ZADNJA VEST < > I- if> Q D 1 ■J Kdor išče prijatelje brez napak, ostane brez prijatelja. ti> < u O Azerbajdžanski pregovor Številka 50 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 15. december 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Rezika Iskra nasledila Franca Kukoviče. Pretekli torek je bil občni zbor Strokovnega združenja pedagoških delavcev. Nova predsednica je Rezika Iskra iz Kotmare vasi. Franc Kukoviča je bil imenovan za častnega predsednika. Smolle: „Želim biti parlamentarni advokat EL in NSKS“ Advent naj bi bil čas pričakovanja, razmišljanja, miru. Na žalost pa je tudi čas velike hektike. Toliko bolj so lahko srečni tisti, ki si v predbožičnem stresu vzamejo čas za družino, otroke, svoje prijatelje in znance. In ki znajo za božič podariti tudi prijazno in spodbudno besedo sočloveku, še posebej, če je osamljen in potrt. siika: Fera POLITIKA Vodstvo NSKS je zaključilo prvi krog obiska pri slovenskih strankah. Pogovor s predsednikom Nantijem Olipom. Strani 2/3 KULTURA Angleški turisti v oskrbi avstrijskega smučarskega učitelja ali „Fajn slovenski štos“ v celovškem Mestnem gledališču. Strani 14/15 ŠPORT Šport ali kultura - in oboje? Kje naj bi bila naša mladina vključena? Športna reportaža. Stran 19 Politika petek, 15. december 1995 Politika Jože_Wakouni^__ Komentar NAŠEGA TEDNIKA Izkoristimo priložnost! Sporazum, ki sta ga 24. oktobra podpisala na Dunaju Heide Schmidt za Liberalni forum in Andrej Wakounig za Enotno listo, je krepko zmešal razne štrene in tudi močno razburil duhove, predvsem na Koroškem, in tu spet med Slovenci. Karel Smolle kandidira kot kandidat na 12. mestu na vseavstrijski listi LiF; to pomeni, če bo dobil LiF pri državnozborskih volitvah vsaj 12 poslancev, je Smolle član državnega zbora. Sporazum seveda ne pomeni, da bi se bila EL odpovedala svoji sa-mostojnosti. Kdor pazljivo bere ta sporazum, ve, da gre tu za zvezo, za pakt, za partnerstvo. V točki 1. sporazuma piše: „Liberalni forum / Liberales Forum in EL skleneta ob državnozborskih volitvah 1995 ta sporazum za dobo zakonodajne periode novoizvoljenega državnega zbora." Do sporazuma je prišlo na pobudo LiF. Pogajali so se zastopniki EL in LiF. Karel Smolle pri pogajanjih ni sodeloval. LiF je želel, naj Karel Smolle kandidra kot zastopnik EL. Marsikdo očitava el nedemokratičnost pri sklepanju tega sporazuma. Rok je bil zelo kratek, potrebno je tudi bilo, da stvar ne pride prezgodaj v javnost. Zato širša razprava ni bila mogoča. Mnoge je osupilo, kako da je EL sklenila tak sporazum prav z LiF. Nobena druga državnozborska stranka ni ponudila takega sporazuma. Pogovori z zelenimi niso prinesli ničesar. Mandatar EL uživa v LiF popolno avtonomijo, to pa predvsem v vprašanjih narodnih skupnosti. Nekateri ne razumejo, kako daje moglo priti do sporazuma med EL, ki zastopa v glavnem podeželske in s katoliškim verskim izročilom tesno povezane volilce pa volilke, in LiF, stranko, katere zaledje je predvsem v meščanskih krogih, ki pač tudi niso tako povezani z verskim izročilom ali sploh ne. Tu si le oglejmo druge stranke in videli bomo, kako je tam s krščanstvom. Prav začudljivo je, kako da so zdaj odkrili krščanstvo ljudje, ki so se mu že nekdaj odpovedali. Kar naenkrat jih mrcva-ri skrb za to krščanstvo. Kristjani naj g rej o v politiko in jo sooblikujejo z dobrim delom pa osebno prizadevnostjo. Slovenci imamo priložnost, da pride v državni zbor spet človek iz naših vrst. Ka-bil od 1986 do Slovenci imamo priložnost, da pride v državni zbor spet človek iz naših vrst. „Pogovori s slovenskni strankami so bili zelo koristni“ rel Smolle je 1990 kot poslanec zelene alternative član državnega zbora. V tej dobi je dosegel za Slovence in za druge manjšine marsikateri uspeh (dvojezična trgovska akademija, televizijske oddaje v manjšinskih jezikih, višje denarne podpore in drugo). Tudi nova ureditev v ljudski šoli je prinesla marsikaj dobrega in celo boljšega. Spričevalo naše človeške zrelosti bo, kako se bomo tudi v prihodnosti pogovarjali med seboj. Od srca želim, ne izkopljimo tako globokih jarkov, da jih ne bo mogoče premostiti, ne zadajmo si takih ran, ki ne bojo mogle zaceliti. Po volitvah, pa naj bo izid kakršen koli, bo šlo življenje naprej, in mi bomo seveda del tega življenja. Upam, da se bomo lahko veselili svojega slovenskega državnozborskega poslanca Karla Smolleja. Vodstvo novega NSKS (predsednik Nanti Olip, podpredsednik dr. Pavel Apovnik in mag. Vladimir Smrtnik ter osrednji tajnik Franc Wedenig) je pretekli ponedeljek zaključilo prvi krog obiska pri slovenskih parlamentarnih strankah. O bilanci pogovorov smo se pogovarjali s predsednikom Nantijem Olipom. Pripravil Janko Kulmesch Naš tednik: NSKS je po volitvah opravil prvi krog obiska pri slovenskih parlamentarnih strankah. Kako ocenjuješ odnos slovenskih strank do novega NSKS? Nanti Olip: Obiskali smo vse v parlamentu zastopane stranke ter poslance narodnih skupnosti v Sloveniji. Odnos posameznih strank do novega NSKS sega od popolnega potrdila do skromne skepse. Kar se tiče priznanja NSKS kot najbolj reprezentativno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, o tem ni bilo dvoma pri nobeni stranki. Vse stranke so priznale, daje bil način volitev, ki jih je izvedel NSKS, velik korak v smer demokratizacije struktur znotraj narodne skupnosti. Največje priznanje so nam izrekli zastopniki strank za strokovne odbore, potrdili pa so tudi, da je polnopoklicna zaposlitev predsednika utemeljena. Katera vprašanja so bila v ospredju pogovorov s slovenskimi strankami? Vsem strankam smo predstavili strukture novega Narodnega sveta, od izvoljenega zbora narodnih predstavnikov do strokovnih odborov pa tja do predsedstva in neposredno izvoljenega predsednika. Seznanili smo stranke o poteku volitev NSKS in s stroški, ki so bili s tem povezani. Na široko smo razpravljali z vsemi strankami trenutno politično vzdušje na Koroškem, pogovorili pa smo se tudi o državnozborskih volitvah 17. decembra letos ter o partnerskem sporazumu med EL in LiF. Pri vseh pogovorih smo ponovno opozorili na velike gospodarske skrbi koroških Slovencev, zlasti v zvezi s tovarno IPH v Žitari vasi. Obrazložili smo tudi odnos NSKS do ZSO in poudarili, da se razhajamo v osnovnih gledanjih kar se tiče krepitve narodne zavesti in da trenutna multi- ali interkulturna politika posameznih predstavnikov ZSO pod danimi koroškimi razmerami cesta enosmernica, ki gre izključno na račun slovenske narodne skupnosti, prej ali slej vodi v asimilacijo in da za tako politiko zlasti primanjkuje partnerjev na strani nemškogovorečih Korošcev. Tudi glede proračuna za pospeševanje narodne skupnosti smo seznanili stranke z načinom usklajevanja potrebnih podpor znotraj naordne skupnosti, usklajen in po vsebini ter prioritetah ovrednoten proračun pa bi posredovali Ljubljani. Od političnih strank v Sloveniji pa pričakujemo, da se tega proračuna držijo. Zelo pozitivno so sprejeli zastopniki strank zamisel NSKS, da izvede v spomladnih mesecih veliko predstavitev oz. promocijo koroških Slovencev v vseh večjih mestih Slovenije. Med bistene zahteve novega NSKS štejeta skupno demokratično zastopstvo in zajamčeni deželnozborski mandat. Imaš vtis, da so slovenske parlamentarne stranke resno pripravljene podpreti te zahteve? Glede zajamčenega mandata v deželnem zboru je gledanje predstavnikov strank v Sloveniji popolnoma jasno - brezpogojen DA, saj ima Slovenija rešeno to vpra- Vigredi nameravamo širšo promocijo koroških Slovencev v Sloveniji. NANTI OLIP sanje zelo vzorno. Kar se tiče skupnega demokratičnega zastopstva, je skromna skepsa le še pri strankah levice, ki pa priznajo, da bi široko izoblikovano, izvoljeno predstavniško telo položaj ko- roških Slovencev zelo okrepil. Pri veliki večini zastopnikov slovenskih parlamentarnih strank prevladuje prepričanje, da je skupno demokratično zastopstvo pridobitev za narodno skupnost, da brez dvoma krepi njen položaj ter nudi možnost usklajevanja znotraj narodne skupnosti, navzven pa enotno in prepričljivo zastopanje. Posebno poglavje je tudi skupen proračun za leto 1996. NSKS je povabil vse slovenske organizacije, vključno ZSO in SPZ, da predložijo konkretne predloge, ki naj bi jih nato uskladili v strokovnih odborih zbora narodnih predstavnikov. Kako gledajo slovenske stranke na to pobudo? Skupen proračun za leto 1996 je nujno potreben. O tem smo prepričani tako predstavniki narodne skupnosti na Koroškem kot tudi politični predstavniki v Sloveniji. Uskla- ** jevanje morajo izvesti ti, ki se jih tiče, torej narodna skupnost sama. Tu gre za odgovorno ravnanje s finančnimi sredstvi, zlasti pa za smotrno uporabo teh sredstev. Kdor nekaj prejme za delovanje v prid narodni skupnosti, mora o tem položiti obračun. V prvi vrsti pa je važno, da se obdrži pregled nad celoto, ki je zavezana v svojem delovanju krepitvi narodne skupnosti ter perspektivnemu razvoju le-te. Slovenski parlamentarci pripravljajo resolucijo, ki naj bi bila osnova za politično delovanje slovenske države glede koroških Slovencev v zamejstvu. Ima NSKS možnost sooblikovati to resolucijo? Omenjeno resolucijo pripravlja delovna skupina v okviru parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, ki o resoluciji te dni razpravlja, dokončno pa bo o vsebini resolucije sklepal slovenski parlament. Dobili smo zagotovilo Skupen proračun za leto 1996 je nujno potreben. O tem smo prepričani tako predstavniki narodne skupnosti na Koroškem kot tudi politični predstavniki v Sloveniji. NANTI OLIP vseh strank, da bomo dobili možnost sooblikovanja te resolucije s tem, da k predloženemu osnutku dostavimo svoje pripombe, ki naj bi jih parlament tudi upošteval. Neodgovorno bi bilo, če sklepa slovenski parlament o zadevah slovenskih narodnih skupnostih, ki živijo izven Slovenije, ne da bi upošteval njihovih interesov, ki jih najbolje poimenujemo sami. Kaj bi morala biti glavna vsebina te resolucije? Če želi Slovenija storiti nekaj dobrega za narodne pripadnike izven svojih meja, bi morala upoštevati vsaj nekaj pozitivnih usmeritev v tej resoluciji. Jasna opredelitev za ohranitev slovenstva, vzpostavitev skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva narodnih skupnosti - to ne pomeni ideološko enoumje, temveč upoštevanje idejnopolitičnega in ideološkega pluralizma znotraj narodne skupnosti pod skupnim ostrešjem, upoštevati mora gospodarski položaj pripadnikov narodne skupnosti in s tem povezano krepitev gospodarske infrastrukture, medijsko oskrbo itd. Podrobno pa bomo zavzeli k temu stališče, če nam bo osnutek resolucije na razpolago. Katere nadaljnje korake načrtuje NSKS glede sodelovanja s Slovenijo? Pogovori, ki smo jih opravili v Sloveniji, so bili za nas zelo koristni, upam pa se trditi isto za slovensko stran. Izrazili smo željo, da bi ostali v rednem kontaktu z vsemi strankami, ista želja je bila tudi izrečena s strani strank. Vigredi pa nameravamo širšo promocijo koroških Slovencev v Sloveniji, kar pa je naletelo že v teh pogovorih na zelo dober odmev in široko pripravljenost sodelovanja. V tem promocijskem programu naj bi bili vključeni vsi pomembni dejavniki koroških Slovencev - od politike, kulture, gospodarstva, šolnikov, mladincev itd. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOZEV LUKA Smollejeva kandidatura na listi Liberalnega foruma je pa zelo krepko razburila mnenja in duhove med koroškimi Slovenci. Še dobro, drugače bi pretila nevarnost, da vsi skupaj zapademo v zimsko spanje. Tajnik Janko Malle je pred nedavnim v Našem tedniku izjavil, da ima Slovenska prosvetni zveza drugo usmeritev kakor Krščanska kulturna zveza. No, KKZ ima slovensko. Narodni svet sprejel ponudbo Enotne liste Pri državnozborskih volitvah 17. 12. 