je v letu 1951 prevladalo mnenje, da so knjižnice pri kolektivih, ali kakor so rekli, pri sindikalnih podružnicah, odveč. Sedaj je minilo od tega že nekaj let. Ti, ki se ukvarjaš s knjižničarstvom mi povej, kaj je pokazalo življenje? Ali je bilo to prav ali ne?« Tovariš Avgust Vižintin, predsednik Društva bibliotekarjev Slovenije in upravnik Delavske knjižnice se je ob tem vprašanju kaj hitro razvnel. Pa pustimo kar njega govoriti. Tako je povedal; »Po letu 1951 se je marsikje uveljavilo mišljenje, da so knjižnice pri sindikalnih podružnicah odveč in da so potrebne samo velike javne knjižnice. Rezultat mišljenja, da so knjižnice pri vseh sindikalnih poružnicah odveč, je bila prava ofenziva proti tem. V nekaterih krajih so te knjiž-hice enostavno združili in kar je hudo, privedlo je do nezanimanja mnogih sindikalnih organizacij sploh. Republiški svet sindikatov je sicer poudarjal, da < so sindikati odgovorni za vzgojo članov in jim zato ne sme biti vseeno koliko in kaj ljudjb bero. Toda s tem stvar ni mogel popraviti. Življenje je šlo mimo zmotnega mišljenja in vsak dan bolj dokazuje, da so sindikalne knjižnice tu- in da marsikje uspešno delujejo. Le mi smo največkrat pozabljali nanj. Poglejmo si blizu na primeru Ljubljane, ki ima od vseh mest v Sloveniji najugodnejše pogoje glede javnih ljudskih knjižnic. Te knjižnice, H razpolagajo z dokaj veliko zalogo knjig nikakor ne morejo zadovoljiti vseh, ki bi . sicer brali, če hi jim bila knjiga bližja in dostopnješa. Sta- tistika javnih knjižnic nam kaže, da si izposoja knjige v ljudskih knjižnicah samo 10 odstotkov prebivalstva ‘ mesta Ljubljane. Le malo je takih, ki bi imeli svojo knjižnico, mnogi pa si jih izposojajo v svojih sindikalnih knjižnicah, ki so na srečo ostale. Če bi tudi prihajalo večje število prebivalstva v javne .knjižnice, bi tem ne mogli pri dosedanjih pogojih ustreči, saj so že- sedaj v popoldanskih urah javne knjižnice tako polne bralcev, . da jim le s težavo, kolikor se da, ugodimo. Če pa pogledamo številke, koliko ročnih delavcev prihaja v te knjižnice, dobimo šele pravo sliko ob kateri se. je vredno zamisliti: Skupno prihaja v javne ljudske knjižnice le kakšnih 1800 delavcev. V Delavsko knjižnico jih prihaja okoli 460, od tega 235 mladih delavcev, vajencev in učencev v gospodarstvu. Ob obisku pri nekaterih sindikalnih knjižnicah, še posebno pa na sestanku s sindikalnimi knjižničarji občine Center sem se osebno prepričal, da imajo tisočkrat prav tiste sindikalne podružnice, ki še vedno kupujejo knjige in jih posojajo svojim članom. Grešimo le v tem, da knjižničarjev v ieh knjižnicah ne usmerjamo in jim ne pomagamo- Že več let ni nihče imel sestanka z njimi, kaj šele, da bi pripravili zanje strokovne tečaje. Knjižnice pri sindikalnih podružnicah Kurilnice, Megrada, Gradis - gradbišče, Pletenine itd., bodo še naprej obstojale in se razvijale, ker je potreba takšna in ker bi večina' delavcev sploh ne čitala knjig, če si jih ne bi izposodili v svoji podružnici. Knjižnica v delovnem kolektivu bi morala biti stopnica k javni knjižnici. Seveda pa je nesmiselno ustanavljati in širiti knjižnicg tam, kjer ni pogojev ali potrebe za to. Mi- slim tiste ustanove, kjer so uslužbenci intelektualci, ki največkrat obiskujejo javne knjižnice. To, da bodo ustanovljene knjižnice tu in tam propadle ali zaradi tega ali onega vzroka zaspale res ne more biti dokaz nepotrebnosti knjižnice v kolektivu. Vprašanje in to nemajhno, pa je nabava knjig pri sindikalnih knjižnicah. Ta je največkrat slučajna :n odvisna