Štev. 296. Trst, v sredo 23. oktobra 1912 Tečaj XXXV8I. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah Id praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih •obakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Mini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OSLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta L. 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plailjltfo in tožljivo tf Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItreonlBt a* D«dtlJiko lzdanj« „ZDZKOSTI" itu«: z« o*lo Isto Kron 5*30, t« pol lata Kron 2 OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraz.ko- van a pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^ta. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 20 (Narodni den) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllnltnl ra*un 5tev. 841-652. TELEFON Jt 11-57, Zmagoslaven pohod balkanskih zaveznikov. Priština srbska ! Srbi zavzeli Kumanovo. Odločilen boj med Bolgari in Turki začel. Položaj na posameznih bojiščih je na podlagi poročil, ki smo jih dobili snoči do 10. sledeči: Severna črnogorska armada na-daljuie zmagovito svoj zmagonosni pohod proti Kosovemu. N.eae severne prednje straže so že v Prijepol|u ob bosenssi meji, med Plevljem in Užtco, kjer se nameravajo zdru žiti s srbskimi četami generala Živkoviča: Srednja črnogorska armada pod povel|stvom princa Mirka se pomika od severoiztočne strani ob Skaderskera jezera proti Ssadru, dočim [e južna armada že zavzela glavne pozicije okoli Taraboša. O usodi Taraboša samega, ki |e edina turška trdnjava pred Skadrora, pa še nj gotovih vesti, če |e že padla v roke Črnogorcev aii ne. Vsekakor pa prodirajo Crnogorci na vse| črti zmagovito. Baje so turške čete že na potu iz Etbasana v Južni Albaniji, da preženejo Crnogorce izpred Taraboša. No, pomisliti treba, da |e Elbasan oddaljen približno 150 km od Skadra. Normalno bi tore] čete rabile iz E'.basana v Skader pet dni, s forsiranim! marši pa bi utegnile priti v treh dneh. Med tem pa more biti ne-le Taraboš, temveč tudi že Skader v črnogorskih rokah. Pa tudi sicer je malo \e-rojet o, da bi te turške pomožne čete rešile Skader. O srbski armadi ni bilo te dni nič razveseljivih vesti. Armada je pač prodirala na vseh krajih in generalni Štab je molčal. Ker si bilo nikakih pozitivnih vesti, |e delovala tembolj fantazija. Neka vest iz Belgrada je celo poročala, da |e pri zavzetju nekega hriba celi srbski polk prišel na podmi-niran teren, mine so se zažgale in polk je šel v zraki Bcdastoča te vesti je bila oči-vidna. Kjubu temu pa so se našli kalini, k) so verovali tudi to! No, zato pa so snoči pozno ponoči prišle razveseljive vesti. Srbi so prodrli že tik pred Kumanovo, ter za vzeli Prištino. Padca Kumanove je pričako vati vsas čas. Cim pade Kumanova, je le Še vprašanje nekaj dni, da pade v roke Si-bov tudi Skoplje. S tem postanejo Srbi gospodarji železniških prog iz Skoplja do srbske meje na eni, ter Mitrovice na drugi strani. Bolgari so se že pomaknili do Drino-polja in Kirkilita, 40 km vshodno od Dri nopolja. Pri Kirkil su da se je že začela velika bitka, o kateri pa Še ni pozitivnih poročil. Tudi Grki napredujejo na vsej črti Oni so na potu proti Janini v Epiru ter blokirajo Preveso. Zssed'e so tudi otok Le-mnos. Torej zmage zveznih čet na vsej črti. Kar je pa pri vsem tem najbdj karakteristično, je to, da včeraj niti turške vesti ne vedo povedati o nikakih turških zmagah. Vsekakor je tekom današnjega dne pričakovati zelo važnih vesti. Priština v nevarnosti. CARIGRAD 22 (Izv.) Sem se poroča, da se pomikajo srbske čete po dolini reke Lab proti Prištini, ki je v resni nevarnosti. PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver čandor Gjalskl. — Prevel A. E. Gospa je bila .ckoraj uničena. Krčevito je zajokala. — Saj sem slutila nekaj, da — da — ono njegovo prekrižavanje — oh, jaz neumnica nisem premišljala nič in ga nisem rešila I — je klicala obupno. — Dolgo časa ni hotela slišati nobene tolažilne besede. Niti soprog niti Mužević je| nista smela reči nič. Edina Hana je smeia k njej. In ubožica, ki jo je samo tresla mrzlica muke in strahu, je zbrala vse svoje moči, da pomiri mater. Nazadnje ste se tesno objeli in obe bridko zajokali. To morje solza je nekoliko ublažilo silno bol. Tam v kotu pa je zaječai tudi Avrel in bridko zapiakal. Gospa se je ozrla in je segia z roko po njem ter ga poleg Hane privila na svoje prsi. Deklica se je vsa srečna in hvaležna zagledala v lepo mladeničevo lice, nato pa naenkrat zardela in se izvila iz materinega objema. Ko je bil voz najavljen, ste izjavili mati in Hana, da greste tudi v Zagreb. V Zagrebu pa vendar niso mogli k Priština padla. BELGRAD 22. (Izv.) Srbski vojaki so danes vzeli po krvavem boju Prištino. Iz glavnega srbskega taborišča prihaja tudi vest, da so prišli Srbi že pred Kumanovo in Turke pregnali v mesto. Bitka pri Kirk-Kilise. SOFIJA 22 (Izv.) Tukaj sodijo, da se bi(e pri mestu Kirk Kilise strašna bitka, v kateri si stoji nasproti 260.000 mož in sicer 120 000 Bolgarov pod vodstvom Dimitrije-vim in 140.000 Turkov, ki iim poveljuje Muktar paša. Ves dan |e slišati gromenje topov. Tekom boja so Bolgari baje prodrli turške vrste, pri čemur so imeli silne izgube. — A tudi na turški strani jih je pobiralo strašno. Grki pred Preveso in Janino. ATENE 22. (Izv.) Del grških čet je ostal v Epiru pred mestom Preveša in ga oblega s težkimi topovi, dočim |e odrinil drugi dtl pred Janino, kjer so Turki pripravljeni na obupno obrambo. Srbi pred Kumanovo. BELGRAD 22. (Izv.) Srbska armada je prodrla včera| pred Kumanovo. Po hudem artiljerijskem boju so Srbi vzeli z bajoneti višino Rujan in so prispeli že na Malo Kosovo. (Kumanova šteje blizu 10 000 prebivalcev in leži na progi Vranja-Skoplje tako, da imajo Srbi od Kumanove do Skoplja le Še tretjino onega pota, ki so ga že storili od srbske meje. (Op. ured.) Boji krog Novega Pazarja. BELGRAD 22. (Izv.) Tretja armada in pa četa, ki operira po dolini reke Ibar, ste se zapletli pri Novem Pazarju v ogorčeno bitko s turškimi Četami, ki štejejo skupno 