1995 je Karel Smolle kandidat Enotne liste (EL) na listi Liberalnega foruma (LiF). Dogovor med LiF in EL zagotavlja Karlu Smolle-ju v manjšinskih vprašanjih popolno avtonomijo. Kot tak je zavezan manjšinski politiki EL in odgovoren reprezentativnim organizacijam narodnih skupnosti. Kot član Zbora narodnih predstavnikov je Karel Smolle sprejel temeljno izjavo, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zavzemal se bo za mirno sožitje slovensko in nemško govorečih državljanov. Večinskemu narodu v deželi in državi želi biti partner v skupni domovini Avstriji, kot del slovenskega naroda pa hoče na vseh rav- neh sodelovati z Republiko Slovenijo. EL kot partner sporazuma z LiF in Karel Smolle kot nosilec njenega mandata vabita Narodni svet koroških Slovencev, da kot demokratično izvoljeno zastopstvo koroških Slovencev pristopi točki 3 omenjenega sporazuma in skupno z drugimi reprezentativnimi organizacijami avstrijskih narodnih skupnosti oblikuje vsebine parlamentarnega dela mandatarja EL Karla Smolleja. Narodni svet sprejme ponudbo EL in pričakuje, da se Karel Smolle v primeru izvolitve v državni zbor drži obveze, ki jo je sprejel kot kandidat EL in član Zbora norodnih predstavnikov. Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev 4 Volitvt Sooštovana volilka, spoštovani v • , |etos s tem pisanjem Dovome, da se pred drtavno^borskmni vodami 17no e= En^||^ BnÄeÄoÄ^^Äd^ P*— obravnaval sledeče točke: jn s tem tudi vprašanja sosveta, - rÄÄjSiS“ä^0’06“°manišinskih Sči o ureditvi manjšinskega mandata. . --- mnnnih drugih j« HFIDF SCHMinT: V vprašanju manjšin ne gre za glasove O „vmešavanju“ Države v Cerkev in obratno je tekla diskusija, _ki jo je pretekli teden organiziral NAŠ TEDNIK v Slomškovem domu Mohorjeve v Celovcu. Tema - „Liberalizem in krščanstvo - protislovje ali šanza? -je bila morda na prvi pogled za marsikoga protislovna. S podija, kjer sta diskutirala Heide Schmidt in Vinko Ošlak z moderatorjem Haraldom Ba-lochom, pa so prišle izredno zanimive postavke, definicije in ugotovitve o liberalizmu. Ošlak je uvedel publiko v diskusijo z mislimi o variantah liberalizma v zgodovini, ki so mu dali povod za razglabljanje o diskusijski temi. Med drugim je poudaril, da je treba liberalizem gledati iz več zornih kotov, tako tudi iz tega, da se je v zgodovini pojavilo več vrst liberalizma, na primer z nacional(istič)nim in totalitarnim nadahom kot zgrešenim izhodiščem. Liberalizem v podobi LiF je ocenil kot „vsebinsko zelo bogatega“ in „najatraktivnejšo obliko“ (kolikor tu ni bila mišljena protagonistka Schmidt). Gospa Schmidt je po načelnem uvodu hitro prišla do bistva teme in zelo nazorno prikazala svoj pogled liberalizma v družbi in vizije glede sožitja med Državo in Cerkvijo. Osrednje stališče Schmidtove je bilo, da je dolžnost Cerkve se javljati na družbene in politične teme (preprečevanje zanositve, homoseksualci, svobodni svetovni nazor idr.) in to zlasti, kadar so ogrožene človekove pravice in temeljne vrednote, vendar mora v tem primeru biti pripravljena sprejeti nasprotna stališča, ker kot institucija ni „sacrosanctna“. Glede diskusije o križih, kjer je prišlo do „neupravičenega očitka antiklerikal-nosti stranke“, kakor je zatrdila, „saj liberalci apriori niso opredeljeni ne proti ne za“, je razložila, da ji gre le za preprečitev „kršenja principa verske svobode“, ki je tudi del liberalizma. Obsodila je vsakršne državne kazni, ko gre za etična vprašanja. „Zato je zelo težko spoznati,“ tako Schmidtova, „kdaj se meja vmešavanja prekorači.“ Iz diskusije se je izcimilo, da je Cerkev lahko moralni regulator v državi, seveda le, če sama upošteva princip svobode ter dostojanstvo posameznika v družbi. Skoraj pričakovano je na diskusiji prišla na plan tudi kandidatura LiF/EL. Pomisleki iz publike so bili, zakaj se LiF spušča v to pogodbo, ko ji zaradi tega grozi izguba glasov. Odgovor Schmidtove je presenetil, saj je odvrnila, da ji je „vseeno, če jo bo to stalo kaj glasov“ in dodala, da LiF pojmuje skrb za manjšine kot „samoumevnost tolerance“. P.S.: Diskusijo bi nedvomno poživila večja prisotnost publike, ki se ne strinja s stališčem LiF glede Cerkve in Države oz. partnerstva LiF/EL, saj je bila edinstvena priložnost diskutirati s predsednico te stranke. VOLKER KIER: „EL nikakor ni podružnica LiF“ EL (Karel Smolle in Marjan Pipp) in LiF (koroška predsednica Ursula Kuess in državnozborski poslanec Volker Kier) sta pretekli ponedeljek vabila na tiskovno konferenco, na kateri je bilo govora o bilanci volilnega boja. Obe strani sta ocenili bilanco pozitivno. Kier je poudaril, daje bilo sodelovanje z EL „obogatitev“ za njegovo stranko. Ponovno je opozoril na avtonomijo, ki jo ima EL, v Karlu Smolleju pa vidi „izredno dragocenega manjšinskega politika za njegovo stranko“. Napovedoval je „še bolj intenzivno sodelovanje“ LiF z dunajskim Centrom avstrijskih narodnih skupnosti. Izrecno je zanikal vsako tolmačenje, da je „EL samo podrejena podružnica LiF“. Karel Smolle in Marjan Pipp pa sta opozorila na to, da je kandidatura EL na listi LiF za dosego zajamčenega dežel-nozborskega mandata zelo pomembna. Pipp: „Zahteva po zajamčenem mandatu ni nova, vendar stranke niso pripravljene, da bi jo resno uresničile. Vso zadevo skušajo zavlačevati. Če bo Karel Smolle izvoljen v parlament, se bodo morale tudi večinske stranke jasno opredeliti.“ POJASNILO Še zmeraj se širijo govorice, da je pogodbo med EL in LiF „stuhtal“ Karel Smolle sam. To ne drži. Že dolgo je za redne stike med EL in LiF skrbel poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik. Ker je EL imela termin v parlamentu pri zelenih, je Sadovnik zaprosil za termin tudi pri liberalcih. Pogajali so se predsednik Andrej Wakounig, tajnika mag. Rudi Vouk in Bernard Sadovnik ter mag. Marijan Pipp. Smolle o tem ni vedel ničesar. EL ga je šele dva dni kasneje prosila, da naj resno razmisli o kandidaturi. TEREZIJA STOISITS: Deželnozborski mandat „smešna zamisel“ V dunajskem Hrvaškem akademskem klubu sta prejšnji teden razpravljala Karel Smolle in Terezija Stoisits. Glede sosveta („Vpliv strank na delovanje sosveta je prevelik“) in mačehovskega ravnanja večinskih strank z narodnimi skupnostmi sta si bila edina. Razhajala pa sta se v za narodne skupnosti bistvenih vprašanjih; tako predvsem glede zajamčenega manjšinskega mandata v zakonodajnih telesih in skupnega demokratičnega zastopstva. Oboje Stoisit-seva dosledno odklanja. Zajamčeni deželnozborski mandat je označila kot „smešno zamisel“, namesto skupnega demokratičnega zastopstva pa si želi, da bi Avstrija zapisala v svojo ustavo, da se priznava k „narodnostni raznolikosti“. Smolle temu ni nasprotoval, vendar je opozoril, da bi manjšine tudi nujno potrebovale skupno zastopstvo. S tem bi lahko uveljavljale svoje ustavne pravice kot skupnost, česar trenutno ne morejo, temveč so možne samo individualne pritožbe. PISEMSKA BOMBA: Smolle takoj reagiral Pisemska bomba, ki je bila namenjena gradiščanski Hrvatici Angeli Resetarits, je bila ena najbolj perfidnih dejanj neonacističnih krogov: kot odpošiljatelja so napisali ime njenega nečaka Martina Zsifkovitsa, ravnatelja dvojezične gimnazije v Ober-wartu (v svojih študentskih letih je bil tudi član Kluba slovenskih študentov v Gradcu). Karel Smolle je takoj reagiral in v izjavi za tisk poudaril, da je krog potencialnih storilcev, ki prihajajo iz skrajno desnega tabora, znan. Karel Smolle: „Na ta krog sem varnostne organe opozoril že tedaj, ko je prišlo do prvih bombnih napadov po pošti. Očitno pa ga varnostne oblasti nočejo odločno obdelati, saj spadajo v ta krog tudi ljudje, ki imajo z njimi dobre zveze.“ KAKO VOLITI? Možen je tudi prednostni glas za Karla Smolleja. Karel Smolle kandidira na listi 5. Če mu kdo želi dati prednostni glas (Vorzugsstimme), lahko to naredi - s tem, da na listi 5 (v predvideni okvir) napiše: Karel Smolle. Adke Volitve 5 KAREL SMOLLE... ... o motivih za njegovo kandidaturo: LiF je bil edina parlamentarna stranka, ki je bila pripravljena zagotoviti Enotni listi popolno avtonomijo. Poleg tega je zagotovila Enotni listi 12. mandat. Poudaril bi, da pogajanja z LiF nisem vodil jaz, temveč vodstvo EL. Po treh dneh razmišljanja in temeljite razprave znotraj svoje družine sem se odločil, da prevzamem to odgovornost. ... o pomenu njegove kandidature oz. kandidature EL: Na narodne skupnosti čakajo v prihodnji parlamentarni dobi nadvse važne odločitve. Gre predvsem za spremembo zakona o narodnih skupnostih oz. za temeljni manjšinski zakon, s katerim naj bi uredili vse bistvene zadeve za vse avstrijske narodne skupnosti. Gre pa predvsem tudi za posebni zvezni zakon, ki naj bi uredil skupno zastopstvo manjšin na javnopravni podlagi, in za zajamčeni manjšinski mandat, mdr. v deželnem zboru. EL pa tudi Narodni svet koroških Slovencev in dunajski Center avstrijskih narodnosti imajo o teh vprašanjih podrobno izdelane predloge, moja naloga pa bo, da bodo postala tudi predmet parlamentarnih razprav. ... o svojih pričakovanjih kot parlamentarec: Želim biti dosleden zagovornik svoje narodne skupnosti in parlamentarni advokat EL ter reprezentativnih organizacij avstrijskih narodnih skupnosti - predvsem tudi zbora narodnih predstavnikov NSKS. Upam, da bodo manjšinski zastopniki znali izkoristiti možnosti, ki jim zagotavlja partnerski sporazum EL/LiF. ... o svojih nalogah v dunajskem parlamentu: Jasno je, da se čutim zavezanega EL in reprezentativnim organizacijam avstrijskih narodnosti, kot je to NSKS. Želim pa se tudi posvetiti gospodarski ojačitvi področij, kjer živijo narodne skupnosti. Zavedam se, da imajo v tej zvezi še posebno važno nalogo matične države, kakor je to npr. Slovenija. „Želim biti parlamentarni advokat EL in NSKS“ Kandidat EL na listi LiF, Karel Smolle, v pogovoru za Naš tednik: „Jasno je, da se čutim zavezanega EL in reprezentativnim organizacijam avstrijskih narodnih skupnosti.“ Možnosti so velike, sosednje države se bi jih morale samo zavedati. Morale bi npr. v območju, kjer živijo narodne skupnosti, več investirati. Potrudil se bom, da bo v dogovoru s Koroško in Slovenijo ustanovljen poseben sklad za pospeševanje gospodarstva na dvojezičnem ozemlju. Pri tem lahko pomaga tudi EU. ... o svojih zunanjepolitičnih ciljih: Moja glavna zunanjepolitična naloga bo namenjena odnosom s sosednjimi državami. Poleg tega je moj cilj, da bi prišlo do učinkovite manjšinske zaščite tudi na evropski ravni. Še posebej pa se mi zdi važno, da bi se narodne skupnosti lahko obračale na neko evropsko ustanovo, ki bi bila pristojna za reševanje etničnih konfliktov. Za to si konkretno predstavljam mednarodno manjšinsko razsodišče v okviru organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. ... o križih v šolskih razredih: Križev ne bom snemal. Ne bom sodeloval pri sklepu, ki bi pomenil odvzem križev v javnih prostorih. ... o svojem odnosu do Cerkve: Skušam tako živeti, kakor sta me učila mati in stric (bivši škocijanski župnik Jožef Koglek - op. ured.). Zame križ ni politični simbol, temveč globoko verski: gre v prvi vrsti za tistega, ki visi na križu, in ne za sam križ. Poleg tega je za našo narodno skupnost Cerkev veliko večjega pomena kakor, npr. za dunajske kroge. To sem povedal tudi liberalcem. ... o kritiki, da baje menja politične barve: Na to lahko samo odgovorim: Smolle je ostal Smolle. Vendar skušam biti dinamičen človek. Kako hočemo spreminjati razmere, če ne bomo pripravljeni uvideti, da se življenje spreminja. Novi NSKS je to spoznal, se odločil za demokratizacijo in je tudi uspel. Se vse svoje življenje odločati samo za eno stranko, to ni krepost. Krepost je biti odprt tudi za politične spremembe. Janko Kulmesch Srečanje slovenskih mladinskih politikov Mladinske organizacije strank slovenske pomladi SDSS, SKD in SLS so v Globasnici na povabilo Mlade Enotne liste sodelovali na seminarju „Avstrijske državnozborske volitve - 17. 12. 1995“. Na seminarju so se seznanili z avstrijsko volilno zakonodajo in načinom vodenja volilne kampanje EL in drugih avstrijskih strank. Vse navzoče je pozdravil glavni kandidat EL na listi Liberalnega foruma Karel Smolle. Udeležence sta pozdravila še predsednika EL Andrej Wakounig in NSKS Nanti Olip. Obenem so enotno izrazili nestrinjanje s pisanjem Sonje Wakounig v Slovenskem vestniku, glasilu ZSO. V članku pod naslovom „Nehajte z demagogijo!“ je govore voditeljev strank slovenske pomladi komentirala z naslednjimi demagoškimi besedami: „Nedopustne in tudi usmerjene proti manjšini pa so izjave politikov iz Slovenije. Tako kot že Janez Janša in Lojze Peterle pred njim, je tokrat povzel besedo Marjan Podobnik in istovetnost besed vseh treh kaže, na čigavem gnoju so zrasle.