fpdentsknjs^ Letnik XXXVI CW I TZna 30Qdin Stevilka ]] ODVEDNIK ČAS STREZNITVE Letošnje študentske volitve pomenijo stgurno nekaj novega v tem prostoru. Prvič se bo zgodilo, da ne bomo volili Ijudi, ki jih ne poznamo, temveč kon— kretne programe. Dve skupini študentovsta sestavili vsaka svoj program. Ti— sta skupina, čigar program bo dobil na volitvah več glasov, bo imeia pravico sestaviti celotno predsedstvo. Sistem je na prvi pogled podoben dvostrankar— skemu sistemu Velike Britanije, kjer stranka z večino glasov (tudi, če je raz— lika mipimalna ) sama sestavi vlado. Vendar pa letošnje študentske volitve ne pomenijo revizije samoupravnega socialističnega sistema oziroma povratek parlamentarni demokraciji. Menimo, da so edino take volitve dosledno ures— ničevanje koncepta pluralizma samoupravnih interesov. Dovolj nam je tega, da volimo vedno iste Lojzke, Jožeke in Francike, anonimneže, ki to ostane— jo tudi po volitvah. Zahtevamo, da kandidati za vse funkcije nastopijo s svo— jimi programi. Če poznamo njihove programe, lahko v primeru, da jih ne iz— vršujejo, tudi zahtevamo konkretno odgovornost. Edino na ta način lahko pride do veljave tudi načelo *' več kandidatov za eno funkcijo ", ki brez ra— zličnosti programov nima nobenega smisla in ostaja zgolj farsa oziroma pri— krivanje dejanske rotacijske kadrovske politike, kjer so volitve same sebi na-men. Letos sta se pojavila med študenti dva različna interesa ( verjetno jih je več, toda artikulirala sta se samo dva ) in naloga ZSMS je, da posreduje pobude od spodaj—navzgor in ne obratno. In ravno to je celo leto počelo predsed— stvo UK ZSMS, saj so bile vse akcije ( žaganje hloda,samoodločba, okrogle mize itd.) spočete spodaj in niso bile plod direktiv. In kakšna sta programa? Preberite si ju sami ( na str. 8—11 ) in se potem odločite. Zaenkrat imamo samo en pisani študentski medij in ta bo v tej ig— ri podogovoru ostal neutralen. Vsekakor pa bo naslednje leto na UK ZSMS zanimivo in pomembno. Vide— li bomo, če bo novo predsedstvo uspelo nadgraditi svoje dosedanje delo in na nek način preseči dosedanji dominanten način delovanja, ki je bil resni— ci na Ijubo večkrat bplj provokativen kot pa vsebinski, kar pa je bilo v da— nih pogojih najboljša možnost. Videli bomo, ali je P UK ZSMS sposobna izrabiti potencial študentov še za kaj drugega kot za nasprotovanje štafeti. Robert Botteri Spoštovano uredništvo Tribune! V številki 10 ste objavili intervju, ki ga je z nama pripra— vil Bojan 2mauc, zdraven pa pojasnilo, da široko odpira— te vrata tistim, ki bi jih intervju vznevoljil. Podpisana sva ob intervjuju pogrešala še neko drugo pojasnilo. Svojemu tekstu sva namreč dodala pojasnilo, da intervju izvorno ni bil namenjen Tribuni, ampak Mladini, ki je k nama posla— la svojega novinarja, in ki je imela resen namen (tako so nama pač zagotavljali) intervju tudi objaviti. V zadnjem trenutku pa so se premislili in tekst izločili. Zgodilo se je prav tisto, kar je Mladina v preteklosti obsojala pri dru— gih medijih, predvsem v Delu, kjer je bil tarča