od raznih činiteljev. Nekaj' pa je gotovo: Sindikalne podružnice bi morale ne glede na to ali imajo večje knjižnice ali ne, nabavljati za svojo vzgojno delo in potrebe delovnega kolektiva sploh, družbeno - politično literaturo. In prav to le redko kupujejo. Dnevno izhaja cela vrsta knjig in brošur v vseh jugoslovanskih jezikih, ki obravnavajo delavsko in družbeno upravljanje, gospodarstvo in gospodarjenje, organizacijo dela-in tarifno in finančno politiko, vzgojo staršev in. otrok itd. itd. To so knjige, ki bi jih morali imeti vsaj večji kolektivi. Te knjige danes nabavlja, če ' izvzamemo znanstvene knjižnice, le Delavska knjižnica in Študijska knjižnica SZDL in še te stojijo neizkoriščene. Vzrok je v tenx ker naš aktiv enostavno ne ve, kaj vse ie izšlo na tem ali onem področju. Koliko je nepotrebnega razgovarjanja in sestankarstva in tudi napak, ker se ne ve, da je marsikaj že napisanega in da je potrebno to le koristno uporabiti.« To mi je povedal tovariš Vižintin in m-i ob slovesu očital: »Delavska enotnost bi lahko opozarjala svoje bralce vsaj na tiste knjige, za katere bi bilo prav, da zanje ve.« Dal sem mu prav in v današnji številki smo odprli sicer majhno, a stalno mesto, pod naslovom: »Prav je, da veš zanje.« Kardelj Edvard: Socialistična demokracija in ekonomska Politika v nadaljnjem socialističnem razvoju Jugoslavije. — V' Ljubljani, Cankarjeva založba str. 79. V brošuri je objavljen govor tovariše Kardelja na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ dine 7. decembra 1956, v katerem tovariš Kardelj obširno obravnava tudi dogodke na Madžarskem. ZIHERL Boris: Umetnost in miselnost. DZS, Ljubljana 1956, str. 87. PAHOR Boris: Nomadi brez oaze. Afriška kronika. Koper. Primorska zložba Lipa 1956. str. 403. To je tretje večje delu plodovitega slovenskega tržaškega pisatelja v zadnjih dveh letih. Pisatelj obravnava v tej knjigi svoja doživetja v Severni--Afriki, kjer se srečuje z ljudmi raznih narodnosti in njihovimi usodami v razdobju od začetka " druge švgtovnie vriiine pa do-1. -1943; ko je pribežal domov in se pridružili Osvobodilnemu gibanju. MARX Karl - Friedrich Engels: Prepiska. I. Tom. 1844—1853. Beograd. Rultura 1956. str. 560. V tej knjig; so obravnavana pisma, ki sta jih izmenjavala velika ustanovitelja znanstvenega socializma v letih 1844—1853, ko se je pripravljal iin izšel znameniti Komunistični manifest. DESIC Vukan: Metode naučne organizacije rada. Beograd. Naučna knjiga 1956; str. 319. Knjiga bo v veliko pomoč vsem, ta; proučujejo, upravljajo in organizirajo proizvodnjo, MARJANOVIČ Jovan: Narodnooslobodilački rat Narodne revolucije 1941 — 1945, Beograd, Kultura 1956. str. 144. To, je kratek 'pregled NOB s priloženimi zemljevidi. Potrebo po takšnem pregledu ^ že dolgo čutiti vsi, k j organizirajo ali obiskujejo razne tečaje im seminarje. .Letošnja gledališka dejavnost nosi pečat proslavljanja dvestoletnico rojstva Tomaža Antona Linharta, prvega, še danes cenjenega slovenskega dramatika. Namen teh jubilejnih proslav je spoznat,; javnost z dosežki dramske ustvarjali n os tj im njene rasti) od Linharta do Cankarja in drugih sodobnikov. Seveda pa bj bilo napak ošteti le na domačih tleh. Zato izbiraj o naša gledališča s posebno pozornostjo med najvišjimi duhovi dramske umetnost; v svetu kot so Sofioklej, Shakespeare, Moli ere, Čehov din drugi veliki sodobniki. Kaj vse igrajio paša gledališča v letošnjem letu? Kar poglejmo: Na prvem mestu je Tomaž Linhart s svojim Veselim dnem in Ivan Cankar, s Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski,-Hlapci