40.000 mož in štiri artiljerijske oddelke z Ar-navti vred. Pri Prepolcu se Je boj nadaljeval, dokler niso Srbi prispeli v Malo Kosovo. Na obeh straneh štejejo izgube, na turški strani baje več 1000 mož. — Srbska artiljerija je tako dobra, da se |ej sovražnik ne more z uspehom protiviti, ibarska kolona pa radi megle ne more z uspehom operirati. BELGRAD 22. (Izv.) Od včeraj oblegajo Srbi Novi Pazar. Raz ven tega pa se je udala Kriva Palanka, kjer so Srbi takoj uvedli svojo upravo. Boj za Taraboš. PODGORICA 22. (izv.) Črnogorci so odpravili v Taraboš več topov, ki jih tam razpostavijo. Deževno vreme ovira črnogorske operacije. Črnogorski uspeh pri Tuzi. CETiN|E 22. (Uradno.) Vesti o turškem uspehu pri ,Podgorici so vse neresnične. Nasprotno, Črnogorci so dosedaj še povsod zmagovali in napredovali. Mesto Tuzi z močno utrjeno goro Šipčanik se je udalo s 4000 mož broječo posadko. Nad 4000 jetnikov s 60 oficirji in poveljnikom se nahaja v Podgorici. Ivanu. Lubenčić je izjavil, da bi bilo to gotova smrt zanj, ker ga more samo z največjim mirom ohraniti živega. Zastonj je mati povzdigovala roke in rotila doktorja; ostal je neizprosen. Želel je celo, naj bi ne prihajali v hišo, ker se je bal, da bi bolnik vendarle mogel izvedeti zanje in se razburiti Pristal je samo na to, da bo po Mu-ževiću sporočal vsak din trikrat do štirikrat, kako mu gre. In Mužević je z veseljem sprejel to nalogo. Dneve in dneve je prebil na ta način, da je hodil iz Pivarske ulice a Gosposko in iz Gosposke zopet v Pivarsko. Nikdar ni Hana pričakovala težje, kakor njega, a v mladi duši jej je zavladala velika, neizmerna hvaležnost, da Mužević tako zvesto prinaša poročila. V oni veliki skrbi pa je vendar ob Avrelovem prihodu občutila neko posebno radost. In ko je mati ne-kikrat pohvalila Muževiča in dodala, da bo vsaka srečna, ki ga dobi — so jej bile materine besede neprijetne. Od tedaj ga je prenehala pričakovati na oknu. X. — Kako mu je? To je bilo nakdanje Madlenino vprašanje, ko je prihajala k prijateljici. Prihajala pa je vsak dan dopoldne in popoldne. K bolniku je doktor ni pustil. Da bi bil gotovejši v svojem zdravlje- Uspehi srbobolgarske armade. SOFIJA. 22. (Izv) Srbobolgarske čete se pomikajo od Kurčalika ob zgornjem teku Meste in od Džumale preko Grodovega, (zapadno od Carjevega sela) v smeri proti KoČani. Prestale so s Turki precej prask in zaplenile precej blaga in živine. Razven tega so vjele 150 Turkov, ki so jih Srbi poslali na Srbsko. Bolgari razdelili turško armado. SOFIJA 22. (Kor.) Do sedaj še nepotrjena vest pravi, da so se bolgarske čete med trdnjavo Drinopolje in Kirk-kilise tako zagvozdile v turško armado, da so sedaj ločene njene čete na dva dela. Otok Lemnos — grški. ATENE 22. (Izv.) Grške ladje so prišle pred otok Lemuos in so po, kratkem boju zavzele glavno mesto Kastron. Tam so Grki izkrcali 500 mož in izveslli grško zastavo. U.etih ie bilo troje turških oficirjev in 340 mož. Grški poveljnik Kunturiatis je proglasil prebivalcem na otoku svobodo In mir, Turški napad na Kavarno. SOFIJA 22. (Bolg. tel. ag.) Včeraj ob 7 v jutro ste se pojavili dve turški križarici pred malim pristanom Kavarna in ste počeli s tri in pol ure trajajočo kanoiado. Tetom te so turške kroglje narušile carinski urad, izložišče, vojaško poslopje, telegrafsko postajo, neki mlin in več zasebnih poslopij. Nekoliko teh je pogorelo. Turki so se hoteli izkrcati in so spustili v vodo dva čolna, ki pa nista mogla pristati na obrežje radi ognja male bolgarske posadke. S tem činom je komaj ednajst glav broječe bolgarsko vojaštvo doprineslo dokaz čudovite hrabrosti. Ob ednajst h predpoldne je odplula ena ladja proti Balčiku (primorsko mesto severno od Vame), dočim se je druga ze-dinila z ostalo turško fioto. CARIGRAD 21. (Od vo]n. ministrstva.) Davi je odposlala naša flota, ki križari pred Kavarno — severno od Varne — čoln s pariamentarjem. Kompanija sovražnikov je pa začela z dvema topovoma nenadoma streljati na bližajoči se čoln, nakar je naša flota odgovorila in razrušila vojaško po slopje v mestu. Bolgari so pobegnili, čoln pa se je zopet vrnil k floti, ne da bi štel kake izgube. Nato je flota odplula proti Varni, kjer so jo bolgarske utrdbe sprejele z ognjem, čemur so naši odgovorili. Blokaka se še vrši. Sovražni ogenj je bil slab. (Obe poročili ste kolikortoliko uradni, a si čisto nasprotujete. — Čudno Je le, da turški viri ne povedo, zakaj skuša njihova flota sedaj tu, sedaj tam priti Bulgarom do živega, pa se — vedno umakne, ko jej vendar povsod vse najlepše kaže. Op. ured) Srbski in črnogorski glavni tabor. BELGRAD 22. (Izv.) Kralj Peter je zapustil Vranjo in krenil na Turško, da postavi svoje glavno taborišče v Biljači. PODGORICA 22. (Izv.) Crnogorsko glavno taborišče se je pomaknilo v bližino Skadra. nju, je prve „ dni sam opravljal najpreprostejša dela. Šele osmi dan Je dovolil, da mu je pomagal Kargačević. Madiena je trpela strašne muke. Goljufiva in slaba ograja, s katero se je mislila ograditi v svoji dolžnosti proti napadom prve in edine ljubezni in katero si je zgra-d.la iz občutka razžalitve, ki jej jo je prizadel Ivan — se je razrušila v prah isti trenutek, ko je izvedela za Ivanovo nesrečo. S prvotno silo je izbruhnila mlada ljubezen z vso svojo čarobno poezijo, z vsemi sladkimi spomini in žarkimi čustvi. In strah za nesrečnega ranjenca — bol in sočutje sta še posvečavala to ljubezen — in Madiena je čutila, da jej Je samo v tej ljubezni rešitev lin sreča. Ni se več ozirala na svoje dolžnosti; — kakor ptica v puščavi je zapirala oči pred resničnostjo in samo rotila božanstvo, da jej reši in obvaruje ljubljenega mladeniča. Misel, da bi ga mogla izgubiti s smrtjo, jo je spravljala v obup. Pri tem je občutila naravnost fizično bolečino, v prsih in v glavi. Izgubiti I Nekterlkrat se jej Je pojavilo to vprašanje s strašiim vzdihom, da ga je že izgubila in da nikdar več ne more za njo in za nJega posijati dan sreče in blaženstva. Toda potem se Je na eni strani s pravo žensko logiko, na drugi pa prežeta Prvi ranjenci v Belemgradu. BELGRAD 22. (Kor.) Danes predpoldne |e prispelo sem 295 večinoma manj revarno ranjenih vo|akov. Poslanci in ljudstvo so Jih burno pozdravljali. Bolgarski dijaki gredo na bojišče. BELGRAD 22. (Izv.) Včeraj je prispelo sem iz Pariza 200 bolgarskih dijakov, ki hite na bojišče. Tukajšnje občinstvo Jih je oduševljeno pozdravljalo. Turško barbarstvo. BELGRAD 22. