LETO XXXVII. ŠT. 17 Ptuj, 26. aprila 1984 CENA 11 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE: Gradnja elektroenergetskih objektov (stran 2) Želimo konkretne rešitve (p^ran 3) V ospredju skrb za človeka (stran 5) OŠ Tone Žnidarič bralcem Tednika (stran 10) Prvomajska nagradna križanka (stran 16) VIR MOČI ZA SEDANJOST Oh letošnjem praznovanju ustanovitve Osvobodilne fronte se moramo spominjati predvsem njenih trajnih vrednot, ki so v naj- težjih dneh slovenskih ljudi, sredi boja, trplje- nja in umiranja, dajale moč /a boj in končno zmago slovenskega naroda. Te vrednote so Se kako pomembne tudi ;z:a danaSnji čas. Medse- bojno razumevanje, odkritost, odgovornost, požrtvovalnost, sodelovanje, tovarištvo in zvestoba skupni stvari so trajne vrednote Osvobodilne fronte, kijih moramo kar najbolj dosledno uveljavljati danes. Pred triinštiridesetimi leti je Osvobodilna fronta slovenskega naroda nastopila svojo zmagovito pot boja za rešitev slovenskega na- roda v sodelovanju z drugimi narodi m na- rodnostmi Jugoslavije in je znala vzpostaviti enotno fronto vseh naprednih sil. Iz tega boja je izšla kol zmagovalka. Toda socialistične revo- lucije še nismo pripeljali do končne zmage, revolucionarni razredni boj še traja. Ta boj moramo danes bojevati v težkih gospodarskih razmerah, v ostri krizi svetovnih odnosov, zato nam je enotnost frontno organiziranih socia- lističnih sil toliko potrebnejša. Le z uveljav- ljanjem temeljnih vrednot OF bomo lanko spodbujali, usmerjali in usposabljali delovne ljudi in občane za spopade z negativnimi pojavi in sproščali ustvarmlno moč za premagovanje težav. ^ Socialistična zveza delovnega ljudstva je po svoji vlogi in vsebini dela nadaljevalka nalog Osvobodilne fronte. Zato mora na izkušnjan preteklosti, obogatenih z novimi spoznanji, nadaljevati boj na vseh frontnih odsekih, ki so danes mnogo širši in bolj pisani kot so bili pred 40 in več leti. Z dosledno mobilizacijo delovnih ljudi je treba izbojevati bitke za večjo in ka- kovostnejšo proizvodnjo, za višjo produktiv- nost, za dosledno osebno in skupno odgovor- nost, za pravilno nagrajevanje dela, za večjo disciplino pri delu in še na številnih drugih E:)dročjih. Vse to moramo izbojevati zato, da 1 naš jutrišnji dan bogatejši in srečnejši za vsakega poštenega človeka. EnaKo izročilo nam nosi tudi mednarodni praznik dela, ki nam nalaga dolžnost, da zas- tavimo.vse moči za nadaljnji razvoj samo- upravljanja, za dvig politične zavesti, za večjo delovno pripravljenost in odgovornost, za is- kreno sožitje vsen narodov in narodnosti Ju- goslavije. »Stabihzacija in napredek naše družbe sta odvisna od nas samih, od naše pripravljenosti in odločnosti, od tega, koliko se republike, pokrajini in federacija razvijajo kot socialis- tične samoupravne skupnosti dela«, je po- udaril Mika Spiljak, predsednik predsedstva SI-RJ delegatom zborov zvezne skupščine, svoj govor pa je končal z besedami: »V našem ljudstvu in v našem delavskem razredu je ve- likanska moč, ki lahko obvlada tudi največje težave. Svet nas bo cenil toliko, kolikor bomo lahko s prakso in rezultati potrdili življenjsko moč sistema socialističnega samoupravljanja, naše federativne ureditve in dejavnosti v mednarodnih odnosih.« Ta razmišljanja ob prazničnih dneh se nam morajo najgloblje vsidrati v zavest, ki nam rnoriy)ostati vodilo pri našem delu in odloča- nju. Zlasti pa to velja za mlade, ki morajo iz bogate zakladnice naše revolucionarne pre- teklosti črpati izkušnje za nadaljnje delo. Ne gre za vračanje v preteklost, temveč za spoš- tovanje temeljnih resnic, ki jih le preteklost prepričljivo potrdila, da na podlagi tega pe- jemo revolucijo naprej — po poti, ki jo je pod idejnim vodstvom KPS začrtala Osvobodilna fronta. FF DANES POPOLDNE SLOVESNO V ORMOŽU V občini Ormož so za danes 26. aprila popoldne pripravili osrednjo občinsko proslavo ob dnevu OF slovenskega naroda. Že ob 17. uri bodo sprejeli delegacije iz pobratenih in sodelujočih občin Vrnjačka Banja, Ca- kovec, Varaždin, Ptuj in Ljutomer. Ob 18. uri pa bo v parku pred hotelom Ormož koncert Godbe na pihala Ormož. Osrednja slovesnost bo ob 19. uri v domu kulture Ormož. Na proslavi bodo, po slavnostnem govoru ob Dnevu OF, podelili občinska priznanja OF in zlati znak ZKS. Po proslavi bo koncert, ki ga bodo izvedli: ženski in moški zbor DPD Svoboda Hoče in moški zbor DPD Svoboda Ormož. Mednarodni delavski praznik pa bodo proslavili na sam dan 1. maja ob 10. uri na Jeruzalemu, kjer bo tradicionalno prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov. Stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Miheliča v Ptuju Danes, ob 17.30 bo v okviru galerije na ptujskem gradu odprta stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Miheliča. Stalna razstava, edi- na v Sloveniji, bo predstavila likovno ustvarjanje avtorja prek črnobelih in barvnih grafik, do olj, pastelov in tapiserij. Pokrajinski muzej bo postal bogatejši s stalno razstavo del avtorja, ki je predstavil lik kurenta po vsem svetu. Tako se danes, na predvečer rojstnega dne Franceta Miheliča, uresni- čuje nekajletne želja avtorja in našega mesta o stalni razstavi prav v Ptuju. Grafike, risbe in idejna osnutka za tapiseriji avtor mestu podarja, olja in pastele pa bo muzej odkupil. Razstavo spremlja katalog, ki gaje pripravila Melita Stele-Možina. N. B. Jutri pohod „Po poteh revolucije" Udeleženci jutrišnjega pohoda bodo odšli na pot v petih odredih. Da bi se lahko odločili, s katerim odredom bodo krenili proti Mos- tju. objavljamo zborna mesta in čas odhoda posameznih odredov. Lackov odred se bo zbral na Slovenskem trgu v Ptuju in krenil na pot ob 9,30. V odred se bodo vljučili prebivalci krajevnih skupnosti Dušan Kveder, Bratje Reš. Ivan Spolenjak, Olga Meglic, Turnišče in Kidričevo. Koman- dant odreda je Jože Čič. komisar pa Darko Stropnik. Krambergerjev odred ima zborno mesto v Pacinju, pohod- niki pa morajo priti na zborno mesto ob 12. uri. Odred vključuje pohodnike iz krajevnih skupnosti Heroja Lacka Rogoznica, Destr- nik. Grajena, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci. Ko- mandat odreda je Fran Toš, ko- niisar pa Feliks Bagar. Kvedrov odred ima zborno ■Jiesto pred osnovno šolo Tone Žnidarič ob 9.30. V tem odredu ^'odo pohodniki iz krajevnih 'ikupnosti Tone Žnidarič, Cirku- lane in Zavrč. Dokončno se bo odred formiral v Dornaviob 11.30, kjer se bodo pridružili pohodniki iz krajevnih skupnosti Dornava, Gorišnica in Markovci. Koman- dant odreda je Franc Predikaka, komisar pa Mirko Prelog. Sagadinov odred ima zborno mesto v Budini pred prostori KGP Ptuj TOZD Avtopark ob 9.45. V tem odredu bodo pohodniki iz krajevnih skupnosti Budina—Br- stje, Spuhlja, Dolena. Leskovec, Majšperk, Podlehnik. Ptujska gora. Stoperce. Videm in Žetale. Komandant odreda je Jože Ra- kovec, komisar pa Matjaž Ne dauer. Osojnikov odred ima zborno mesto pred osnovno šolo Franc Osojnik ob 9,30. V odredu bodo pohodniki iz krajevnih skupnosti Franc Osojnik, Boris Ziherl, Jože Potrč, Cirkovce, Hajdina in Lov- renc. Komandant odreda je Ivan Čaš, komisar pa Francka Petro- vič. Vm odredi se bodo na r v Mosije ustavili ob spominskih obeležjih iz NOB in izvedli krajše Vsi na pohod! Jutri bodo vse poti vodile v Mostje, kjer bomo delovni ljudje in občani ptujske občine proslavili Dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodni praznik dela. Tisti, ki se bodo podali na pot peš, bodo s petimi odredi krenili proti Mostju nekaj po deveti uri dopoldan, ostali — pred- vsem starejši krajani — pa bodo imeli na voljo ugodne avtobusne zveze s Ptujem oziroma v Mostje. Osrednja slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik sekretar pred- sedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj Gorazd Žmavc, se bo pričela na kraju poslednjega boja borcev Lackove čete ob 13. uri. Ob tej priložnosti bodo podeljeni srebrni znaki OF, vojaki pa bodo svečano zaprisegli. V kul- turnem programu bodo sodelovali člani Pihalnega orkestra iz Ptuja, pev- ska zbora Srednješolskega centra in ptujske vojašnice ter folklorna skupina iz Varaždina. Sodelovali pa bodo tudi padalci ptujskega Aerokluba. Ker bomo v Mostju slavili tudi 1. maj, bodo med nastopom folklorne skupine postavili tudi majsko drevo. Po končanem kulturnem programu bo družabno srečanje, za razpoloženje pa bodo poleg gostincev skrbeli še člani Ptujskega instrumentalnega ansambla. Organizatorji pričakujejo šte- vilno udeležbo, posebej še, če bo vreme ugodno. Tudi prevoz pohodnikov iz Mostja bo urejen, tako za prebivalce Ptuja kot tudi za vse tiste, ki bodo prišli iz zunanjih krajevnih skupnosti. Organizatorji so tudi prepričani, da bodo prehodniki skrbeli za svojo varnost, hkrati pa prosijo vse voznike, ki bodo tega dne vozili po cestah koder bodo šli pohodniki, da naj bodo pre- vidni in prispevajo svoj delež k varnosti vseh udeležencev v cestnem prome- tu. Torej nasvidenje jutri v Mostju! N. D. Dva zlata znaka tudi v Ptuj Včeraj je bila v veliki dvorani SR Slovenije slovesnost ob podelitvi zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije za leto 1984. Ob tej priložnosti i je zlati znak prejela ena osnovna organizacija ZS, dve konferenci osno- ; vnih organizacij in 30 sindikalnih aktivistov. Zlati znak sta prejela tudi dva Ptujčana in sicer Tone Florjančič, zobozdravnik v ZC dr. Jože Potrč Ormož—Ptuj — temeljna organizacija Zobozdravstvena služba Ptuj in Franc Sedič, pomočnik direktorja TOZD Maloprodaja v DO MIP Ptuj, Hkrati so podelili tudi priznanja Zveze sindikatov Jugoslavije ob 30- letnici delavskih univerz. i OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PTUJ ob prazniku dela - 1. MAJU čestita vsem delovnim ljudem in občanom ter želi še mnogo nadaljnjih delovnih uspehov na vseh področjih življenja in dela ter pri krepitvi socialističnega samoupravljanja in delegatskih odnosov. V prazničnih dneh - prijetno praznovanje! De'o^'n!rn ljudem in občanom — ob ustanovitvi OF 27, aprilu — ob mednarodnem prazniku dela — 1. MAJU iskreno čestitajo in želijo mnogo uspehov na vseh področjih dela in življenja •SKIIPŠČINfl HRČINF ORMOŽ izvršni svfit skiipščiriR nhninR Ormn^ Občinski knmitp ZKS Ormož Ohninska knnferenna SZOL Ormnž nhr^i.iski Ofihor 77B NOV Ormnž Ohninski kfiiifRrRtina ZSMS Ormož Občinska knnfRrenna ZRVS Ormnž Samoupravne interesne skiipnnsti občine Ormož spominske slovesnosti. Na prire- ditveni prostor v Mostju bodo prišli do 13. ure. ko se bo pričela osrednja prireditev ob prazniku Osvobodihie fronte in 1. maju. 2 - DRUŽCA IN GOSPODARSTVO 26. april 1984 - TEDNIK Sprejeli statut in sporazum o združitvi v Tovarni glinicc in aluminija Boris Kidričnadaljujejospripravami in sprejetjem nekaterih samoupravnih ^ktov. kar jim v prejšnjem ob- dobju ni uspelo oziroma je bilo veliko pripomb. Tako so v prejSnjem tednu izdvedli referendum, na katerem so se zaposleni odločali o spre- jetju samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo, statuta delovne organizacije in samoupravni sporazum s področja elektrogospodarstva. Referendum je v celoti uspel, saj je ZA glasovala velika večina zaposlenih. To velja tako za statut kot oba spora/uma. |. k. Predsedstvo OK SZDL Ptuj o gospodarski stabilizaciji * v petek. 20. aprila seje sestalo predsedstvo Občinske konference SZDL Ptuj svojo redno sejo. Kot predstavnik Republiške konference SZDL seje seje udeležil Jože Florjančič. Člani predsedstva so se seznanili s predvidenimi ukrepi gospo- darske stabilizacije, pri čemer so ugotavljali, da z ukrepi ekonomske politike kasnimo. strinjali pa so se, daje nujno urediti področje cenovne politike in storiti vse, da se obvlada inflacijo. Obdržali bo potrebno- dinamično rast proizvodnje in okrepiti materialno osnovo gospodar- stva. To vsekakor ne bo enostavno ob za':tevi, da se izboljša materialni položaj zdravstva in šolstva, ki sta v družbenih dejavnostih največja koristnika. Predsedstvao je verificiralo zaključke in usmeritve programske konference o gospodarski stabilizaciji (objavili smojih v prejšnji številki Tedn[ka), ki jih je pripravila komisija za sklepe. Člani predsedstva so verificirali tudi predloge za srebrne znake OF, ki bodo podeljeni na osrednji proslavi v mostju 27. aprila. Za govornika na proslavi so predlagali sekretarja predsedstva Občinskega komiteja ZKS Ptuj. Gradnja elektroenergetskih objektov Poglejmo program novogradenj posameznih objektov, ki so ga za letos pripravili v TOZD Elektro Ptuj. Gre za priključne daljnovode za transformatorske postaje, zvezne daljnovode in drugo. V temeljni organizaciji so nam povedali, da so takšni podatki zelo zanimivi za uporabnike, ki pri gradnjah zelo aktivno sodelujejo tako pri fizičnih delih kot pri zagotovitvi deleža v denarju. Pri 20 kV daljnovodih nameravajo obnoviti daljnovod Prvenci, ki napaja transformatorske postaje na tem območju. Skorba in del dalj- novoda Dornava na delu Podvinci—Polenšak. Zanimivejše so seveda transformatorske postaje. V ormoški občini jih bodo zgradili v Veliki Nedelji (za prizidek šole in nove poslovno stanovanjsko stavbo),. I rafo postaj je še vedno premalo (foto 1. kotar) Spodnjih Ključarovcih. Zgornjih Ključarovcih. Runču in Se no v Pod- gorcih. Zraven dokončanja že lani začetih bodo v ptujski občini zgradili .še trafo postaje Ravno pri Dobrini. Dolane IL Cirkulane II (Kožarija). Zakl. Draženci 111. Koritno. Stojnci III (Siget). Stojnci (ob cesti proti Borlu). .lanežovski vrh. Rotman. Hrastovec. Trdobojci. Spodnja Pri- stava. Zgornje Sestrže. Polenci. Mezgovci. Kocki vrh. Rabeljčja vas in Krčevina pri Vurbergu. Gre za 27 objektov, poskušali pa bodo prek občinske energetske skupnosti zgraditi še kakšnega. Zraven transfor- matorskih postaj DO potrebno zgraditi nizkonapetostna omrežja v okviru, ki je potreben za vključitev naštetih postaj v omrežje. Pri vzdrževanju pa bodo letos precej denarja namenili za obnovo zaščitnih ozemljitev pri transformatorskih postajah S širitvijo visoko- napetostne mreže (110 k V in višje) so postali zemljostični toki na 20 kV mreži že tako visoki, da postaja sedanja zaščita neučinkovita. Zato morajo z obnovo pohiteti, ker lahko pride do težjih posledic. 