im Kačurjem. Tudi Kranjski komedijanti dr. Bratka Krefta so preneikje navdušiti gledalce. Na odrih -smo srečali Levstikovega Junteza, Župančičevo Noč na verne duše, Grumov Dogodek v mestu Gogi, Vilharjeve veseloigre Večer v čitalnici in druge pomembne dramske stvaritve. Tudi-v manjših krajih, da ne omenjamo večjih industrijskih središč je letos gledališka ustvarjalnost zelo razgibana. Le na dolenjski strani, razen po gledališki, dejavnosti poznani Kostanjevici, je manj živo. Pravijo, da v novomeški metropoli nii dovolj podpore tistih, ki bi lahko pripomogli k boljši gledališki dejavnosti. Prav lepo je tudi-, da letos profesionalna gledališča pogosto gostujejo, kjer imajo primerne odre. Lepo zato, ker s tem bistrijo kritični odnos do umetniških stvaritev in dajejo vzpodbudo tudi prosvetnim društvom za dognan«)še uveljavljanje na odrskih deskah. Vsekakor pa bo jubilejno leto posvečeno rojstvu Tomaža Linharta v mnogem razbistrilo vprašanje, kaj in kako naj igrajo naši odri. V teh dneh je zvezna komisija za reformo šolstva obravnavala 'predlog 'za reformo strokovnega šolstva. Po vsestranski razpravi je komisij a predlog dopolnila in usvojila. S tem je napravljen pomemben korak v oblikovanju šolstva, kot celote. Kakšne so posebnosti sprejetega predloga: Strokovne šole (industrijske, vajenske, kmetijske, trgovska, .gostinske in druge) za kvalificirane delavce bodo izravnane s srednjimi šolami. Za vpis v strokovne šole, bo potrebna uspešna dokončana obvezna osemletna' šola kot za prestop v višjo srednjo šolo. Tisti pa, ki bodo vstopali v strokovno šolo iz kakršnegakoli vzroka z nedokončano šolo, sil bodo v posebnih tečajih ali šolah dopolnili potrebno in zahtevano znanje. Tisti, k; bodo uspešno končali strokovno šolo, bodo lahko prestopili pod določenimi pogoji v ustrezajočo višjo šole. Čas šolanja v strokovni šoli bo določen glede na strokovno znanje, krtovega na j -taka šola da. Važno je tudi, da bo omogočen prestop iz. ene, v drugo strokovno šolo (tudi na gimnazijo), predvsem iz prvega razreda strokovne šole, a iz drugega razreda pod določenimi pogoji.,To bo učencem omogočilo, da popravijo napako, ki so jo storili pri izbiri poklica in da dokončajo tisto Strokovno šolo, ki njegovemu značaju najbolj ustreza. Uče noi strokovnih šol bodo poleg splošnega in strokovnega znanja dobili mnogo, širši pogled na tehnično kulturo, ki jo osnova za kasnejšo ožjo specializacijo. Bodoča strokovna šola bo zahtevala od učiteljev izredno mnogo. Tud; o tem govori načrt reforme šolstva. Predvideva dopolnilno in pedagoško izobraževanje učiteljev strokovnih šol na posebnih pedagoških akademij^ah, ki bo-do v ta namen ustanovljene. »DELAVSKA ENOTNOST* IZ D E 2 E L A, O KATERIH GOVORIMO 1. FEBRUARJA 1957 g| ST. 8 Skrivnost otoka MAMBE MOZAIK Ameriški Jug j® speit zajel val ra-sfctiičm-eiga nasilja. V Chatta-m»gi v T-emness-e-eju slo rasist; vrgli dve bomib; na avtobus, v katerem so s-e voziilli črnci. V Cltotemu so pretepli nekega belca, fceir de spremljali v šollio 6 črnih dijaikoiv. V Mio.ntgomeiryju so streljali na nelko črnko in jo ranili. V Južni KamoMinii so .pretepli učitelja glasbe v črnski; šoli. V Clintonu so napadli črne diijake... Šestdeset voditeljev ameriških črncev je .poizv-ailo predsednika Eisen-howerj.a naj takioij pride na Jug im se zavzame za uveljavitev sklepa Vrhovnega sodišča o uikiiiniiitvi plemenskega razMkiovanjia. Znan črnski vodje W'M-kiims Ije oisltmo girajial Hiisenhoweinja, češ da »vidi bedo nekaterih narodov daleč onstran