“ Predstavniki mladinskih strank SDSS, SKD in SLS ter Mlada EL takšno pisanje ocenjujejo kot neposreden napad na stranke v Sloveniji, na EL in Narodni svet koroških Slovencev, ki se s svoji- mi močmi trudijo za priznanje manjšinskih pravic Slovencev v zamejstvu in ohranitev njihove narodne identitete. Kljub takim in podobnim izjavam proti vodilnim politikom Slovenije, se ne bomo pustili spraviti z našega stališča, o katerem smo prepričani, da je edino pravilno za obstoj slovenske manjšine na Koroškem, poudarjajo slovenski mladinci. 6 Iz naših občin Zbornica je bila v letu 1995 kmetom v veliko oporo Le s težavo je kmetijska zbornica sestavila proračun za leto 1996, ker ji pri-mankuje finančnih sredstev. Skupnost južnokoroških kmetov je bila z zbornico v letu 1995 zadovoljna. Štefan Domej je pohvalit delo zbornice v letu 1995, v katerem so uradniki zelo pomagali kmetom, (desno na sliki predsednik zbornice Wutscher in podpredsednik Sumper) NA KRATKO IZ OBČIN V Globasnici bo ob činski svet, danes v petek, razdelil deželno plebiscitno podporo v višini 415.000,- šilingov. Med drugim želijo mandatarji dati denar za obnovo otroškega vrtca v Globasnici. Občinska seja, ki je javna, se prične ob 16.00 na občinskem uradu. V Št. Jakobu bodo v sredo, 20. decembra, sklepali o načinu čiščenja odplak. Po vsej verjetnosti bo sklenjen velekanal, ki ga je predlagal v alternativni študiji tudi Dl Hei-dinger. Občinski svet bo razpravljal tudi o razdelitvi plebiscitnega daru. SGS bo predlagala, da denar razdelijo šolskim sestram v Št. Jakobu. Gospodarsko pospeševanje bo na dnevnem redu občinske seje v Bek-štanju, kjer bo občinski svet danes, v petek, 15. decembra, sklepal o gospodarskem in investicijskem programu za leto 1996. Božični trg, ki so ga Pliberški trgovci prvič priredili preteklo soboto in nedeljo, je zelo dobro uspel. Zaradi tega ga želijo odslej prirejati vsako leto, po vsej verjetnosti pa bo trajal le še en dan. Zbori in društva so v dveh dneh zbrali za akcijo luč v temo nad 20.000,- šilingov. Slika spodaj: Na glavnem trg v Pliberku je otroke obiskat tudi božiček in prinese! darila. Za 4 mio. šilingov bo proračun Kmetijske zbornice v letu 1996 višji kot letos in bo znašal 73,3 mio. šilingov. K temu prispevajo kmetje 22,8 mio., zveza 5,9 mio. in dežela Koroška 14,6 mio. Ker ima zbornica premalo dohodkov, je morala v proračun vzeti rezerve t. i. „Kucharhofa“ v višini 7,9 mio. šilingov. Če pa deželni zbor ne bo privolil povišanju prispevkov kmetov, v naslednjem letu ne bo možno več sestaviti izravnanega proračuna. Reforme V proračunski razpravi so na minulem občnem zboru frakcije predložile različne modele varčevanja. F je npr. predlagala, naj se zbornica odpove drugemu podpredsedniku in si s tem privarči letno 190.000,- šilingov, SP pa želi, da bi črtali oz. krajšali prispevke za konferenco predsednikov kmetijskih zbornic, kateri Koroška letno prispeva nad 3 mio. šil. Toda vsi taki in podobni predlogi konec koncev ne izboljšajo položaja bistveno. Brez povišanja prispevkov kmetov, ki že nad 20 let plačujejo enako visoke prispevke, ne bo šlo. Kmetijska zbornica je tozadeven sklep že sprejela (SP in F sta glasovali proti) in zdaj čaka na privoljenje koroškega deželnega zbora. SJK. Zbornična svetnika SJK Štefan Domej in Janko Zwitter sta glasovala za budget 1996. Domej je v svojem govoru dejal, da je danes zbornica zelo pomembna za kmete. S skupno 86 uslužbenci je v oporo kmetom, ki so ravno v letu 1995, po pristopu EU, zelo potrebovali njeno pomoč. Domej je vse frakcije pozval, na bolj sodeljujejo v smislu kmetov in ne zlorabljajo zbornico kot strankarsko-politično igrišče. Domej je s tem v zvezi ostro zavrnil napade svobodnjakov glede delovne skupine za uvedbo slovenščine kot dodatni uradni jezik v zbornici. Domej je pomiril svo- bodnjake, da se njim tudi v prihodnje ne bo treba učiti slovenščine, čeravno bodo mogoče dobili slovenski kmetje nekaj več pravic v zbornici. Domej pa je pozdravil, da je v proračunu za leto 1996 spet predvidenih 50.000,- šilingov za izobraževanje slovenskih kmetov, posebno za KIS (Kmečko izobraževalna skupnost). Vsota sicer itak ni velika, kljub temu so se ob njo spotaknili svobodnjaki, ki želijo, da bi jo črtali in „s tem rešili proračunske težave kmetijske zbornice...“ Silvo Kumer 7 Iz naših občin Po alarmu so danes gasilci že po dveh minutah v gasilskem avtu Časi se spreminjajo in gasilci postajajo vedno hitrejši. Pred leti je trajalo še do 15 minut preden so bili gasilci na poti na pogorišče. V občini Pliberk so gasilci nadpovprečno aktivni, saj ima 5000 prebivalcev velika občina kar 270 gasilcev, ki delujejo v petih gasilskih društvih. Največ jih imajo v Vo-grčah (komandant Anton Visotsch-nig), kjer je 82 gasilcev. V Libučah (Gottfried Pustnik) jih je 73, v Pliberku (Miran Treun) 53, v Dobu (Alois Matschek) 50 in v Repljach (Markus Tomitz) 31. Razdelitev. Kompetence so med posameznimi gasilskimi društvi podrobno razdeljene, največje naloge imajo Vogrjani in Pli-berčani. Medtem ko so Pliberčani med drugim sprecializirani na pomoč po prometnih nesrečah, imajo v Vogrčah tri potapljače in 23 gasilcev, ki so izobraženi v uproabi dihalnih aparatov (Atemschutzgeräte). 138 krat so morale gasilci iz občine Pliberk preteklo leto na pomoč, 6000 ur so pri tem opravili. Ce bi te ure morala javnost plačati, bi to stalo vsaj 1,8 mio. šilingov, če kot mero vzamemo poceni rokodelsko uro s 300,- šil. Referent za gasilska društva v občini Pliberk je Vogrjan Stefan Vi-sotschnig, ki je tudi sam gasilec. Z delovanjem vseh petih društev je zelo zadovoljen in se prav zaradi „Gasilci v občini Pliberk so zelo dobro izobraženi. “ Komandant Anton Visotschnig „Gasilci so veliki idealisti, ki brezplačno delajo za javnost. “ Gasilski referent Stefan Visotschnig tega prizadeva, da občina podpira delovanje. Letno prispeva občina za redno delo petim gasilskim društvom skupno 500.000,- šilingov. K temu še pridejo dodatna sredstva, kot npr. v letu 1995 za nakup avtomobila za pliberške gasilce ali pa gradnjo gasilskega doma v Repljah. Naslednje leto pa tudi Vogrjani želijo graditi nov gasilski dom. Matura. Vogrški komandant Anton Visotschnig je tudi okrajni komandant v Velikovcu, kjer je kar pet Vogrjanov vključenih v šolanje gasilcev. Na šolanje polagajo očitno največ važnosti v Vogrčah, kjer je doselj 7 gasilcev položilo tudi „gasilsko maturo“, ki je ena izmed najtežjih gasilskih izpitov. Ali sta izobrazba gasilcev in tehnika izboljšala delo gasilcev? Anton Visotschnig ugotavalja, da je danes pomoč možna bistveno hitreje, kot še pred leti, ko je relativno dolgo trajalo, preden je bilo možno sprožiti alarm, saj je bilo treba najti pristojnega gasilca, ki je potem sprožil alarm. Danes je treba poklicati samo telefonsko številko 122 in približno po dveh minutah so prvi gasilci lahko že na poti na pogorišče. Včasih je to trajalo do četrt ure. Prav zaradi tega je danes veliko manj škode, ker so gasilci pač prej na mestu in prej lahko pogasiji in pomagajo. „Toda kljub temu v medijih povedo le, koliko je bilo škode in nikoli, koliko smo rešili,“ pravi vogrški komandant, ki je ponosen na to, da so pliberški gasilci tako dobro organizirani. Silvo Kumer ALI STE VEDELI? 2000 metrov cevi lahko pliberška gasilska društva položijo skupaj; to je skoraj razdalja med Vogrčami in Pliberkom. 15 let mora biti kandidat star, da se lahko pridruži gasilcem, toda šele s 16. letom je potem polnovreden član. Ko gasilec doseže starost 65 let, mora izstopiti kot aktivni član, ostane pa lahko častni član. 12 krat na leto mora gasilec na vaje. če manjka več kot polovico vaj, je avtomatično izključen. Gasilska tekmovanja pa so istočasno trening za resnico. Edini trije potapljači med gasilci so Vogrjani Seppi Tomitz, Willi Schmautzer in Franz Ulrich. Ta trojica pomaga tudi v drugih občinah. GasMici so pravzaprav zelo slabo zavarovani. Sicer ima gasilsko društvo posebno zavarovanje in tudi občina Pliberk je pred kratkim sklenila zavarovalno pogodbo. Če se gasilec poškoduje, dobi le 300,- šil. za vsak dan, ki ga mora preživeti v bolnici. V primeru, da bi se gasilec smrtno ponesrečil, pa bi dobila njegova družina 450.000,-šil. Izkupiček gasilskih veselic uporabijo gasilska društva v Plbierku, v Dobu, v Vogrčah, v Repljah in v Libučah za nakup oblek in drugih stvari. Drugod po Avstriji se gasilci z denarjem peljejo na dopust. Ženske pri gasilicih še vedno niso enakopravne. Koroški zakon ne dovoljuje, da bi ženske oblekle uniformo. Ženske pa „smejo“ pomagati kot tajnice in kot kuharice na plesih. Tu je gotovo zadnji čas, da se pogoji spremenijo. 8 Iz naših občin DRUŠTVENIKI AKTIVNI Adventno srečanje selskih društev Sele. Preteklo nedeljo organizirali adventno srečanje v farni dvorani. Predsednik PD Heribert Kulmesch je lahko pozdravil lepo možico obiskovalcev. Prireditelji tega srečanja so bili PD Sele, KPD „Planina“ in farna skupnost. Po besedah predsednika PD Kulmescha je bila prireditev zelo uspešna. Treba je vedeti, da so v Selah že večkrat organizirali podobne prireditve, toda to je že kar nekaj let od tega. Kljub temu se je letos zbrala lepa množica ljudi. Poleg MePZ Sele so nastopali še otroci višje stopnje ljudske šole v Selah, ter vokalna skupina „Vox“, ki jo vodi Traudi Lipusch. Prirediteljem je uspelo povabiti tudi znanega gledališkega igralca iz Slovenije Pavleta Ravnohriba. Ravnohrib je prebiral adventne pesmice ter misli ob adventu. Po koncertu je bila napovedana še družabnost, ki so se je udeležili skoraj vsi obiskovalci prireditve. Teden pred adventnim koncertom pa je bilo tradicionalno Miklavževanje. Na Miklav-ževanju so nastopili mladinski zbor pod vodstvom župnika Stefana Krampača, otroci glasbene šole ter otroci ljudske šole Sele pod vodstvom Jožice Mak. Gledališka skupina „Mi smo mi“ iz Celovca je predvajala otroško igro „Jajce“. Za konec pa je prišel še sv. Miklavž in razdelil vsem otrokom majhna darkila, katerih so se prav ti izredno veselili. Plavalni tečaj. Letos jeseni so se pri DSG Sele, PD Sele in KPD „Planina“ odločili, da priredijo za otroke plavalni tečaj. Tečaj bosta vodila ravnatelj ljudske šole Sele - Kot Heribert Kulmesch in Veronika Korotaj. Načrtovanih je 10 učnih enot. Zaenkrat so imeli tri učne enote in kaže, da so organizatorji kakor tudi ude-ležneci z potekom tečaja zelo zadovoljni. Plavalnega tečaja se vsak teden udeležuje kar lepo število otrok, ki se želi naučiti plavati. Po novem letu bodo nadaljevali še s preostalimi enotami. Prominenten obisk na božičnem bazarju EL i/ Pliberku, ki ga vsako leto pripravijo ženske. Tudi avstrijski konzul v Beogradu dr. Slavko Kraut in pliberški zdravnik Josef Poganitsch s soprogo (z desne) so podprli dobrodelno akcijo, ki pride v korist socialno šibkim družinam. Kdor drugim pomaga, z obrestmi posoja Na adventnih petjih zbirajo domača društva denar za dobre namene. Izkupiček adventnega koncerta v Nonči vasi, na katerega so vabila domača društva, je bil namenjen akciji luč v temo. V farni cerkvi v Noči vasi so nastopili MePZ Podjuna, Oktet Suha, ansambel „VOX“, pevsko instrume-natalna skupina Žvabek in učenci glasbene šole. Med programom so povezovali Nežika Kert, mag. Ivan Olip in pesnik Hermann Germ. Koncert je posnel slovenski spored ORF. V Šmihelu je vabilo Katoliško prosvetno društvo Šmihel na adventno petje, čigar izkupiček so šmihelski_ prosvetaši namenili društvu „Živopisana jadrnica/Kun-derbuntes Segelboot“ v Libučah, ki se trudi za prizadete otroke. Natopili so domači Mešani pevski zbor Gorotan, otroški zbor ljudske šole Šmihel in tamburaši iz Št. Janža v Rožu. Zelo zanimiv adventni koncert pa čaka v petek, 22. decembra ob 18.30 v farni cerkvi v Št. liju. kjer bodo za dober namen pele rožanske skupine, med drugim tudi „Vaščani pojo“, domača mladinska skupina, otroci ljudske šole in družina Hafner - Klopce. V Nonči vasi pri Pliberku je v farni cerkvi nastopila tudi mlada skupina „ VOX", ki jo vodi Traudi Lipusch. Na adventnem petju v Šmihelu so nastopili tamburaši iz Št. Janža. Žalostna vest 9 VOGRČE: Župniku Vinku Zaletelu v slovo Umrl je mož! Ne, ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. Simon Gregorčič Župnik Vinko Zaletel je pretekli torek, 12. decembra 1995, odšel k Vsemogočnemu po zasluženo plačilo. Umrl je v 84. življenjskem letu. Zibelka mu je tekla v Št. Vidu nad Ljubljano. Leta 1936 je bil posvečen v