njenih napa-dov še posebej Jak Koprivec, ki je leta 1982 odklonil obja-vo NAROČENEGA intervjuja z Nikom Grafenauerjem, ta-ko da je ta potem izšel na straneh Nove Revije. Na koncu naj dodava, da naju ob tem, ko sva bila zaradi odsotnosti pojasnila ob intervjuju v Tribuni vznevoljena, vsekakor nekaj tudi razveselilo. To, da je Tribuna intervju vendar priobčila. VLjubljani,2.april 1987 Dimitrij Rupel NikoGrafenauer CANKASIEF DOM Kultumi bi kongrevnl c»ntef UUBLJANA, Kidričev park 1 NAJVEČJI PIANIST ROCK'N'ROLLA PRI NAS JERRY LEE LEWIS HALA TIVOLI, 9.4.87ob20h Predprodaja vstopnic na blagajni Cankarjevega doma in v ooslovalnici Globtourja v Maximarketu. Cena vstopnic v predorodaji A.000,- din na dan koncerta 5.000,- din VSAK PONEDELJEK : tf a n c e 1. Siouxsie And The Bans.-The Passenger 2. Laibach -Geburt Einer Nation 3. lggy Pop- Real Wild Child 4.TheThe-Sweet Bird Of Truth 5. Tom Verlaine- A Town Cal led VValker 6. Yello-Swing 7. Smiths-You Just Haven't Earned It... 8. Cameo-Word Up! 9. David Bovvie-Heroes 10. New Order-TurnThe Hefater On factory P UK ZSMS in 00 ZSMS FF prirejata javno tribuno z naslovom ALI SMO RES TAKO DRUGACNI? o aktualnih dogajanjih in pro-cesih v Sloveniji bodo govori-li: —študentje —politiki —kulturniki iz teh in onih logov Tribuna se ima zgoditi 22.4. 1987 ob 18.uri na Filozofski fakulteti Šeposebej vabljeni: —študentje —establishment —alternativci TRIBUNA št.11,8.4.1987 leto XXXVI Glasilo UK ZSMS UREDNlSTVO.Robert Botteri(Odg.ured. in vd/. glav.ured.),Tomi Gračanin, Marko Pečauer,Tomaž To-porjšič Brane Senegačnik (lektor),Zdravko Papjč in Sena Sarkič(prelom in ob-iikovanje) TISK:Tiskarna Ljudske Pravice,Priprava BEP Dne-vnik,Naklada 5000 izvod. Oproščeno temeljnega dav-ka za promet po sklepu št.421-170zdne22.1. 1973. NASLOV UREDNIŠTVA: Kersnikova 4,Ljubljana tel.319-496,javni sestan-ki uredništva so ob sredah ob 18.uri PREDSEDNIK CASOPIS-NEGA SVETA:Danilo TURK TRIBUNA-STRAN2 EHrh»vs9 m m omladine. KRIKI, JOKULATOR ČURI MURI Čuri Muri neumiti, tisti, ki je s hruške pal, včeraj je ob peti uri v Afriko odpotoval. Ne dogaja se ravno vsak dan, da bi v tako uglednem časopisu, kot je Spiegel, obja-vili intervju z jugoslovanskim predsednikom vlade. Povze-tek, ki ga je včeraj objavilo Delo, pa bi lahko objavil tudi Pavliha. Osvežimo si spomin le z nekaterimi najbolj komič-nimi odstavki: Mikulič trdi, da naša ekonomska situacija sploh ni tako slaba, saj smo sprejeli dva svežnja ukrepov. Mikulič trdi, da je njegova vla-da inflacijo zmanjšala za 10 %. Mikulič trdi, da ne mo-remo uvesti večstrankarske-ga sistema zato, ker smo ime- 11 med vojno 1.700.000 žrtev. Mikulič trdi, da bo ustavno ureditev branil z vsemi sred-stvi, tudi z vojsko. Mikulič trdi, da se na mesto predsednika ZIS ni vsilil, saj za takšna mesta ni objavljen javni raz-pis. In zato tudi ne bo odsto-pil. In tako dalje in tako dalje. Opazimolahko, daseje Mi-kulič že pri prvem vprašanju resno razjezil. Spieglovi novi-narji so ga namreč skušali prepričati, da je situacija v Ju-goslaviji katastrofalna. Miku-lič je