oceana, ne sliši pa klicev ameriških državljanov iz Alabame, Miississippiljia, Luisiiljane, Južne Karoline, Georgije in Virginije«. Voditelji ameriških črncev s.o poudarili, da na nas1!!;® ne bodo odgovarjali z nasiljem, pripravljemi pa so umreti, če bo tireba, v zavesti da se borijo za pravično sibvair. Stoletna nasprotja med belci in črnci — polbompi sužnjev, k; žive na a nteiri ške m Jugu so s e posebno zaostrila po objavi sklepa Vrhovnega ameriškega sodišča o odpravi rasnf čHistorimlimaicžjie v šoteltvui. Raisiistlične organizacije ao oživele. Spet se je pojavil , Ku-Klux-Klam. Rasisti so ustanovili; Svete belih državljanov, k; so se z nasiljem uprli odpravi plemenskega razlikovanja. Ameraški tisk je spet začel objavljat; žalostne vesti iz južnih držav: poročila o bombnih napadih ,o zločinskih ubotjiih iin pretepih, fotografije 'linčanja (sfflika zgoraj), groženj (slika levo), razdejanih hiš, šol in cerkva. Rasistično nasilje pa ni moglo-ustaviti zgodovine. Ob koncu preteklega šolskega leta je že hodili® v skupne šole nad 300.000 otrok črncev, To j-e šele začetek (nad 2 milijona črnih otrok še vedno obiskuje ločene šole), toda začetek, ki vzpodbuja črnce", saj dokazuje da rasistična fronta n; nepremagljiva. Voditelji ameriških .črncev, k; so pozval; predsednika Eiisenhoweirja, naj takoj pride na Jug In se zavzame za odpravo .rasnega razlikovanja in belega nasilja Izjavljajo, da sio trdno prepričani v zmaigo človečanskih načel in da so za ta cilj pripravi jeni žrtvovati vse, tud; svoje življenje. V Keniji ni miru. Britanska vlada sicer trdi, da so takšne vesti neresničn e, v isti sapi pa priznava, da j‘e v koncentracijskih taboriščih v Keniji zaprtih nad 41.000 domačinov in da mesečno zapro kakih 800 ljudi, ki se upirajo britanski kolonialni vladavini. Točno število koncentracijskih taborišč v Keniji ni znano, O tem britanska vlada molči. V svet pa so vseeno prodrle vesti o strahotnih -razmerah, v katerih žive zaprti domačini. Neka Angležinja, ki je pred nedavnim obiskala Kenijo, trd«, da so v koncentracijskih taboriščih v glavnem ljudje, ki jih sploh niso postavili pred sodišča in tudi ljudje, za -katere so ugotoviCi, da sploh niso kri-vl. Med njimi so dekleta, stara 11 in 1-2 let, ki so jih obtožili, d-a so »nevarna Britanskemu imperiju«. Britanski minister za kolonije pa odgovarja, da so ta dekleta zdravniško pregledali m da niso star-a H 'ih 12 let, ampak — 14. Londonski list »New States-man and Nation« je zapisal, da kolonialnega ministra •»sploh ni Vinemirilo dejstvo, dia 11-iletaa dekleta -obsojajo na dosmrtno robijo In da 12-Ietne otroke pošiljajo v internacijo«. Življenjske razmere v koncentracijskih .(aboriščih so neznosne. Bolezni razsajajo, hrana je slaba, vode ni, paznik® pretepajo internirance ... Takšno taborišče jo tudi na otoku Man-di. To taborišče pa doklej še nj obiskal niti eden britanski n-ovihar ali pos.-ane-c Spodnjega doma. Oblasti odklanjajo vse prošnje za 'obisk tega taborišča. V britanskem tisku se je že nekajkrat pojavilo vprašanje: »Kaj se dogaja na otoku Mandl?« Odgovora ni bilo. Kolonialne oblasti skrbno čuvajo skrivnost otoka Mlande. Britanski guverner v Keniji je pred meseci sporočil, da so enote kolonialne vojske popol- noma razbile kenijsko osvobodilno gibanje. Res je kolonialna vojska prita-dela uporniškim enotam težke udarce, venoa.