duhovnika in nato služboval v Ljubljani kot kaplan in veroučitelj. Po koncu vojne je prišel k nam na Koroško. Skozi pet let je bil dušni pastir v Št. Jakobu, nekaj časa tudi v drugih farah v Rožu in Podjuni. V Vo-grče je prišel leta 1957 in ostal Vogrčam zvest, dokler so mu to telesne moči le količkaj še dopuščale. Domačini so ga vzljubili in sprejeli svojega dušnega pastirja kakor svojega lastnega sina. Župnik Vinko Zaletel je neizmerno ljubil Koroško, svojo drugo domovino. Bil je kakor prof. France Cigan: za svoje slovenske rojakinje in rojake je neprestano garal, ni poznal ne plačila ne oddiha. Njegovo kulturno in versko-izobraže-valno delo se ne da opisati v kratkih besedah - predragoceno je za slovensko narodno skupnost na Koroškem, ne da se poplačati. Velik del svojega delovanja je posvetil režiji __ na raznih amaterskih odrih. Čeprev ni bil poklicni odrski ustvarjalec, pa je s talentom, z izkušnjo in s trdim delom dosegel nepozabne uspehe. Že kot dušni pastir v Št. Jakobu je dokazal, da zna naše ljudstvo navdušiti za slovenske gledališke predstave. Njegove najbolj uspešne uprizoritve pa so gotovo bile „Miklova Zala“ (1962) in „Martin Krpan“ (1967) v celovškem Mestnem gledališču ter misterij „Brezmadežna“, ki ga je samo na Koroškem gledalo približno 6000 ljudi. Prav tako je omeniti njegove številne režije v domačih Vo-grčah, radijske igre in igre ob zaključnih prireditvah v gospodinjskih šolah v Št. Rupertu in Št. Petru. Župnik Vinko Zaletel pa je imel tudi velik smisel za delo z medije oz. časnikarsko dejavnost. Bil je mdr. sodelavec Našega tednika; pisal je za naš časnik še v času, ko mu je nemilostljiva bolezen vedno bolj začela jemati vid. Še posebej pa smo ga poznali kot človeka, ki je „najbrž noč in dan nosil fotoaparat obešenega okrog vratu“ (dr. Janko Zerzer). Motivov ni lovil samo v naših krajih, temveč po vsem svetu. Tako se je nabralo z leti približno 30.000 barvnih slik, od teh nad 1000 iz Koroške. Zaletelova s k i o p t i č n a predavanja so legenda. Z njimi je obiskal domala zadnji kotiček dvojezičnega ozemlja in tako posredoval slovensko izobraževalno kulturo tudi v takih krajih, ki bi sicer bili docela prepuščeni nemškemu vplivu. Tako je bil v naši narodni skupnosti med pionirji na področju izobraževanja odraslih. In da bi njegova doživetja ob potovanjih po svetu ostala ohranjena prihodnjim rodovom, je pri celovški Mohorjevi izdal tri potopisne knjige o Indiji, Daljnem vzhodu, Afriki in Južni Ameriki. Za vse svoje delo je rajni vo-grški župnik pred 10 leti prejel Tischlerjevo nagrado, največje odlikovanje, ki ga koroški Slovenci zmoremo. Ob tej priložnosti je dr. Janko Zerzer omenil tudi neskončno skrivnost, ki je odlikovala zvestega služabnika Bogu in narodu. Sedaj župnika Vinka Zaletela ni več med njegovimi ljubljenimi koroškimi brati in sestrami. Zanje je garal in se žrtvoval več ko polovico svojega življenja. Bil je, kakor je sam povedal, „spojen s Koroško kakor ženin z nevesto“. Z njim se veselimo, da je lahko že časa svojega življenja, ko je njegovo zdravje omagovalo, lahko zapisal: „Vesel sem, ko vidim mnoge nove, mlade, idealne delavce, ki nadaljujejo delo na kulturni njivi v smislu Slomškovih vrednot in Cankarjevih idealov: Mati, domovina, Bog!“ Župnika Vinka Zaletela bomo ohranili v trajnem spominu. Janko Kulmesch Župnik Vinko Zaletel je naizmerno ljubil Koroško, svojo drugo domovino. 10 Reportaža Tako dr. Helga Mračnikar v Naši knjigi (zgoraj) kakor Miha Kreutz v Mohorjevi knjigarni (spodaj) z dobrim servisom nagovarjata goste. ermagoras g o orjeva Slovenske knjižne ustanove vse bolj obiskane Knjiga in njen življenjski boj Koliko se Slovenci na koroškem poslužujejo knjižnih inštitucij, kakšna je frekvenca v slovenski znanstveni knjižnici in promet v obeh celovških slovenskih knjigarnah, lahko preberete v tem članku. B Pripravil Adrian Kert ranje je pustolovščina v J glavi - tako vabi avstrijska reklama k branju knjig. Ka-ko prepričljiva je ta trditev? Dejstvo je, da so pisni mediji že zdavnaj spodrinili knjigo kot bralno sredstvo. V času “fast-fooda” in do kraja napolnjenih “filofaxov” (terminski koledarji) ni več časa za umirjeno branje knjige. Ob večerih se ne sega po knjigi, temveč, če je sploh na sporedu lektira, je najbližji dnevni časopis, kajti utrujenost zahteva lahko branje. Kogar pa poklic ne zdela do kraja, zvečer kljub temu hlepi po dnevniku, da prebere naj novejše novosti. Ostati je treba na tekočem. Knjiga ne dohaja časa. Danes se svet očitno suče dvakrat hitreje in dan brez informacij je skoraj nemogoče nadoknaditi. V tem oziru so knjige zares zelo nepraktične, niti se jih ne splača prelistati ob hitrem prigrizku, niti ne morejo potešiti dnevno slo po svetovnih informacijah. Kdaj in zakaj ljudje sploh še segajo za knjigami. In kdo sploh še seže po knjigi? Bralcev je seveda več kategorij -intelektualci, ki jim je leposlovje vsakdanji kruh; znanstveniki, ki se navdušujejo za znanstveno literaturo; dekleta in ženske, ki umirajo za tako imenovane trivialne romane; otroci, zlasti dečki in mlajši fantje, ki požirajo stripe tipa Donald Duck ali Asterix kakor McDonaldsove sendviče in nenazadnje najsodobnejši bralci, ki prebirajo literaturo iz kompjuterja. Našle bi se kajpak še številne druge kategorije, na primer ta, ki si znano Churchillovo devizo prikroji v No books. Nedvomno igra kategorija časa veliko vlogo v nazadovanju branja knjig. Ljudje iz najrazličnejših vzrokov ne najdejo več časa za umirjeno branje, čeprav sanjajo o branju dobre knjige ob prasketanju ognja v kaminu z glažkom vina in toplimi maroni na mizi. Samo, kako dandanes najti takšen božansko mirni trenutek? Vse večji rival knjige so revije. Izčrpne reportaže nadomeščajo branje knjig, poleg tega je v njih najti vse več vsebinskih pregledov novo izdanih knjig, kar pa le manjšino spodbudi k nabavi knjige, večina je s tem že potešena. Vse večja ponudba v prostem času pa jemlje čas za branje. Knjiga teh ponudb v priljubljenosti ne dohaja več. Vse toje tudi resničnost blagostanja. Čeprav je prosti čas postal dražja zadeva, si ga očitno le večina lahko privošči. Za zabavo se vedno najde šiling v žepu. Kdor še danes prosti čas raje preživi s knjigo, se mora kaj hitro spoprijaz-niti z dejstvom, da je posebnež. Tako mnogokdo prihrani svoje bralne urice za čas, ko je na samem. Slovenska študijska knjižnica. Kraj: Mladinski dom v celovški Mikschallee. V tem domu je nastanjena Slovenska študijska knjižnica (SŠK) - edina slovenska v Celovcu, ustanovljena že kmalu po drugi svetovni vojni. Na petdesetih kvadratnih metrih je razporejeno okrog 30 000 knjig. Vida Polanšek, poleg Marjete Domej knjižničarka v SSK, z upravičenim ponosom pripoveduje, da je “inven-tariziranjh vse skupaj okrog 68 000 knjig”. Število pa se iz leta v leto veča za približno 3000 novih komadov. SŠK dobiva namreč od vsake na slovenskem knjižnem trgu novo izdane knjige po en izvod. “Za pet let bodo prostori še zadostovali, Reportaža 11 Potem pa bo treba knjižnico razširiti.” si Vida Rolanšek že danes dela preglavice o prihodnosti. Ne dela Pa si skrbi glede bralstva. Trenutno beleži skoraj 2000 članov, od teh Pa je pribl. 800 rednih obiskovalcev knjižnice. Pogled v statistično tabelo razodene, da je bilo letos oktobra 868 obiskovalcev, sposojenih pa je bilo 812 knjig. Obisk in sposojanje pa še naraščata. Vida Po-lanšek bi si sicer želela še več bralcev, kljub temu je zadovoljna. Ženske berejo več. Po starostni kategoriji prihajajo največji knjižni molji, tako Vida Polenšek, iz mladine pod 14 let, ki ji sledijo 14 do 18 letni in na koncu šele odrasli od 18. leta naprej. Po tipu bralcev se seveda ravna tip lektire. Najbolj brane so leposlovne mladinske knjige, ki jim sledi strokovna literatura (za šolske potrebe), tretje mesto pa zaseda trivialna literatura. Bralstvo je mogoče opredeliti tudi po spolu: ženski spol vodi zdaleč pred moškim. Bralna značka. Ena izmed reklamnih akcij SŠK za knjigo je Bralna značka, letos 1jT zapovrstjo. ki jo organizirajo SŠK, Mladinski in Modestov dom, Slovenska gimnazija ter Javna dvojezična ljudska šola Mohorjeva. Kolegij izbere večje število aktualnejših slovenskih knjig, od katerih jih je v toku šolskega leta treba prebrati vsaj Pet in kot dokaz ustno ali pisno dokumentirati pristojnim. Udeleži se tega tekmovanja lahko mladina od S- do 18. leta. Udeležba je po Po-lanškovi zelo živahna. SŠK je pred leti začela še drugo akcijo, namreč oskrbovanje pode-zelskih društvenih knjižnic s slo- venskimi knjigami pod naslovom “Potujoča knjižnica”. “Na žalost zanimanje društev ni veliko, saj se malo javljajo.” je neželena ugotovitev knjižničarke. Vida Polanšek se ne strinja s tem , da je čas knjige minil: “Glede vse večjega obiska v naši knjižnici temu ne morem pritrditi. Izredno velika ponudba v prostem času pa seveda slabo vpliva na branje knjig." Slika v knjigarnah. Drugačna slika se kaže v obeh slovenskih knjigarnah, v Mohorjevi in Naši knjigi. Klientela knjigarn se Dobra knjiga dobrega bralca najde. (pregovor) seveda razlikuje od obiskovalcev študijske knjižnice, saj ju obiskujejo prav tako nemško govoreči bralci. Obe knjigarni se o božiču veselita nadpoprečno dobrega prometa, kar si Helga Mračnikar in Miha Kreutz v vlogi vodij knjigarn razlagata s tem, da je knjiga še vedno priljubljeno božično darilo, ki ne pozna ne starostnih ne drugih meril. Strategija je preprosta - servis je na prvem mestu. Več pomembnosti kot drugim reklamnim akcijam prav tako oba prisojata ustni propagandi. Helga Mračnikar dobesedno: “Ustna propaganda kot reklamna strategija je zaradi učinkovitosti na prvem mestu.” Obe firmi skozi celo leto skrbita za reklamne oglase v revijah in časopisih, ki so naslovljeni zlasti na slovensko govoreče bralstvo. V tej zvezi Mračnikar in Kreutz apelirata na stranke, da v knjigarnah nudijo poleg slovenske tudi nemško literaturo v originalu, česar mnogi ne vedo. Zaradi tega je zgubljen lep delež strank, saj se nemška literatura oz. literatura v nemščini vsaj tako dobro prodaja (v Naši knjigi celo malenkostno bolje) kakor slovenska. Kljub reklamnemu naprezanju je Kreutz samokritičen in na tem področju vidi še dosti neizkoriščenih možnosti. Skupino, katero bo treba v prihodnje bolj nagovoriti, je slovensko bralstvo s podeželja, ki tvori samo neznaten delež strank. Svet knjige. Za Svetom knjige se skriva slovenski knjižni klub, ki ga je že pred leti ustanovila založba Drava. Deluje kot drugi knjižni klubi, v katerih se bralci obvežejo na leto kupiti gotovo število knjig, ki pa so za do 60% pod normalno ceno. Od letošnje jeseni naprej je vključena v ta klub tudi Mohorjeva. Mohorjeva skuša zajeti kot redno bralstvo še poseben krog potencialnih bralcev - dijakinje celovških slovenskih učnih ustanov. Na Slovenski gimnaziji je bila iz tega namena ustanovljena tim. knjižna polica z izbranimi knjigami, kjer dijaki naj pridejo na okus. Kreutz vidi pomanjkanje v učnem načrtu šol in pri učiteljih: “Premalo važnosti se polaga na literaturo, predvsem sodobno slovensko knji-ževnost dijaki zelo malo poznajo, ker so v pouku premalo soočeni z njo." Ali je knjiga odslužila? Dr. Helga Mračnikar, Naša knjiga: „Ne, prav gotovo ne, ker je nenadomestljiva. Kdor je že kdaj kakšno knjigo z užitkom prebral, ve, o čem govorim.” Vida Polanšek, Slovenska študijska knjižnica: „Glede vse večje frekventira-nosti naše knjižnice to gotovo ne drži. Velika ponudba za oblikovanje prostega časa pa gotovo slabo vpliva na konzu-macijo knjig. Knjiga najbrž nikoli ne bo odslužila.” Miha Kreutz, Mohorjeva: „Trend gre v smer, da bo zares odslužite, in to zaradi vse večjega navala na medijskem sektorju. Branje čez računalnik, kakor se vse več dogaja, bo morda pomagalo, da bo knjiga preživela kot sredstvo za branje.” Kaj je tačas novega na knjižnem trgu? DRAVA Janko Messner - Schwarz-weiße Geschichten peter Turrini - V imenu ljubezni -Traumreisen und Grenzermessungen, potopisi iz Slovenije EDITH DARNHOFFR-DEMÄR - First-Land Fran ELLER - Znane in neznane poezije MOHORJEVA THOMAS ZAUNSCHIRM - GUStaV Januš (biografija) ROBERT SCHNEIDER - Sestra sna (prevod Schlafes Bruder) - Schicksale der Kärntner Sloweninnen Koroški avtorji priljubljeni. Največ prometa obe knjigarni beležita z mladinsko literaturo, sledijo trivialna in strokovna (politične analize), zadnje mesto pa zaseda poezija. Nasplošno se sodobni slovenski autorji proti “klasičnim” slabše prodajajo, koroški slovenski pa nadpoprečno dobro. Tudi prevodi tim. bestsellerjev se prodajajo v zelo mali meri. Trend glede števila strank se zadnja leta lahno dviguje in s tem seveda tudi promet, kljub temu je “poslovanje trd posel", kakor ve Mračnikarjeva iz dolgoletnih izkušenj. 