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da zastrupljajo Turki povsod, kjer se umikajo, studence in osužujejo živino z bacili, razven tega pa koljejo in mučijo ubogo krščansko prebivalstvo. Drobne vesti o vojni. * Italijanski listi objavljajo poziv, ki ga je izdal veliki italijanski narodni -j- junak Josip Garibaldi, dne 4. avgusta 1876. na Slovane, ki so se borili na Balkanu. Med drugim je v omenjenem pozivu rečeno: »Kdo izmed dobromislečih sedanje generacije ne bi izražal svojih simpatij junakom svobode in mučeništva, ki se bori za stvar vseh? Da, za stvar vseh, ker je bil polumesec v Evropi sovražnik vseh, cd Fimstene do Dunaja. Turek mora preko Bospcra. To Je neobhodno potreben ppgoj za vse dežele ob Savi in Donavi, ob Črnem, Egejikem In Jadranskem morju. Na mesto azijatskih tolp, ki naj se povrnejo v svoje rodne kraje, mora stopiti konfederacija svobodnih narodov. In vi, nasledniki slavnih Trojanovih Junakov, stanovalci Picda in rodovitnih obdonavskih planin, ne zapustite podjarmljenih bratov in ne poslušajte glasov diplomatičnega egoizma, ki vam svetuje, da ostanete brezbrižni napram najsvetejšim bojem. Kot invaliden, poš IJarn srčen pozdrav pogumnim borilcem za svobodo na vzhodu-. Po 36 letih se končno uresničuje to, kar Je Garibaldi tedaj svetoval. Topot vsi evropski diplomatje in vsi žurnalističai š.nokl ne pomorejo več : Turek se bo moral skoro izseliti v Azijo. * Iz Petrograda je prispelo v Trst več gospa, članic društva ,Sester ruskega rdečega križa", ki so namenjene z obilnim sanitetnim materijalom na grško bojno prije. Gojpem načeluje gospa Apopehtrisa Ale-ksandrovna. V istem namenu so prispele tudi iz Pariza ti I gospe grške narodnosti, članice francoskega rdečega križa, ki so se včeraj popcldne odpeljale z L!oydovim par-nikom „Graz" v Pirej. Tudi gospa Aleksandra Naratassi, soproga tukajšcj ga grškega generalnega konzula v Trstu se Je včeraj odpeljala z istim Lloydovim parmkorn v Pirej, da se stavi v domovini v službo Rudečega Križa. * G ški generalni konzul v Trstu je začel nabirati za grške ranjence. Tudi tržaška grška kolonija je začela med seboj nabirati darove v ta namen. * Lagati pa znajo Turki, to treba priznati. Soditi po turških poročilih, bodo Turki že v osmih dneh zavzeli Scfijo, BjI-grad, Atene, pa še Cetinje na vrh ! Tako |e na pr. neki turški list te dni pisal: „Naša armada koraka proti Kjustendilu, katerega zavzetje se pričakuje vsak hip". To poročilo se je zdelo celo znani turškofilskl „Neue Freie Presse" preneumno in Je zato pripomnila, da tako hitro pač ne pojdeI sentimentalnega, romantičnega trubadur tva zapadnega sveta, zatekala k prepričanja, da je ljubezen mogoča tudi brez imetja — da v svoji največji dovršenosti, kakor jo Je zamislil divni Platonov genij in jo opeva vsak pesnik — tudi ne gre za nič drugega, nego za zvestobo duš. Taka ljubezen, bivajoča v kraljestvu najnežnejših čustev in najbuJreJSih sanj — ali jo more spraviti v nasprotje z njenimi dolžnostmi ? In Madiena, trpeč pekienske muke večnega strahu, se Je mudila nedaleč cd bolnikove sobe ure in ure v večnem sanjarjenju, v katerem je slavila njena ljubezen m oje čiste, svoje stoveke triumfe. Nekega popoldneva — potekal je že tretji teden Ivanove bolezni, Je bila Madiena po svoji navadi v sobi poleg bolnikove sobe. Že Je minila ura, kar Je prišla. Bolnik je spal in doktor Je odšel iz i iše k drugim bolnikom. Lubenčičevka Je bila tudi odsotna, nekje v posetih. V celi hiši je vladal popoldanski mir in tišina. SlužabniŠtvo se je tudi umeknilo nekam v zadnje postranske sobe. Kar zadoni zvonec v bolnikovi sobi. Madiena Je skočila s fotelja. Vedela je, da je bolnik sam. Kargačeviča v tistem času ni bilo nikdar pri njem, ker Je imel uro pri pri svojem dijaku. (Dalje.) „EDINOST" St. 29G BRZOJAVNE VESTI. Otooritoena sela državnega zbora. DUNAJ 22. (Izv.) Poslanska zbornica se je sestala danes k Jesenskemu zasedan|u in je začela ravno tam, kjer je prenehala po leti, namreč z drugim čitanjem zakona o epidemijah. Seja Je postala takoj početkom zelo burna, ker Je izbruhnil srd Čehov proti ministru justice, ki so mu klicali, da se nal odstrani. Češki poslanci so pozdravili Hochenburgerja kot skrunitella pravice, a ko so se pomirili, sta bila zbornici predstavljena ministra Schuster in Zenker. Finančni minister Zaleski se Je uvedel s proračunom in tozadevnim ekspozejera. Pokazalo se le, da je račun zelo neugoden in minister Je sam priznal, da se borna aktiva radi gospodarske krize, povzročene od vojne na Balkanu, lahko prevržejo v znatna pasiva. Preračun za leto 1913 izkazuje skupne izdeike v znesku K 3.127,202.566 in skupne dohodke v znesku K 3.137,481.539, bilan-cira torej s prebitkom K 278.973. Pre»minirane številke avstrijskega proračuna pre-korač'jo z letošnjim proračunom prvič vsoto treh milijard. V primeri z lanskim letom so letošnji izdatki za K 87,786.172 in dohodki za K 152,391.125 višje proračunani. Proračun brez deficita pa je bilo možno doseči le tako, da Je finančni miaister prebitek iz leta 1911, ki znaša okroglo 42 milijonov, prikazal kot prirastek dohodkov v proračunu za leto 1913. Iz proračuna se pa v obče razvidi, da so zahteve napram državnim financam take, da Jih ne morejo zadovoljiti sedajni viri. Nova taktika jugoslovanskih pravašev. DUNAJ 22. (Izv.) Zbornica je kazala več vrzeli. Opazilo se Je, da ni zastopnikov hr/. slov. stranke prava. Govori se, da ti opravičujejo syoJo odsotnost z ostrejo taktiko, ki Jo nameravajo začeti. (Da-li je odsotnost pravo sredstvo ? — Op. red.) — Čehi obtožu]e|o ministre. DUNAJ 22. (Izv.) Čehi nameravajo povzročiti obtožbo ministrov. Radikalci med njimi namreč zbirajo potrebne podpise, da obtožijo ministra pravice, von Hochenbur-gerla. Za to je treba 40 podpisov in dvomljivo je, da-li Jih dobe. Pozdrav Balkancem. DUNAJ 22. (Izv.) Koncem seje je porabil Biankini neko vprašanje spretno v to da Je privoščil Srbom in Bolgarom slavo in zmago, kar Je izzvalo med Slovani splošno pritrjevanje.