-r vse kaže, da osvobo-diuno gibanje kenijskih domačinov ni uničeno. Če je res, kar trdi guverner Kenije, zakaj potem zapno vsak mesce 800 ljudi? Kdo so ti ljudje, kakšna je njihova krivda? Nek angleški n-ovimar j-e pred dnevi zapisal: »Kenijska tragedija se nadaljuje«. In drugače tud; biti ne more, saj Britanci niso prav v ničemer zboljšali življenjskih razmer domačinov. Zemlje ji-m nUo vrnili, plač jim niso povečali, pravic socialnega zavarovanja jim niso priznali, šx>l niso odprli, rasne diskriminacije niso odpravili. En Ang-ež še vedno velja toliko kot 665 domačinov, zakaj v Zakonodajnem svetu Kenije ima 35.000 Angležev 36 Izvoljenih predstavnikov, medtem ko jih i-ma 5,250.000 domačinov le 8 in še te imenujejo kolonialne oblasti. V Kend ji ni miru zato, ker tudi- pravice n.i!. Ko se bo v to deželo naselila pravica, šele tedaj se -bo Kenija pomirila in tedaj bo tudi otok Mantia razkril svojo skrivnost. IZREDNI KONGRES BELGIJSKIH SINDIKATOV VEČ PRAVIC DELAVCEM »Vsi čutimo, kako lažna je družba v kateri živimo. Sposobni smo prizadeti ji resne udarce. Kapitalistična zgradba že ima številne razpoke. Naša naloga je, da v razpoke zabijemo kline, tako močno, da bomo porušili del te zgradbe.« Tako je govoril Andre Renar, generalni sekretar socialističnih sindikatov Belgije, na nedavnem izrednem kongresu teh sindikatov. Za belgijske socialistične sindikate je značilno, da se bolj odločno zavzemajo za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev kot socialistični sindikati v drugih zahodnoevropskih deželah. Ta značilnost je prišla do izraza tudi na njihovem izrednem kongresu, ki je bil zadnje dni decembra v Bruslju. Na kongresu so zlasti poudarili, da razmer, v katerih žive delavci, ni moč zboljšati, če razen socialnih in podi-tičnih ukrepov ne bodo uveljavili tudi nekaterih gospodarskih reform. Sindikalni kongres je zahteval, naj vlada omeijli mioč finančnega kapitela, ki s pomočjo tako imenovanih holding družb (zaknp-niškth družb) gospodari v vseh gospodarskih vejah in ki i-ma na primer v Belgijskem Kongu celo fevdalne privilegije. Vodstvo Socialističnih sindikatov sodi, da te ukrepe lahko uveljavijo le s krepitvijo dr.”-v-ne intervencije v gospodarstvu. Zanimivo pa je, da na kongresu niso dovolj poudarili potrebe po vedno večjem sodelovanju delavcev v upravljanju gospodarstva, čeprav je znano, da so se belgijski socialistični sindikati doslej zelo odločno zavzemali za razširitev pravic tovarniških odborov in da so v tem pogledu dosegli precejšnje ■ uspehe. Vse kaže, da se socialistični sindikalni voditelji niso mogli sporazumeti glede oblik razvoja ekonomske demokracije in da so zato odložili razpravo o tern problemu. Kongres je tudi zah-teval, naj v bodoče država nadzoruje za-k-upniške družbe, njihove pravice pa prenese na vse ljudstvo. Vlada naj nacionalizira premogovnike in izvore nuklearne energije, kaj-tl boljšega življenja delavcev v teh gospodarskih vejah si ni moč misliti vse dotlej, dokler bodo premogovniki in izvori nuklearne energije last kapitalistov. Nacionalizacija naj odpravi nečloveško izkoriščanje delavcev in ustvari pogoje za uvedbo sodobnejše organizacije dela in zboljšanje delovne zaščite. Kongres je tudi zahteval nacionalizacijo elektrogospodarstva, s pripombo, da ta problem ni tako nujen. Vsi ukrepi, za katere se je kongres zavzel, naj bi znižali polno lastno ceno, kajti to je po mišljenju belgijskih sooialiistič-; nih sindikatov edina pot za dvig življenjske ravni. To obenem tudi pomeni, da morajo delavcem prepustiti večji delež nacionalnega dohodka v obliki socialnih dajatev. Vodstvo socialističnih sindikatov se je resno zavzelo za izvedbo sklepov izrednega kongresa, čeprav v-oditelji Socialistične