1. kotar DAVČNA POLITIKA NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V okviru prizadevanj za razvoj samostojnega osebnega dela na področju gospodarskih de- javnosti ima pomembno vlogo med drugim tudi davčna politika, ki mora slediti danim družbe- nim usmeritvam in ukrepom za čimvečji razmah te dejavnosti, na drugi strani pa se mora uveljavljati kot učinkoviti instrument omejeva- nja in preprečevanja neupravičene socialne di- ferenciacije. Zakon o davkih občanov, ki je bil sprejet koncem leta 1982, je opredelitev celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka in ostanka čistega dohodka pri nosilcih samostojnega osebnega dela v največji možni meri izenačil z rešitvami v združenem delu. Pri obdavčevanju dohodkov iz gospodarskih dejavnosti prevladuje obdavčevanje po dejan- skem dohodku, saj je v občini Ptuj trenutno 542 takih zavezancev (rednih in popoldanskih), samo 162 zavezancem pa bo v letu 1984 odmer- jen davek v pavšalnem letnem znesku. Zakon določa, da so lahko pavšalno obdavčeni le zavezanci, ki opravljajo določene vrste de- javnosti in to predvsem lake, pri katerih ne morejo dosegati občutno višjih dohodkov in katerih razvoj se želi pospeševati tudi z davčno politiko. Glede priznavanja davčnih oprostitev in olaj- šav novi zakon natančneje ureja le priznavanje tistih olajšav, ki vplivajo na določene razmere na področju samostojnega osebnega dela na področju cele republike, občinam pa prepušča urejanje tistih oprostitev in olajšav, katerih vzpodbujanje je v skladu z razvojem drobnega gospodarstva. Spremenjeni sistem davčnih olaj- šav bi naj v večji meri kot doslej stimuliral zavezance k vlaganju v razširjeno reprodukci- jo. Te olajšave so v občini različne glede na na- men naložb (za naložbe v poslovne prostore in za naložbe v druga osnovna sredstva) in de- javnosti (višja olajšava pri deficitarni obrti). le v letu 1983 so bile uvedene olajšave za zavezance, ki izvažajo svoje proizvode oz. sto- ritve na konvertibilno področje. Glede na zaostrene razmere na področju energetike je uvedena tudi olajšava v zvezi z vlaganji sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn, s čimer se želi spodbujati zavezance k zagotavljanju lastnih energetskih virov na tistih področjih, kjer so za to dani naravni pogoji. Za leto 1984 je na novo uvedena davčna olajšava za zavezance, ki do- datno zaposlijo nove delavce in za zavezance, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, davčna olajšava za sprejenianje učencev in študentov na proizvodno delo oz. delovno prakso, pa je bilp uvedena že v letu 1983. ;^ Davčne olajšave priznavamo še zavezancem, ki opravljajo deficitarne in servisno storitvene obrti za občane ter zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost v občini, pla- čila davka pa so oproščeni zavezanci, moški stari nad 65 let in ženske stare nad 60 let, ki opravljajo deficitarno storitveno dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne družinskih članov. Uprava za družbene prihodke pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti zasebnim obrtnikom dosledno priznava vse davčne olajšave po odloku o davkih občanov. Tako je bilo za leto 1982 (pri obdavčitvi obrtnikov po dejanskem dohodku je odmera za nazaj) deležnih davčnih olajšav skupno 51 obrtnikov v skupnem znesku 1,488.234.— din; od tega 19 obrtnikov za investicijska vlaganja, 18 obrtni- kov za zaposlovanje vajencev in 14 obrtnikov za prvo leto poslovanja. Pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku za leto 1983 je bilo 23 obrtnikov deležnih davčnih olajšav v skupnem znesku 206.800.— din. Iz evidence o odmeri davka zavezancem, ki so bili obdavčeni po dejanskem dohodku za leto 1982 izhaja, da j^- (xl skupnega števila 53? obrtnikov ustvarilo presežek in plačalo davek iz gospodarske dejavnosti le 194 obrtnikov ali 36 %. To kaže, da le majhen del zavezancev ustvari presežek in plača davek, večina obrtni- kov pa plačuje zgolj enake obveznosti kot delavci v združenem delu. Te številke kažejo na zelo 1 omejeno možnost, da bi skozi davčno politiko vplivali na razvoj gospodarskih dejavnosti. Vse davčne oprostitve in olajšave tako zadevajo le manjši krog zavezancev, zato je mnenje, da je davčna politika nestimulativna^ze- lo pavšalno. V sedanji ureditvi pri ugotavljanju ostanka dohodka, ki pripada samostojnemu obrtniku iz obrtne dejavnosti, še ni izdelan sistem priznava- nja dela o.sebnega dohodka na temelju minulega dela, kar bi naj v kratkem uredili z dopolnitvi- jo družbenega dogovora. Doslej smo priznavali osebni dohodek tudi obrtnikom, ki v obrato- valnici niso ustvarili niti čistega dohodka. Prizadevanja po spremembi družbenega dogovora tečejo v smeri, da bi višino osebnega dohodka obrtnika bolj vezali na višino ustvarje- nega čistega dohodka. Novi način bi s tem stimulativno deloval na obrt v tej smeri, da bi tisti, ki bodo dosegli v obratovalnici višji doho- dek, imeli tudi občutno višje osebne dohodke. Iz povedanega lahko zaključimo, da nadaljnji razvoj obrti ne bi smeli pogojevati zgolj z ustrezno davčno politiko, saj so nekateri ukrepi davčnega sistema povezani tudi s programi razvoja drobnega gospodarstva. V praksi so ti programi večji del šablonski in ne odražajo specifičnih potreb in razvojnih možnosti obrti v občini. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE PTUJ PRED PETNAJSTIM PRAZNIKOM MESTA PTUJ Enajst krajevnih skupnosti na območju mesta Ptuj bo letos že petnajstič proslavilo svoj praznik, ki temelji na obletnici osvoboditve ptuja. 8. maja 1945. Letošnji program obsega naslednje prireditve in manifestacije: V četrtek. 3. maja ob 17. uri bo TEK PO PTUJSKIH ULICAH, start in cilj bo pred Osnovno šolo Franca Osojnika. Glavne slovesnosti bodo v nedeljo. 6. maja, ko bo ob 11. uri slavnostna seja skupščin in vodstev družbenopolitičnih organizacij kra- jevnih skupnosti mesta Ptuj. Po slavnostnem govoru bodo delegacije ponesle vence k obe- ležjem NOB. za tem pa bodo podelili priznanja krajevnih skupnosti Ptuja in Turističnega društva Ptuj. Ob koncu pa bo še kulturni pro- gram, ki ga bodo izvedli mladi iz KS Budi- na—Brstje. Komorni moški pevski zbor Ptuj, likovna sekcija PD Alojz Arnuš iz Rogoznice, vojaki vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža in cicibani iz VVZ Ptuj. Vse te prireditve bodo v novem domu kra- janov Budina—Brstje, kjer bodo popoldne ob 14. uri nadaljevali s prireditvami, ko bodo svečano odprli Dom krajanov, za tem pa bo tovariško srečanje krajanov KS Budina—Br- stje. V petek. 11. maja ob 20. uri pa bo še letni koncert Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Antona Horvata, koncert bo v ptujskem gle- dališču. F O DELU CK ZKS IN NJEGOVIH ORGANOV Kako uresničujemo kongresne usmeritve Sredi marca letos je predsedstvo CK ZKS dalo v javno razpravo ,,Predlog poročila in ocene dveletnega delovanja CK ZKS in njeggvih organov o uresničevanju resolucij 9. kongresa ZK Slovenije in 12. kongresa ZK Jugoslavije". Gradivo je bilo nekoliko skrajšano objavljeno tudi v prilogi Komunista z dne 16. marca 1984. Namen gradiva je realno, kritično in poglobljeno oceniti družbene razmere in uspešnost dveletnega delovanja CK ZKS in nje- govih organov ter celotne ZK pri uresničevanju vsebine in usmeritev kongresnih resolucij. V njem naj bi bil dan tudi odgovor na vprašanje, koliko in kako je ZK v zahtevnejših družbenih, zlasti težjih materialnih razmerah, uresničevala kongresne usmeritve, katere in kakšne premike je dosegla, kje so zastoji in odpori, ki zahtevajo doslednejšo, vsebinsko in akcijsko poglobljeno in usklajeno aktivnost ZK v političnem sistemu, med delavci, delovnimi ljudmi in občani. O tem gradivu je bila razprava na seji sekre- tariata Medobčinskega sveta ZKS tz Podravje, v sredo, 18. aprila v Ptuju. Ugotovili so, daje o vsebini poročila na lastno pobudo razpravljalo le malo osnovnih organizacij ZKS, čeprav je gradivo praktično dobil vsak član ZK. Spričo vrste drugih aktualnih nalog so v Podravju o tem gradivu do takrat razpravljala predsedstva OK ZKS le v Slovenski Bistrici in v Ormožu, v ostalih občinskih organizacijah razpravljajo ta teden. Na splošno pa so člani sekretariata ugo- dno ocenili vsebino poročila, saj so metode dela CK ZKS bistveno prispevale k akcijski usposobljenosti in usmeritvi ne samo občinskih vodstev, temveč vseh članov ŽK. V bodoče pa bo treba namenjati večjo skrb preverjanju uresničevanja usmeritev in sklepov. Tudi in- formacije od CK ZKS do občinske organizacije prihajajo redno, cesto pa ne najdejo poti v OO ZKS, kaj šele do posameznih članov. Člani sekretariata MS ZKS za Podravje so opozorili še na več drugih vprašanj in problemov, ki izhajajo iz poročila in bodo o tem obvestili CK ZKS. FF , Ocena volilnoprogramskih konferenc ZKS Prejšnjo sredo se je v Ptuju sestal sekretariat Medobčinskega sveta ZKS za Podravje. Po uvodnih besedah sekretarja Slavka Kleindiensta so iz posameznih občinskih organizacij ZKS Podravja, v glavnem so bili to sekretarji predsedstev OK ZKS, na kratko poročali o pripravah in izvedbi programsko-volilnih konferenc. Na podlagi poročil in razprave so ocenili, da so bili programsko-volilne konference povsod dobro pripravljene, obiskane in vodene, predvsem pa so se odlikovale po kritičnih, objekti- vnih in poglobljenih razpravah. V Ormožu in Slovenski Bistrici so tudi izrekli kritiko, ker na njihovih konferencah ni bilo nobenega predstavnika CK ZKS. O pripravah in izvedbi konfferenc na našem območju smo sproti in obširno poročali, zato ni potrebno že zapisanega ponavljati. Sedaj gre predvsem za to, je bilo poudarjeno v sklepni oceni na seji, da sprejeta stališča in usmeritve za nadaljnje delo kar najbolj dosledno uresničujemo in uresničimo. Pri tem gre tudi za uresničevanje resolucijskih usmeritev kongresov ZK. Večji poudarek je treba dati oblikam akcijskega povezova- nja ZK, informiranju v ZK in problematiki skladnejšega razvoja Podrav- ja. Za kar najbolj učinkovito izvajanje usmeritev programskih konferenc seje treba tudi več pogovarjati o metodah dela. Na seji sekretariata so obravnavali tudi osnutek poročila o delu CK ZKS, o tem poročamo v posebnem sestavku FF Priprave na pričetek ZMDA SG 84 v okviru priprav na Zvezno mladinsko delovno akcijo Slovenske gonce 84. je v ponedeljek. 23. aprila pričela z delom lokalna mladinska delovna brigada Dr 5-ranja Žgeča iz Domave. Ta je sestavljena iz 53 brigadirjev — članov osnovne organizacije ZSMS Dornava. ki so pričeli z deli pri pripravi naselja. Kot je povedal predsednik hrigadne konference. Branko Horvai se bodo mladi potrudili, da bodo pritrezne usmeritve, kijih v celoti "Izjavljamo posebej. Dodatno k '^mu pa še nekaj poudarkov, različnih misli in stališč iz raz- prave, vseeno navedemo. . Katja Vadnal je v svojem izva- J'*nju nakazala predvsem stališča predsedstva CK ZKS. ki je dan pred icm razpravljalo tudi o pro-i '''emu družbenih dejavnosti ini opozorilo zlasti na težave v šolstvu j 'n zdravstvu. Med delavci na tem^ Področju je namreč opaziti zna- '^'Inosti mezdnega gibanja. Zlasti \ je opozorila, da je naloga komu- nistov: del aktivnosti prenesti v vsakodnevno okolje v okviru občine, kije pristojna za reševanje problemov na tem področju, v okviru republike pa je treba ce- lovito reševati problem .solidar- nosti in pri tem uskladiti interese ■ tistih, kj solidarnost dajejo in onih, ki jo prejemajo. Podrobneje je razčlenila problematiko na po- dročju vzgoje in izobraževanja in jo strnila v sedmih točkah. Ob koncu pa poudarila, da so pro- blemi delavcev v vzgoji in izob- raževanju tudi skupni problemi. fvo Težak, predsednik skup- hosti osnovnih šol je na kratko poročal o delu .te skupnosti, ki je lansko leto v občini zaživela, več pa o perečih materialnih in drugih problemih na področju osnovne- ga šolstva. Metka Puklavec. ravnateljica Srednješolskega centra je pod- robneje prikazala razvoj srednje- ga usmerjenega izobraževanja v Ptuju in probleme, s katerimi se spopadajo. Pri tem je opozorila na odgovornost komunistov v Po- sebni izobraževalni skupnosti, ki ne upoštevajo sklepa delegatske skupščine glede elektro usmeritve v Ptuju. Oton Polič, vodja skupnih služb IS družbenih dejavnosti je z nje- mu značilno pronicljivostjo in kritičnostjo opozoril na nekatere materialne probleme v šolstvu, da preveč poročamo o obstoječem stanju, premalo pa nakazujemo rešitve za naprej. Tudi zbor upo- rabnikov v skupščini za izob- raževanje in vzgojo je preveč »molčeč«, Število osnovnošolcev v občini upada, ker je vse manj otrok, saj je samo število upravi- čencev do otroškega dodatka v zadnjih letih padlo za okoli 4 tisoč. To ustvari celovitejšo sliko o pro- blemih na tem področju. Boštjan Zgoncje poudaril, daje republiški komite za vzgojo in izoraževanje ugotovil, daje stanje na tem področju alarmantno, ker se povečujejo razlike med občinami. V okviru republike moramo uveljaviti realno ceno programa. Pri tem je potrebna skupna osnova v vseh osnovnih šolah na območju SRS. ni pa moč uresničiti gesla: za enako delo. — enako plačilo. Navedel je tudi vrsto statističnih podatkov, s ka- terimi je argumentiral trditev, da smo v ptujski občini med najniž- jimi v SRS pri vrednotenju pro- grama osnovnih šol. V nadaljnji razpravi je sodelor valo .še 9 udeležencev posveta. Navajamo !e nekaj poudarkov iz njihovih ra^rav: Vzgoja se začne že v vrtcu, zato je treba obravnavati celovito in vključiti tudi predšolsko vzgojo. Učence cesto obravnavamo kot )>šahovske rigure<< in jih temu ustrezno premeščamo. Govorimo o standardu učite- ljev, kaj pa standard učencev? Ali se bo na podlagi te razprave kaj re.šilo. ljudje bodo odšli na druge položaje in pozabili na obljube. Premalo se zavedamo, da smo del države tudi mi sami, da re- publika ni samo v Ljubljani, am- pak tudi v Ptuju. Razbremenitev gospodarstva ni »šlager sezone«, temveč živ- ljenjska nuja. zato moramo bili bolj strpni. Ob koncu je spregovoril tudi Slavko Kleindienst. sekretar MS ZKS za Podravje. ki je poudaril, da vzgojo in izobraževanje ne smemo obravnati kot porabnika. Pri reševanju problemov bolj is- kati podporo v delegatskih skup- ščinah, delegati se medsebojno cesto premalo poznajo. Skladnejši razvoj smo v SRS zadnja leta močno zanemarili. Glede sred- njega usmerjenega izobraževanja je menil, da ni število usmeritev na ■posamezni šoli ali v občini tudi zagotovilo, da bodo učenci po končanem šolanju tudi dobili za- poslitev. V Podravju je treba skupaj z Zavodom za šolstvo oblikovati strokovni tim, ki bo preučil in nakazal možnosti glede •usmeritev. FF Usmeritve in stališča, izoblikovanja v aktivu komunistov delavcev v vzgoji in izobraževanju V zadnjem obdobju so se vrstile številne razprave kako najbolj celovito razrešiti težave na področju osnovne vzgoje in izobraževanja ter srednjega izobraževanja. V občini Ptuj sta v okviru selektivne politike dobila prednost osnovno in sredrije izobraže- vanje. Koraki za izboljšanje razmer so bili storjeni. Toda učinki ->zdravljenje po žličkah« so prepočasni za doseganje takih razmer, da se ne bi krhala že dosežena obstoječa raven. Ne- sporno je. da gmotni položaj v osnovni vzgoji in izobraževanju ter v srednjem izobraževanju ne dohiteva inflacije. Kljub vztrajnemu izpostavljanju problemov še vedno ni bistvenih konkretnih rešitev v občini in tudi ne v republiki. Zato se ne smemo čuditi, da se obljubam več ne verjame. V tem trenutku ne gre samo za to. da rešu- )cmo vprašanje osebnih dohodkov pedagoških delavcev, marveč predvsem za to. kakšen je in kakšen bo celotni družbenoekonomski položaj prosvetnih delavcev. Le socialno varen eko- nomsko neodvisen in zadovoljen pedagoški delavec, je pogoj dobrega, kvalitetnega, an- gažiranega in družbeno usmerjevalnega dela. Kvaliteta izvajanja pedagoškega procesa pa ne more biti brez ustrezne materialne osnove. V razpravi na drugem aktivu delavcev v vzgoji in izobraževanju so komunisti želeli predvsem odgovore na odprta vprašanja s strani gostov. Odgovori (bilo jih je malo) niso nakazali konkretnih rešitev. Zato bo naloga slehernega komunista v prihodnje, da kritično ovrednoti svoj ustvarjalni delež, delež šol in celotnega izobraževanja v občini k uresniče- vanju večje vpetosti v celoto družbenih priza- devanj. Komunisti smo dolžni obračunati z miselnostjo in pričakovanji o čakanju na po- moč od zunaj in s težnjami, ki pomenijo ohranjanje obstoječega. Iz razprave so se izoblikovale naslednje usmeritve in stališča: 1. Neustrezno vrednotenje, slabše delovne razmere, delavcev v vzgoji in izobraževanju ne spodbujajo dovolj k družbenopolitični in sa- moupravljalski dejavnosti in ne razvijajo po- zitivnega odnosa do dela. Nagrajevanje peda- goških delavcev in standard učenca ne more biti povsem odvisno od ekonomske moči občine. Saj z različnimi pristopi nagrajevanja, kršimo ustavno načelo »za približno enako delo približno enako plačilo«. 