__ Zadnji trenutki Cuvajevega sijaja. BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) Poučeni krogi trde, da ni res, da ne bi bilo Cuvajevo stališče silno omajano, pač pa je gotovo, da se on že te dni poslovi! Da pa s Cu-vajevira slovesom priznnesejo Lukacsevi občutljivosti, ki je hrvatskemu komisarju seveda naklonjen, bodo Čuvaja odpoklical! na primeren prizanesljiv način in mu podelili ogrsko baronstvo. (Lukacs — grof, Čuvaj — baron, lepo priporočilo za take naslove! — Op. ured.) BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) Po konferenci z Lukacsem je Čuvaj odpotoval nocoj na Dunaj, kjer se nastani v pmatni penziji. Jutri pa gre k cesarju v avdijenco, katerega misli prepričati, da Je on na Hrvatskem na vcak način potreben, če se hoče vzdržati red in mir. Gotovo pa le, da pride Čuvaj prepozno, ker je že imenovan njegov naslednik. Češko-nemška sprava. PRAGA 22. (Izv.) Češko-nemška spravna pogajanja so odgodena do sred novembra. Italijani o Berchtoldovem posetu. RIM 22. (Kor.) Ob priliki prihoda grefa Berchtolda v Piso in San Rossore objavlja „Vita" dolg članek, s katerim slavi odkrite simpatije in popolno enakost idej med Avst«o- Ogrsko in Italijo. Konec članka slove dobesedno: „Upamo, da pomeni obisk grofa Berchtolda več nego samo vljuden poklon suverer.u-zavemifeu in izražamo željo, da dokaže najboljo voljo obeh držav, ki hočete izvršili plodonosno kulturno nalogo". F. M. L. Schemua v avdijenci. DUNAJ 22. (Izv.) Danes |e cesar sprejel šefa generalnega štaba F. M. L. bchemuo v avdijenci, ki je dolgo trajala. Zborno poveljstvo v Mostarju ? DUNAJ 22. (Izv.) Na merodajnem mestu 3e zatrjuje, da se preseli poveljstvo 16. ar-mrdiega zbora iz Dubrovnika v Mostar. Stavka na Češkem pojenjava. PRAGA 22. (Kor.) Poroča se, da pojenjava stavka krog Ktadaa in Slana. Državna podpora za živinorejo. DUNAJ 22. (Izv.) Minister za poljedelstvo je predal poročilo o poslovanju fonda za podporo živinoreje in o njegovih računih. 11 tega je razvidno, da je dobilo Tr-Žasso leta 1911 pri 4860 glavah živine 2554 K podp re, Goriško pri 7575 celih 39 826 K, Istra pri 59 073 vsega 31 054 K. Podpora za Štajersko je znašala K 307 893, za Koroško 134*693 K in za Kranjsko pa 133 442 K. Atentat na ruskega carjev i ča. DUNAJ 22. (Izv.) Iz Petrograda se poroča o hudem oboljenju ruskega prestolonaslednika. Ruska telegrafska agentura se izraža o tem zelo tajinstveno, tu pa se razširja glas, da le pestal prestolonaslednik žrte/ atentata, ki je bi! izvršen nanj dne 15. t. m. in je radi katerega bo carjevič tudi umrl. Bosenci za rudeči križ. SARAJEVO 22. (Izv.) Bosenski Srbi so zbrali za rušeči križ balkanskih dižav do sedaj 25.000 kron. Voditelj pokreta Je viri-list boseaskega deželnega zbora Jeftanovič. Srbi rabijo zdravnikov. FRAGA 22. (Izv.) Ugledna češka zdravnika Kukala in Jedlička sta javno pozvala češke zdravnike, naj se v velikem številu odpravijo na Jugoslovanska bojišča. Srbska vlada plačuje mesečno zdravnikom po 500 dinarjev in jim jamči za brezplačno oskrbo in hrano. ____ Poziv slovenskim zdravnikom! PredsedniŠtvo „Društva zdravnikov na Kranjskem" je dobilo naslednji dopis: Kraljevsko srpsko ministarstvo vojno. Sanitetsko odeljenje. Gospodine Predsedniče! Na pragu je akcija srpske vojske, koja ima uzvišeni zadatak, da oslobodi braću u ropstvu i da krvlju sinova svojih iskupi slobodu potlačenih. Veliki će biti broj i ranjenika i bolesnika u ovoj zimskoj kampanji i srpski sanitet, pored svih napora i staranja, nije u stanju ispuniti bez pomoći sa strane nestašicu u osoblju lekarskom, koja je sada najosetnija i najteža. Za to Vas, Gospodine Predsedniče, najlepše molimo, da budete dobri srcu primiti priloženi poziv na lekare i da ga budete dobri oglasiti u novinama, kojima Vi za dobro nadjete. Još Vas molimo za veliku uslugu, da budete dobri avizirati nam lekare, za koje mislite, da su voljni odazvati se ovom pozivu. Vaša preporuka biće za nas dragocena konstatacija njihove spreme i dobre volje. Molimo Vas, Gospodine Predsedniče, da primite uz duboko poštovale i srdačnu blagodarnost r.a trudu, koji Vam tovarimo. Beograd, 17. oktobra 1912. Načelnik saniteta vojnogt Pukovnik dr. Rom. Sondermajer. Pismu je priložena naslednja objava „Srpskega Vojnega Saniteta" : „Srpskom Vojnom Sanitetu potreban je izvestan broj lekara, koji imaju pravo prakse u svojoj zemlji. Oni če vršiti lekarsku službu u bolnicama u Srbiji, a neće se upotrebljavati u operativnoj vojsci. Uslovi su: da su zdravi i sposobni za službu u bolnicama, želeti je, da imaju i kirurške prakse — i da se obvezuju služiti najmanje tri meseca. Plata 400 dinara (400 kron) mesečno. Podvoz II. klasom i za prtljag do Beograda i natrag naknadiće se u Beogradu. Čin oficirski neće se nikom davati, niti će biti uniformirani". * * * Prav tako i a še bolj kakor v Srbiji po t r e b u j e j o zdravnikov v Črnigori. Črnagora ima v mirnih časih le majhno Število zdravnikov. Vsi ti so sedaj zaposleni v vojaških lazaretih v Podgorici, kjer leži nad 2000 ranjencev, Srbov in Turkov. B lnišnice in mesta pa so brez zdravnikov. Po vsem kulturnem svetu je navada, da se v slučaju vojne organizirajo pomožne akcije za ranjence. Tako je tudi avstrijska družba „Rdečega Križa" votiraia znatne svote za srbske in črnogorske ranjence in je organizirala posebne ambulance, ki odidejo na bojišče. Tembolj je dolžnost nas jugoslovanskih narodov, da priskočimo našim bratom na jugu na pomoč. S tem se ne odzovemo le kiicu krvi in človekoljubja, s to bratsko ljubavjo zastopamo tudi interese naše avstrijske domovine. Dosedaj sta se že dva slovenska zdravnika odločila, odzvati se klicu bratskih nam narodov. Eden odide v Črncgoro, kjer se pridruži ambulanci avstrijskega „Rdečega Križa", drugi gre v Srbijo, kjer bo zaposlen v bolnišnici. Kakor poročajo listi, se je tudi