stranke Belgije zaradi sodelovanja z liberalci (vlada sociali-tično-li-bera-Ina koalicija) zaenkrat odklanjajo nekatere pomembne zahteve sindikatov. B. D. Linčanje črncev v Virginiji, fr Na konferenci v Cotonu, pristanišču v Francoski Zahodni Afriki, so predstavniki afriških sindikatov ustanovili Splošno zvezo delavcev črne Afrike. V to enotno afriško sindikalno zvezo se je vključilo 14 večjih sindikatov. Splošna zveza delavcev črne Afrike bo povezovala dejavnost afriških sindikatov v boju proti kolonialni vladavini in vsem oblikam izkoriščanja. ☆ V ponedeljek, 28. januarja, se je začela v Alžiru splošna stavka, v kateri sodeluje 8 milijonov alžirskih domačinov. Ta protikoionialistični protest vsega alžirskega ljudstva naj ob začetku alžirske razprave v OZN opozori svetovno javnost na tragedijo A-lžira. Stavkajo vsi delavci, obrtniki trgovci, prosvetni delavci. Ob koncu velike azijsko-evropske turneje kitajskega mlnistrs skega predsednika Cu En Laja lahko ugotovim^, da je to potovanje obrodilo številne sadove, ki bodo koristili zmanjšanju napetosti v svetu in okrepitvi prizadevanj za mir. — Na sliki Indijci sprejemajo Cu En Laja O K N o v S V E T O KRIZI FRANCOSKEGA SOCIALISTIČNEGA GIBANJA TO MI SOCIALIZEM Govoril je dolgo In ognjevito. Govoril je o resnici, o dejstvih. Pogumno je povedal Guyju Mol-letu jn njegovim, sodelavcem: To, kar ustvarjate, ni socializem.« Socialistični tisk ni objavil njegovega govora. Objavil ga je radikalni »L’Express«. Tistega dne je bil »L’Express« izredno hitro razprodan. O čem je govoril Andre Philip? Stranka v službi vlade Najprej je Andre Philip trdil, da mora bili Socialistična stranka neodvisna od vlade, pa čeprav imajo ključne pozicije v vladi socialisti, da mora biti disciplinirana in svobodna. Potem je dejal: * »Socialistična stranka Francije ni neodvisna; ne kontrolira svojih ljudi v vladi, njo kontrolira vlada. Stranka je postala propagandni instrument vlade. Tajništvo stranke sedaj le objavlja proglase in letake v korist vladnih akcij; ni pa bilo sposobno, da bi v šestih mesecih objavilo'uradno sporočilo delegacije, ki je obiskala Sovjetsko-zvezo.« Socialistična stranka in Alžir ' »V strank; ni discipline,« je nadaljeval Andre Philip. »Sklep; kongresa ne veljajo za tiste, k; so dovolj močni. Sklep kongresa o Alžiru n: bil izpolnjen. Direkcija naše stranke je naročila Lacosiieju (francoskemu generalnemu rezidentu v Alžiru), naj spremeni vzdušje (v Alžiru), spametuje rasistično propagando in ods-trani reakcionarne velike koloniste. Lacoste je prepovedal enega od levičarskih časopisov, začel preganjati svobodoljubne elemente j-n organiziral ugrabitev ma-ro-škega letela (v katerem je bilo pet voditeljev alžirske Fronte narodne osvoboditve)«. Vojno proglašajo za mir Andre Philip je nadalje očital vladi Gu-yja MoIIeta, da je povzročila vojno z Egiptom, namesto da bi se zavzemala za politiko miru na Srednjem vzhodu. »Nacionalni svet Socialističhe stranke je je po-trdil vse te kršitve sklepov -kongresa. Namesto da bi tolmačil sklepe kongres-a v navadni francoščini, je Nacionalni svat začel spreminjati slovar, da b; znova definiral nekaj izrazov: vojno je imenoval mir. represalije pa pomirjevati je.