12 Rož - Podjuna - Zilja KOTMARA VAS___________ Občni zbor Gorjancev Kotmirški „Gorjanci" smo v nedeljo, 3. grudna, priredili naš letni občni zbor - tako imenovano letno poročilo. Zbralo se nas je lepo število zavzetih za prosvetno delo. Predsednik inž. Emil Muri nam je prebral poročilo, pod-kreplejno s slikami našega delovanja. Prebral nam je tudi blagajniško poročilo o gmotnem stanju društva. Ugotovili smo, da gmotno nismo na slabem. O gledališki skupini je poročal prof. Jože Wakounig in nas obvestil o težavah te skupine. Večji del igralcev so študenti in študentke. Raz-strešeni so po raznih krajih univerz Avstrije in tudi Slovenije. Pozval nas je, naj to skupino spodbudno podpiramo, kar bomo tudi vsi po svojih močeh radi storili. Razpravljali smo še o raznih zadevah. Med drugim je bilo negodovanja o časopisu, ki nam Slovencem pošilja priloge trgovskih ponudb slovenskih podjetij v nemškem jeziku. Hvala vsem osebam za dobrote in pijače, s katerimi smo bili pogoščeni. I. Ž. Za tiskovni sklad so darovali: N. N., Dobrla vas 100.-; N. N., Dobrla vas 30.-; Rok Bu-čovnik, Dobrla vas 30.-; Martin Lesjak, Dobrla vas 10.-; Cita Razdevšek, Kaza-ze 80.-; Karl Laurenčič, Sinča vas 30.-; Marija Čer-tov, Sele 50.-; Stanka Pe-grin, Sele 50.-; N. N., Sele 20.-; Neža Ažnah, Dob pri Pliberku 30.-; Olga Zechner, Maria Enzersdorf 20.-; Martina Wirnsperger, Bludenz 80.-; Karel Smolle, Dunaj 80.-; dr. Alois Popitsch, Gradec 80.-; Anton Zore, Linz 80.-; Herbert Seher, Dunaj 80.-; Franc Feinig, Dunaj 80.-; Frančiška Fera, Gra-balja vas 50.-; Franc Marolt, Grabalja vas 30.-; Monika Sačen, Bistrica pri Pliberku 50.-; Marija Daniel, Zgornje Libuče 50.-. Vsem darovalcem prisrčen Bog plačaj! ČESTITAMO Rojstni dan je te dni v Pliberku obhajala Kristina Karej. Za ta njen praznik ji iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi še v prihodnje! Pred tednom dni je slavila 70. rojstni dan in god Marija Pototschnig iz Mač. Vsem čestitkam domačhih se pridružuje uredništvo NT! V Železni Kapli je praznovala osebni praznik Albina Stern. Ob tem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta! Prejšnji ponedeljek je slavila osebni praznik Kristina Paulič z Obirskega. Iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro tudi še v prihodnje! Visoki jubilej, 80. rojstni dan je v Dolnji vasi pri Šmarjeti v Rožu slavil Hanzi Lutschou-nig, po domače Breznik. Vse najbolše in naj se mu izpolnijo vse srčne želje! Čestitkam Našega tednika se pridružuje Hošnarjeva družina. V Selah na Šajdi je praznovala 60. rojstni dan Barbara Pegrin. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT! Na Ravnah pri Rožeku je slavila osebno slavje Nežca Urschitz. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V prihodnjih dneh bo obhajala god Lucija Kassl iz Štriholč. Vse najboljše! V Selah praznujeta osebna slavja Marija Ogris - Kovačeva in Štefan Bradač. Obema iskreno čestitamo ter jima kličemo še na mnoga zdrava in vesela leta! Na Bajtišah je srečala Abrahama Kati Mak. Ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Svoj 60. rojstni dan je te dni praznoval Hubert Anderwald iz Št. Lipša. Za ta njegov osebni praznik mu iskreno čestitamo ter mu kličemo še na mnoga zdrava in uspeha polna leta! V Železni Kapli je te dni obhajala svoj 70. rojstni dan Marija llavnik. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi še v prihodnje! Te dni praznuje rojstni dan član društva upokojencev Št. Jakob Tomaž Ogris. Vsem čestitkam domačih se pridužuje tudi uredništvo NT! V Železni Kapli obhaja rojstni dan Matilda Piskrenik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Te dni praznuje osebno slavje Matilda Baumgartner iz Št. Jakoba. Iskreno ji čestitamo ter ji kličemo še na mnoga zdrava in uspeha polna leta! Na Gori pri Rožeku slavi osebni praznik Marija Kaiser. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT! V društvu upokojencev Pliberk praznujejo tile člani osebne praznike: prof. Janko Messner in Anzej Stropnik iz Podkraja in Franc Grilc iz Libuč. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT! V Žitari vasi je te dni srečala Abrahama Štefka Micheuz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in prijateljev se pridružuje uredništvo NT! Prav tako je srečal Abrahama vestni blagajnik kulturnega društva SPD „Srce" inž. Mario Sienčnik. Vsem čestitkam domačih se pridružujejo SPD „Srce“, EL, Posojilnica in NT! Štefan Vavti iz Podgrada pri Škocijanu je pred nedavnim v Gradcu zaključil študij ekonomije. Mlademu magistru iskreno čestitamo ter želimo mnogo uspeha na poklicni poti. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo prijatelji in sorodniki. 11. decembra je slavila 80. rojstni dan Katarina Wolte iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Za ta visoki osebni jubilej iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružuje Hošnarjeva družina. Na Dunaju sta končala študij veterinerstva Jožica Stern iz Stare vasi in njen mož Franc Stern iz Altenberga v Gornji Avstriji. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačinov se pridružuje uredništvo NT! ČESTITKA TEDNA Kropivnikova mama praznuje okrogli jubilej V Rinkolah pri Pliberku te dni praznuje svoj 60. življenjski jubilej gospa Marija David, po domače Kropivnikova mama, ki jo poznamo kot zelo dobro in vestno družinsko mati in kot zelo vljudno in prijazno sosedo. Slavljenki iskreno čestitajo vsi domači in sosedje, ki ji kličejo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta! Prisrčnim čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Rož - Podjuna - Zilja 13 Vogrče Ljubezen ne pozna meja Neverjetno, pa vendar resnično. V času, ko se veliko mladih noče cerkveno poročiti, so pred nedavnim obhajali v majhnih Vo-grčah že četrto cerkveno poroko. Ta pa je bila posebna. Franjo Rumič, (doma v Marti-nuševcu na Hrvaškem, govori pa lepo slovensko), delavec pri domačem vogrškem tesarskem podjetju Florijana Kulmescha, je prišel s svojo izvoljenko, domačinko in zvesto cerkveno pevko Veroniko Žmauzer, da si pri slovesnem poročnem slavju pred povabljenimi gosti v vogrški farni cerkvi obljubita ljubezen in zvestobo za vse dni življenja. K poročnemu slavju so se pripeljali - tri ure so se vozili - tudi ožji sorodniki ženina s Hrvaške. Vogrški župnijski upravitelj Florijan Zergoi, ki je daroval poročne obrede in slovesno vseto mašo, jih je prisrčno pozdravil v njihovem maternem jeziku, v hrvaščini. Poročno slavje je bilo zelo lepo, domače in prisrčno. Ženinovi sorodniki so se dobro vživeli v slovensko poročno bogoslužje, ker so doma blizu državne meje Slovenijo. Tudi svatba pri Florijanu je bila posebna. Gostje so se v velikem veselju in domači družabnosti zelo dobro počutili. Vogrški dušni pastir se je nevesti prisrčno zahvalil za zvesto sodelovanje pri cerkvenem zboru in jo prosil, da bi še naprej rada prepevala v cerkvi. Podobno ji je pri čestitki povedal odlikovani vogrški pevovodja in kantor zbora Jožko Koncilija. Pod njegovim vodstvom so cerkveni pevci ubrano prepevali pri poroki svoje sopevke. Nevesti in ženinu iz srca želimo, kar je bilo napisano na posebno oblikovani, lepi poročni sveči: Obilo sreče! Novoporočenca v krogu sorodnikov in župnika Zergoia. POSOJILNICE BANK ŽELEZNA KAPLA Dobro zaključeno poslovno leto Pretekli teden so se člani Posojilnice Bank zbrali na rednem občnem zboru v gostilni Podobnik v Beli pri Železni Kapli, kjer so razpravljali o preteklem poslovnem letu 1994. Nad 60 zainteresiranih zadružnikov je poslušalo poročila upravnega in nadzornega odbora ter poslovodij. Predsednik upravnega odbora Vladimir Prušnik je poročal, da so odborniki in poslovodji na svojih rednih sejah delali vestno in konstruktivno po gospodarskih načelih. Iz poročila je bilo razvidno^ da se je Posojilnica Bank-Železna Kapla s podružnico v Miklavčevem tudi v preteklem letu dobro razvila v domačem okraju. Bilančna vsota je narasla za 10,8% na 224 milijonov šilingov, letni promet pa je znašal 1,788 milijarde šilingov. Tudi pri računu dobička in izgube je bil dosežen lep uspeh, saj je bančni obratni rezultat, ki je najboljši kazatelj uspešnega dela, znašal 2,061.000,- šilingov ali 0,97% od povprečne bilančne vsote. Kot univerzalna dvojezična banka je Posojilnica Železna Poslovodji Peter Kuchar in Berti Furjan sta podala poročilo o stanju ter poslovno poročilo za leto 1995. Kapla postala v občinah Železna Kapla in Žitara vas brez-dvomno važen gospodarski faktor. Predsednik Prušnik je nadalje še poročal o gospodarskem problemu, ki je nastal v zadnjih mesecih - zaprtju tovarne pohištva IPH v Žitari vasi. Kritično je pripomnil, da je tako ravnanje vodstva neodgovorno in nekorektno, kajti v času, ko je bil prijavljen stečaj, tovarna ni bila prezadolžena. Poročilo za nadzorni odbor je občnem zboru podal predsednik Miha Kuchar, ki je poročal, da je nadzorni odbor pregledoval redno tekoče poslovanje ter vršil kontrolno funkcijo v Posojilnici-Bank Železna Kapla kot tudi v podružnici v Miklavčevem. Poudaril je, da so krediti dobro zavarovani in vlagatelji lahko prepričani, da so njihove vloge v Posojilnici varno naložene. Pravila, zakoni in poslovniki so se upoštevali, nadzorni odbor je dal vsa potrebna soglasja. Višji revizor Franc Krištof je posredoval občnemu zboru revizijsko poročilo, kije bilo od članov Posojilnice Železna Kapla potrjeno. Računski zaključek za poslovno leto 1994 pa je obrazložil občnemu zboru poslovodja Peter Kuchar. Na osnovi bilančnih številk je bilo razvidno, da je Posojilnica Bank Železna Kapla s Pismo bralca Res vse v redu? V radijski izdaji v živo v ponedeljek, 4. grudna, so naši sogovorniki skoraj vsi izjavili, da je v občini Kotmara vas vse v redu, kar ni res. Pri glasovanju za dvojezični otroški vrtec je 14 občinskih odbornikov glasovalo proti. Le pet jih je bilo za. Med njimi naš odbornik EL. Povabljeni smo bili k odprtju in blagoslovitvi prenovljenega spomenika padlim obeh vojn. Šli smo in zapeli pesem „Tiho skrita med gorami“. Župan je hotel dostojno proslaviti spomenik umrlim. So pa nekateri željni nemira in sovraštva naročili še govornike iz Celovca, in sicer socialističnega deželnega podpredsednika Wedeniga in Haiderja. Oba sta nas zmerjala kot partizane. Hvala za tako sodelovanje k boljšem razumevanju v občini! Ivan Živkovič, Kotmara vas svojim gospodarjenjem na pravi poti. Poslovodji Peter Kuchar in Berti Furjan sta še podala poročilo o stanju ter poslovno poročilo za leto 1995. Iz poročil je bilo slišati, da so se posli s Slovenijo v zadnjih letih močno pomnožili in da sodelovanje s Slovenci dnevno narašča. Hranilne vloge kot tudi krediti so se ponovno zvišali. Tako je zagotovljeno, da bo tudi poslovno leto 1995 uspešno zaključeno. Ob koncu sta poslovodji apelirala na vse politične zastopnike občine Železne Kaple glede odprtja Pavličevega sedla. S tem prehodom bi Železna Kapla kot turistična občina lahko še bolj napredovala. Dir. Zveze dipl. trg. Joža Ha-bernik je v imenu Zveze slovenskih zadrug čestital Posojilnici-Bank Železna Kapla k 'uspehu in želel tudi v bodoče obilo uspeha. Letošnji občni zbor je s svojimi pesmimi olepšal moški pevski zbor SPDv „Trta“ pod vodstvom Pavleta Šterna. S skupno večerjo in pesmijo se je občni zbor končal v prijetnem vzdušju. 14 Kultura petek, 15. december 1995 Kultura/Oglas 15 Občni zbor SPD „Edinost“ Odlični medsebojni odnosi v Skofičah SRD Edinost v Škofičah nosi ime, ki obvezuje. Na občnem zboru (9. 