kolega dr. J u s t P e r t o t, „ deželni poslanec tržaški, odločil, oditi v Črnogoro. Naj bi jim sledili še mnogi drugi! i Slovenski zdravniki, ki bi se odzvali i klicu bratskih nam narodov, blagovolijo naj | to javiti podpisanemu odboru, j V LJUBLJANI, dne 20. oktobra 1912. Za odbor ! „Društva zdravnikov na Kranjskem" Dr. Demeter vitez BleiweisTrsteniškl. Tržaški Slovani za brate na Balkanu. Nadalje so darovali sledeči gg. po K: Kap. Petar Ivel ć 100, Mato Gojković 200, dr. Miloš Drobnjaković 30, Kap. Milo Mili-šić 100. dr. J J-dl< wski 10, dr. LJ. Tomašić 50, Mate Ša »Ć 100 F Krater 5, P. Lorini 5, M. Pernčić 5 J. Paštrović 2, nabrano v gostilni g J jšsa Starca, Barkovlje 13 20, Gluseppe Visini 1, Darinka Milošević 100, sinovi Jovana Milošević 20, Antonija ud. Mindel 20. Miloš Pončarević 20 Peko Jeric 10, g ca Fani Ahač 2. g ca Valeria France-schini 1, dr. Otoksr Ryt>z.f 100, g.ca Angela Janova 5, dr. Dujam Karaman 150, R N. 50, Ante Bogdanović 200, Kap. Joan Knežević 15 Kap. N. Kral|ević 20, Svetozar Milošević 60, dr. Fr. Korsano 50, Michele Truden 500, T. cav. Cossovich 600, Kap. Ugo Huber 3, Anton Jerkić 5, Kap. Anton Supetz 5, Vinko Stipančić 5, Kap. Franjo Matić 20, Spiro Jankovtć 100, Ljubo CuHe-vič 50. SsupaJ K 2732 20 včeraj izkazano „ 4055 — Skupaj K 6787-20 Gospod Lazar Aničić je daroval: 8 komadov finih srajc, 6 nočnih srajc, 8 zimskih spodnjih hlač, 3 volnene jopice, 3 starih salvijet, 3 starih podglavnikov, 1 star čaršaf, 19 parov nogavic 2 zimski kapi (šubari), 1 par čevljev.__ Domače vesti. Imenovanje. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu ie imenovalo za solin skega pristava v X čin. razredu provizo-rnega pristava inž Gvidona pl. Orisogoni. „Piccolo" se boji bodočnosti. V nedeljo Je nas »Picc olo" oornil svoj pogled v bodočnost Trsta. In ta pogled ga Je vznemiril jeclja in stoče tako-le: Centralni napad slavizma Je naperjen proti Trstu. To morajo imeti Italijani debro na umu. To zlasti bodi koncept za narodno borbo Italijanov. Seveda, ako bi prihalalo v poštev le sedanie stanje prebivalstva mesta tržaškega in ako bi se to stanje razvijalo normalno in brez presenečenj, bi bil slovanski napad brezupen in podpora iz Kranjske, Štirske in Koroške bi bila brez-vspešna. Toda nade Slovanov se ne ozirajo na sedan|e mesto s dvestotisoč prebi valcev, ampak računajo na prihodnja ljudska štetja, ko bo imel Trst štirl-petstotisoč prebivalcev. Ali je res usojeno Trstu, da bi moral kloniti pred takim razvojem stvari? Ali gospodarske perspektive, na katere kaže sedanjost, ostanejo take tudi v bodočnosti ? 1 AU bo svetovni dogodek, kakoršen bo otvoritev Panamskega kanala, ki odpre nove poti gospodarskemu življenju, Trstu v prilog, ali bo tangiral.Trst ali ne ?! Mi voščimo Trstu vsega, kar je najbol|e za vsako trg. mesto. Ali mi ne smemo računati na eventualnosti, na možnosti in hipoteze. Naši računi morajo — pa naj bo že bodočnost taka ali taka — temeljiti na razvoju sli Ita-lljanstva, v našem mestu in na podpori vseh b»ižn|ih pokrajin, da ohranimo to mesto Italijansko tudi njihovemu ttalijanstm. Italijani iz bližnjih pokrajin se ne smejo izseljevati v daljnje kraje. Za njih mora biti vedno mesta v Trstu. To je prvo pravilo programa za ohranjevanje. Tisoč Furlanov, Trentincev več v Trstu, store vec dobrega, nego stori slabega tisoč Slovencev. Kdjti v mestu, kakoršen je Trst je italijanstvo impozantna moralna sila, dočim (ako je zmanjšana v Trstu) ostaja v manjih krajih le lokalizirano dejstvo. Tako se je motal in zvijal nedeljski „Piccolo" v svojem članku*: „Ogrožene točke". Seveda smo podali tu le glavne misli. Ali že iz tega posnetka je videti, s kako muko je motal iz peresa to svojo dolgo in zavito klobaso. Ce pa spretno iz-kopljemo jedro iz tega besednega balasta, smo na čistem: trese se v strahu pred bodočnostjo. Boji se celo Panamskega kanala, da-si ali bolje: ravno zato, ker ta otvori nove poti \semu svetovnemu gospodarskemu življenju. „Piccolo* se boji sveta, se boji bodočnosti. Zato bi hotel poslati k vragu vso bodočnost Trsta, vse pogoje za vspešen razvoj in napredek vsakega trgovinskega emporija in bi najraje obdal Trst z velikim z*dom, v katerem bi bila pripravljena vrata, skozi katera bi mogli prihajati njegovi ljubi Furlani in Trentinci. — Celo na Istrane ne reflektira več, da-si mu je bila Istra še pred par leti „provinda pretta-mente italiana* ! Vse naj vrag vzame, da se ohrani italijanstvo Trsta!! — Kdor je začel piskati na to piŠčal kdor si ne upa na cesto velike Javnosti, ta je — izgubljen! Posebno pa bi si trgovsko mesto, ki bi se ob sedanjem modernem razvoju gospodarskega življenja balo stikov s svetom, pisalo žalostno spričevalo o svoji — oonemoglosti. In zato pojdejo kolesa zakonov naravnega razvoja preko — ne Italijanov — pač pa preko „Pircolovega" italijanstva. Vsi tisti faktorji, ki morajo že radi velikih splošnih interesov, spojenih s Trstom, skrbeti za napredek tega trgovinskega emporija, bodo slednjič naravnost prisiljeni pognati k vragu .Piccolovo* itali|anstvo, da zagotovijo bodočnost Trst^, V Trstu, dne 2 3. oktobra 19IZ. v katerem se bodo uveljavljale vse tiste rodne in gospodarske sile, ki Jim |e Trst že po svoji geografični legi — na ponudbo! Nemška pravičnost. Včasih se zdi, da tudi v nemških glavah svita. „Grazer Tag-blatt" od mlnole sobote je prinesel uvodnik pod naslovom „Nicht spoten !" Po naše bi rekli nekako: Ne brijte norcev 1 Clankar opozarja na nekdanje razorane razmere po nemških državicah in koliko težav je bilo premagati, predno Je prišlo do ujedinjenja Nemčije. Zato Je drugim naredom le v čast, ako streme po ujedinjenju in rešitvi Iz rob-stva. Clankar naglaša, da nikakor ne bi mogli zabraniti balkanskim Slovanom, kakor tudi ne Turkom, da tudi obdrže eventuvelno pridobljeno ozemlje. AU v tem grmu tiči zajec. Ćlankar se je namreč postavil na to stališče, ker so Nemci trdno prepričani, da mora zmagati Turek ter da balkanska zveza dobi pošteno batine. Nemški pravičnosti gre torej ie za to, da že sedaj ugotovi pravico Turčije, da zopet podjarmi 4 vojujoče balkanske državice. Pak — mirna Bosna in Nemci bi imeli zopet mir vor diesem Ge-sindel, kakor se navadno izražajo v medsebojnih pogovorih. Ali ni to sramota, ako |e nemški krščan na strani najhujšemu več-stoletnemu sovražniku krščanstva, ako civiliziran človek želi zmage barbarom ? 