2. Neusklajenost med zahtevanim izvaja- njem in financiranjem povzroča razkorak med tem. kar hočemo, in med tem, kar zmoremo. Smernice, učni načrti in predmetniki niso usklajeni z gmotnimi možnostmi. 3. Gmotno siromašenje vzgoje in izobraže- vanja (omejevanje že ustvarjenih pogojev za delo in prenehanje vlaganja sredstev v vzgojo in izobraževanje)! že ogroža uresničevanje te- meljnih smotrov — razvijanje vsestranske, ustvarjalne in odgcnorne osebnosti. 4. Siromašenje vzgoje in izobraževanja ima daljnosežne in nepopravljive posledice za ce- loten družbeni in gospodarski napredek. Želi- mo hitre in učinkovite premike v spreminjanju razmer. Siromašenje na tem področju se mora ustaviti. 5. Nedopustno je povečanje razlik v pogojih izobraževanja med občinami in regijami, kar nalaga večjo doslednost pri uresničevanju sis- tema solidarnosti in vzajemnosti. Zahtevamo, da se otrokom zagotovi v republiki enotno, dogovorjen program, in na ta način omogoč^i'' enak začetek v življenju. 6. Ne podpiramo nobenega zmanjševanja .skupne porabe, kjer je ta že na meji izvajanja zajamčenih programov. K omejevanju skupne porabe pristopimo z argumenti in na podlagi le teh razčistimo, kje naj skupna poraba raste hitreje in kje počasneje (upoštevajo se naj vsi nivoji — republiški in zvezni). 7. Samo s pridobitvijo novih programov v Srednješolskem centru je mogoče zagotoviti nemoteno izobraževanje mladim v ptujski in ormoški občini. Nedopustno je, da centri moči (predvsem gospodarski) »lastniško« gospoda- rijo in bdijo nad izobraževalnimi programi ne glede na utemeljene pogoje izobraževalnih organizacij v manjših občinah. To čutimo tudi mi v Ptuju. 8. Komunisti se moramo znotraj sindikata zavzemati za ustvarjanje pogojev za doseganje premikov pri nagrajevanju kvalitete in stro- kovnosti ter rezultatih dela. Pri tem moramo odločneje presegati težnje po uravnilovki in lažni solidarnosti v kolektivih. 9. V vsaki sredini si bomo prizadevali pois- kati prav vse možnosti za bolj smotrno izpe- ljavo vzgojno-izobraževalnih procesov in za učinkovitejši in cenejši samoupravni del vzgoje in izobraževanja. 10. Prizadevali si bomo za poenostavitev postopkov v procesih svobodne menjave dela ter odločno presegali deformacije v delovanju delegatskega sistema na področju vzgoje in izobraževanja. 11. Problematika mladih se obravnava na 3. aktivu v mesecu maju kot osrednja točka dnevnega reda. Slava Šare, sekretarka aktiva in članica P OK ZKS 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 26. april 1984 - TEDNIK O reviji tamburaških orkestrov občine Ptuj Minulo nedeljo. 22. aprila, je bila na Destrniku 9. revija tambu- raških orkestrov občine Ptuj. Uvodoma je navzoče v imenu Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj pozdravil Franc Lačen, v imenu destrniške krajevne skupnosti pa predsednik skupščine KS Franc Si- meonov. Revijo, ki seje je udeležilo vseh šest delujočih orkestrov v občini, je pričel orkester Prosvetnega društva France Prešeren iz Vidma pri Ptuju, tokrat z mladim dirigentom Jožetom Šmigocem. Opažamo, da orkester, ki ga sestavljajo sami mladi ljudje, že ves čas delovanja sledi svojim hotenjem po napredku — in ne brez uspeha. Kar zadeva prefinjenosti v p(xlajanju pa je hvalevredno, daje ostal na stališčih svojega nekdanjega dolgoletnega dirigenta — prekaljenega mojstra Maksa Vaupotiča. Vi- dcmskemu. je sledil orkester Prosvetnega društva Ruda Sever iz Go- rišnice. To je orkester, ki s svojo ljudskostjo, domačo pristnostjo in sigurnostjo v nastopu redno zapusti dober vtis; skratka navduši. Treba je povedati, da se orkester tudi tokrat ni izneveril svojim dobrim lastnostim. Orkester Pro.svetnega društva Vitomarci je orkester, ki ga od njegove ustanovitve sem, vodi neumorna in prizadevna Vida Toševa. To je orkester, ki ga sestavljajo sami mladi, tisti, ki še obiskujejo domačo šolo in tisti, ki soje pred nedavnim končali. Po zakonu narave je tako. daje mladost tista, ki s svojo navzočnostjo zagotavlja določene prednosti v kontinuiteti in perspektivi. A je v vitomarškem primeru le na videz tako. Ko se Vidi ToŠevi posreči pripeljati orkester do njegovega viška, se red- no zgodi, da ga določeni člani zapustijo iz najrazličnejših, največkrat upravičenih vzrokov, kot sta vojaščina, ali nadaljnje šolanje zunaj kraja. Manjkajoče je treba zamenjati z novimi in jih najprej naučiti igranja. Seveda je s tem orkester ponovno na začetku svoje poti. Toda Toševa ne omaga, ne popusti in vztraja pri vzgajanju, skoraj leto za letom novo- došlih generacij. Ob vsestranski podpori šolskega kolektiva, je Vida Toševa hvalevredno gibalo kulturnega življenja v Vitomarcih, ki jim je usoda namenila neke vrste neljubo migracijo mladih. Preostale tri orkestre: orkester Prosvetnega društva Cirkovce, DPD Svoboda Ptuj in Prosvetnega društva Franček Kozel iz Cirkulan pa vodi mladi, a perspektivni dirigent Drago Klein. Ob tej priložnosti naj z veseljem in občutkom olajšanja zapišemo, daje orkester iz Cirkulan, ki je še lani iščoč samega sebe, taval nekje na obrobju tamburaške jglasbe, prav pod njegovim vodstvom naredil velik korak naprej ter postaja enak med enakimi. Nastop cirkovškega orkestra pa bi lahko delili na dva dela. V prvem je orkester, čeprav se mi zdi, daje imel nekoliko slab dan, pokazal, daje kos tudi tako tehnično zahtevni skladbi kot je na priliko Sirolov Kon- certni andante. V drugem delu pa je pomnožen z violino, harmoniko, flavto in saxofonom dokazal, da se zmore spogledovati tudi z zabavno glasbo. Kot nekak višek predstave, je zadnji nastopil orkester DPD Svo- boda Ptuj. Z resnostjo podajanja Bizetove Carmen in preciznim izva- janjem klasične .skladbe za tamburaški orkester v Posavskem gozdu, so ptujski tamburaši dokazali, da so preizkušeni rutinerji. Revija seje končala z Janka Oregorca Svečano pesmijo, ki jo je pod vodstvom Draga Kleina, zaigralo vseh šest orkestrov. I. C. Pester program izobraževanja za brigadirje Pri ptujski izobraževalni skupnosti so za letošnje udeležence zvezne mladinske deJa^-e akcije SlovensTce gorice '84 pripravih pester prograrn izobraževanjafki sega na najrazličnejša področja. Pri tem pa so zapisali, da bodo samo izvedbo tega programa prilagodili želji brigadigev in finančnim možnostim, saj so ga za vse tri izmene ovrednotili na 372.157 dinarjev. V okviru brigadirske politične šole načrtujejo, da bodo pod po- kroviteljstvom medobčinskega študijskega središča v Mariboru izvedbo programa prepustili ptujskemu marksističnemu krožku. Govorili pa bodo o politični in ekonomski propagandi, seksualni revoluciji, femi- nizmu in emancipaciji, o ZKJ in rehgiji, mladi in samoupravljanje v DO — ogledali si boao TGA Boris Kidrič v Kidričevem ter nekaterih drugih aktualnejših temah in področjih, ki zanimajo mlade. Program družboslovnega krožka prinaša letos predstavitev kluba OZN z razstavo, preglede aktualnih dogodkov ter predavanja o mladih in religiji, solidarnosti in razorožitvi. Izvedli pa bodo tudi akcijo »Kid- ričeva oralna značka«. Zgodovinsko društvo v Ptuju bo z brigadirji pripravljam spozna^ vanje zgodovinskih znamenitosti mesta in ogled Ptuja, mladi etnologi bodo delali samo v tretji izmeni, za planince pa bodo pripravili enourno predavanje in pohod po haloški magistrali. V izobraževanje se bo vključil tudi Rdeči križ, ki bo izvedel 10-urni tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil, po želji pa bodo organizirali tudi več drugih enournih predavanj in v vsaki izmeni tudi krvodajalsko akcijo. Mlade v brigadah bodo pritegnili tudi avtomoto in foto tečaji, spoznavanje radioamaterskih veščin, izvedli pa bodo še obrambni dan ter se seznanili s protipožarno zaščito. mš V KRAJEVNI SKUPNOSTI DORNAVA SE PRIPRAVUAJO NA REFERENDUM ODLOČITEV BO 6. MAJA Krajevna skupnost Dornava ima dve strnjeni naselji in sicer Dornavo in Mezgovce. V njej živi 1741 občanov, gospodinjstev je 382, stanovanj pa 370; ima tudi 113 občanov na začasnem delu v tujini. Dornava je bila včasih središč lil- karije, krasi pa jo tudi eden najlepših baročnih gradov v Sloveniji in sicer iz leta 1743. Od celotnega števila prebivalcev, je zaposlenih kar 35 odstotkov. V letu 1983 so v krajevni skupno- sti volili nove organe in takrat so obljubili, da bodo napeli vse sile in realizirali referendumsko obvezo za obdobje 1982—85. Vse sile pa so usmerili v gradnjo telefonskega omrežja. Prvega januarja 1983 so dobili tudi pošto (pošta v Moškanj- cih je bila namreč ukinjena). Obe- nem so pristopili k adaptaciji pro- storov za avtomatsko centralo z 200 priključki. Nekaj iz telefonije jim je ostalo še za letos. Pri- Poslopje pošte . . . marijkovalo je namreč kablov za primarni telefonski vod, poleg tega so zastala dela pri asfaltiranju odsekov cest. Uspešni pa so bili pri modernizaciji (asfaltiranju) 2 km ceste Pacinje—Dornava; pri tem so sodelovali skupaj s KS Heroja Lak- ka Rogoznica. Kot že omenjeno pri telefoniji ni šlo brez težav. V aprilu bodo polo- žili še zadnje metre primarnega telefonskega voda tako, da bo tudi središče Domave dobilo telefonsko povezavo. Dokončno pa bodo telefonijo rešili do začetka meseca junija. Prvoten predračun je znašal 2 milijona 320 tisoč dinarjev, sedaj pa stroškovnik kaže, da bo gradnja foto: CIANI veljala 4 milijone 690 tisoč di- narjev. Pomeni, da pri financiranju ni šlo vse gladko, vendar so našli razumevanje pri telefonskih naročnikih; razumevanje pa je pokazala tudi krajevna skupnost, ki je sofinancer gradnje. KAJ BODO DELALI V TEM LETU Kot je povedal Alojz Mikša, predsednik sveta KS, bi letos radi dokončali z asfaltiranjem, uredili igrišče Partizana v Dornavi, potem mrtvašnico in dodatno pokopali- šče. V načrtu imajo tudi manjšo adaptacijo krajevne dvorane. SREDSTVA Od lani jim je ostalo skoraj 3 milijone 800 tisoč dinarjev. S tem bodo poskušali dokončati asfaltiranje, zgraditi tri avtobusna postajališča in dokončati izgradnjo telefonskega omrežja. 31. marca pa se je iztekel dosedanji samopri- spevek tako, da so že v aprilu ostali brez referendumskega dinar- ja. Zato so v skupščini sprejeli tudi sklep o razpisu referenduma za obdobje 84/85 in dodatno za naslednje srednjeročno obdobje 1986—90. Na dolgi rok planirajo zato, ker je v krajevni skupnosti ostalo nerešenih še nekaj vprašanj in za katere predvidevajo, da bi tudi sa- mi nekaj prispevali. S tem mislijo, da bodo ureditev pospešili. Pred- videvajo namreč, da bi sodelovali pri sofinanciranju gradnje mostu v Mozgovcih (dosedanji je namreč v ,.težkem" stanju); potrebno bo zagotoviti tudi jisfaltno prevleko za del makadamske ceste Borov- ci—Dornava, — pri tem se bodo ponovno dogovarjali s krajevno skupnostjo Markovci, pritegnili pa bodo tudi občinsko skupnost za ceste. Ostala dela ureditvenega značaja pa prav tako zavzemajo vidno mesto v programu za ob- dobje 86/90. Pomembno mesto v delu krajev- ne skupnosti ima tudi gradnja trafopostaje v Mezgovcih, za kate- ro mora krajevna skupnost zagotoviti 400 tisoč dinarjev. ŽE DOSLEJ SO KRAJANI VELIKO PRISPEVALI ZA RAZ- VOJ Sklepo o razpisu referenduma ste že sprejeli (objavljen je bil v Uradnem vestniicu 12. aprila). Kakšno pa je sedaj razpoloženje med občani, kakšni so rezuhati zborov občanov? ,,Program, ki ga želimo uresničiti s samoprispevkom živi že dolgo v nas. Izkoristili smo vsako priložnost in pri občanih potipali, kateri so tisti problemi, ki bi jih morali hitro rešiti. Zavedali pa smo se, da vsega naenkrat ne bo- mo mogli rešiti. K planiranju smo pristopili temeljito in pri tem izluščili najbolj aktualne probleme. Načrt progra- ma je bil soglasno potrjen na vseh nivojih, nazadnje so ga potrdili krajani na zborih občanov, ki so bili 12. in 13. aprila. V zadnjih letih smo v krajevni skupnosti vodili vrsto akcij in vse po vrsti So uspele. Pri tem pa smo vedno' imeli v mislih celotno krajevno skupnost in vse občane. Vedno smo se ravnali po načelu ,,vsem dobrino pod enakimi pogo- ji." To je najbrž tudi razlog, da občani zaupajo v krajevno skup- nost in da se bo tudi tokrat zavest- no določili, da spremenimo podo- bo krajevne skupnosti in da odpravimo tiste pomanjkljivosti, ki so danes še prisotne. Pri ,,tehtanju" potreb po sredst- vih smo ocenili, da bi lahko te potrebe pokrili z nekoliko nižjim samoprispevkom, kot smo ga bili vajeni. Zadnjih 15 let smo imeli skoraj najvišjo možno stopnjo samoprispevka. Zato smo se odločili, da bomo stopnjo znižali pri vseh kategorijah zavezancev za eno četrtino tako, da bo stopnja sedaj znašala 1,5 odstotka od osebnega dohodka Mikša . . . VeUkonja . . . delavcev, obrtnikov, 3 odstotke od katastrskega dohodka; zdomci pa bodo prispevali 3000 dinarjev let- no". Odločitev bo 6. maja. Katere aktivnosti pa boste vodili do ta- krat? ,,Sprejeli smo vse sklepe, raz- pisali referendum, obvestili obča- ne. Čaka nas še aktiv aktivistov v krajevni skupnosti. Povedati moram, da se v akcije krajevne skupnosti dobro vklju- čujejo tudi nekatera društva, delovne organizacije z območja skupnosti; oboji nam pomagajo pri informiranju in tudi pri delov- nih akcijah. Tu mislim na kmetij- ski kombinat — TOZD Ptujsko polje. Zavod dr. Marjana Bor- štnarja, šolo. Omeniti pa moram tudi sodelovanje z mladinskimi delovnimi akcijami," je zaključil Anton Velikonja," predsednik skupščine krajevne skupnosti Dornava. Mladi o »Mladini" Zli. kongresom zveze socia- listične mladine Slovenije, kije bil pred dvema letoma v Novem mestu, je bila odprta javna raz- prava o tedniku Mladina, ki še poteka. V ptujski občini smo člani cen- tra za obveščanje in propagando v lanskem letu pričeli aktivnosti, da bi to nalogo uspešno izpeljali. V začetku letošnjega leta smo obvestili vse osnovne organizacije in mladinske aktive, da v svojih sredinah organizirajo razgovore o tedniku Mladina bodisi posebej bodisi v okviru ene izmed točk dnevnega reda. Čez mesec smojih spomnili na zadano aktivnost ter jim priložili vprašalnike, s po- močjo katerih smo si želeli ustva- riti sliko, kako daleč smo z info- miranjem v osnovnih organizaci- jah. Vprašalniki niso bili zahtevnL saj je bilo treba le obkrožiti nekaj odgovorov, nekaj pa pripisati. Kljub temu je bil odziv porazen, saj je vprašalnike vrnilo (rok je bil 9. april) le štirinajst osnovnih organizacij in mladinskih aktivov. Prav zaradi tako slabega odziva (takšen pa ni bil prvič) smo se odločili, da osnovnim organiza- cijam ZSMS ne bomo posebej poslali pisnih vabil za razgovor o Mladini, ker nenazadnje pred- stavljajo tudi precejšen finančni strošek. Razgovor bomo organizirali v okviru centra za obveščanje in propagando, nanj pa vabimo vse. ki ste pripravljeni povedati svoje mnenje o Mladini — takšno ali drugačno. Razgovor bo v četrtek, 26. aprila, ob 16. uri v sobi 20 na magistratu. Vabljeni! 