12.) je njegova predsednica Magda Errenst lahko dokazala, da vsi člani svojo kulturno nalogo jemljejo resno in se še posebej trudijo za dober odnos znotraj društva in na različnih ravneh v občini med društvi in vsemi občani. V poročilu o dejavnosti društva preteklih treh let je naštela cel sklop kulturnih in družabnih prireditev, ki so okrepile dobre odnose v občini med jezjkovno mešanim prebivalstvom.v Čisto slovenskih družin je v Škofičah samo še malo, toda Slovenci znajo ustvarjati tako prijetno vzdušje, da je na prireditvah slovenskega durštva vedno več obiskovalcev obeh narodnih skupin. Zgovoren dokaz za to sta na primer dve števili: 50 vpisanih članov društva in nad 30 otrok, vpisanih za dvojezični pouk. Na vaškem praznovanju se vsako leto veselijo dobrega obiska in na zaključnem koncertu Glasbene šole se zberejo ne samo starši tistih šolarjev, ki radi obiskujejo slovensko glasbeno šolo. Tudi na prireditvah Božanskega tedna so večeri za praktično delo ali referati s pretežno praktično vsebino zelo dobro obiskani. Višek preteklega obdobja je bila vsekakor 10-letnica otroškega vrtca, na kateri so sodelovali res vsi občani in tako dokazali, da je skrb za najmlajše izrednega pomena za ohranjanje slovenskega življa. SRD Edinost v Škofičah je tudi to obdobje zaključilo s pozitivno bilanco. Omembe vredno je na primer, da člani redno plačujejo članarino in da daje Zadruga znatno podporo s tem, da krije obratne stroške za društvene prostore. Pri volitvah je bil potrjen v glavnem stari odbor, ker so bili člani zadovoljni z njim: predsednica bo še Magda Errenst, podpredsednik ostane Folti Pitschek, tajnica Simona Rovšek je dobila novo pomočnico: Marjanco Pitschek in blagajnik ostane uspešni Drago Pörtsch. V splošni razpravi je bivši predsednik Herman Jäger spomnil na to, da bi morala mladina še bolj skrbeti za starejše člane društva. Tajnik SPZ dr. J. Malle je posebej pohvalil društvo za dejavnosti, ki se uveljavljajo prek občinskih meja, na primer razstavo starih slik kot ohranjanje stare kulture ali odlično sodelovanje z ljudsko šolo. Slednje je gotovo plod uspešnega dela v dvojezičnem vrtcu. Otroci, ki so uživali vzgojo v duhu tolerance in sožitja, prenesejo to vzdušje tudi v šolo. Magda Errenst je še posebej vesela, da ji je uspelo ohraniti duh sožitja na vseh ravneh: „Pri nas ne čutimo, da bi se v društvu srečavali ljudje različnega političnega ali svetovnonazorskega mišljenja. Skrbno se omejimo na kulturno dejavnost in na vzgojo mladine. Čeprav nimamo npr. lastnega pevskega zbora, sodelujejo naši pevci pri cerkvenem zboru. Predvsem razveseljivi so dobri odnosi z učitelji ljudske šole, kar ustvarja mirno sožitje tudi na občinski ravni. Druga društva nas redno vabijo in mi radi sodelujemo z drugimi.“ Alojz Angerer Dvojezično šolstvo povezuje narode Ob petletnici uporabe skupnih avstrijsko-slovenskih učbenikov je bila na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu slovesna predstavitev novih knjig. Dvoje je botrovalo uspešnemu skupnemu projektu izdajanja šolskih knjig za avstrijske in slovenske srednje ekonomske šole oz. trgovske akademije. Ob ustanovitvi Dvojezične TAK v Celovcu so potrebovali ustrezne učbenike v slovenščini po avstrijskem učnem načrtu. Istočasno je v Sloveniji nastala potreba po novih knjigah na gospodarskem področju, ker so se razmere v samostojni Sloveniji čez noč močno spremenile. Zavod za šolstvo v Sloveniji je iskal ustrezne učne načrte posebno v sosednih državah in našel primerno šolsko ustanovo v Avstriji. Plod medsebojnega sodelovanja avstrijskih in slovenskih strokovnjakov je obsežen projekt skupnih učbenikov, ki jih je Slovenija poskusno uvedla že v letih 1991/92. Mohorjeva založba, ki je vsa leta s precejšnjo požrtvovalnostjo skrbela za dvojezične šolske knjige na Koroškem, se je ponudila za izvedbo tega projekta. Višja naklada (40.000) in podpora obeh ministrstev za šolstvo, torej sprejemljiva cena, je bila v prid tako založbi kot učencem na Koroškem. Dobrodošla dodatna pot je vodila celo v Brazilijo, kjer z navdušenjem uporabljajo te knjige in podoben učni načrt. Vse to je bil zadosten razlog, da je bila predstavitev novih učbenikov tokrat na Trgovski akademiji v Celovcu in isti dan tudi v Ljubljani malo bolj slovesna. Ravnateljica TAK mag. Maja Amrusch-Hoja in ravnatelj MD dr. Anton Koren sta pozdravila ugledne goste iz Avstrije in Slovenije, mdr. G. Oberleitner-ja, sekcijskega vodjo v ministrstvu za šolstvo, prof. M. Zavašnika, vodjo bilateralnega projekta pri Zavodu za šolstvo RS in mag. Š. Šaleja, predsednika Zveze industrije v Minas Gerais/Brazilija. Univ. prof. dr. W. Schneider je na sproščen način uvedel goste in učence v svet šolskih knjig ob predstavitvi svojih učbenikov: Betriebswirt-schaftslehre/Gospodarsko poslovanje. Koroško so zastopali dr. H. Glantschnig, predsednik Deželnega šolskega sveta, Tomaž Ogris, inšpektor za slovensko šolstvo in prof. dr. g. Sachs s celovške univerze. Izšel zbornik „Kärntner Jahrbuch für Politik 1995“ Leta 1994 je Koroška deželna vlada prvič izdala t. i. „Kärntner Jahrbuch für Politik“. Pred nedavnim pa je v javni prezentaciji s kulturnim okvirom predstavila medijem in javnosti letošnjo izdajo koroškega političnega poročila. Tako kot se je v letu 1995 na Koroškem veliko vrtelo okoli 75-letnice plebiscita, je tudi ta zbornik predvsem posvečen snopu spisov, ki se bavijo s to tematiko. Izdajatelja zbornika ddr. Anderwald in dr. Valentin sta pobavila k sodelovanju več zgodovinarjev, mdr. dr. Andreja Moritscha, dr. Rumplerja, dr. Konrada, prof. Nečaka itd. V odlomku „Pet vprašanj politikom“ odgovarjajo predsedniki vseh strank, ki so na Koroškem zastopane. Zadnji del zbornika je posvečen temi „Koroška 1945 do 1995“. Za ta del je tudi Politično upravna akademija (PUAK) prispevala opis letošnjega poletnega mladinskega projekta „Zwei Sprachen, zwei Kulturen, eine Jugend? Dva jezika, dve kulturi, ena mladina? Avtorja prispevka Milka Hudob-nik in dr. Karl Staudinger opisujeta načrtovanje in realizacijo projekta mladih, ki so se letos poleti ukvarjali z vprašanjem identitete. Zbornik „Kärntner Jahrbuch für Politik 1995“ stane šil. 260,-in bo od prihodnjega tedna naprej na razpolago v vseh večjih knjigarnah. 'Sofččm cCcviitti, čtpuifo čuijuo- tviecCvi&it! e UHREN-JUWELEN Erich Letschnig 10.-Oktober-Platz 5, 9150 Bleiburg/Pliberk Tel.: 0 42 35 / 26 10, Faks: 0 42 35 / 33 84 Marijan Hinteregger v vlogi butalskega prototipa. Kako so Butalci pamet kupovali Butalci so bili svojčas vsaj toliko pametni, da so se zavedali svoje nepopolnosti zaradi premajhne količine pameti. In jih ni bilo sram, da so se odpravili v svet po to dragocenost. Marijan Hinteregger, na Koroškem medtem že znan pojem na gledališkem področju (Žongler Feliks, XY - nerešeno), je skočil v to gotovo ne najbolj prijetno vlogo Butalca pretekli teden Pri Joklnu. Komično groteskno (in morda malo predolgovezno) je prikazal ta tipični rod v vseh fasetah nepopolnosti njegovih pripadnikov in pripovedoval govore in poje nenavadne prigode iz Butal, ki jih je v slovenski literaturi ovekovečil Fran Milčinski. Hinteregger je poleg režije in izvedbe poskrbel tudi za posebno priredbo, saj je v zgodbe vpletel nekaj bolj ali manj posrečenih, vsekakor pa idejno dobrih sodobnih socialno kritičnih aspektov (pomen umetnikov, vojne, Cerkev, seks in splav - z vidika Slovenije. Pazi! Butalci so sicer nadpomenka za narode!) in te elemente izrazil v obliki otožnih songov. Vsakdo s pametjo na pravem mestu zgodbo o Butalcih, ki so sicer v marsičem sinonim za ves človeški rod, nikoli ne bo štel med komedije, prej med farsične burke ali pa še bolje groteske. Prav kot takšno jo je predstavil Hinter-egger. Producent te monogroteske je Slovenska prosvetna zveza. adke „Fajn slovensfos“ v Mestnem gledališču Obvestilo bivšim izseljencem Avstrijski parlament je ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom s posebnim zakonom ustanovil tako imenovani Sklad za žrtve nacizma. V tem zakonu je določeno, da bo sklad iz državnega proračuna dobil potrebna denarna sredstva, iz katerih bo pod določenimi pogoji dodeljeval podpore osebam, ki so bile žrtve nacističnega preganjanja bodisi iz političnih vzrokov ali zaradi narodne pripadnosti, veroizpovedi itd. Med nadaljnjimi pogoji zakon določa avstrijsko državljanstvo in stalno bivališče v Avstriji dne 13. marca 1938 ali deset let neprekinjenega bivanja v Avstriji pred 13. marcem 1938; prav tako pridejo v poštev osebe, ki so bile pred 9. majem 1945 rojene v taboriščih in podobnih razmerah. Za prijavo oziroma prošnjo je sklad izdal posebne vprašalnike (Fragebogen), ki jih je treba izpolnjene skupaj z ustreznimi potrdili in dokumenti poslati na naslov: Nationalfonds der Republik Österreich für Opfer des Nationalsozialismus, A-1017 Wien -Parlament. Za vložitev teh prošenj zakon ne določa nobenega roka. V krog upravičencev po zakonu o Skladu za žrtve nacizma spadajo tudi bivši slovenski izseljenci, ki jih zato opozarjamo na možnost, da napravijo prošnjo na sklad. Potrebne vprašalnike lahko dobijo na Zvezi slovenskih izseljencev v Celovcu, Tarvi-serstraße 16/1, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Na sedežu ZSI bodo dobili tudi podrobna pojasnila in nasvete za izpolnjevanje formularjev. Zvesti obiskovalci slovenskih gledaliških predstav 8. decembra v celovškem Mestnem gledališču so se zbrali, da bi si ogledali angleške turiste v oskrbi avstrijskega smučarskega učitelja. To je bila namreč napovedana vsebina letošnje predstave Mestnega gledališča Ljubljana: gren-kosladka komedija Johna God-berja Na smučišču. Nadebudni ražiser Jaša Jamnik, ki se intenzivno ukvarja s tako imenovanim komornim gledališčem, je zbral ekipo mladih igralcev ljubljanske igralske šole in postavil na oder angleško komedijo, ki živi od smešnosti eksotičnega ambienta in humoriziranih banalnih situacij. Na tej ravni se odvijajo tudi intimni medsebojni odnosi v sproščenem, da ne rečemo plehkem yzdušju dopustniškega razpoloženja. Ker se komedija odvija pri nas v Avstriji, jo vidimo mi iz drugega 2ornega kota kakor Angleži, čeprav je odnos naših smučarskih učiteljev do turistov tudi vreden družbene kritike. Veliko duhovitih besednih igric se je zgubilo v prevodu, še bolj, neprevidljivo za igralce, pa je škodil spontani komičnosti težko razumljivi ljubljanski sleng. Vzdušje pri obiskovalcih se je raztezalo od očitnega dolgočasja do sproščenega smeha. Prireditelj pa bi moral pri izbiri bolj misliti na pomembnost edinega roka slovenskega gledališča v Celovcu. Ali je vredno žrtvovati toliko truda in denarja, da uživamo enkrat na leto povprečno komedijo grenkosladkega okusa?! Alojz Angerer Zveza slovenskih izseljencev Gostišče/- Restavracija J U E N N A Alois Gregorič Prisrčno Vas vabimo na DNEVE LOVSKIH SPECIALITET Odprto vsak četrtek, petek, soboto, nedeljo in ob praznikih v kleti „THE UNIT PUB“ T PETEK, 15. december , Kulturna obzorja A SOBOTA, 16. dec. Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E D NEDELJA, 17. dec. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (mag. Štefan Kramer) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi E N PONEDELJEK, 18. december Bistrica v Rožu: Visoka napetost spričo visoke zmogljivosti. V TOREK, 19. december Partnerski magazin R A SREDA, 20. december Najlepše slovenske božične pesmi. Večerna 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik D 1 ČETRTEK, 21. dec. Rož - Podjuna - Žila U PETEK, 22. december Kulturna obzorja B)£\K13 NEDELJA 17. december '95,13.30 PONEDELJEK, 18. dec. 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Finančna pomoč ali nov proizvodni koncept: Kdo še lahko prepreči razprodajo po predčasnem stečaju v tovarni IPH? • Ob deželni kulturni nagradi nov roman Florjana Lipuša „Stesnitev“ • Bistrica v Rožu v škripcih: Turizem ali posegi v naravo • Sodobna ženska ljubi vse novo, živi z modo in uživa današnji dan - plesna moda letošnje sezone v žarišču pozornosti • Advent - slovenski zbori in skupine iz Podjune so zapeli v Marijini cerkvi v Nonči vasi • Božič se bliža RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 15. december ■ Nedelja, 17. december ■ Petek, 22. december SLOVENJI PLAJBERK Filmski večer - predstavitev videofilma z Djekš: „Barbara, Lucija, pomoj... -Barbara, Luzia hilf...“, prispevka k 1100-letnici sončnih Djekš. Kraj: gostišče pri Foltu v Slovenjem Plajberku Čas: ob 19. uri Prireditelj: Univerza v Celovcu, SPD „Vrtača“ in Ljudska šola v Slovenjem Plajberku ŠT. LIPŠ Adventni koncert Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 18. uri Sodelujeta: MoPZ SPD Trta Žitara vas in študentska vokalna skupina „Lira“ iz Maribora Prireditelj: SPD „Trta" CELOVEC Literarno branje Florjana Lipuša Kraj srečanja: študijski center za izobraževanje odraslih, Karfreitstr. 