1 I Preziranje našega jezika na c. kr. finančni prolturaturi. Prijatelj iz Dekani nam poroča: Jim ne gre in ne gre v glavo gospodom, kateri imajo srečo, da uradujejo na c. kr. finančni prokuraturi v Trstu, da bi spoštovali naše na|elementarneje pravice. Imam pred seboj tožbo, sestavljeno na gori navedenem uradu imenom dekanske cerkve proti enemu naših posestnikov. Seveda je sestavljena v blaženi in menda edino izveličavni 1 a š Č I n i. Kaj mar lašlcim in drugim birokratom ck. finančne prokurature v Trstu za § 19. osnovnega zakona iz l. 1867?! OjI pljuvajo na vse predpise In vlagajo proti slovanskim strankam laške tožbe. Naš kmet-trpin pa tava okoli tolmačev, da mu pojasnijo — seveda ne brezplačno — kaj je prav za prav dobil v roke. Dolžnost ck. uradov le, — ker so tukaj radi ljudstva, in ne ljudstvo radi njih, — da spoštujejo Jezikovno enakopravnost. Ako pa ne poznajo našega jezika, naj gredo v najnovejšo italijansko provincijo in tam naj vsiljujejo svoj Jezik Arabcem. K. Plačevalčem osebne dohodarine. Finančna oblast naznanja, da bo izkaz oseb. podvrženih osebni dohodarini, za leto 1912 cenitvenega okraja št. 1 za Trst mesto v smislu § 217 zakona od 25. oktobra 1896 d/ž. zak. Št. 220 razpoložen pri davčui administraciji (Corso 37, II. nadst. soba št. 20) od 25 oktobra do 7. novembra t. I. in da ga lahko pregleda vsak plačevalec osebne dohodarine ob delavnikih od 9 zjutraj do 2 popoldne, ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 zjutraj. Gori navedeni cenitveni okraj obsega V. in VI. mestni okraj, ter I., II-, III. predmestni okraj, izvzemši katastralno občino Lonjer. Brzojavni promet s Kreto. Zasebne brzojavke v tajnem jeziku, in sicer toliko š trovane brzojavke, kolikor one z dogovorjenimi izrazi, so v prometu s Kreto do na-daljne odredbe nedopustne. Nova društva. Namestništvo je vzelo na znanje pravila sledečih novih društev: „Kmetska zveza za politični o raj Koper- v Dekanih in „Hrvatsko katoliško omladinsko društvo sa sekcijom Hrvatski katclčki Sokol". Slovensko gledališče. Jutri se ponovi i. Str»ussova opereta „CIGAN BARON". Tržaška mala kronika. Trst, 22. oktobra 1912. Samomor. Ustrelil se Je včeraj ob 3 pop. z revolverjem 474Mhrw — Velika izbera vsakovrstnih čevljev za motke, tonske (n otroke. Blago Izvrstno In CENE ZMERNE. V Trstu, dne 23 oktobra 1912. „EDINOST" Št. 296 Stran JII. zaporih. Vstopajo namreč v trarava|ske vozove in to največkrat na stojišče zadaj, ko je zaradi slabega vremena napolnjeno, in izvršujejo tu potem z občudovanja vredno spretnostjo svoje tatvine, nakar se potem hitro izgube. Dosedaj se je prijavilo policiji že več oseb, katerim so bile na tak način ukradene listnice z znatnimi zneski, toda tatvine so bile izvršene s tako spretnostjo in pre-vejanostjo, da tatovom še niso mogli priti na sled. Marsikdo pač misli, da je izgubit listnico, ne pa da mu je bila ukradena. — Pazite torej, ko se vozite s tramvajem ! Umrl je danes zjutraj v mestni bolnišnici železničar Alojzij Serpo, ki si je včeraj po poldne pri Sv. Andreju pognal tri strele iz revolverja v glavo. Zmešalo se mu je. Visokošolec Karel Obermayer je stanoval par dni sem v tržaškem hotelu „Adria". V Trst Je prispel iz Monakovega. Snoči se mu Je hipoma zmešalo in je s svojim krikom spravil pokoncu ves hotel, da so morali poklicati Trevesa, ki je nesrečnika prepeljal v opazovalnico. Obermayer je imel pri sebi šek na 38.000 mark in poleg tega še nekaj sto kron avstrijskega denarja. Male vesti. Ivan Pretner, zidar, doma Izole, je v neki gostilni v Starem mestu hotel opehariti gostilničarja za zapitek. Gostilničar ga je ujel in izročil policiji. — Julija Stuac, prostitutka v ul. S. Filipo št. 6, je imela za ljubi nca vo|aka Bošnjaka, nekega Kola ko vic a. Včeraj se je sprla ž njim, ker je on le prerad pogledoval za drugimi puncami. Kolaković se je razjezil in potegnil bajonet iz nožnice. Dekle se je ustrašilo, da se je zgrudilo na tla. Ves prizor se Je vršil na ulici. Mimoidoči ljudje so izvili Kolakoviću bajonet iz rok. Nato je bil aretiran. — 49ietni Anton Spinčić iz Buzeta, stanujoč v ul. delle scuoie israelit'che in njegova 52ietna ljubimka Magdalena Skilan sta b ia aretirana v ul. Š. Glovanni, ker sta sko čiia drug drugemu v lase v velikansko zabavo zbranega občinstva. — Ker se je dal vzdrževati po prostitutki, neki Gildi Benussijevi, je bil včeraj aretiran dalmatinski mornar Juri Suban. — Zaradi potepuštva in tajne prostitucije sta bili aretirani Marija Zorze-non iz Gradiške in Alojzija Urbas iz Pirana. Porotno sodišče. Predseduje dež. sod. svet. Mlnio, pri-sednika dež. sod. svet. Sbisa in sodnik dr. Abrara; drž. pravdnik dr. Tomicich; branitelj dr. Robba. Obtoženec: Ivan Kanobel, ro|en v Trstu, star 27 let, trgovec, ki je obtožen hudodelstva poneverjenja in hudodelstva tatvine. Prva razprava pred tržaškim porotnim sodiščem se je vršila dne 14 in 15. junija t. I. in je imel tedaj Kanobel 15 slučajev poneverjenja, oziroma goljufije, ki Jih je zakrivil s tem, da Je naročil pod pogojem plačevanja na obroke več pisalnih strojev, ki jih je pa potem prodal, da je poneveril tvrdki Beer iz Odrske Belecerkve znesek K 2220da je prodal razne poverjene mu predmete in izrabil od raznih oseb manjše zneske denarja, vsem skupaj nad 2000 K. Porotniki so tedaj potrdi i vprašanje krivde v petih slučajih: poneverjenje pisalnega stroja „Adler" v vrednosti K 640 —, poneverjenje zneska K 2220*— v škodo tvrdki Beer, poneverjenje v slučaju Bon-tempo — konj, vreden 550 K — poneverjenje v slučaju Hering, ko je prodal tri pri njem shranjene igralne aparate v vrednosti K 750 —, in goljufija v škodo Ane Pusičeve v znesku K 100 — V ostalih slučajih so po-rciniki krivdo zanikali. Sodišče je z ozirom na ta pravorek porotnikov obsodilo Kanobla v dveletno ječo. Najvišje