1. Hunjet POGOVOR Z ANTONOM PURGOM O DELU TURISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ DEJAVNO NA RAZLIČNIH PODROČJIH Turistično društvo Ptuj je najstarejše turistično društvo v ptujski občini; v vrh pa sodi tudi po društvenih aktivnostih. Tovariš Purg, na katenn podro- čjih je bilo društvo najbolj aktivno v zadnjih letih? ,,Sodelovali smo v akciji očisti- mo naše okolje in v okviru mari- borske turistične zveze med 16-.timi društvi zasedli drugo mesto. V ak- ciji turistične zveze Slovenije za najprizadevnejši turistični kraj smo bili prav tako uspešni in med 30-timi mesti zasedli peto mesto. Uspešno smo sodelovali tudi na turističnem tednu, ki je bil od 21. do 26. marca v ptujskem hotelu Poetovio. Leto 1983 pa si bomo v društvu zapomnili tudi zaradi prve razstave turističnih spominkov." Pozornost društvo namenja propagandi in splošni turistični informaciji; čutiti pa je, da stvari še niso dorečene, čeprav ob določenih priložnostih dejavniki v turistični ponudbi občine delujejo usklajeno. Kakšen bi bil odgovor? ,,Turistično društvo ima po pra- vilih in prog aela nalogo, da daje gosto splošne turistične intormacije in da opravlja splošno in celovito turistično propagando. Informacije daje v svojem TB. lani je dal biro okrog 1500 informacij. Propagando izvajamo na različne načine: gost namreč želi poleg postelje in pečenke, dosti več. Zanima se za kulturno- zgodovinske spomenike, za zgodo- vino kraja in okolice, dalje mesta, zanimajo ga običaji in navade lju- di, trgovina in podobno. Zato turistično društvo tudi želi dati kompletno turistično informacijo in ponudbo mesta. V ta namen ima na razpolago barvni prospekt — samo lani ga je izdalo 12.000 izvodov; v zalogi pa ima tudi turistični plakat Ptuja, turistično mapo, s katero opravlja splošno turistično propagando. S propagando, predvsem s komercialno se ukvarjajo tudi gostinske organizacije in imajo v ta namen lasten prospekt. Vlogo usklajevalca pa v zadnjih letih prevzema občinska turistična zveza, ki je bila ustanovljena leta 1977. Ob koncu velja omeniti doseda- nje uspehe in skupne nastope, ki so bili predvsem pri financiranju turističnega prospekta. Poleg tega moramo omeniti sKupeii nastop na novosadskem sejmu in sejmu Fe- rial v Zagrebu. V bodoče pa bomo morali še bolj uskladiti aktivnosti in k sodelovanju pritegniti turisti- čni agenciji komunale in Certusa, Tozd Gostinstvo Haloški biser. Ptujske toplice. Motel Podlehnik in pa Pokrajinski muzej." Društvo naj bi po nekih virih praznovalo 50-letnico, po drugih 100-letnico. Zakaj dva mejnika? ,,Turistično društvo deluje kontinuirano od leta 1953. Iz dokumentacije, zgodovinskega arhiva je razvidno, da je v obdo- bju 1931 — 1935 delovalo v Ptuju zelo aktivno olepševalno društvo Ptu,i in v obdobju od leta 1935 do leta 1941 olepševalno in tujsko prometno društvo, ki je imelo v svoji posesti ves Ljudski vrt in čolnarno ter Švicarijo, v kateri je bilo gostišče. V nadaljnjih raziskavah smo ugotovili, da hrani zgodovinski ar- hiv v Ptuju finančno poročilo olepševalnega in tujsko prometne- ga društva iz leta 1902, poročilo je bilo pripravljeno za 16. redni letni občni zbor. Tako naj bi bilo društ- vo ustanovljeno v letih 1885 ali 1886. Potem naj bi turistično društvo Ptuj že prihodnje leto praznovalo svojo lOO-letnico. Poročilo je pisano v nemškem jeziku, zato je še potrebno proučiti ali gre za predhodnico turističnega društva Ptuj ali ne." Kako ste v društvu zadovoljni z družbeno podporo? Je za društva in njihovo delovanje v družbi, dovolj posluha? ,,TD Ptuj ima za cilj, da postane s svojim organiziranjem in turisti- čnim delom, sestavni del samo- upravnega socialističnega sistema na področju turizma ter pobudnik, pa tudi nosilec akcij za pospeševa- nje turizma v mestu in sooblikova- lec določitev na področju turizma ter istočasno sooblikovalec moral- nih norm tako v odnosih med nosil- ci turistične ponudbe v sektorju go- spodarstva in sektorju negospodar- stva, kot tudi v odnosu le-teh do tu- rstov — potrošnikov. TD Ptuj se povezuje z OK SZDL, občino in krajevnimi skup- nostmi ter ZKO in drugimi, ki ne- posredno ali posredno vplivajo na razvoj turizma. To je za društvo tu- di čvrsta opora pri delu, kar pa za- deva družbeno podporo, moram reči, da je bila le-ta v preteklosti za- dovoljiva. ib SO Ptuj je podpisal družbeni dogovor o namenski porabi turisti-' čne takse. Letno se je zbere v ptuj- ski občini okrog 350 tisoč dinarjev. Od zbrane vsote ostane v občini 90 odstotkov in to se steka v finančni načrt OTZ Ptuj. Občinska turisti- čna zveza pa sredstva usmerja za sofinanciranje programov in turi- stičnih aktivnosti TD v občini. Izvršni svet je prisluhnil tudi predlogu glede povišanja turistične takse in sicer na 30 dinarjev z ve- ljavnostjo od prvega januarja 1985. Sprejel je tudi pobudo TD glede ne- katerih neurejenih zadev s področja gostinstva in turizma, kot na pri- mer: pri opravljanju recepcijske službe za zasebna gospodinjstva in kmečki turizem. V ta namen sta bi- la organizirana dva posveta. bprejel je tudi odlok o razvoju kmečkega turizma. Nudi pomoč tu- di pri kurentovanju in sicer moral- no in finančno. Poleg tega pa še ne- katere druge olajšave za dejavnike v turistično-gostinski ponudbi obči- ne. Turistični delavci pa želimo, da bi bilo posluha — družbene podpo- Anton Purg re še več, ker naša aktivnost v celo« koristi družbenim interesom in raz- voju turizma in v zelo mali meri za- deva osebne potrebe." Kakšne aktivnosti boste vodili le; tos? Sedaj ste med organizatorji akcije za čisto okolje, s svojim pri- spevkom pa se bo društvo vključila v praznovanje praznika mesta Pi"' ja. ,,S posebno pozornostjo bomO uresničevali zlasti dve nalogi: skrb za čisto in urejeno okolje ter akii^' no delo turističnih podmladkov- Ob prazniku mesta Ptuja bomo pO" delili priznanja za najbolj prizadev- ne v akciji čisto okolje." f EDNIK - 26. april 1984 - SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 POGOVOR Z MARIJO TOMINŠEK IZ GRADBVJ O VLOGI SOCIALNE OaAVKE V OSPREDJU SKRB ZA ČLOVEKA ^,UpoStevajoč, da je socialno jgio predvsem ,,skrb za človeka" in da je socialna politika del razvojne politike vsake to/d in do (jr družbe kot celote, je vloga in jglo socialne delavke v ozd, skrb ^ socialno varnost in razvoj člo- ^,gita kot osebnosti, vključevanje v razreševanje nastalih problemov v ^vezi i delom in odnosom do dela posameznikov in preprečevanje nastajanja novih problemov," je o ^[ogi socialne delavke povedala ]Viarija Tominšek, vodja splošne liadrovske službe GIP Gradiš — Xozd Gradnie Ptuj. USTAVIVA SE PRI BESEDI SOCIAIA", POMENI, DA gEŠUJETE ZGOIJ SOCIALNE SW KAKŠNE DRUGE PROBLE- ME? ,,Vprašanje izvajanja socialne politike in s tem reševanje social- nih problemov v ozd je odvisno od organiziranosti te dejavnosti, poznavanja razmer in potreb po tem delu. Naša tozd nima social- nega delavca, socialna služba je organizirana na nivoju do v Ljubljani, ki nudi tozd strokovno pomoč v obliki navodil za delo, raziskuje splošno problematiko s tega področja in opozarja na nega- tivne pojave. Glede na takšno organiziranost opravljam delo socialne delavke poleg zadolžitev po razvidu del in nalog zaradi potreb. Pomanjkanje iasa pa mi onemogoča poglobljeno reševanje vseh problemov, zato pa pozorno spremljam probleme s področja alkoholizma, prehrane med delom in zagotavljanja nasta- nitve in prehrane delavcem, ki prihajajo od drugod. Potrebe kažejo, da bo treba več dela posvetiti človeku, več storiti pri uveljavljanju delavčeve ose- bnosti in na uveljavljanju načela „pravega človeka na pravo me- sto", to je k nalogam, ki ga veseli- jo, motivirajo in zadovoljujejo in kjer bo dosegel največje uspehe v svoje in skupno zadovoljstvo. Povedati moram, da nimam strokovne izobrazbe socialne dela- vke in da sem znanje na tem področju pridobila s samoizobraževanjem in aktivnim sodelovanjem z ambulantami zdravljenja alkoholne odvisnosti ter terapevtsko skupnostjo zdravljenih alkoholikov, to je na področju alkoholizma, na ostalih področjih pa skozi naloge socialno kadrovskih služb in delom v razli- čnih organih zveze sindikatov. Povezujem pa se tudi z drugimi organi." KATERI SO NAJPOGOSTFJŠJ PROBLEMI V VAŠI TOZD? ,,Najpogostejši problemi v naši tozd so problemi okrog alkoholiz- ma in omejitve delovne zmožnosti delavcev, ki so predvsem v prepovedih dela na višini, dviganju težjih bremen in podobno. Mislim pa, da je večina teh omejitev posledica prekomernega uživanja alkohola. Problem omejene delovne zmožnosti, slabega vzdušja na gradbiščih in slabega počutja invalidnih delavcev rešujemo z usposabljanjem in prerazporeditvi- jo le-teh na dela in naloge čuvajev in vratarjev. Problem alkoholizma pa rešuje- mo posamično s tem, da napotimo na zdravljenje obolele običajno ta- krat, ko je že prepozno." DELO SOCIALNE DELAVKE NI ZAPRTO — DELUJETE TUDI NAVZVEN, KONKRETNO VI V TERAPEVTSKI SKUPNOSTI ZDRAVLJENIH ALKOHOLI- KOV? ,,Ze uvodoma sem na kratko omenila obseg dela socialne delav- ke, iz katerega izhaja nujnost po odprtem delu na vseh področjih, ki zadevajo delo in interes delovnega človeka, predvsem na področjih, ki zadevajo usposabljanje delavcev za delo in ohranjanju njegove delovne zmožnosti. Zato je aktivno delo v klubih zdravljenih alkoholikov za social- nega delavca več kot nujno. V klubu zdravljenih alkoholikov socialni delavec neposredno Marija Tominšek foto: CIANI sodeluje z zdravljenimi alkoholiki, spremlja njihovo počutje, ugota- vlja probleme in pridobiva znanje za ukrepanje, ko je potrebno. Delavci, zdravljeni alkoholiki pa neposredno občutijo skrb socialne službe oziroma ozd zanje. S tem pa se ustvarja nujno potrebna vez med zdravstvom — terapevtsko skupnostjo — centrom za socialno delo — družino zdravljenega alkoholika — zdravljenim alkoho- likom in socialno službo v ozd". GRADBENIŠTVO ŽE OD NEK- DAJ SPREMLJA TUDI ALKO- HOLIZEM. KAKŠNE SO VAŠE IZKUŠNJE? ,,Kot vodja splošno kadrovske in socialne službe na področju gradbene in komunalne dejavnosti sem v minulih letih pridobila precej izkušenj. Lahko rečem, da se problem alkoholizma pojavlja povsod tam, kjer je prisotno pretežno fizično delo. Močno je prisotna stara miselnost, da je al- kohol nujno potreben za dobro fizično moč". KAKO GA JE MOČ PREMAGA- TI? VEČINA STROKOVNJA- KOV POUDARJA, DA JE PRI TEM NAJBOUŠA OSVEŠČE- NOST. KAJ PA VI? ,,Alkoholizem je najhujša bole- zen današnjega časa. Ni redek pojav, da so zdravljeni alkoholiki tarče, še posebej v času rehabilita- cije. Zato menim, da je poudarja- nje strokovnjakov, da je za zdravljenje alkoholne odvisnosti, najboljše zdravilo osveščenost, povsem utemeljeno. Ce delovno okolje, v katero se vrne zdravljeni alkoholik ne pozna načina zdravljenja, ne ve, da je pogoj za ,,ozdravitev" in rehabilitacijo, popolna abstinenca; potem tak delavec prej ali slej ponovno zapade v alkoholizem." VEČINA ŠE VEDNO MENI, DA JE SOCIALNA DELAVKA „NEBODIGATREBA" — DA JE ZGOU STROŠEK. KAJ PA VI? ,,Takšna mnenja pogojuje nepoznavanje področja dela soci- alne delavke in zapiranje oči pred problemi, kajti če problemi niso obelodanjeni, jih ni in če jih ni, jih ni treba reševati. Socialni delavec pa odkriva probleme, predlaga rešitve. Za neučinkovito delo posameznih delavcev se običajno vali krivda na kadrovsko službo, ki je sprejela neustrezne delavce, alkoholike, delomrzneže in podo- bno. Za premostitev teh in drugih težav vidim le v družbeno priznani potrebi po organiziranju stroko- vnih socialnih služb v OZD in s tem povečanju skrbi za življenje in delo delavca v združenem delu." PRI NAS V KLUBU! ali sadje Tokrat smo premišljevali nekoliko drugače. Ali je prav ali ne, tega še ne vemo .... Na našem ptujskem vinogradni- škem in sadjarskem področju je v navadi, da se pretežni del grozdja in drugega sadja predela v alko- holne pijače. S tem, da je ves ta alkohol porabljen, pride pridelova- lec do sredstev, ki so potrebna za življenje in za to, da poravna stro- ške pridelave. Toda uporabnik alkohola se poslužuje' tudi alkoholne pijače, ki so proizvedene industrijsko. Torej ni zagotovljeno, da bodo porab- ljene vse alkoholne pijače, ki jih je pridelal kmetovalec. Tudi mnogi stalni uporabniki alkoholnih pijač, postanejo sčasoma od zmernih piv- cev zasvojenci-oziroma alkoholiki. Pri njih pa poraba alkohola pada. Torej tudi pri njih ni zagotovljeno, ^ bo vedno ves alkoholni pride- lek kmetovalca uporabljen. Večina od navedenih uporabni- ''ov in kupcev alkoholnih pijač ima otroke. In otroci so ZAOa TOVO najbolj vneti uporabniki sadja. ali ne bi BIL s TEM, da bi vse sa- dje prodali, proizvaja- lec sadja deležen večje ga plačila za svoje iz- delke. Seveda, o tem bi morali razmišljati: — proizvajalci glede cene in kvalitete sadja, ~- strokovnjaki, ki bi skrbeli za Pravilno skladiščenje različnega sa- ^ja pozimi in bi o tem poučili tudi ''iietovalce ter spodbujali proiz- vodnjo sadnih sokov, -~ potrošniki, ki bi namesto 8'koholnih pijač raje in več kupo- an sadje za otroke-in zase. Seveda ni mišljeno, da se alkohol bi proizvajal, temveč da bi se občasno in pametno uporab- Mogoče je takšno premišljevanje Pfeuranjeno, saj sili veliko število *2liČnih ljudi (strokovnjake, ^"»etovalce in kupce) k premišlje- in razsojanju. Prav gotovo pa drži: KOT JJ}ROK BITI deležen sadja Jr^' alkoholiziranih j^RSEV, je velika RAZ- Tp^- mogoče prav tak q^pen, trpeči otrok ali jroci prosijo za taksna ^^.2Mi?5LJANJA. Mogoče pa ^ Dr. Z. L BOJ PROTI ALKOHOLU Mnogo je zaslediti v naših Ča- sopisih o boju proti alkoholu. Sklicujemo se na razna predvide- vanja in ukrepe, pravega koraka pa ne naredimo niti socialna služba niti inšpekcijske službe. Zakaj omenjam te službe? Inšpekcijske službe ne kontrolirajo tistih, ki točijo alkohol že pred 6. uro zjutraj in pa v večernih urah dajejo vinjenim in mladoletnim osebam alkohol. Res je, da je novi zakon in ukrepi stisnil gostince v kot, vendar je to opaziti na podeželju, kjer jih je lažje kontrolirati ali drugače povedano: ,,Pridnega in poštenega mačka je najlažje strpati v žakelj." Drugo kar je, v delovnih or- ganizacijah imamo socialne delav- ce, ki skrbijo za varnost delavcev in alkoholikov, tukaj je zelo malo storjenega. V mnogih delovnih or- ganizacijah vedo za posameznike, ki bi se morali zdraviti, vendar se vsepovsod čaka, da pride do nesre- če in podobno, šele takrat se začne proces ali tako rekoč: ,,Gasilci so prispeli, ko je hiša pogorela." Razumljivo je, da so problemi zelo pereči, to so pokazale izkušnje in očitanja, češ kaj meni očitajo, da sem pijanec, ko pa po pisarnah pijejo, seveda so to jalove besede in razlika kdo pije, zakaj in koli- ko. Danes vsak tretji ali vsak drugi pije, vendar je razlika v tem, in tu- kaj ne mislim nič olepšavati pisarniškega delavca, vendar se zelo redko primeri, da bi našli pijanca v pisarni. Po drugi strani pa vidimo toliko slabih strani, ki se ne dajo opisati. Samo primer, daje žerjavist v gradbenem podjetju pi- jan, kaj se lahko zgodi ali delavec pri traku ali v topilnici in podobno. In kdo je za to kriv, verjetno ne delavec, ampak njegov pred- postavljeni, ki ne ukrepa in ne sa- mo predpostavljeni, kot so delovodji in mojstri, tudi višji organi, ki ne zavzamejo pravega stališča oziroma se ne spoštuje za- kon, ki določa, da pijan ali nenaspan delavec ne sme prijeti za delo, oziroma je predpostavljen dolžan ukrepati in narediti preiz- kus z alkotestom, ter vinjenega de- lavca odstraniti z delovnej;a mesta in potem takšnega, ki to ponovi, poslati pred disciplinsko komisijo. Praksa kaže drugače. Delavec povabi svojega predpostavljenega na pijačo, ta spet svojega predpo- stavljenega in to se stopnjuje in na koncu se pokažejo rezultati, seve- da negativni v proizvodnji in pa posledice vseh tistih, ki ne vedo koliko lahko ,,tankajo." Ne mislim pretiravati, če nekdo nekaj spije, da je s tem naredil ne- ki veliki prekršek ali da zaradi ene- ga vinjaka in kave ni sposoben za delo. Daleč od tega, vendar so delovne organizacije, kjer je toliko takšnih, ki ne vedo in ne morejo sami sebe premagati. Če bi vse te poslali na zdravljenje za leto dni, bi v marsikateri organizaciji morali sezonsko zaposliti delavce. Ni rečeno, da bi v delovnih orga- nizacijah morali uvesti tako stroge ukrepe z odpuščanjem, tega tudi ne dovoljuje zakon, to pride v po- štev v skrajnem