6,1. nadstropje, Celovec Prireditelj: inštitut Roberta Musila za raziskovanje literature univerza Celovec in založba Wieser CELOVEC „Kärnten — das Heimatbuch“ Predstavitev knjige: Bertram K. Steiner/Ferd. Neumüller Kraj: Skalnata dvorana (Felsentheater) pod Križno goro Čas: ob 19.30 Prireditelj: Mohorjeva založba Sobota, 16. december ŽELEZNA KAPLA Informativni dan strojnega krožka Podjuna Čas: od 9. do 13. ure Kraj: Zadruga Železna Kapla CELOVEC Šolska skupnost na Slovenski gimnaziji v Celovcu vabi vse starše in vzgojiteljice na dan staršev. Čas: od 7.45 do 12. ure Kraj: Slovenska gimnazija v Celovcu ŠMIHEL Otroška igra ^Čarovnik iz oza“ Cas: ob 11. uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo otroci iz Globasnice pod vodstvom Tatjane Božič in Petra Stickra Pred predstavo poje otroški zbor Ziv-Žav iz Globasnice Ob tej priložnosti lahko kupite slovenske otroške knjige Torek, 19. december ŠT. JANŽ Predstavitev knjige Janka Tišlerja in Jožeta Rovška ^Mauthausen na Ljubelju“ Cas: ob 19. uri Kraj: k & K center v Št. Janžu Ob tej priložnosti si lahko ogledate tudi razstavo „Pozabljeno taborišče na Ljubelju“ -Avtorji bodo navzoči Sreda, 20. december CELOVEC Božič v cirkusu Kje: pri JOKLNU (1. nadstr.) Čas: ob 10. uri Nastopa: Erich Pachner ter muzikanta Prireditelj: JOKL-Teater za otroke CELOVEC Izredni občni zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem Čas: ob 18. uri Kraj: Celovška univerza (v bifeju) Dnevni red: Odprtje izrednega občnega zbora, pregled financ, razrešnica staremu odboru, razprava o razpustitvi kluba Četrtek, 21. december CELOVEC Predbožična igra - nastopata Peter Raab in Rolf Holub Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni „pri Joklnu“ Prireditelj: Kulturno društvo „Pri Joklnu“ ŠENTILJ Šentiljski Advent Čas: ob 18.30 uri Kraj: v farni cerkvi v Šentilju Sodelujejo: Družina Hafner-Klopce; Mladinska skupina; Cerkveni pevci; MGV-Št. Egyden; Vaščani pojo; Ljudska šola Prireditelji: Kat., Šentiljska fara, cerkveni pevci Torek, 26. december SELE Premiera komedije: Kaznovani soprog (J. B. Moliere) Nastopa: Gledališka skupina KPD Planina Sele Režija: Franci Končan Čas: ob 15. uri Kraj: farni dom Prireditelj: KPD Planina Sele LOČE Film „Backup“ - slovenska beseda na Koroškem Kraj: pri Pušniku v Ločah Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah ŠMIHEL Monogroteska „Butalci“ Izvaja: Marjan Hinteregger Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Četrtek, 28. december REBRCA Dnevi iger in petja Čas: od 28.12., od 14.30 do 30.12. do 14. ure Kraj: Komenda na Rebrci Nudimo: nove igre, družabnost, pesmi, veselje, presenečenje, ples, ročno ustvarjanje, nenavadne dogodivščine Sobota, 6. januar ŠT. PRIMOŽ Novoletni koncert SPD „Danica“ Čas: ob 14. uri Kraj: kulturni dom Št. Primož Nastopajo: Otroški zbor SPD Danica, Mešani pevski zbor Danica, Ansambel Korotan SPD Danica, Südkärntner Gegenmusik Prireditelj: SPD Danica RAZSTAVE ŠT. JANŽ V ROŽU Hanzi Weiss: Fotografska razstava o gledališki dejavnosti kor. Slovencev Kraj: k&k v Št. Janžu. Razstava bo odprta do 30. 12. 1995 v sredah in petkih od 9. do 12. ure in v torkih, četrtkih in v sobotah od 18. do 20. ure Do konec decembra še na ogled razstave: „Pozabljeno taborišče Ljubelj - Der Loibltunnel und das vergessene KZ BOROVLJE Razstava Foto 3 Johann Schaschl Kraj: Posojilnica-Bank Borovlje Razstava je odprta do 31.12., od ponedeljka do petka ROŽEK Otvoritev razstave ,2Wolfgang Eibl“ Cas: 18.12. 95 ob 18.00 Kraj: Galerija Rožek Odprto: od 19.11.1995 do 10. 12.1995; od srede do nedelje 15.00-18.00 ROŽEK „Baz Art“ .jUmetniki galerije“ Cas: do 23. dec. 1995 Razstavljajo: Giselbert Hoke, Wulz, Roswita Hugo Wulz, Konrad Koller, Valentin Oman, Karoline, Wolfgang Eibl, Janez Bernik, Hans Stauda-cher, Lojze Spacal in drugi Odprto: vsak dan od 15. do 18. ure Če iščete še božično darilo, lahko kupite slike od 200-šil. naprej ob užitku kozarca vina. nt vaš prijatelj ŠT. JAKOB V ROŽU PROJEKCIJA FILMA: „backup“ - slovenska beseda na Koroškem Kraj: v farnem domu Čas: 16. dec., ob 20. uri Prvič po premieri imate priložnost, da si ogledate film o razvoju slovenske besede na Koroškem. Prireditelja: SPD „Rož“ in „Film mladje“ Slovenska prosvetna zveza in Slovenski oddelek ORF-a skupno prirejata 44. Slovenski ples, ki bo v petek, 5. januarja 1996, v domu sindikatov v Celovcu. Za ples bosta igrala vrhunska ansambla „Big band RTV Ljubljana“ in „ansambel Franca Miheliča“. Rezervacija miz je možna v pisarni SPZ, tel. 0463/51 43 00-0 Vstopnice v predprodaji po šil. 100,- lahko dobite pri krajevnih zastopnikih, v obeh slovenskih knjigarnah, na posojilnicah in v pisarni SPZ. OGLASA RAZNO „PLANINE V SLIKI“ Kot vsako leto, tudi letos vabimo Vas vse, planince-fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo. Slike pa pošljite do 31. 12. 1995 na: Slovensko planinsko društvo, Tarviser Straße 16,9020 Celovec Rastava bo od 20. 1. 1996 naprej v k&k centru v Št. Janžu. IGRA - GIBALO ŽIVLJENJA Izobraževalni tečaj za igro in animacijo v Mladinskem centru na Rebrci 26./27. 1.1996 „Vrtiljak“ Prireditelji: Katoliška prosveta, KKZ, KOM Vodi: prof. Sten Vilar Vsak 1. ponedeljek v mesecu, ob 17. uri K S KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST INFORMACIJSKI VEČER: BIO-KMETOVANJE PRAKTIČNI TEČAJ: ZA ŽGANJARJE (z našim 5 I kotlom) • pravilno vrenje drozge (kratka ponovitev zadnjega tečaja) • praktično kuhanje žganja: prva destilacija (Rauhbrand) - ločenje cveta (Vorlaufabtren-nung) - srednji tok (Mittellauf) - potok (Nachlauf) • bistvene napake pri žganju spoznati in preprečiti Referenta: dr. Hans Mad-ritsch, dipl. ing. Hanzi Miki, KIS Čas in kraj: sobota, 16. decembra, 13.00, gostilna Podobnik, Bela pri Železni Kapli Prispevek: šil. 80,- • smernice, predpisi, podpore • za koga se splača? • kontrola Referenta: dr. Štefan Mer-kač, Ernte-Verband, dipl. inž. Hanzi Miki, KIS Čas in kraj: četrtek, 14. dec., 19.30, občinska sejna soba, Sele-Cerkev Čas in kraj: torek 19. dec., 19.30, k&k kulturni center Št. Janž v Rožu Prostovoljni prispevki. INFORMACIJSKI VEČER: SPRAVLJANJE LESA (Holzbringung im Bauernwald) • Kako spraviti les iz gozda na čim cenejši način? • Kako spraviti les iz strmih leg? • Koliko stane primerno orodje za spravljanje lesa? Referent: Ing. Peter Bau-ernfried, ustanova „Forstliche Ausbildungsstätte Ossiach“ Čas in kraj: ponedeljek, 18. dec., 19.30, občinska sejna soba, Sele- Cerkev Prostovoljni prispevki. Šansa za prihodnost: pridelovanje konoplja -trenutno stanje pri pridelkih in uporabi Praktiki poročajo o izkušnjah Čas in kraj: sreda, 20. december 95 ob 19.30, gostilna Loser v Šmihelu Soprireditelj: referat za kmetijstvo občine Bistrice nad Pliberkom Soprireditelj: referat za kmetijstvo občine Bistrica nad Pliberkom Prireditve podpira Posojilnica/Bank/Zadruga-Market Dobri Bog je odpoklical svojega zvestega služabnika duhovnika v raj luči in večnih radosti. Duhovni svetnik Umrl je mož! Ne, ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. Ne, ni umrl! Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami! (Simon Gregorčič) Vinko Zaletel upokojeni župnik v Vogrčah je v torek, 12. decembra 1995, v domu šolskih sester v Pliberku končal svoje romarsko potovanje in se preselil v raj, po katerem je tako globoko hrepenel. Rodil se je 20. julija 1912 v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je maturiral na tamkajšnji škofijski gimnaziji. V duhovnika je bil posvečen 5. junija 1936 v Ljubljani. Najprej je deloval kot kaplan v Tržiču, nato v Trnovem v Ljubljani. Od leta 1945 je bil na Koroškem narodni delegat za begunce in hkrati dušni pastir v Škocijanu in Šmihelu, nato v Št. Jakobu in v Celovcu; nekaj časa tudi na Golšovem, v Št. Janžu in v Šmiklavžu. Od leta 1957 do leta 1994 je vodil župnijo Vogrče, vmes pa tudi še nekaj časa soupravljal Žvabek. A poleg dušnega pastirstva je bil pokojni župnik velik prosvetar: režiser in predavatelj, avtor treh potopisnih knjig o svojih obiskih misijonarjev in rojakov po svetu. Za slovenski radio in druga občila je pripravil mnogo prispevkov. Poznali in cenili smo ga kot tihega in velikega dobrotnika Mohorjeve, tinjskega doma in misijonov. Evangelij je oznanjal z živahno besedo, še bolj pa s svojim življenjem. Svoja zadnja leta je doživljal v mraku in temi svojih ugaslih oči. A tudi to hudo preizkušnjo je sprejel voljno in vdano v Božjo voljo. V senci svoje osebne Kalvarije je dozoreval kot vstajenjsko seme za večno življenje v Njem, kateremu je služil z veselim in nedeljenim srcem. Po želji pokojnega župnika naj bi namesto vencev darovali za misijone, za Katoliški dom prosvete v Tinjah ali za druge dobre namene. Vogrče, 12. decembra 1995 V krščanskem upanju na svidenje pri Bogu Sorodniki, župljani iz Vogrč, Duhovniki dekanije Pliberk in vse Sodalitete gospodinja Julijana David Šolske sestre iz Pliberka IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/IH. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi Dassler Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 SIT. Zobozdravnica v Radovljici dela vsa zobozdravniška dela • porcelanske in komasitne mostičke • vakuumske in vizil proteze dr. Darja KOMAN Langusova 31 64240 Radovljica tel.: 0038664/715907 Iščem babico ali ženo v okolici Dobrle vasi za varstvo svojega otroka (4 leta) od januarja do aprila 1996 tel.: 04236/2205 (od 19. ure naprej) od petka, 15. dec., ob 18. uri do nedelje, 17. dec., ob 13. uri Duhovne vaje za može „Kako danes živeti evangelij?“ Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje od torka, 2. jan., od 9. ure, do srede, 3. jan., do 17. ure Novoletno srečanje Lepota jezika v torek, 2. januarja, ob 19.30 Razstava: zgodnje slike, akrili in olja Zorke Loiskandl-Weiss od sobote, 6. januarja, od 14.30 do nedelje, 7. januarja, do 16.30 Priprava na zakon Voditelj: Jože Kopeinig Referenti: mati, zdravnik, duhovnik v torek, 9. januarja, od 18. do 19.50 ure Tečaj slovenščine za začetnike Voditeljica: mag. Eva Marija Verhnjak-Pikalo v sredo, 10. januarja, od 19. do 21. ure Jezikovni tečaj: Španščina za začetnike Voditeljca: mag. Sieglinde Fal-kinger od petka, 12. januarja, od 18. ure do nedelje, 14. januarja, do 13. ure Duhovne vaje za može, nem. Voditelj: dekan Engelbert Hofer 18 Sport SMUČANJE____________________ Užnik in Schönfelder slavila velike uspehe Nad 200 prijav je bilo za Fis-SG v Stubaitalu, kar je še dodatno podčrtalo izreden pomen tega tekmovanja. Odgovorni so zmanjšali število tekačev na 158, več proga ne bi zdržala. Zasedba je bila izvrstna, med drugim tudi nekateri člani italijanske A-reprezen-tance, ki so vozili kvalifikacijo za svetovni pokal. Šentjanžan Daniel Užnik je zasedel odlično 4. mesto, zaostajal je le 4 desetinke za prvim. Izredno razpoložen je bil na tekmovanju tudi Pliberčan Rainer Schönfelder, ki se je uvrstil celo na 3. mesto. V torek je bil na Južnem Tirolskem (v Innichenu) Fis-VS za juniorje iz cele srednje Evrope. Zopet je presenetil Pliberčan Rainer Schönfelder, kajti v obeh tekih je dosegel najhitrejši čas. Le za malenkost je zaostajal Daniel Užnik, ki se je moral zadovoljiti s 3. mestom. Vsekakor izredno dober nastop mladih dveh Korošcev. SMUČARSKI SKOKI Odlični mladi Zahomčani Prva skakalna preizkušnja v tej sezoni v Zahomcu je bila nadvse uspešna. Ne le visoko število tekmovalcev (100) s Koroške, Slovenije in Južne Tirolske je bilo presenetljivo, temveč tudi nekateri izvrstni nastopi. Tako so najbolje odrezali gostje iz Slovenije, med drugim je bil najboljši dneva Slovenec Norčič, sin nekdanjega vrhunskega skakalca Bogdana Norčiča. Tudi skakalci trenerja Franca Wiegeleja so odlično odrezali, saj so se v skupnem seštevku koroških tekmovalcev uvrstili med najboljše. Hans Millonig in Stefan Kaiser sta bila celo prva v posameznih starostnih skupinah. Rezultati v zaporedju koroških tekmovalcev: Otroci II (35-metrska skakalnica): 1. Gerald Nageler (Beljak), 2. Martin Kug-litsch, 3. Matija Druml, 6. Marco Godec, 8. Fabian Zavodnik (vsi ŠD Zahomc) Šolarji I (35-metrska skakalnica): 1. Stefan Kaiser (ŠD Zahomec), 2. Mario Jonach, 3. Stefan Knabl (oba Beljak), 4. Sepp Walluschnig, 6. Christian Oschou-nig, 