« Vlada kontrolira tisk stranke »Povedati torej moram,« je nadaljeval Andre Philip, »da sklepi kongresa nimajo nobenega smisla. V strank; ni svobodne razprave. Vodstvo Socialistične stranke nasprotuje svobodni tribuni Vs; socialistični ča-so-pis; so v rokah vlade.. . Pravij-o, da je opozicija s-vobodna. da svobodno deluje v Stranki. To pa ni res in tudi ni možno zaradi disciplinskih sankcij in zato, ker imata vlada in stranka ogromen propagandni aparat, s ka-te-rim vplivata na j-a-vno mnenje. Socializem in nacionalsocializem »Javno mnenje preživlja v teh letih krizo razdražljivega nacionalizma. Francija se od Dien Bien Fuja čuti poraženo. V Suezu je hotela doseči hitro vojaško zmago, ki bi ji omogočila, da povrne zaupanje v §voje orožje. Kompleks ponižanja pa je sedaj še večji. Naše javno mnenje krivi za vse naše težave Ruse jn Američane, Angleže in Združene narode.. •« »Ko se tako napihujemo v svojem sarno-opravičevanju, ustvarjamo -psihološke pogoje, kakršni s-o bili v Nemčiji 1930. leta, ustvarjamo torej objektivne pogoje za fašistično gibanje. V takih pogojih bj morala Socialistična stranka uničiti Idole, obja- Stavkajoči delavci pred tovarno Renault. viti informacije iz drugih dežel, rešliti javno mnenje strupa in olajšati objektivno analizo problem-ov v splošnem duhu socializma. Na žalost pa od tega nimamo ničesar. Stranka se v se-danjem obdobju ne upira protifašističnemu nacionalizmu, ampak dovoljuje, da le-ta prodira v njo. Vlada se naslanja nanj, d-a bi potrdila svojo politiko, in tako odpira pot vsem avanturam.« »Najkonservativnejša politična sila« Andre Philip je nat-o trdil, da je Socialistična stranka Francije izgubila ugled v mednarodnem sociali-stične-m gibanju in dejal: »Vlada se bolj -in bolj naslanja na desničarsko večino in predstavlja v sedanjem trenutku -najkonservaitivnejšo politično silo, kakršna je, objektivno možna. Navadno se je dogajalo, da se je levičarska vlada — ker je izvajala politiko levice — nujno morala spopasti z desno opozicijo. Desničarska vlada, ki je izvajala politiko desnice, pa je naletela na odpor pri levici. Desničarska politika ljudi, ki se imenujejo levičarji, pa vod; k odmiranju vsakega javnega mnenja v deželi: desnica molči, kajti njene ideje so na obla-sti, le-vica pa molči, ker ima na oblasti s-voje ljudi. Če bo takšen položaj trajal še nekaj časa, bo socializem doživel katastrofo.« Vznemirljiva dejstva o krizi Večina v vodstvu Socialistične stranke Francije, zbrana okrog Guyja Molleta, je odgovorila na to kritiko z ostrimi disciplinskimi ukrepi. Toda ali lahko kakršnokoli kaznovanje ali celo izključitev spremeni resnico? Mar ni Guy Mollet obljubil miru ■\ Aretacije v Alžiru. v Alžiru. — Danes je v Alžiru še huje, kot je bilo. Mar ni Guy Mollet obljubil dviga življenjske ravni delavcev in ukrepov proti velekapitalu. Danes pa življenjska raven francoskih delavcev pada, medtem ko so dobički kapitalistov vedno večji. Mar ni Guy Mollet obljubil konstruktivne, miroljubne politike. — Danes je Francija osamljena, njena »miroljubna« politika pa počiva v Sueškem prekopu... To so dejstva, pred katerimi Andre Philip ni hotel zapirati oči. vznemirljiva dejstva o krizi, v katero so Guy Molleit jn njegovi somišljeniki pahnili Francijo in francosko socialistično gibanje. v___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________- ______________________.__________y Glasilo sindikatov Slovenije izdala Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprav« Ljubljsna. Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov — Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538. uprava 30-046 — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221 — List izhaia v«ak oetek — Rnknnisnv ne vračamo — Mesečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din. polletna 240 din. celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.