primeru, ampak če bi nekoga poslali na zdravljenje in mu to zaenkrat ni dovolj, potem ponovno zdravljenje. Res, da bi to družbo stalo precej, vendar če je nekdo dober delavec in ga premaga alkohol, je ta še vedno lahko tisto, kar je bil. Rezultati so pokazali v mnogih primerih pozitivne strani. Vsakemu takšnemu, ki mu želi družba dobro s preprečitvijo alkohola, je v prvih trenutkih vse drugo kot družba, prav tako zdravnik, ki takega napoti na zdravljenje je vse drugo kot člo- vek, vendar na koncu mu je mar- sikateri hvaležen. Eden od zdravnikov je takole opisal potek zdravljenja alkoholi- kov. Ko pride pacient na zdravlje- nje, dobi v prvih dneh strašanske težave, začne se potiti, tresti, pada v nezavest, postopoma pa to pre- boli in se normalizira. In kar je še najbolj pomembno, večina se jih na samem zdravljenju zaklinja, da nikoli več ne bodo pi- li, samo domov naj ga spustijo. Seveda marsikateri oziroma mnogi pozabijo na svoje obljube in nada- ljujejo s pijačo. Morda bo kdo de- jal, da za takšnega ni pokore, pa je, če se zaveda tako daleč in je psihično obljubil in se popravil, da ne bo pil. Takšnega je potrebno takoj spraviti nazaj in se naj kar naprej zaklinja, če se prej vsega zaveda, potem pa pozabi. Enkrat pa se bo vsekakor zavedal, da če s tem ne preneha, bo ostal f>ol življenja na zdravljenju. Zakon za zdravljenje alkoholikov je pravilen, vendar z veliko napako v tem, da alkoholik mora biti sporazumen za zdravljenje, to je treba v zakonu črtati. Prvo vpra- šanje z^ takšne bolnike mora biti vprašanje družine in bližnje okoli- ce, delovne organizacije, zdravni- ka, ki naj odločajo o zdravljenju, tukaj ni pritožbe, ko te sreča pa- met, greš nazaj v svoje okolje, če že nisi sposoben, spet nazaj! Sedaj pa se samo govori, brez pravih ukrepov, zato ni čudno, da se marsikaj godi. Temu se nimamo kaj čuditi, saj nismo nič storili, ker se bojimo zamere ali maščevanja. Vendar inšpekcijskim službam in socialnim v delovnih organiza- cijah, se pa ni treba bati maščeva- nja, če bi izpolnjevali svojo dolžnost. F. Drobnič O INOVACIJAH V ORMOŽU Predsedstvo komiteja OK ZKS Ormož je prejšnji teden razpravljalo o inovacijski dejavnosti v občini. Enako kot marsikje drugje so tudi tam ugotavljali, da ni prave ločnice med normalno delovno dolžnostjo in inovacijo, zaradi tega to področje marsikje zanemarjajo, raznih izbolišav in novosti pa ne registrirajo. Zato so v občini še bolj na začetku poti, kljub temu pa so v nekaterih gospodarskih organizacijah že precej naredili. Na seji so oblikovali tudi več stališč in predlogov, predvsem pa so se dogovorili o konkretnih pripravah na problemsko konferenco ZK o inovacijski dejavnosti v ormoški občini. — u 6 - NAŠE KMETIJSTVO 26. april 1984 - TEDNII^ Nova pridobitev v temeljni organizaciji Mesna industrija pri mesokombinatu Perutnina Ptuj so pred meseci nabavili nov stroj za izkoSčevanje mesa. Nabavna vraednost stroja je znašala nekaj nad 10 milijonov dinarjev, dobavitelj je bila ameriška firma Beehive. V omenjeni temeljni organizaciji so imeli pred tem sicer podoben stroj, vendar že precej zastarel in je dajal le 30 do 40 odstotkov izplena. Poleg tega so morali voziti tedensko okoli 20 ton piščančjih hrbtov in vratov na izkoščevanje v Slavonski Brod, to.pa je bilo seveda povezano s precejšnji- Novi stroj daje nad 70 odstotni izplen. mi stroški. Novi stroj daje nad 70 odstotni izplen in zadošča za potrebe predelovalne industrije, ki potrebuje njesečno okoli 170 ton mesa za proizvodnjo znanih mesnih izdelkov ptujske Perutnine. JB Varujmo naravo - sestavni del aktivnosti mladih Pravimo, da so gozdovi naše naj- večje naravno bogastvo. Vedno več govorimo in pišemo o ohranjanju narave, o čuvanju gozdov, kaznu- jemo tiste, ki sekajo in podirajo brez dovoljenja, seveda bi morali tudi strogo kaznovati tiste, ki tako neodgovorno odmetavajo domačo šaro v bližnji gozd ali grmovje. Ce gledamo čisto z biološkega vidika, so to pravi morilci narave. Sicer pa, če že sekamo, ker mora- mo sekati, ker pač rabimo les in dr- va, je treba saditi in pogozdovati mlada drevesa. Opaziti je, da v ptujskem okolišu za obnavljanje gozdov dobro skrbi Gozdno gospodarstvo Maribor TOZD Ptuj. Zelo dobro so poveza- ni z bližnjimi osnovnimi šolami, te potem organizirajo delovne akcije pogozdovanja in tako prispevajo svoj delež za ohranjanje narave. V soboto so imeli tudi takšno ak- cijo mladinci osnovne šole Maksa Bračiča iz Cirkulan. Mladinski ak- Učenci OŠ Maksa Bračiča pri pogozdovanju. tiv te šole je organiziral delovno ak- cijo, ki so se je udeležili vsi mladin- ci. Res je bilo delo naporno, kajti teren je bil slabo pripravljen, toda če si mlad, ti pa res ne more biti nič težko. Akcija je trajala od 8. ure do 15. ure. Posajenih je bilo okrog 4000 sadik macesna, smreke in ka- nadske douglazije. Sicer pa so imeli ti mladinci že še- sto večjo delovno akcijo v tem §ol. skem letu ?n moramo zapisati, so še aktivni na drugih področju, kot so: na športnem, kulturnem ter raznih interesnih dejavnostih. 2j njih velja pravilo; manj sestankov, manj govoriti, več delati, biti akti! ven. Izkušnje kažejo, da je mladinec aktiven, dokler je v šoli, ko mu jj vzor mentor in ko tudi dela poj njegovim nadzorstvom, ko pa s« kasneje vključi v mladinski aktiv krajevne skupnosti, konča v kakšni gostilni ali v disko klubu . . .So tu- di še ,,aktivni" na sestankih, kjer največkrat samo govorijo, kaj bo- do naredili, kaj morajo narediti in tako dalje, se pa naredi res bore malo, navadno se konča pri bes^ dah; sicer pa pravim, da je govoriti lažje kot delati in pokazati svoje delovne sposobnosti. No, pa na sre- čo ni povsod tako. Besedilo in posnetek: P. \ JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (148) Bordojska brozga ,,V navodilu Bakami kreč super sem zasledil Bordojska brozga su- per, naziv, ki naj bi bil slovenski prevod bakarnega kreča super. Ker izvira bordojska brozga iz bakrove- ga sulfata, bakreno apno pa iz ba- krovega oksiklorida, ki je po kemizmu popolnoma nekaj druge- ga, menim, da prevod ni prime- ren." (Nepodpisani Jezikovnemu razsodišču.) Naš dopisnik ima prav, prevod res ni točen. Škropivi sta podobne kemične sestave in se uporabljata za enak namen. Spadata med fun- gicide, tj. med kemična sredstva za zatiranje in preprečevanje glivičnih bolezni. Bakami kreč pomeni ba- kreno apno in je bakrov oksiklo- rid, bordojska brozga pa ustreza srbohrvaškemu bordeleška juha ip je bakrov sulfat. Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga besedno zvezo bor- dojska brozga kot ,škropivo iz modre galice in apna', besedne zve- ze bakreno apno pa nima. Soraz- merno natančne razlage obeh pri- pravkov najdemo v priročnikih za vinogradništvo. Ti opisujejo bordojsko ali bakreno-apneno brozgo, ki jo delajo iz modre galice in apna. To brozgo pa vse pogoste- je nadomeščajo z bakrovimi pri- pravki, kot sta bakreno apno 50 in bakreno apno 25. Bordojska brozga se imenuje po pokrajini Bordelais blizu Bordeau- xa v Franciji. Je najstarejši znani fungicid. Opuščajo ga zato, ker ga je zamudno pripravljati. Treba pa ga je tudi takoj uporabiti. Bakreno apno tovarniško izdelujejo z razli- čnimi oznakami ali imeni. Obe učinkovini za škropiva delujeta po- dobno, zato ju je pri uporabi mo- goče zamenjati, ne moremo pa jima pripisovati neustrezne kemične s^ stave. Bakarni kreč super izdeluje tovarna Zorka Sabac iz Sabca, ki svoja navodila za uporabo večkrat površno prevaja v slovenščino. Tu- di ob tem primeru ugotavljamo, da bi tovarne morale sodelovati s stro- kovno usmerjenimi prevajalci za slovenščino. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Re- publička konferenca SZDL SIov^ nije, Ljubljana, Komenskega 7. TURISTIČNI DNEVI V PODGORCIH Turistično društvo Podgorci prireja letos že sedmo tradicional- no pokušnjo domačih vin. Društvo, ki je bilo ustanovljeno pred osmimi leti, sprva kot Odbor za turizem pri Telovadnem društvu Partizan Podgorci, sedaj pa že Sest let kot samostojno Turistično društvo, šteje danes okoli 100 članov. Ze od vsega začetka si je zadajalo zahtevne programe, ki terjajo predvsem mnogo pridnega^ dela članov. Ena najpomembnejših trajnih nalog je urejevanje ih , čiščenje okolja v krajevni skup- nosti. Člani sami opravijo mnogo del v zvezi s čiščenjem, zasajeva- njem in urejanjem prostorov, ki so last vseh krajanov in prav zaradi tega najbolj potrebni pridne človeške roke. Prebivalce Krajevne skupnosti Podgorci opozarjajo in priganjajo k čistoči, marljive pa vsako leto vzpodbudno nagrajujejo. Na tem področju je društvo do- seglo lepe rezultate, saj so prejeli letos od Turistične zveze Slovenije 1. nagrado za urejeno okolje. Ta naloga je sestavni del vsakoletnega programa dela v društvu. Razen teh iialog se Turistično društvo Podgorci ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi. Največjo pozornost pa posveča že tradicionalni prire- ditvi ob 1. maju, pokušnji žlahtnih domačih vin. Letos je uradna degustacija pote- kala včeraj, 25. aprila ob 19. uri. Vodili so jo priznani strokox.njaki iz KK Ptuj in SLOVIN-a Jeruza- lem Ormož. Do te prireditve je člane druStva privedla misel, da živimo v vinogradniškem območju, kjer pridelujejo vrhunska vina. Precej vinogradov je v privatni lasti in tu- di precej dobre kapljice najdemo po domačih kleteh. Vino pridelu- jemo zato, da bi ga pili zmerno, z užitkom, zato je prav, da stremi- mo za dobrim pridelkom. Ravno k temu je želelo priskočiti na pomoč Turistično društvo Podgorci. Omogočilo je vsem pridelovalcem, ki živijo na ormoškem in ptujskem območju, da se pomerijo s svojo kvaliteto vina na vsakoletni pokušnji. Možnost imajo, da med- sebojno izmenjajo mnenja in izkušnje ali se posvetujejo, kaj je še potrebno napraviti, da bodo izpopolnili kvaliteto žlahtnega pridelka. Vabilo na praznovanje Turisti- čnih dni, ki bodo od 27. do 30. aprila, je namenjeno vsem ljudem. V okviru pokuSnje, ki bo trajala v tem času, bo v petek in v soboto zvečer kulturna prireditev s folklornimi skupinami in pevskimi zbori, v nedeljo bo svečana podeli- tev priznanj pridelovalcem vin ter podelitev priznanj za urejeno oko- lje ter zabava, v ponedeljek zvečer pa bo kresovanje v počastitev Praznika dela. Sodelujte s svojo prisotnostjo na prireditvi ,,Turistični dnevi v Pod- gorcih." Program prireditev v prosvetni dvorani Podgorci Petek, 27. aprUa ob 19.30 ,,Večer folklornih plesov", sodelujeta FS Slava Klavora iz Maribora in PD Podgorci. Sobota, 28. aprila ob 10. uri otvoritev pokušnje domačih vin, ob 19.30 revija pevskih zborov. sodelujejo: MEPZ Tovarne sla- dkorja Ormož, MPZ Makole, moški oktet Velika Nedelja, moški kvartet Zamušani in mladinski pevski zbor OŠ Velika Nedelja. Nedelja, 29. aprila od 8. ure dalje pokušnja vin, ob 18. uri svečana podelitev priznanj pridelo- valcem vin, od 19. ure dalje veseli- ca ob ansamblu Rekordi. V ponedeljek, 30. aprila ob 20. uri kresovanje v počastitev 1. maja. PRIPRAVE V KS BUDINA-BRSTJE v okviru prireditev skupnega praznika krajevnih skupnosti z območja mesta Ptuj bo v nedeljo, 6. maja ob 14. uri še posebno slovesno za krajane KS Budina-Brstje, ki je nosilec letošnje osrednje slovesnosti. Svečano bodo izročili namenu nov Dom krajanov, ki so ga zgradili z lastnim delom in samoprispevkom krajanov, delno pa tudi iz sredstev skupnega referendumskega programa KS mesta Ptuj v času 1978—1980. V programu ob slovesnosti bo sodelovala godba JLA IZ ptujske vojašnice, folklorna skupina DPD Svoboda Ptuj in mladi iz OO ZSMS Budina-Brstje. Slavnostni govornik bo Franc Lašič, predsednik skupščine KS, spregovoril pa bo tudi predsednik gradbenega odbora Franc Frajnkovič, ki bo poteffl dom izročil v upravljanje svetu KS. Po odprtju dom«' bo družabno srečanje občanov z zabavo in plesom n* prostem, če bo dež pa v prostorih doma. fEDNIK - 26. april 1984 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 SODOBNI ARHIV 1984 pod tem jiaslovom se je odvijalo že šesto ^svetovanje o strokovnih in tehničnih vpra- Lpjih v arhivih in sicer od srede 11. do petka, |3 aprila 1984 v Radencih. Ta dopolnilno ^obraževalni seminar, nainerijen predvsem jglavcem, ki delajo v arhivih delovnih j^fganizacij, je že šestič uspešno organiziral pokrajinski arhiv v Mariboru-Center za po- svetovanje o strokovnih in tehničnih vpraša- njih v arhivih. Pobudniki tega posvetovanja pa jO Arhivsko društvo Slovenije, Sekcije arhiv- jj^jh delavcev izven arhivskih strokovnih organizacij in Savez arhivskih radnika Jugo- slavije. Pokrovitelja posvetovanja, kot vsa leta joslej sta Tovarna kovinske opreme PRIMAT in gostitelj Radenska iz Radenc. Nekaj manj l(Ot 200 udeležencev iz cele Jugoslavije in treh sosednjih državje gotovo potrditev potrebnosti takih seminarjev. program je bil dokaj natrpan in prvi dan smo pO uvodu in najrazličnejših pozdravih slišali referate o izobraževanju, pokUcih in delovnih mestih v arhivih (Zgodovinski arhiv Ljublja- na), o arhivih kot informacijski službi znotraj družbenega sistema informiranja (do Gore- nje Muta), o izkušnjah Arhiva Jugoslavije pri pripravah avtomatske obdelave podatkov, o aop v arhivih, predvsem o aspektih uvajanja modernih tehnologij v arhive (Štajerski deželni arhiv v Gradcu), o enotni terminologiji in razvoju arhivske opreme (Elkom—Primat Maribor) in o rokih hranjenja originalnih do- kumentov prenesenih na mikroffilm. (Arhiv Jugoslavije Beograd). v popoldanskem delu smo se najprej se- znanili z minimalnimi standardi vzdrževanja in varovanja arhivskega in dokumentarnega gradiva (Pokrajinski arhiv Maribor), nato pa z zakonskimi in podzakonskimi akti s posebnim ozirom na arhivsko zakonodajo (Arhiv Jugo- slavije G.). Sledila je predstavitev priročnika za delo z dokumentarnim gradivom, ki bo zdaj, zdaj natisnjen in bo dragocen pripomoček za vse, ki delajo na tem področju. Sledilo je delo v dveh sekcijah in sicer so v eni obravnavali aktualne arhivske probleme pri delu upravnih organov, sodišč, šol in podobno in v drugi podobno problematiko pri delu v gospodar- skih organizacijah. Po končanem delu v sek- cijah je vabila Radenska na spoznavni večer. Naslednji dan je referent iz Zgodovinskega arhiva Kotor predočil in utemeljil potrebo po enotnem strokovnem izobraževanju delavcev v zgodovinskih in arhivih delovnih organizacij, slediU so referati o vrstah računske dokumen- tacije (Zgodov. arhiv Ljubljana), o kriterijih za uporabo kopirnih aparatov v arhivu (Štajerski deželni arhiv Graz), o arhivski trajnosti so- dobnih nosilcev informacij (Centralna tehniš- ka knjižnica Ljubljana), o varnostnem mikro- filmanju v arhivu (Arhiv Hrvatske), o konser- vaciji mikrofilmov (Glavna arhivska direkcija Bukarešta) in o pojavu kožnih bolezni pri delu v arhivih (Zgoaovinski arhiv Celje). Name- noma sem naštela naslove referatov, kajti če bo koga zanimalo karkoli s katerega od omenjenih področij, bo lahko to našel v publikaciji, že šesti po vrsti, ki so jo udeleženci dobili pred začet- kom seminarja. Po seminarju so sledili še koreferati, disku- sije in sprejem sklepov posvetovanja, ki so se izoblikovan nekako v tem smislu: — delovno mesto arhivarja v DO naj bo formirano kot samostojno in naj ga opravlja človek s srednješolsko izobrazbo — izboljšati je treba odnos me(lj,arhivi in arhivsko službo tako, da se vzpostavijo stalni kontakti med arhivskimi delavci in delovnimi organizacijami. — nadaljevati borbo za pravilno ocenitev arhivov in arhivske službe v družbenem siste- mu informiranja, — tekoče obveščanje o dejavnosti^OP v okviru cele Jugoslavije, ' — skrb za