7. Ma/kus Stefan, 10. Hannes Kug-litsch (vsi ŠD Zahomec) Šolarji II (50-metrska skakalnica):!. Hans Millonig, 2. Stefan Kaiser (oba ŠD Zahomc), 3. Martin Koch (Beljak), 5. Christoph Kreuzer, 7. Sepp Walluschnig, 9. Christian Oschounig, 13. Markus Stefan, Hannes Kuglitsch (vsi ŠD Zahomc) NAMIZNI TENIS Selani jesenski prvaki v 1. razerdu Mirko Oraže, igralec in vodja namiznoteniške sekcije DSG Sele ni le ponosen na celotno ekipo, pač pa predvsem na svojo letošnjo izredno razpoloženje. Namiznoteniška ekipa DSG Sele, pod vodstvom Mirka Ora-žeta, je jesenski del prvenstva - v 1. razredu vzhod - zaključila z zmago in s prvim mestom na lestvici. Nedvomno veliko presenečenje, saj tako visoke uvrstitve pred pričetkom prvenstva trojica Mirko Oraže, Tone Korenjak in Marti Uschnig ni pričakovala. Sedem tekem so dobili, enkrat tekmovali neodločeno, poraza pa v tem delu prvenstva niso utrpeli. Zadnjo tekmo v jesenskem delu so odigrali proti SCA Št. Vid in ga premagali s 6:4. Legionar Tonr Korenjak je bil trikrat uspešen, za dve točki pa je poskrbel Mirko Oraže. Tudi Marti Uschnig ni ostala brez točke, kar je zadostovalo za zmago s 6:4. Selani pa niso uspešni le na tekmovanjih v 1. razredu vzhod, pač pa tudi na drugih prvenstvih. Tako na primer na koroškem škofijskem prvenstvu v Vrbi, kjer je Mirko Oraže slavil velik uspeh. V skupini tekmovalcev koroške lige je zasedel odlično 5. mesto, isto v dvojici s Kusternikom. Za malo senzacijo pa je poskrbel v skupini veteranov, kjer je premagal vse nasprotnike in podlegel šele v finalni tekmi Weißneggerju. Na tem prvenstvu so slavili tudi mladi Selani velike uspehe (v skupini šolarjev), kajti odnesli so kar vsa prva tri mesta. Najboljši je bil Pschenitschnig, drugi Wassner, tretji pa Oraže. Tudi nastop na turnirju v Kotmari vasi je bil izreden. Ne le Marti Uschnig se je predstavila z najboljše strani (bila je prva v ženski skupini), tudi Mirko Oraže. Igral je kakor mladenič ter zabeležil 1. mesto v skupini tekmovalcev 1. razreda, 3. mesto pa v skupini tekmovalcev koroške lige. Nedvomno eden naj-večjih dosežkov Mirka Oražeta, ki pravi, „da je v formi, kakor še nikoli poprej!“ 1. RAZRED VZHOD 1. DSG Sele 8 7 1 0 55:25 15 2. SV Labot 8 5 1 2 53:27 11 3. ITC Podkrnos 8 5 0 3 44:36 10 4. WSG Mostič 8 5 0 3 41:39 10 5. ITC Št. Pavel 8 3 3 2 46:34 9 6 ASKÖ Kntmarfl v fi 3 ? .3 43:37 8 7. SČAŠt. Vid 8 3 1 4 38:42 7 8. VST Velikovec 8 1 0 7 32:48 2 9. ÖDK Celovec 8 0 0 8 8:72 0 NOGOMET/SAK_______________ Okrepitve so odvisne od mnogih dejavnikov Mnogo nejasnega je trenutno pri SAK, predvsem kar zadeva okrepitev za vigredni del prvenstva. V govoru so sicer nekateri zanimivi igralci, toda trener Kirisits meni: „Preden s Susičem in Krstičem ni urejeno, in preden nisem gotov, ali mi bosta operirana Wölbl in Pet-schenig (bil je v sredo operiran v kolenu) vigredi sploh na voljo, se ne bomo popolnoma osredotočila na enega ali drugega igralca. Vsekakor moramo čakati do konca decembra, kajti do takrat se bo mnogo več vedelo, predvsem o obeh poškodovanih igralcih!“ Da se bo SAK oz. da se mora okrepiti, je jasno - predvsem v napadu in v sredini. Burkhard Rupp bi bil v napadu gotovo velika okrepitev, z njim se je SAK tudi že pogovarjal. Zanimanje je trener Kirisits kazal tudi za mladega Christiana Puffa (WAC), toda z njim SAK ne računa, saj več kot enega WAG gotovo ne bo dal na voljo. Odprto je tudi vprašanje legionarja, kajti če Spittal Susiča SAK ne bo več posodil, se bo moral najti drugi. Toda močnega in za skromno ceno, bo le težko nagovoriti - še posebej v času, ko se transferni vrtiljak le počasi in težko vrti. y Vrbi in v Kotmari vasi je žel izredne uspehe -igralec in sekcijski vodja DSG Sele Mirko Oraže. Sedaj vsa zbranost za play-off 13. januarja se prične play-off. Dobljani se bodo tudi letos v Obertraunu pripravljali na odločilni del prvenstva. Zadnji dve tekmi pred play-of-fom so Dobljani jasno dobili, čeprav je bil izid na tujem proti Stey-ru tesen (1:3). Prvi niz je ekipa trenerja Ivartnika dobila brez večjih težav, vidna je bila jasna kakovostna razlika. V 2. nizu pa je pri Dobljanih popustila koncentracija in so pustili domačinom, da se razigrajo. Rezultat je bil tesna izguba niza. Nato je bila igra izenačena, po premišljenih taktičnih izmenjavah trenerja Ivartnika pa so Dobljani, sicer tesno, toda zasluženo dobili zadnja dva niza. Popolnoma jasen je bil rezultat na tekmi proti Gleisdorfu (3:0), ko so Dobljani ugnali nasprotnika y najkrajšem času v dvorani v Št. Pavlu. Obrestovale so se resne besede in opomin trenerja pred tekmo. Do božiča bodo Dobljani redno trenirali, nato pa bo na sporedu nekaj dni odmora. Že 2. januarja se v Obertraunu pričnejo štiridnevne (tradicionalne) priprave na play-off, prvi nasprotnik pa bo Gleisdorf (v soboto, 13. januarja v Št. Pavlu). Teden prej (6. in 7. januarja) pa se bodo Dobljani udeležili mednarodnega turnirja v Celovcu, ki ga prireja Hypo. Zvezna liga 1. Enns 12 12 0 36 8 24 2. Transver 12 10 2 33 12 20 3. Dob 14 10 4 34 18 20 4. HvpoVBK 13 8 5 28 19 16 5. Innsbruck 14 5 9 23 29 10 6. Gleisdorf 14 5 9 1/ 3b 10 7. Steyr 13 3 10 17 33 6 8. Kagran 14 0 14 8 42 0 Steyr - Dob 1:3 (6:15,17:16,16:17,13:15) Dob-Gleisdorf 3:0 LAHKA ATLETIKA____________ Mistelbauer in Stern na Dunaju na 2. mestu Peter Stern in Mihi Mistelbauer sta na tradicionalnem predbožičnem teku na Dunaju (LCC Wien -Praterlauf) ponovno potrdila izvrstno formo. Za 15 km dolgo progo sta potrebovala 53.22 min., kar je zadostovalo za odlično 2. mesto (tekla sta skupaj in z istim časom prispela v cilj). Le zmagovalec teka Dakker (iz Nižje Avstrije) je bil zanju nedosegljiv, ostalim 120 tekačem pa sta „pokazala hrbet“. Še posebej zadovoljen z nastopom je bil Peter Stern, kajti operacija v kolenu (meseca septembra) ga je precej ovirala pri načrtnem treningu. Sedaj se veseli 7,9 km dolgega teka za Silvestrovo v Kainachu (Štajerska - blizu Köflacha), prav-tako Mistelbauer, ki pa bo po vsej verjetnosti nastopil na Dunaju. Oba hočeta potrditi in izkoristiti odlično razpoloženje. Pripravil Franc Sadjak Kje naj bi bila naša mladina vključena? V športnih društvih, v kulturnih društvih ali povsod. Trend gre k športu, kateremu predvsem fantje dajejo prednost. Skrb kulturnikov je sicer vmest-na, toda ne vedno upravičena, kajti mnogo naših športnikov je hkrati tudi včlanjeno v kako kulturno društvo. Šport ali kultura - in oboje? C! Os portno društvo je lahko 1 ponosno na velike us-ipehe, a je za ves trud želo bridko hvaležnost. I$6rda pa smo te tragike krivi v gotovi meri tudi sami, ker smo polagali največjo važnost samo na športni trening in merili le dolžino skokov, pozabljali pa pri tem na trening srca in duha mladih športnikov!“ To je leta 1978 dejal (rajni) zahomški kulturnik Niko Kriegl, in s tem opozoril na bistven problem ŠD Zahomc. Njegove besede,_ ki so se takrat nanašale le na ŠD Zahomc, pa imajo danes vse večjo veljavnost tudi pri drugih naših športnih društvih. Narodnopolitična in kulturna vzgoja je pogosto žrtev „zadetkov in stotink“, v ospredju je športni uspeh. Kljub temu razvoju, ki se v zadnjih letih obrača zopet na boljšo stran, je večina naših športnikov v času športni-kovanja obdržala in celo utrdila narodno zavest. Nenazadnje to potrjuje dejstvo, da je večji del naših športnikov včlanjenih tudi v kulturna društva, kjer ni v ospredju dolžina skoka, stotinka ali zadetek. Primerov je mnogo, navedel bom le nekatere: smučar Daniel Užnik pri šentjanških tamburaših (inštrument berda), enak inštrument igra Peter „Paco“ Wro-lich v Ločah pri tamkajšnjih tamburaših, skoraj ves naraščaj SAK (okoli 200) hodi dvotirno - nogomet in društvena dejavnost, itn. Nekateri nekdanji športniki so postali celo vidne osebnosti v našem kulturnem in političnem delovanju. Mišljena sta npr. Nu-žej Lampichler (mnoga leta član prve ekipe SAK, sedaj vodi ra-diški društveni zbor) in Janko Woschitz z Radiš, Olipovi v Selah (Nanti Olip je pred desetimi leti sodil med najboljše slovenske nogometaše na Koroškem), Peter Waldhauser, ... Preobremenjenost je danes pogosto izgovor mladih, ko gre za udejstvovanje v kulturnih društvih - nasproti je šport privlačnejši, predvsem za fante. Prav zaradi tega v družinah pogosto nastajajo tudi spori. Tajnik K KZ Nužej Tolmajer: „Spominjam se družine, ko je sin (in oče) hotel k nogometu, mama pa bi ga raje videla v kulturnem društvu. Zadeva se je končala tako, da se je sin priključil športnemu klubu, moč mame pa je vplivala le na hčerkico, ki je šla h kulturnemu društvu!“ Dejstvo je, da šport odvzema kulturnim društvom mladino, nasprotni primeri so redki. Tega se zavedajo predvsem kulturniki, ki vedno težje nagovarjajo mladino (predvsem fante). Prav bi bilo, da bi bila naša mladina vključena tako v športno kakor tudi v kulturno društvo. Nadvse vzgleden primer je študent Marko Tolmaier z Radiš. Poleg študija geografije in matematike na celovški univerzi, ne prikrajša športa in kulture. Redno igra in trenira pri SAK II, poje pri domačem društvenem in cerkvenem zboru, sodeluje pri obeh društvenih gledaliških skupinah, s klavirjem spremlja zbor mladinske skupine, če kliče osrednja kulturna organizacija, pa ji je tudi tam v pomoč. Poleg tega se redno uči še orgljanja. Tolmaier: „Vem, da je mnogo, toda če bi zaradi tega trpel študij, bi takoj opustil eno ali drugo dejavnost!“ Marko Tolmaier „Mladinci, ki žrtvujejo konzumacijo televizije, najdejo tudi čas za kulturo in šport!“ Kratek pogovor z Joškom Wrolichom. Šport odvzema kulturnim društvom mladino, pravijo kulturniki. V gotovi meri to drži. Smo manjšina in starši skušajo nuditi otrokom čim širšo izobrazbo (inštrument, dvojezično šolsko vzgojo, udejstvovanje v kulturnem društvu, sodelovanje v športnem društvu). Prej ali slej pa se mora mladinec odločit; kultura ali šport - dostikrat daje prednost športu. Prav bi bilo, da bi bila naša mladina vključena tako v športno kakor tudi v kulturno društvo. Ali imajo mla- dinci sploh dovolj prostega časa na voljo? Napori v sklopu s šolsko izobrazbo so sami po sebi že precej kruti. Samo mladinci, ki so pripravljeni žrtvovati konzumacijo televizije, najdejo tudi čas za kulturno in športno udejstvovanje. Tvoj sin Peter sodi v vrh avstrijskega športa, prav tako je član domačega tambu-raškega ansambla. Koliko časa pa mu sploh preostane za kulturno udejstvovanje? Vrhunski avstrijski športnik žrtvuje vsaj 6 ur dnevno za svoj šport (kolesarjenje). Sami lahko Marko Tolmaier z Radiš je vsekakor redek, toda poseben primer koroškega Slovenca, ki dokazuje, da je možno oboje -šport in kultura. Njegove številne dejavnosti bo sicer le redkokdo zmogel, doda od vsakega malo in športu ter kulturi bo pomagano - tudi če bo zaradi tega trpela kakovost. presodite, v kolikšni meri se pri tem konjičku (poklicu) lahko posveti tudi kulturnemu udejstvovanju. Sodiš med redke, ki dajejo enako velik pomen kulturi in športu. Kako sam živiš oboje? Tako šport kakor tudi kulturo gledam iz enega samega vidika: kako v čim večjem obsegu zastopam slovensko narodno skupnost v širši avstrijski javnosti, kako jo prikažem v čim svetlejši luči. V kakšni meri naj bi se naša mladina vključevala v šport in kulturo, da bi bilo naši narodnosti najbolj v prid? Ojačiti je treba delovanje kulturnih in športnih dejavnikov. Čim več finančnih sredstev za omenjena društva in njihovo sodelovanje. V samosto|n osti Je moč v ■ Karel Smolle je zastopal narodne skupnosti v avstrijskem parlamentu že v letih 1986 -1990 Bilanca njegovega mandata: dvojezična trgovska akademija; : televizijske oddaje v manjšinskih jezikih; jitllll postopno zvišanje podpor urada zveznega kanclerja za vse narodne manjšine od 4,4 mio. šil. 1987 na 52,7 mio. danes; delna (finančna) rešitev dvojezičnih otroških vrtcev; razširitev veljavnostnega območja za dvojezičen pouk; dvojezična spričevala; prosti predmet slovenščina, hrvaščina, češčina, slovaščina, madžarščina pri 5-ih prijavah na vseh avstrijskih šolah; redne subvencije za edino privatno češko šolo na Dunaju; prodor v pogajanjih za gimnazijo za gradiščanske Hrvate in Madžare (ustanovitev 1991) začetek pogajanj za priznanje Romov in Sintov kot narodna skupnost. . . J, To so bili prvi in edini napredki v manjšinski politiki po ustanovitvi Slovenske gimnazije 1957. na listi 5