sedišče je razveljavilo to razsodbo in je stvar prišla ponovno pred po-ro*no sodišče in to le za one slučaje, za k,.iere je bil obtoženec zadnjič obsojen. Obtoženec je tudi danes izjavil, da se ne čuti kriv in je pripovedoval, kako se Je moral vsled tega, ker ni imel zadostnega kapitala za svoje spedlcijsko podjetje, boriti z večnimi denarnimi težavami, ki so postale še tem hujše, ker mu je obolela tudi soproga in je imel velike stroške zaradi nje. Priznal je, da je zastavljal poverjeno mu blago, da pa nikakor ni imel namena, da bi si je prilastil, temveč je storil to le, da bi si trenutno pomagal iz zadrege. Prav to ko je rekel, da je imel trden namen, povrniti vse zneske, ki si Jih je „izposodil". Nato so bile zaslišane priče, ki so izpovedale večinoma vse precej ugodno za obtoženca. Sodišče Je stavilo porotnikom dve glavni vprašanji: prvo na hudodelstvo po neverjenja v navedenih 4 slučajih, drugo pa na hudodelstvo goljufije v slučaju Ane Pusičeve. Porotniki so prvo vprašanje zanikali z 10 „ne* proti 2 „da", drugo pa z 12 „ne". Z ozirom na ta pravorek je sodišče izreklo oprostilno razsodbo. Kanobel Je bil 18 mesecev v preiskovalnem zaporu. * * * Danes se vrši porotna razprava proti Karlu Wittu zaradi hudodelstva umora. Osrednja banka čeških hraniln e, podružnica v Trstu, njene posestrime Brnu, Cernovicah, Krakovu, Lvovu, na Ou naju kot i Matica v Pragi pričnejo izplačevali d'»e 1. novembra t. 1. dospeli kupon lastnih 4% bančnih zadolžnic že z dnem 28. t. m. Trgovski promet s Srbijo v vojnem času. — Odrski trgovski muzej je dobil iz Srbije naslednje informacijsko poročilo: Tr govski promet v Belgradu je takorekoč že nekaj tednov skoro popolnoma nasjav jen Skoro 90% trgovcev in trgovskih ustavijen-cev se je moralo odzvati vojaški obveznost in je vsled tega veliko število trgovin za prtih. Trgovstvo ničesar ne plačuje in se jt moralo veliko 1. oktobra t. i. dospelih me nic protestirati. Promet na železnicah in s oarniki je ustavljen. Carinski uradi delujejo samo s polovico uradnlštva. InozemskH ooštnih zavojev se že več kot tri tedne ni dostavilo. V notranjosti dežele je mnogo vasi popolnoma zapuščenih ; celo živino so odpeljali v vojaške svrhe. Pri carinskih ura dih leži mnogo blaga, ki ga trgovci nit sprejeti nočejo, ker ga ne morejo spraviti n? manjše postaje. Belgrajsko trgovinsko sodišče ni sprejemalo še pred objavljenjem moratorija nobenih napovedb konkurza. Po „SI. Trg. V.« Vojna in žitni trgi. Predvsem vpliva vojna v veliki meri na žitni trg. Zrcali so to v notiranju cen na žitni borzi v Budim pešti, kjer je poskočil oves za 1 K 50 b ;?ri kg, pšenica in rž za 50 h in koruza za 30 h pri kg. In te cene je notirala omenjena borza že pred izbruhom vojne! Kaj bo Šele, ko bo vojna nekaj časa trajala! — Bolgarija in Srbija prepovesta izvoz svojih poljskih pridelkov, vendar v tem ni iskati vzroka zvišanih cen, oz. ti dve dr žavi izvažati razmeroma malo omenjenih žitnih vrst; pač pa leži vzrok v tem, da bo vsled vojne otežkočen ali onemogočen izvoz ruskega in romunskega žita. _Po „Si. Trg. V." Društvena ^esti„ Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Nocoj točno ob 8 30 sestanek. Predava tov. Ant. Benčina: „Lfudsko gibanje". Prijatelji društva: Dobrodošli! Pevsko druš vo „Zarja" ima vaje jutri v četrtek in petek. V bodoče ne objavimo več vaj v listu, ker zadostuje ustmenc naznani o pri vajah. Pevke in pevci, udeležite se va|e polnoštevilno! Podporno društvo za slov. visoko-olce na Dunaju bo imelo svoj občni zboi dne 14. novembra t. I. ob 130 zvečer v odvetniški pisarni g. dr. Stanka Lapajneta, na Dunaju, I. Braunerstrasse 10, z nasied njim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo (tajnikovo in blagajnikovo). 2. Poročilo preglednikov. 3 Volitve. 4. Slučajnosti. Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se bo vršil uro kasne|e ob vsakem Številu navzočih udov (§ 22 dr. pr.) organizacij C£b Shod zidarjev na Opčinah se je vršil v ponedeljek v tamošnjem kons. društvu Predsedoval je tov. Bratoš, poročal pa tajnik Brandner. Shoda se je udeležil tudi deželn poslanec g. Ferluga in je poživljal v lepih besedah zbrane openske zidarje k složnemu nastopu potom NDO napram neštetim nasprotnikom slovenskega delavstva. Gibanje delavstva čistilnice petroleja. Zidarji smo poročali o izvolitvi deputacije, ki bo v imenu „Nar. del. org." intervenirala pri ravnateljstvu čistilnice petro ieja glede skrajšanja delavnega časa. Isto tako so obljubili socijalni demokratje, dt izvolijo deputacijo, ki bo intervenirala skupne z deputacijo NDO. Minolo nedeljo se je vršil zopet shod NDO v kons. društvu pri Sv. Ani, kateremu je predsedoval tov. Ujčlč poročal pa strokovni tajnik Brandner. S so cijalnimi demokrati |e dosežen sporazum. Obe deputaciji predložite ravnateljstvu čistilnice petroleja zahteve vsega delavstva u tovarne in sicer še tekom tega tedna. Če bo nastop skupen, če bo vladala med delavstva prava solidarnost, se da marsikaj doseči; v nasprotnem slučaju bodo seveda krivci tisti, ki kršiijo soldarnost delavstva Omeniti moramo, da so se razmere delavstva te tovarne od tistega časa, odkar se vrši giban|e, precej izpremenile; z deiav stvom se postopa malo drugače, kajti podjetniki se boje njegove moči. Zlasti p & podjetnikom ni prav, da so se delavci obeh organizacij sporazumeli. Njim bi bilo seveda ljubše, da bi med pristaši te in one organizacije vladalo veliko, surovo sovraštvo. Pravimo, da se bo brezsrčni kapitalizem moral ukloniti volji združenega proletarijata, če bo le-ia vsaj sedaj pri tem gibanju za dosego boljšega gmotnega položaja znal nastopati po geslu: Vsi od prvega do zadnjega složno in energično v boj proti pro-vzročeva'cem bede in trpljenja... 