izboljšano materialno jjj^rstvo arhivskega gradiva in za poenotenje teAnino- logije, — arhivi in arhivske službe si morajo čimprej zagotoviti minimalne standarde za vzdrževa- nje in materialno varstvo gradiva, — vprašanju mikrofilmanja je treba posve- titi vso pozornost. V petek je sledila še ekskurzija in sicer naj- prej v mikrofilmski center v tovarni TAM- —Maribor in nato v Varaždin, kjer so si ude- leženci ogledali arhiv, muzej in samo mesto ter obiskali fakulteto za informatiko. In še misel na koncu: glede na to, da je arhivska služba v Sloveniji bolj na repu druž- benega dogajanja, je potrebno, da kolikor je in bo največ mogoče zraven zakonske opredelitve — Zakon o varstvu naravne in kulturne de- diščine prodre tudi v zavest ljudi, daje ta de- javnost tudi vredna ir;potrebna. , K. S. Pester program PD Cirkovce Okrog 75 članov prosvetnega društva Cirkovce se je udeležilo občnega zbora društva, na katerem so ocenili delo v preteklem letu in sprejeli program za letos. Največ pozornosti bodo v tem obdobju namenili folklorni skupini Vinko Korže, ki bo že 18. avgusta gostovala na Nizozemskem. Ker bodo mora- E gostovanje sofinancirati, morajo v ta namen zbrati precejšnja sredstva. Trenutno razpolagajo s 300.000 dinarji, nekaj de- narja bodo dobili še od Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, organizirati pa nameravajo še zabavno prireditev in tako zaslužiti dodatna sredstva. Ob obravnavi finančnega načrta so izrekli pohvalo vodstvu krajevne skupnosti, ki že nekaj let prispeva denar za delo društva, nasploh pa so ocenili sodelo- vanje s krajevno skupnostjo kot zelo uspešno. Poleg tega so razpravljali o nekaterih nalogah, ki jih želijo uresničiti v tem letu. Tako bo to jesen odpr- la vrata vaška knjižnica, ki ima 1000 knjig. Fond knjig bodo obogatili tudi z akcijo — podari cirkov- ški knjižnici prebrano knjigo. Letos nameravajo pomladiti tudi vrste tamburaškega orkestra, zadovoljni pa so tudi z delom gledališke skupine, ki je to sezono zaključila v ponedeljek, ko je z Gogolje- vo Zenitvijo gostovala na Hajdini. Člani društva so hkrati podprli predlog o ponovni uvedbi gledališkega abonmaja v sezoni 1984/85, za kar so že rezervirali okrog 200.000 dinarjev. Obenem so tudi predlagali, da bi poskušali v tem letu izdati zbirko pesmi domačih presnikov — kar šest jih piše pesmi na območju te krajevne skupnosti. Prepričani so, da bodo z dobro organiziranim in zagnanim de- lom uspeli uresničiti zastavljeni program, k temu pa bodo pripomogle tudi uspešne prostorske razmere. N. Dobljekar Ne V Turčijo, v Grčijo! člani pionirske foklorne sku- pine osnovne šole Cirkovce so se ep čas veselili napovedanega gostovanja v Turčiji. Zaradi zgolj administrativnih zapletov in ne- sporazumov pa je njihovo gosto- vanje padlo v vodo. V Turčiji bodo Jujgoslavijo zastopali ple- salci iz Srbije. Razočaranje med plesalci je bilo veliko, vendar so sedaj potolaženi. Zveza kulturnih organizacij Slovenije lih je pova- bila na enega od folklornih festi- valov v sosednji Grčiji. Zato so se mladi plesalci spet zagnano lotili plesov in petja, da bi na dovolj visoki kakovostni ravni predsta- vili plese s tega konca domovine. N. D. VLADO KOROŠEC RAZSTAV- LJA V četrtek, 14. aprila so v Mladin- skem likovnem razstavišču Srednje- šolskega centra Ptuj odprii razsta- vo likovnih del Vlada Korošca. To je njegova prva razstava. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število učen- cev, vodstvo šol ter učitelji SSC. Razstavo je odprl akademski slikar Albin Lugarič, kije prispeval krat- ko oceno pričujočih del in dejal: Vlado Korošec, delavec SSC, se predstavlja z opusom tonskih risb in akvarelov. Začel je seveda pri os- novnih likovnih prvinah izražanja, Pn risbi. Motivno prevladujejo ob- morske mestne vedute, tihožitja s Vlado Korošec Ob odprtju razstave v Mladinskem likovnem razstavišču SŠC _____^________ _^ ___.....Fftto: &unoStc«y|ec poudarkom na globini prostora in problematiki osvetlitve. Koroščeva študijska razstava nas lahko navdu- ši in pritegne, saj priča o zagnanem prizadevanju, da vsestransko in čimprej osvoji bogato likovno go- vorico, ki bo slej ko prej dala tudi kvalitetno likovno umetnino. Ustvarjalcu želimo ob prvi predsta- vitvi še nadaljnje ustvarjalnosti. plodovitosti in nagle likovne rasti, pa tudi novih likovnih razstav." Samo Strelec Roman Cesar IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj deluje konservatorska delav- nica že od leta 1950 dalje, ko je bil nastavljen Janez Gojkovič, ki je s svojim dolgoletnim kvahtetnim delom postal znan sirom po domovini in je zanj prejel tudi najvišje muzealsko priznanje, Valvazorjevo nagrado. Njegovo delo je med leti 1973 — 1979 nadaljeval sin Stanko Gojkovič, danes pa je kot konservatpr zaposlen Ivan Žižek. Delo konservatorja, ki zahteva veliko tehničnega znanja in še več delovnih izkušenj je širši javnosti slabo poznano, o tem je bilo v našem tisku malo napisanega, zato bomo nekaj naslednjih člankov v tej rubriki posvetili različnim oblikam konservacije. Muzej pridobiva predmete na različne načine: z nakupi, darili, volili, izkopavanji itd. Pri predmetih, ki jih pridobi z izkopavanji je potrebna prisotnost konservatorja že na terenu samem, da predmete namenjene konservaciji primerno zaščiti za prevoz v laboratorij, kjer Dvigovanje rimskodobnega mozaika leta 1906 na Zgornjem Bregu pri Ptuju v bližini iil mitreja. jih kasneje strokovno obdela. Med najobčutljivejšimi materiali so vsekakor les in kovine, veliko znanja pa je potrebno tudi za prenos večjih ohranjenih arhitekturnih ostankov: lončarskih in steklarskih peči ter fresk in mozaikov. Danes na fotografiji predstavljamo enega najstarejših takšnih posegov na Ptuju, dviganje rimskodobnega mozaika leta 1906 na Zg. Bregu v bližini IIL mitreja, ki so ga opravili konservanti graškega muzeja Joanneuma. Sam postopek dviganja in restavriranja je dokaj zahteven in dolgotrajen poseg. Po tem, ko je mozaik odkopan in očiščen, je potreb- no izdelati zelo natančno risarsko in fotografsko dokumentacijo. Nato sledi fino čiščenje (odstranjevanje drobcev zemlje, koreninic) ter utrjevanje razrahljanih mozaičnih kock z utrjevalcem. Po tej pripravi na mozaiku začrtamo koordinatno mrežo velikosti približno 1 m^, vsak kvadrat v dokumentaciji in na mozaiku samem pa označimo zaradi lažjega kasnejšega sestavljanja. Nato prelepimo mozaik z oprano gazo in platnom, počakamo da se posuši in ga nato razrežemo na označenih mestih, pravtako skrbno razdehmo mozaik po fugah, da ne poškoduje- mo karnenčkov. Z dleti ločimo mozaik od podlage in ga položimo na že vnaprej pripravljeno ravno ploščo, jo nato skupaj z mozaikom obrnemo ter jo prepeljemo v delavnico za nadalnjo obdelavo, ki jo bomo opisali v naslednjem članku. IVAN ŽIŽEK Skozi Večer in Tednilc - po poteh revolucije v spominski sobi NOV na domačiji heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju, bodo v počastitev Dneva OF, v četrtek, 26. aprila ob 18. uri odprli priložnostno razstavo ,,Skozi Večer in Tednik — Po poteh revolucije 1970—1983". Razstavo sta pripravila Ljudska in študijska knjižnica Ptuj ter Odbor za razvijanje tradicij NOV pri Skupščini krajev- ne skupnosti heroja Lacka Rogoznica. Razstava nam omogoča, da se po zapisani besedi v Večeru in Tedniku sprehodimo skozi obdobje od 1970, ko so mladi iz krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica skupaj z borci NOV in aktivisti SZDL te krajevne skupnosti zakoračili prve korake ,,Po partizanskih poteh borcev in aktivistov NOVV in z njimi vgradili temelje današnji najveličastnejši manifestaciji ljudskih množic ptujske občine — POHODU PO POTEH REVOLUCIJE V MOSTJE, na kraj poslednjega boja Slovenskogoriške — Lackove čete. FB --MITJA MERŠOL-:- 10. nadaljevanje , Reuter je leta 1858 dokončno uvedel tudi splošne novice in s Jem še pospešil in razširil svojo agencijo. Ta je leta 1865 prenehala biti »Mr. j^euter's Office«. Postala je Reuter's Telegram Company L;d. Pet let asneje je Reuter sklenil poročevalski obroč okoli sveta i*^: postal sve- "\^a poročevalska agencija. •razdelitev NOvičARSKEGA imperija Razcvet, ki so ga dosegle v prvih desetletjih svojega nastanka glavne W)čevalske agencije, je seveda zahteval tudi deUtev interesnih oziroma eiovnih območij med njimi. S sporazumom, ki so ga leta 1870 sklenile ' .fedaj že svetovne agencije — Reuter, Havas in Wolff — je bil r^l^arski imperij skladno s kolonialnimi razmerami v tistem času tan i--'^" pribHžno takole: Reuter si je prilastil Veliko Britanijo z bri- ^kim imperijem, s poročili paje zalagal še ZDA, Holandijo, svobodno Hamburg, Belgijo (to sije delil s Havasom do leta 1920, ko so i anovili Agence Telegraphique Belge), Španijo, Grčijo, Turčijo, Egipt ^^^"Jdan, Kitajsko, Indokino (to je 1890 prepustil Havasu), Južno po? As^"cija Havas je seveda imela v zakupu Francijo in francoske »sf^^^' ^ '^f"'^!' na Pacifiku in Karibih. Poleg tega je imela v svojih i^ort'^'* Italijo (skupaj z agencijo Štefani), Španijo (z Reuterjem), ^^galsko, Angolo, Libijo, Eritrejo, italijansko Somalijo, Mehiko itd. kol telegrafski biro je dobil nemško cesarstvo in njegove (do^lo'"'^' a^^tro-ogrsko cesarstvo. Dansko, Norveško, Švedsko, Rusijo '^20 Rornunijo, Bolgarijo (po 1918 skupaj z agencijo Havas) po letu ^ pa še nove baltiške države. Češkoslovaško in kraljevino Jugoslavijo. Medtem ko so si svetovne agencije dehle imperij, so hkrati nastajale tudi številne poročevalske agencije v posameznih državah. Od leta 1853, ko je bila ustanovljena še peta velika agencija — torinski Štefani — do 1860 resda ni bilo novih agencij. Pač pa seje po letu 1860 pojavil kak ducat agencij, v desetletju potem pa seje to število še podvojilo. Večinoma so nove poročevalske agencije postale nekakšne nacio- nalne agencije, ki so v glavnem zbirale in poudarjale novice iz svojih držav, svetovna poročila pa so dobivale od vehke trojice (Havas, Wolff, Reuter). Več kot polovica agencij, ki so nastale v času od 1835 do 1900, deluje še danes, nekatere pod prvotnimi, druge pod spremenjenimi imeni in oblikami. Prva nacionalna agencija, ki sojo ustanovili 1860 na Dunaju,je bila K. K. Telegraphen Korrespondenz-Biiro, ki je kmalu postala znana pod skrajšanim imenom »Korrbiiro«. Bila je uradna agencija avstroogrske monarhije in je pošiljala novice tisku v obeh deUh dualistične monarhije. Navzlic obstoju mogočne Wolffove agencije se je 1862 v Berlinu uveljavila še ena — Herold Depeschen Biiro. To je bilo zasebno novi- čarsico podjetje, ki je skrbelo za časopise v Prusiji in drugih nemških državah. Poleg tega biroja so v BerHnu nastale še štiri druge poročevalske agencije. Med njimi tudi Conti-Nachrichten Buro (CNB). Ta agencija (conti je okrajšava za Continental) je bila tesno povezana z agencijo VVolfT. Druge tri agencije — vse ustanovljene leta 1868 — pa so se imenovale po svojih ustanoviteljih: Hofmann, Bosmans, Hirsch. Z DOGODKI NASTAJAJO NOVICE Vse te agencije seveda ni.so nastajale zato, ker bi sijih njihovi lastniki izmišljali čez noč ali pa zato. ker bi šlo za čisto osebne želje. Nastajale so v času. zgoščeno sredi prejšnjega stoletja, ko so Evropo pretresale revolucije in vojne. To pa so seveda biU dogodki, o katerih so hudie hoteli vedeti čimveč — in so bili za to pripravljeni tudi plačati. V Londonu je nastala še ena proočevalska agencija — Central Press of United Kingdom. ustanovljena 1863. Leta 1871 jo je odkupil parla- mentarni po.slanec William Sauders in jo preimenoval v Central News (CN), kije v omejenem obsegu zbirala in razpečevala domače in med- narodne novice. Španski novinar Nilo Maria Fabray Deasje 1865 v Madridu ustanovil zasebno agencijo, ki je bila najprej znna z imenom Centro de Corres- pondencia. 1867 pa seje preimenovala v Agencia Telegrafica Fabra (na kratko kar Fabra). Pošiljala je novice časopisom v Madridu, Barceloni in drugih španskih mestih. Po podpisu pogodbe z agencijama Havas in Reuter pa seje agencija preimenovala v Havas-Reuter. Nekaj let kasneje je postala Agence Havas. Nadaljevanje prihodnjič: PRIMER DGPISNISKEGA POROČANJA IZ 19. STOLETJA Cesar in Bismarck Od beriinskega dopisnika Daily Telegrapha 26. marca 1890 — Nocoj je bilo nespodbitno potrjeno, daje bil sprejet odstop grofa Bismarcka. Herr von Alvensleben. nemški minister v Bruslju, je bil danes omenjen kot morebitni naslednik. Sevemonemška Gazette ponatiskuje izvleček, za katerega trdijo, daje del telegrama, ki gaje poslal 22. t. m. cesar Viljem Bismarcku: »Najlepša hvala za vaše prijazno pismo. Zares sem preživljal zelo hude in mučne ure. Tako mi je pri srcu, kot da bi izgubil starega očeta. Toda bog hoče tako in jaz moram to hočeš nočeš prena.šati. Prevzeti moram dolžnost dežurnega oficirja na ladji, ki ji je ime Država, toda smer ostaja nespremenjena, zatorej S POLNO PARO NAPREJ! Toliko in nič več. Telegraf je bil drag in dopisniki redkobe- sedni. 8 - IZ NAŠIK KRAJEV 26. april 1984 - TEPlilM TOZD GOSAD Središče ob Dravi iskreno čestita za praznik dela vsem sodelavcem in potrošnikom naših proizvodov. Obveščamo vas, da vam nudimo v vseh živilskih trgovinah kvalitetne vložene vrtnine, vložene gobice, sladkor za posip, čaje in začimbe. Odkupujemo vse vrste zdravilnih zelišč, gob in razne gozdne sadeže. V kooperaciji organiziramo proizvodnjo vrtnin in vzgojo gob — šampinjonov. DELOVIVI LJUDJE PROIZVODNEGA PODJETJA „OLGA MEGLIC' PTUJ VAM OB DNEVU USTANOVITVE OF IN MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA - 1. MAJU ČESTITAJO TER ŽELIJO VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN PRIJETNO PRAZNOVANJE. se vam priporoča z vsemi gradbenimi deli in opravili. Ob mednarodnem prazniku dela 1. MAJU in ustanovitvi OF — 27. aprilu naše iskrene čestitke, prijetno praznovanje ter mnogo nadaljnjih delovnih uspehov. Maturanti upravno administrativne in strojno telinične šole na plesu, 13. aprila v Kidričevem. Foto: S. Kosi Serijo maturantskih plesov so sklenili maturanti srednje ekonomske J metalurške šole v soboto. 14. aprila. Foto: LangerhJ Letos v Ptuju čez420matumntoM v Srednješolskem centru v Ptuju bodo letos končali 4-letno šolanje učenci (prej dijaki), ki so začeli šolanje še v prejšnjih srednjih šolah. Prihodnje šolsko leto pa bodo končali učenci — pionirji srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so se pred tremi leti prvi vpisali v posamezne usmeritve srednjega izobraževanja. Zaradi tega tudi o letošnjih maturantih navajamo podatke po vrstah* srednjih šol in ne po sedaj utečenih usmeritvah. V letošnjem šolskem letu končuje pouk v 4-letnih srednjih šolah SŠC Ptuj 426 učencev, In to: 92 jih obiskuje »splošno« gimnazijo, 79 pedagoško gimnazijo. 75 ekonomsko srednjo šolo, 60 upravno administrativno šolo, 33 šolo za medicinske sestre, 57 strojno tehnično šolo in 30 metalurško tehnično šolo. Vsi ti učenci so se v času od 6. do 14. aprila z>Tstili na maturantskih plesih, ki so bili v velil, dvorani DP TGA v Kidričevem. Tako so opravil} maturantski ples, 6. aprila maturanti splošn, gimnazije. 7. aprila pedagoška gimnazija skupJ 7 medicinkami, 13. aprila upravno upravno 2 ministrativna in strojnotehnična in 14. april] srednja ekonomska in srednja metalurška šola Vse pa seveda še čaka dober mesec inti n/Ivnega študija in matura. n KONCERT NIPZ PD ,ALOJZ ŠTRAFEIA" MARKOVCI IN POHOD V MOSTJE POJEMO PRAZNIKOM POMLADI Potem, ko je MPZ Prosv. dru- štva Markovci v lanskem aprilu praznoval 15-letnico svojega delo- vanja, so se njegove vrste spet po- množile z novimi člani, pomnožili pa so se tudi zborovski nastopi (v KS ni nobene pomembnejše prire- ditve, ki je ne bi s svojimi pesmimi obogatil tudi domači MPZ). Kot posebnost svojih aktivnosti pa šte- jejo spomladanske koncerte, ki so poslali že tradicionalni, saj bo leto- šnji že 8. po vrsti. Z njimi smo po- vezali navadno še kak kulturni do- godek, npr. Cankarjevo stoletnico, slovenski kulturni praznik ali pa vsaj lastno jubilejno obletnico. 2e nekajkrat doslej smo program koncerta obogatili s programom kakega prijateljskega zbora, ki se je odzval našemu vabilu in s svojo vidno in slušno pojavo popestril koncertni večer. Tako so v pretek- lih letih že gostovali v Markovcih: tamburaški orkester DPD ,,Svobo- da" Ptuj, mešani pevski zbor iz Dornave, mešani PZ PD ,,Franček Kozel" iz Cirkulan in v letu 1983 prav tako mešani PZ tokrat KUD iz Most pri Kamniku. Naš moški PZ šteje sedaj 40 čla- nov (nekaj se jih je po nekajletni odsotnosti vrnilo v družbo pevcev, nekaj se jih jc na novo vključilo); seveda pa tudi ženske v naši KS ni- smo brez glasu in posluha. Nekate- re starejše in mlajše krajanke, ki so si zaman želele, da bi v Markovcih ustanovili še ženski PZ (ali pa mor- da združili v mešanega), so se napo- sled včlanile v nekatere zbore v Ptu- ju in okolici. Naši pevci pa si ne pri- zadevajo le, da bi bilo njihovo petje čimlepše, temveč zelo cenijo priza- devanja in uspehe drugih zborov v občini Ptuj. Med tiste, ki so jim še posebno všeč, uvrščajo tudi Ženski pevski zbor PD ,,Alojz Arnuš" iz Rogoznice, ki ga uspešno vodi Gre- ta Glatz, učiteljica glasbene vzgoje v OS Tone Znidarič v Ptuju. Zato so takoj in enotno sklenili, da naj bi prav pevke tega zbora povabili k sodelovanju na svojem koncertu, ki bo letos v Markovcih v soboto, 28. aprila ob 20. uri v kinodvorani. Rečeno-storjeno! Kmalu smo spre- jeli zagotovilo, da bodo članice zbora rade sodelovale v programu, ki bo zato brez dvoma še posebno pester. Za pripravljenost se jim že zdaj zahvaljujemo ter jim izrekamo prisrčno dobrodošlico in na svide- nje v Markovcih v soboto, 28. apri- la 1984! Na sestankih organizacij v naši KS pa v teh dneh govorimo največ o pohodu v Mostje, ki bo letos na sam praznični dan, 27. aprila; za nekatere, (ki pov.sod najdejo kak izgovor) bo morda v tem opraviči- lo, zakaj se pohoda ne bodo udele- žili; nekdo bo morda menil: kar ni obvezno, mi tudi ni treba napraviti, sama pa spadam med tiste, ki niti ne štejem več, kolikokrat semsea udeležila tega tradicionalnega spj minskega pohoda. Pri tem se nisej nikdar počutila le kot spremljeva« ka naše osnovnošolske mladinj temveč kot le del tiste množice, ki ni vseeno, kako in zakaj ohranj; mo spomine na našo slavno NOl (moram pa zavrniti vsako obliki popivanja in še drugačnih oblil zabave, ki nikakor ne spadajo k te mu množičnemu zboru; prav taki zelo moti nem'r med programomii celo slavnostnim govorom). Ce torej strnem: prebivalci KI Markovci vabimo na krajevno pro slavo 27. aprila in 1. maja, ki bi 26. aprila ob 20. uri v kinodvorani vabimo tudi vse mlade, a tudi sta rejše na pohod v Mostje; zadnj vabilo pa je namenjeno vsem stim, ki cenite lepo pesem, — pridi te na koncert v Mark ovce! Karolina Pičerlil L i.^iui.-sisa t; B i, a '..,.1 2 al • nogometu v KS Turnišče športno društvo Turnišft Ptuj prireja velik turnir v mal( nogometu, ki bo v nedeljo, aprih) s pričetkom ob 9. uri.Tur se bo odvijal na igrišču pri gra Turnišče. Turnir je posvečen bližnjei prazniku dela ter obletnici ( Tako .se bodo športniki v : Turnišče vključili v širši ki praznovanj ob delavskem p zniku. Ljubitelji malega nogom udeležite se tega turnirja in ta skupaj proslavimo nas delav praznik. Za najuspešnejše ekipi društvo pripravilo lepe nagra ne bodo na pozabili tudi na v vibiskovalci. Torej v nedeljo 29. aprila dobimo ob igranju malega nc meta. NAŠI DOPISNIKI - 9 ,rgronfk> na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando ^ predsedstvu OK ZSMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko ^anič, Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko l^vnik, Sergeja šoHi in Zatika Vogrinec. ZNANJA NI NIKOLI PREVEČ Letošnje šolsko leto je zame velika prelomnica, jlpjitev ob koncu osnovne šole ni bila težka. Brez levanja sem se odločil za nadaljnje šolanje v SSC za smer strojni tehnik. Pfve dni se s sošolci še nismo dobro poznali, ven- smo hitro navezali stike. Živimo v različnih ,Qljih, v šoli pa nas vežejo skupni cilji. Prvo pollet- ja že daleč Zxi nami, z uspehom pa je zadovoljno le anjše število učencev. Vzroki za neuspehe so pred- premajhna prizadevnost učencev in slabe delo- navade. Nekaj učencev se bo moralo z^iradi tega fjusmcriti v druge, manj zahtevne programe. Mor- j se nekaterim zdi učna snov preobširna, vendar loramo svoje znanje nenehno bogatiti in r-mi l(fati z razvojem znanosti in tehnike. Ne smemo se zadovoljiti le z znanjem, ki ga določa učni program, sai to za današnii čas ne zadostuje. Ob lanskem prazniku republike je postal SSC bogatejši za pomcmbeh objekt. Veselimo se ga pred- vsem kovinarji, saj smo z njim pridobili prepotrebne prostore /a. praktični pouk. Teoretično znanje bomo lažje povezovali s praktičnim delom. To je najlepše darilo družbe naši mladi generaciji. Z zadovoljstvom opažamo, da se vedno več mladih ljudi odloča za proizvodne poklice in da so dobri kvalificirani delavci cenjeni. In prav je tako. Bojan Mislovič, SKMKS V. Vlahoviča PERO UREDNICE Dan, ko bomo v Ptuju pozdra- vili štafeto mladosti (14. maj), se nezadržno približuje. Upam, da bomo na športnih in kulturnih prireditvah, ki jih ob mesa;u mla- dosti organizira občinska konfe- renca ZSMS Ptuj, gledali in poslušali tudi mlade iz vaše osno- vne organizacije. Komaj pa bo mesec mladosti za nami, se bodo 10. junija začele zvezne mladinske delovne akcije, ki so prav tako utrip mladosti, vendar deloven. Tudi v naši občini bomo tega dne pozdravili brigadir- je, saj bo na področju lenarške in ptujske občine že četrtič potekala zvezna mladinska delovna akcija Slovenske gorice 84. Na eno aktivnost, ki je že tra- dicionalna, pa nam nc bo treba čakati mesec ali dva, saj se Pomo že .lUTRI, 27. APRILA, podali na POHOD PO POIEH REVOLU- CIJE V MOSTJE. Irena Hunjet Da bo tudi letošnje poletje na področju lenarške in ptujske obči- ne delovno, smo že pisali. Briga- dirski HO-RUK bo odmeval iz grl mladih, ki bodo v brigadirsko na- selje v Dornavi prišli iz naslednjih krajev oziroma pokrajin in repu- blik: 1. izmena (10. 6.-7. 7.) — Sežafia — Slovenska Bistrica — Hrvatska — Srbija 2. izmena (8. 7.-4. 8.) — Novo mesto,___________._______^____ — Bosna in Hercegovina — Makedonija — Kosovo 3. izmena (5. 8. —1. 9) — Trbovlje — Srbija — Črna gora — Vojvodina Imena krajev iz ostalih republik in pokrajin, ki bodo poslali svoje mladinske delovne brigade na ak- cijo ,,Slovenske gorice 84", še niso znana. Irena Hunjet POMAGAJ GRADITI DOMOVINO-UDELEŽI SE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE! SVET ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE BITI DELEGAT NE POMENI BITI ..FUNKCIONAR NA PAPIRJU" S sprejemom novih pravil o organiziranju in delovanju občin- ske konference ZSMS Ptuj je bil med drugim ustanovljen tudi svet za vzgojo in izobraževanje. Namen sveta je, da kot organ občinske konference ZSMS obravnava, priporoča, daje pobude, sugestije s področja vzgoje in izobraževanja predsedstva OK ZSMS. Na volilno-programski konfe- renci OK ZSMS (novembra lani) je bilo na predlog osnovnih organiza- cij ZSMS iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in šol izvoljenih enajst članov sveta. Do sredine aprila nismo mogli izpeljati nobene seje zaradi NESKLEPČ- NOSTI. Postavljamo vprašanje mladim iz OO ZSMS, zlasti pa še članom sveta, ali resnično nimamo nobenih problemov na tem podro- čju in kdo bo uresničil že SOGLA- SNO sprejeti program sveta, ki med drugim zajema naslednje teme: — štipendijsko politiko, — razvoj srednjega usmerjenega izobraževanja in celodnevne šole. MLADI NOVINARJI, KJE STE? Na SŠC v Ptuju deluje novinar- |(i krožek v okviru vsega centra, orej združuje člane iz vseh treh rOZD-ov. Učenci se na sestankih jbirajo enkrat tedensko, vendar igotavljajo, da jih je vedno manj. okviru krožka delujejo tri sekci- f, in sicer radijska, oglasna deska n iasopisno-novinarska. V radijski sekciji pripravljajo ^dijske oddaje ob obletnicah roj- Bevin smrti pesnikov, pisateljev in Jrugih pomembnih osebnosti. Prav tako so oddaje tudi ob braznikih. * I Sekcija za oglasno desko je clovala do novega leta, vključe- ala pa se je le priložnostno. Ob fraznikih so na panoje izobesili ilakate, članke . . . V časopisno-novinarski sekciji 9 v tem šolskem letu izdali dvoje »formacij. V planu pa imajo, še kdajo glasila. V glasilu nai bi bilo Bpisano predvsem delo interesnih Jejavnosti na šoli. Članke za to {lasilo so doslej prinesli mentorji temi — poročila o delu v krožku, klentorica časopisno-novinarske •fkcije Marjana Jeromelj pa je povedala, da v krožku ni vse tako iot so želeli. V začetku je obisko- valo krožek mnogo učencev, sedaj P3 se je ševilo članov močno panjšalo. Sekcija za oglasno des- fO več ne deluje, tudi v radijski F ne delajo kot bi morali. V popisno novinarski sekciji je palo še nekaj članov, ki redno '"''iskujejo krožek, zato pa se l^orajo tudi truditi, da lahko nare- dijo vse kar si zadajo. Mnogo ^^'''ug za to, da je še vsaj ta sekcija ^^'ala, ima mentorica. Trudi se, da ^' Povsod ostalo čim več članov, pa bi delovale vse sekcije, a eden pil ne more narediti vsega. še v začetku obiskujejo '■■ozek, a kmalu prenehajo. Verje- '1° ' da jim bodo vse prinesli na P|adnju. Morali bi se zavedati, da ^'^^ fiorajo truditi za tisto, za kar odločili, da bodo delali — če 'o res v njihovem interesu, bi ^ orali to delo opravljati z večjim ^^eljem. Vendar pa ni tako le pri "1 krožku. Povsod ugotavljajo, ^' začetku še gre, potem pa je "o slabše. Ugotavljajo pa tudi, ^ iJ^ bilo prej, ko so bile šole še n'^a zase lažje delati z učenci, saj Ij^J^ bilo na vsaki šoli manj. Na so združene vse ptujske ^'^"je Šole, to je gmota ljudi, ki nied sabo ne pozna in ni To je glavni vzrok, da ,, niso obiskovani. Vemo, da ■^.^^edanii tega problema ne bomo ^ "'• Morali se bomo povezovati ^Poznavati med seboj. Glavno llOv^° pri tem bi moral imeti ravno "arski krožek, vendar — ni. Vemo, da je v SSC ElanL° učencev, ki radi pišejo 'iud ' pesmi, ki so radi v stiku z ki radi urejajo . . . tei''^'=j - kje ste? Kje se skriva- ti^'^ovinarji, na plan, še je čas, ^' Ijučiie in pomagate! '^'" leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih dek>vnih mestih. 3. Sposobnost komuniciranja in dela z ljudmi. 4. Moralne kvalitete za opravljanje z družbenim premoženjem. 5. Poizkusno delo traja 3 mesece. Prednost pri izbiri bodo imeli občani, ki bivajo na območju KS Pod- lehnik. Razpis traja 8 dni po objavi. Prijavljeni bodo prejeli pismeno obvestilo o izboru 10 dni po izteku razpisa. ' Zbor delavcev Oš Ivana Spolenjaka P^ui razpisuje dela in naloge: — učitelja glasbene vzgoje, pogoj PU ali P — učitelja biologije in kemije, pogoj PU aii P dela in naloge so razpisana za poln delovni čas, za nedolo- čen čas. kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. o izidu razpisa bo kandidat obveščen v 20 dneh po izteku roka za prijavo. emona kmetijski kombinat ptuj tozd gradbeni remont objavlja oglas naslednjih del oziroma nalog: 1. ZIDARSKA DELA I. - 2 delavca Pogoj: KV zidar in 2 leti delovnih izkušenj. 2. ZIDARSKA DELA II. - 1 delavec Pogoj: KV zidar. 3. ZIDARSKA DELA lil. - 2 delavca Pogoj: PK zidar. delovno razmerje se sklene za določen čas. pismene prijave poslati v roku 8 dni po objavi v tedniku na naslov: emona kmetijski kombinat ptuj tozd gradbeni remont, ptuj, žnidaričevo nabrežje 10. 14 - NAŠI DOPISNIKI ^- «P"' 1^ j: tednik kurirCkova pošta v torek, 20. marca 1984 sem spremljal kurirčkovo pošto na Lu- novec, kjer smo jo predali učencem osnovne šole Tomaž. Z nami je šla tudi tovarišica nek- danja aktivistka na našem terenu ,.Cirila" Nežika Strnad. Med potjo nam je pripovedovala o delovanju kurirjev, pokazala nam je, kje so bile javke in hišo, v kateri so imeli partizani miting. Mrzel veter je pi- hal okrog naših ušes, kot da nas opozarja na težke trenutke parti- zanskih kurirjev, ki so svojo dol- žnost vestno opravljali, čeprav je pritiskal hud mraz ali je sijalo son- ce. Po predaji torbice smo se ustavi- li pri gostoljubni aktivistki ,,Dragi- ci" Mariji Habjanič. Pripovedova- la nam je, kako je pomagala parti- zanom med NOB. Pionirji jo vsako leto z veseljem obiščemo, saj ona zna tako zanim.ivo pripovedovati. Za njeno toplo kmečko pečjo bi še radi posedeli, a smo se morali posloviti. Pot do šole je bila pre- kratka, da bi lahko premleli vse lepe misli in besede, ki smo jih to jutro slišali. Bojan Stanič, 7/a, OŠ Velika Nedelja moje otroštvo Vsi otroci se radi igrajo. Ko sem bila še manjša, sem se največ časa igrala s punčkami. Večkrat sem jih preoblekla in jim dajala hrano iz stekleničke. Soseda mi je dala maj- hen voziček in punčke sem vozila na sprehod. Mamica me je karala, ker sem ji odnesla pleničke, ki jih je potrebovala za mlajšega bratca. Barbika Medved, 2/a, OŠ Ivan Spolenak NAŠA DRLŽINA Smo štiričlanska družina. Imam sestro Neno, ki je stara šest let. Obiskuje malo šolo. Je drobna, ker ne je rada. Igra se rada, večkrat pa mi nagaja, zaradi česar se spreva. Mama je učiteljica in uči angleški jezik. Kadar ni v službi, ureja dom in skrbi za naju z Neno. Ati je zdravnik in je zelo zapo- slen. V prostem času igra tenis. Me- ni je ime Tina. Stara sem osem let ilustracija Kurirček Andrejec, Vanja Zebec, 5. b OŠ Tone Žnida- rič Ptuj in obiskujem drugi razred. Rada se vozim s kolesom in igram tenis. Pri nas je najlepše, ko smo zbra- ni vsi. Dobro se razumemo in smo srečna družina. Tina Vuka.sovič, 2/a, OŠ Ivan Spolenak Našo družino sestavljamo mami- ca, očka, bratec in jaz. Vsi se dobro razumemo. Mamica pridno skrbi za nas. Zelo je v skrbeh za naju, če sva bolna. Očka hodi v službo pa tudi doma ima dovolj dela. Bratec mi včasih nagaja, se tudi skregava, a kmalu vse pozabiva in spet sva prijatelja. Vse imam rada in želim, da bi os- tali srečna družina. Mihaela Vindiš, 2/a OŠ Ivan Spolenak LEPO BO Za 1. maj bom šla na morje. Na morju je lepo, ker se lahko kopam in sončim. Najlepše mi je, ko iščem školjke. Petra Hvale, 1/b. OŠ Olge Meglic, Ptuj OBISKAL NAS JE ANDREJ ŠI- FRER Andreja Sifrerja smo šli gledat v petek. Z njim smo se zabavali. Bilo je lepo. Igral je na kitaro. Potem je rekel, da bomo šli skupaj v disko in da bomo jedli in pili. Ker pa tega nismo mogli uresničiti, smo skupaj zapeli: „Ostani z nami" in se razšli. Saša Horvat, 1/b, OŠ Olga Meglic, Ptuj IZGUBLJENA PRIJATELJSKA TEKMA Ko sem prišel v sredo v šolo, me je eden izmed mojih sošolcev vpra- šal če bom igral v igri Med dvema ognjema proti B razredu. Vabilo sem sprejel. Načrtovali smo, da bo- mo igrali igro v petek peto uro. To smo povedali tovarišici. Tovarišica je dejala, da bi tekmo lahko imeli danes šesto uro. V začetku druge ure smo to povedali B razredu. Rekli so, da izziv sprejmejo. Vsi smo se razveselili, vendar nas je bi- lo tudi malo strah, ker smo vedeli kako dobro igra 3. B razred. Odzvonilo je konec pete ure. Vsi smo stekli v slačilnico, da se preo- blečemo v telovadno opremo. Po- stavili smo se v zbor, a tedaj je so- šolka rekla, da mora v razred. Vsi smo nestrpno čakali tovarišici. Ko sta prišli, smo vzeli žogo in začeli igrati. Mi smo imeli en strel v do- brem. B razred je takoj začel