1 — Tovariši parketni stavci! Pripravljalni odbor organizacije parketnih stavcev vas vabi na shod, ki se bo vršil jutri ob 7 zvečer v društvenih prustorih NDO, v ul Sv. Frančiška št. 2. — Ker je shod velikega pomena za vse parketne stavce, se nadeja podpisani odbor obilne udeležbe. Priprav-1 Maznanilo prevzetja. Podpisani naznanjam p. n. občinstvu, i \ da sem prevzel dobroznano * zganjamo j v ulici Ghega 10 I (ex Bonefačić) * i ter se priporočam za mnogobrojen obisk. i Zagotavljajoč točno postrežbo z najboljšim blagom se priporoča Anton Turk, lastnik. I Voditelj: fm Szolik. II Nov velik dohod oblek za moške in dečke za jesen in zimo v dobrornaci trgovini 4lla Citta di Trieste ul. Giosue CardeccJ št. 40 (bivša ul. Torrčnte) kjer dobite obleke, suknje, reroglane, površnike, kratke suknje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolskega sukna za dež. Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega ia domačega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po ne eijetno nizkih cenah t trgovini 4lla Citta di Trieste nI. G i osuč Oardn^cl St. 4«» Zobotehnik iz Nemčije Josip Konig diplomiran na zobotehnični akademiji ▼ Parizu« ■ ■ ■ TRST ■ ■ ■ uHca S, Nicol6 št. 18, 11. n. Plačila na mesečne obroke. Nova trgovina manifakturnega blaga Trst. ul. Belveck-re 2. Konfekcije in drugi drobni predmeti. Priporoča se cenj. občinstvu lastnica ANA vd. TONEL. H Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MART v rtclrAr f P°gum in upanje- Priča-l kujem gotovo v teku tega tedna. Mislim, da se razumemo. Maria Ml' ICO trg°v8ka m°č> trgovski akadimik z Ifllr Jod bančno prakso, vsestrarsko poraben, posebno dober ptilist v nemškem in Blovenskem ja-ziku, tudi francoščine in angleščine nekoliko vešč išče v večji eksportni ali komisijski tvrdki službe, da Be izuri v produktni ali kakšni sorodni trg'jvsk*. ctroki Vstop takoj, oziroma a 1 prosincem. V,; ra šatra naj se blagovolijo poslati pod šifro: rZanesljiv in skromen 22." v Celje, štajersko, p< ste re<-tante 2366 MlaHoni^ Btar 16 let' Želi stopiti kot vajenec mlaUtslllv v trgovino z mešanim blagom \ Trstu ali kje v okolici blizu Trsta. Fran Zal .gar p. Bazovica pri TrBtu. 2370 Onn-rai-iOmn atelje, da je vsako nedeljo UpUZdrjđlllU d,kler traja gledišče, restav racija „Balkan" odprta do 1. ure. 2380 se sprejme takoj za stavbno delo. Ulica ml2dr Galileo Galilei št. 1, vrata 9. 2381 Proda se dobroidoče podjetje zaradi drežinskih razmer. Siguren dobiček. Ultra Molino a vento 70, Siberna. 2382 Mnriicfinia ima v parižke modele, naj IVIUIIIollllJd elegantnejse opremljene klobuke prenavlja. Cene najzmernejše. Ul- Nuova 45, L 2384 Priženil 86 mlad moi prijetne zunanjosti ■ FlitJIlll izvežban gostilničar, trgovec in veš veeh gospodarskih poslov, na kako posestvo. Mlada odova ni izkljuČe' a. Ponudbe na Inseratni oddelefe „Edine sti" pod „Prihodnjcat" štev. 2365 do 28 t m 2365 Obešala iz medi ^ Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z železnino. _2313 Meblirana Bobica se odda pri 810760 IV. nad. vrata 35. &ki družini, uL Miramar štev. H 2376 Išč6ta 86 2 dobra mizarja D°ienc Fr > 0pjijn-p5 jQmQ Be izgotavljajo vsakovrstna deia Ld UdlflD las. A. ROJC, brivec in vlasuljar Trst, Acquedotto 20. 1816 l/nliba nortiia šivalnih strojev S i ng e r, Volil\d JJdrilJCL kupljenih na dražbi, po nizkih cenah, se proda. Za družinsko vporabo kron 64, isti za Šivanje in vezanje K 110, zelo elegantne s štirimi predalčki in s pregibajočo se mizico kron 160. Trst, ulica S Caterina 7, dvorišče. 2309 SlUŽkinjO iD h*apci zel° i?obra mesta v Becher. posredovalnici ulica Barriera 7, II. I93i Hrl nhloct! avtorizirana „Dunajska kuhmja1*. U U UUlOOU Obed in večerja 52 kron mesečno Pečenka, sadje, močniki, črna kava. Ulica Barrie t> št. 7, II. Becher. .. 1938 Singer Co del. ii u šivalne stroje Trst, ulica Carlo Ghega št. 13. Popravila strojev vseh vrst, strokovnajško in najceneje. Brezplačen pouk v šivanju, vezenju - in krpanju. - Šivalni vzorci in ceniki zastonj. Nova udarna M® aria v Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cen], občinstvu svojo noYo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci In konfektura. — Likerji In raznovrstno vfno ===== v steklenicah. =====—=» w,\ v \ \ w\.\ NUOVO Ifnimnua-vniro ANTON REPENČEK je J 9 edina slovenska knjigovez niča v Trstu, ulica Cecilia St 9. — Izdeluje vat sniicoveška priprosta in fina dela točno in pc dvorana t ulici Alontorsino 7- Za aooro po konkurenčnih cenah. 171' strežbo jamči Strfan Vukomanoric, brivec s S I > Trst, largo Santorio 4 (Farneto). v ^fdtel provinciale i (Novi deželni hdtel) | 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. J ALOJZIJ SKERL. . >iV\VW\A X V > Brivska dvorana. Roj dna in okolice, se priporoča brirskm dvorana r ulici Montoraino 7. Za dobro po. (*) pristne orijentalskc preproge ^^^^ vsake velinosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše antične in moderne orijentalske preproge, orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja Corso, Capo piazza štev. 2, - (palača Modello).- Sprejemajo se vsaka popravila prenro« in stare ore iroge se zamenjavajo. M. GABAI, Trst, Prva jugoslovanska flMfaM fSftfftf tovarna glasovirjev MlllUll rClUi Trst — via Farneto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasoviije, pijanine itd. Delo točno. Cene nizke. NEPRODIRNE PLAHTE ^•me***«^;*: za vozove, vagone, blago i. t. d. Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. GlOV. SIVITZ, Trst Telefon st. 18-83. ul!<-a f». Gnlrttti St. 8 Telefon st. 18-83. l/ianaaanm železo, stare kovine : Anton Cerneca ivupujcm Trst, ul. Olmo St. 12. 1765 D m n H «3 i O bombaževine, slik in dežnikov na rrUUaja mesečne obroke. Via Chiozza St. 16 I. nadstropje. Ivan K 1 u n. 44 c ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreheijeve pivovarne). Radoslav Petric - Trst ulica Geppa 12, telefon 10-25. Odlikovane kleti dalmatinskih vin = ASU In KIPEČI REFOSK == garantirani, pristni in ugodnega okusa. CENE ZELO ZMERNE za gosp. krčmaije, gostil ičarje, trgovce jestvin in za domačo nporabo. Postrežba brezplačno na dom. Kdor poskusi ASTI in ki; eči REFOŠS: RadosUva Petriča, ne kupnje več vina drugih vin. Ognjišča na plin in plinske naprave za kuho, odprte in zaprte, v vseh velikostih in katerekoli oblike. Solidna konstrukcija. Razbijajo iiaj\ečjo toplotno silo. — Potrošek plinu zelo majhen. CENE NAJZMERNEJŠE. Delniška družba jjreinitz CORSO ŠTEV. 18.