stre- ljati. Ko sem hotel prijeti žogo, mi je zdrsnila iz naročja na tla. Sel sem ven in čakal na ugodno priložnost, da koga zadenem. Kmalu je prišla. Učenko B razreda sem zadel v peto. Žoga se je prikotalila nazaj. Izbral sem si novo žrtev. Ta je hotela pri- jeti žogo, a se ji je izmuznila. Zadel sem že dve učenki, a mi še ni bilo dovolj. Toda tudi B razred je dobro zadeval. Kmalu so bili zunaj vsi na- ši ,,taboljši" in zmaga se nagibala k B razredu. Tedaj je zazvonilo. Tekma je bila za nas izgubljena, čeprav smo v polju imeli še nekaj učencev. Odšli smo v slačilnico, se preoblekli in prijateljsko razšli. Uroš Novak, 3/c OŠ Majšperk ZGODILO SE JE NA CESTI Na cesti je dosti avtomobilov za- to je tudi veliko prometnih nesreč. Tudi mi smo že doživeli prometno nesrečo. Bilo je popoldan. Peljali smo se iz Makol proti domu. Ko smo se peljali iz zadnjega ovinka v Sestr- žah, nam je nasproti pripeljal bel zaporožec. Ko sem zagledal avto, je že počilo. Midva z bratcem sva padla pod prvi sedež. Mamica si je razbila glavo. Močno ji je tekla kri. Atek si je zlomil nos. Primož se je ustrašil in začel močno jokati. Mamica ga je vzela v naročje in ga tolažila. Mamici je kapljala kri, zato je bil tudi Primož krvav, šofer zaporožca pa si je zlomil no- go. Ko so vaščani slišali pok, so hitro prišli gledati, kaj seje zgodi- lo. Poklicali so miličnike in rešilni avto. Potem je prišel reSilec. Med- tem časom .so že mamici obvezali glavo. Rešilec je odpeljal: mamico, ateka, Primoža in voznika zaporožca. Potem so prišli milični- ki. Napisali so zapisnik. Ko so miličniki odšli, je naš sosed s trak- torjem pripeljal domov avto, zaporožca pa so potegnili na Med- vedovo dvorišče. Avto je bil mo- čno razbit. Zvečer so prišli domov: atek, mamica in Primož. Atek in mamica sta b:la obvezana, Promožu pa ni bilo nič. Atek je rekel: ,,Imeli smo srečo v nesreči, da nismo huje poškodo- V boju za svobodo, Mateja Korenjak, 5. b. OŠ Tone Žnidarič vani. Pločevina se bo že popravi- la." Dejan Lorber, 3/a, Majšperk MAČICE Mačice cvetijo spomladi. To so prvi spomladanski cvetovi. Rasteio v grmih. Cvet je sive barve in je muckast, zato mogoče tudi ime mačice. Zdi se mi, da so mačice najbolj priljubljene, saj komaj ča- kamo prvega spomladanskega cvetja, ker vemo, da se takrat prične pomlad. Z mačic si lahko naredimo pomladanski šopek, ki nam krasi sobo. Lidija Marin, 4. r. OŠ Podgorci MOJ DOM Naš dom stoji v Sodincih. Imamo visoko pritlično hišo. V njej imamo nekaj prostorov. V bližini imamo trgovino in avtobu- sno postajo. Zraven nas živijo so- sedje. V našem domu živimo: Brat, ata, mama in jaz. Pred hišo stoji vrt. S svojim domom sem zadovoljna. Simona Zamuda, 2/a, 0§ Velika Nedelja SONCE Sonce je velika krogla. Ce ne bi bilo sonca, bi vsi ljudje umrli, ker ne bi bilo toplote. Ker pozimi ni tako toplo je sonce bolj oddaljeno od zemlje. Noben človek ne more priti do sonca. Sonce tudi daje svetlobo. Ko je noč, ne more sonce dajati svetlobe. Ce ne bi bilo toplote, ne bi bilo rastlin, ne živali, ne ljudi. Miran Hergula, 2/a, Velika Nedelja ZELO RADA BEREM Zelo rada berem že od prvega razreda, v katerem sem se naučila brati. Rada berem pravljice, zgod- be, povesti, pesmice ... in tudi revije. Prve knjige, ki sem jo pre- brala, se je dobro spomnim, to je bila Rdeča kapica. Vsi dobri bralci moramo vedeti, da je dobra knjiga naša prijateljica in učiteljica. Irena Lovrec, Oš Vitomarci - KO PRIDEM IZ ŠOLE Ko pridem iz šole, pozdravim, se najem in naredim nalogo. V pro- stem času najraje berem knjige in pletem. Zvečer pomagam mami v hlevu. Po večeji zamenjam zvezke za dru- gi dan pouka ter ponovim snov. Potem grem spat, da lahko drugi dan zgodaj vstanem. Milica Peršon, ,...............OS Vitomard BIFE darinka mesaric Rabelčja vas 15 a Ptuj se vam priporoča za obisk ter vam tudi v prihodnje ponuja specialitete kot so: domače meso, kuhane krače in domače jeruzalemsko vino. OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU ISKRENE ČE- STITKE TER PRIJETNO PRAZNOVANJE. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO anton lah Cesta kurirjev NOV 21 tel. 062 771-247 62250 PTUJ vam ob prazniku ustanovitve OF — 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela — 1. maju iskreno čestita ter želi mnogo nadaljnjih delovnih uspehov. PRIPOROČA SE VAM Z VSEMI PRIPADAJO- ČIMI USLUGAMI. TEDNIK - 26. april 1984 ZA RAZVEDRILO - 15 HUMOR 16 - ZA RAZVEDRILO 26. april 1984 - TEDNIKI fEDMIK-26- april 1964 OGLASI IN OBJAVE - 17 Ptujske planinke in planinci na prvem spomladanskem izletu. Foto: T. Rakuša Spomenik NOB na Poljani, v ozadju Peca s snežno kapo. Foto: Tilika Rakuša PO SONČNI KOROŠKI Zaradi deževnega vremena je odpadel izlet ob Dnevu žena, ki je že vrsto let kot uvod v planin-, sko-izletniško dejavnost skupine starejših pla- nink in planincev iz Ptuja. Toliko bolj pa je us- pel aprilski izlet te skupine. Po dokaj luknjavi cesti in zamegleni gornji Dravski dolini so prispeli izletniki v sončno Mežiško dolino. Prvi postanek je bil na Ravnah z ogledom Forma vive na Čečovju ter železarske razstave na prostem pred muzejem. Naslednji je bil ob spomeniku na Poljani, kjer so enote XIV. divizije, po kapitulaciji nemške vojske, zajele in uničile 14. maja 1945. nemške ter ustaške čete na njihovem begu iz Jugoslavije. Ob lepi, sedaj čisti Meži ter ogledu prijazne Mežice je sledil daljši postanek Črni. Popoldan je bil namenjen pohodu v idilično dolino Tople, ki je bila vsa še v snegu, vendar obsijana s toplim soncem. Strma hoja je pote- kala skozi gozdna pobočja, ob bistri, žuboreči, peneči Tople, tja do južnega ostenja Pece. Po sončnih rebrih se je bohotilo prvo pomladan- sko cvetje, beli teloh, rdeče resje — erika. Pra- va paša za oči in težko seje bilo premagati. To-, da zavest, da je cvetje najlepše tam kjer raste, je bila močnejša od želja. Zal je čas opozarjal, da je treba zapustiti te lepote. Povratek je bil nazaj v Črno, Ravne, na Prežihovino, Kotlje, Slovenjgradec, z odmorom v Dobrni. Vsi polni lepih vtisov s prijazne koroške pokrajine in njenih ljudeh, zlasti pa še zaradi nepričakovanega toplega sončnega dne, so bili z izletom izredno zadovoljni. Zadovoljni tudi s prijaznim voznikom tov. Trafelom, ki je kljub slabim cestam — cesto v slalomskem stilu — dobro in skrbno upravljal z vozilom. Izlet je izbral in vodil stalni vodnik te skupine Lipe Izlakar, ki za naslednji mesec načrtuje izlet na Cemšeniško planino. R. Rakuša Tekmovanje za srebrno Vegovo značko Matematika — večen strah in trepet nekdanjih in bodočih šolarjev!? Za mlade, ki s so se zbrali v soboto, 21. aprila v SSC Ptuj, to pravgotovo ne velja. Učenci še- stih, sedmih in osmih razredov osnovnih šol ptujske občine so se srečali na občinskem tek- movanju v matematiki za srebrno Vegovo zna- čko. Po kratkem kulturnem programu, ki je poka- zal, da niso vešči le reševanja matematičnih zank in ugank, so vsi udeleženci nestrpno čakali na začetek resnega dela. Naloge, ki so za celo republiko enake (tekmovanja so se začela v vseh občinah isti dan, ob isti ur, — tajnost zajamče- na!), so bile že pripravljene. Učenci so se na- mestili po razredih, delo se je začelo. Za reševa- nje so imeli dve uri časa. Vsak je moral v svojo klop in se spoprijeti z nalogami . . . Popoldne ob dveh so bili v avli SSC le še naj- vztrajnejši. Z zanimanjem so čakali rezultate. Vedeli so, da bodo le najuspešnejši uvrščeni na republiško tekmovanje, ki bo v začetku maja v Mariboru. Kmalu smo izvedeli za najboljše. Med učenci osmih razredov so se v Maribor uvrstili zmagovalka Katja Suman in drugi An- drej Kolarič, oba iz Gorišnice, sledijo Jasna Cuš, 0§ Franc Osojnik, Simona Ratajc, OS Tone Znidarič, Tatjana Plohi, OŠ Tone fZnida- rič in Danilo Tement iz Markovec. Med učenci sedmih razredov so bili najuspe- šnejši: zmagovalec Matjaž Malešič, OS Franc Osojnik, druga Brigita Hvala, 0§ Olga Meglic, tretji Matjaž Murko, OS Franc Osojnik. Tudi ti učenci se bodo udeležili republiškega tekmova- nja. Učenci šestih razredov sodelujejo samo na šol- skih in občinskih tekmovanjih. Kljub temu pa so se tudi oni potrudili, saj smo dobili več zmago- valcev, več pa jih je pristalo tudi na drugem mestu. Zmagovalci: Gregor Petrovič, Dornava, Borut Pogelšek in Zdenka Žemljic, oba OS To- ne Znidarič. Drugouvrščeni: Štefan Mally, Maj- Sperk, Tomo Viher in Boštjan Kolar iz Gorišni-, ce, Vasja Robin in Andreja Rajšp, OŠ Tone Znidarič ter Andrej Ceh iz Juršinec. Tretje me- sto je zasedla Vesna Ivanuša iz OŠ Olga Meglic. Tekmovanje, ki ga je pripravil aktiv učiteljev matematike in fizike občine Ptuj se je udeležilo skupaj 123 učencev. Udeleženci so prejeli zna- čke revije Presek in simbolične nagrade, ki jih je prispevala KB Maribor, PE Ptuj. Učencem, uvrščenim na republiško tekmovanje, želimo veliko matematične sreče in še več ..bistrih možgančkov". Roman Cesar Samo Strelec Čestitke jubilantu Prejšnji četrtek je obiskala delegacija Občinskega komiteja ZKS Ptuj JURIJA SVENSKA na njegovem domu v Rogoznici št. 20 in mu čestitala ob njegovi 80. obletnici rojstva in 52-letnici staža v KPJ—ZKJ. Našli so ga v zavetrju na dvorišču, kjer seje predajal žarkom pomladnega sonca. Čestitali so mu k visokemu življenjskemu jubileju in mu izročili v spomin knjigo o Titu. V delegaciji so bili Stanko Lepej, predsednik OK ZKS, Gorazd Žmavc, sekretar predsedstva OK ZKS in Feliks Bagar, izvršni sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj. Zjubilantom so se zadržali v prijateljskem razgovoru dobri dve uri. Stanko Lepej izroča darilo Juriju Svenšku, ob njem žena Marija, desno Feliks Bagar in Gorazd Žmavc. Foto: L Ciani REGIJSKI KVIZ TITO - REVOLUCIJA - MIR Po uspelem občinskem tekmovanju mladih iz osnovnih in srednjih šol ptujske občine v kvizu pod naslovom Tito — revolucija — mir — je Občinska konferenca ZSMS Ptuj minulo soboto. 21. aprila uspešno izvedla še istoi- mensko regijsko kviz tekmovanje. To le pote- kalo v prostorih osnovne šole Olga Meglic Ptuj, na njem pa seje v znanju iz bogate dediščine N06 pomerilo" 25 osnovnošolcev in 18 mladih iz srednjih šol podravskih občin. Odgovarjali so na pisna vprašanja, med čakanjem na rezultate pa so si ogledali ptujske kulturno — zgodovinske znamenitosti. Na popoldanski razglasitvi rezultatov so udeležencem kviza gip^avili^risrčen kulturni program pionirji Mecf osnovnošolci je bil najboljši Andrej Pavlic iz OŠ Franca Lešnika-Luka iz Slivnice, med srednješolci pa Adela Žigart iz srednje naravoslovne šole Miloša Zidanška v Mari- boru. V obeh konkurencah bo prvih pet uvrščenih na republiško istoimensko kviz tek- movanje, ki bo sredi maja v Ljubljani. V kon- kurenci osnovnih šol Ptujčani tako ne bomo imeli predstavnika, med srednjimi šolami pa bo Ptujčane zastopala Darja Habjanič iz Srednje ekonomske šole v PtiJju. " — OM Popularni Daniel med nastopom v športni dvorani Mladika. (foto: M. Ozmec) PTUJČANI ZAPELI Z DANIELOM športna dvorana Mladika v Ptuju je bila v petek. 20. aprila polna pretežno mladega občinstva, ki je z navdušenjem spremljalo nastop popularnega pevca Daniela Popoviča. Ta je v svoji turneji po Sloveniji s koncertom v Ptuju zaključil predstavitev svojega novega albuma »solze insmehd. Po aplavzu in občasnem petju navdušenega občinstva je svojo nalogo dobro opravil. Po koncertu je razdelil veliko svojih fotografij, ki jih je sproti podpisoval, sam pa je med drugim dejal: »Prvič sem v Ptuju, občinstvo je prečudovito, če bom imel možnost, bc^m še prišel v ta kraj. Sicer sem v Sloveniji nastopal že večkrat in povsod so me toplo sprejeli. Pozdravljam bralce Tednika!« — OM Ljudske pevke iz Kicarja Po neka) letnem premoru se nam bodo v nedeljo, 29. aprila ob 12.10 ponovno oglasile ljudske pevke iz Kicarja, Njihovi prvi posnetki so celo [{ leta 1968 in nam rabijo le kot dokument našega načrtnega zbrranjt, ljudskih pesmi. Zaradi neprofesionalnih snemalnih naprav in slabega zvoka, so za današnje zahteve poslušalcev docela neuporabni. V drugo smo pevke iz Kicarja posneli leta 1977 za oddajo Iz vasi v vas, koj zaien, pa na pomlad prihodnjega leta. Njihovi najnovejši posnetki — tehnični plati — pa so nastali pred dobrim mesecem. Ubrano petje teh priljubljenih pevk, smo sicer že večkrat slišali kot sestavni del glasbene rubrike Nastopajo ljudski pevci in godci iz okolice Ptuja, toda samostojno oddajo, v kateri bodo poleg petja govorile tudi o sebi, jim tokrat namenjamo prvič. Besedilo in foto: I. c Od leve proti desni: Vera Kokolj, Nežika Cvetko, Nežika Kovačec, Rozalija Kekec, Nežika Kline, Marija Bezjak in Marija FUrst. Tebi za prvi maj Lesketa na soncu zdaj se kaplja rose v travi zeleni zemlje ponosne. Cvetje pomladno v barvah razkošnih na livadah in v gozdovih, naznanja z vonji omamni, da že so prelepi dnevi pred nami. Če odpraviš tja se do vrha gore, zazreš v daljavi modro morje in na njem ladje bele, kjer mornarji pojo pesmi vesele. Zdi se, da slišiš valov pesem glasno, ko tako zreš v sliko prekrasno. In potem, ko spet si v dolino vrnil se na preprogo mehko, ljudi povsod uzreš prizadevne, ljudi prelepe zemlje svobodne, zaželiš, da objel bi njo vso, tako od lepot prevzet si močno. A kmalu solza pogled zamegli, ko misel v čas pretekli odhiti in namesto cvetja, mrliči pred teboj, namesto pevk, roparice nad teboj. V trenutku resnejši si postal, ko sredi gozdne poti si obstal. Stiskaš dlani v pest, a ko rdeči zagledaš cvet, ponovno jih razpreš. Ubereš cvet, ki na prsi pripet, ves svoj pokaže ti sijaj, ves pomen za PR VI MAJ. ^ j, osebna hroniha Rodile so: Silva Segula, Podvinci 91/a — Milana; Marta Kovačec, Tomaž 48 — dečka; Cecilija Krabonja, Lešnica 7 — deklico; Ana Mezna- rič. Vel. vrh 6 — Natašo; Marija Fras, Zg. Ključarovci 17 — Da- vorko; Frančiška Kaučevič, Lancova vas 23 — deklico; Marta Tikvič, Mestni vrh 121/a — Jure- ta; Dragica Rozman, Zg. Hajdina 108/a — deklico; Jožefa Ivanuša, M. Brebrovnik 43 — Darjo; Silva Ozmec, Hermanci 31 — Sandija; Viktorija Rižnar, Bresnica 8 — dečka; Angela Štebih, Bodkovci 5 — Jasmino; Anica Cucek, Hvale- tinci 21 — dečka; Vlasta Sukič, Severova 2 — dečka; Jožica Raku- ša, Tomaž pri Ormožu 20 — Tomaža. Poroke: Herman Bukošek, Dobrina 32/a in Kristina Sirec, Dobrina 32/a. Lmrli so: 1 rane Gregorec, Svetinci 15, roj. 1909, umri 12. aprila 1984; Jožef Žemljic, Tomaž 48, roj. 1906. umrl 14. aprila 1984; Kari Meško, Vel. Brebrovnik 79, roj. 1923, umrl 16. aprila 1984; Sabina Lašič, Breg 19, Središče, roj. 1900, umrla 16. aprila 1984; Stanislav Dorič, Sestrže 87, roj. 1947, umrl 16. aprila 1984; Milan Fišer, Zabjak 5, roj. 1960, umrl 17. aprila 1984; Franc Plohi, Kukava 2, roj. 1914, umrl 16. aprila 1984; Matilda Mu- hič, Prerad 3, roj. 1911, umrla 18. aprila 1984; Franc Krampelj, Bod- kovci 19, roj. 1905, umrl 19. aprila 1984; Terezija Bela, Strmec 2, roj. 1935, umrla 19. aprila 1984; Jurij Simonič, Zabovci 33, roj. 1922, umrl 21. aprila 1984; Janez Goj- kovič, Hajdoše 64, roj. 1926, umrl 20. aprila 1984, Dragoila Farazin, Miklošičeva 3, roj. 1892, umrla 20. aprila 1984._ _ TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TE- DrJIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški Kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji z.i\ oda, direktor in glavni urednik FRANC LACEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dooljekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec in Marjan Sneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro _račun SDK Ptuj 52400-603-:^1023. Tiska CCP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.