odgovoril na moč nena-vadno, njegov odgovor bi so-dil v anale ekonomije. Nam-reč, ko merimo gospodarski položaj države, si navadno pomagamo z nekaterimi bolj ali manj resnimi kazalci: npr. inflacijo, razmerjem med uvo-zom in izvozom, razmerjem med lansko in letošnjo bilan-co, padanjem ali rastjo proiz-vodnje, številom brezposelnih in tako naprej in tako naprej. Spieglovi novinarji so vse te kazalce dobro poznali, vedeli so, da kazalci kažejo slab po-ložaj, vendar jih je Mikulič s svojo inovacijo presenetil. Uvedel je namreč nov kazalec ekonomskega stanja: število paketov sprejetih ukrepov. In ker smo lani sprejeli dva pa-keta ukrepov, je naš položaj nedvomno manj slab, še zda-leč pa ne katastrofalen. Miku-ličevo inovacijo pri kazalcih ekonomske uspešnosti drža-ve bi veljalo prijaviti komisiji za podeljevanje Nobelovih nagrad za ekonomijo. In še in še bi lahko naštevali podobne neslanosti našega predsednika. Mikulič je dobil 40 vprašanj. Vsak resen po-znavalec jugoslovanske si-tuacije in Spieglovega novi-narstva bi lahko uganil 2/3 teh vprašanj. Spiegel je pač ugledna firma, hkrati je to analitičen časopis, in pri ana-litičnih časopisih so stvari predvidljive. In če poznavalec Spieglov in Jugoslavije lahko ugane 2/3 vprašanj, bi moral Mikuličev štab, zadolžen za tisk, uganiti vsaj 90 % vpra-šanj in po potrebi napisati tudi odgovore. Najbrž ni bolj sa-moumevnega vprašanja kot vprašanje o katastrofalni si-tuaciji. In odgovor na takšrio vprašanje Spieglovi novinarji nedvomno poznajo, lahko bi slišali le Mikuličevo interpre-tacijo odgovora. In kljub temu, da je bilo prvo vpraša-pje popolnoma samoumevno in bi ga Mikulič moral napisati in na pamet znati že nekaj dni pred inter\?jujern, Mikulič nanj ni znal odgovoriti in se je z no-vinarji skregal. Zadnje vprašanje, torej vprašanje, »Ali boste odstopi-//«, jaše bolj samoumevno od prvega. Takšno vprašanje do-bijo več ali manj vsi resni po-litiki, ki jih intervjujajo Spieg-lovi Ijudje. Vsi se na odgovor pripavijo in odgovor na takš-no vprašanje lahko pokaže, kako resno dela politikova ekipa. Tudi na to vprašanje Mikulic ni bil pripravljen. Zno-va vprašanje: »Kaj dela Miku-ličeva ekipa, zadolžena za tisk?«. Vztrajni bralci jugoslo-vanskega časopisja se morda še spominjajo, da je Mikulič pred desetimi meseci priredil »foto safari«, torej nekakšen lov na podobice. Fotografi so prišli in Mikulida slikali v vseh pozah. Mikulič s svinčnikom, Mikulič z zavihanimi rokavi, Mikulič z fotoaparatom ... Svetovalcr za tisk so mu tak-rat prav gotovo pomagali pri izbiri kravat in poz. Tokrat bi mu lahko povedali, kaj ga na-meravajo vprašati Spieglovi Ijudje, in kako naj reagira ob provokaciji o odstopu. Miku-lič: pa se je spet skregal in no-vinarjem delil lekcije o tem, kako so ga izvolili in kako se ni sarn vsiljeval. Čez nekaj dni bo Mikulič odpotoval v Nemčijo in Spie- gel mu je pripravil lepo dobro-došlico. Nemška javnost zdaj zelo natančno ve, kako je Mi-kulič postal predsednik ZIS. V intervjuju za neko našo TV hišo je Mikulič zatrdil, da na mesto predsednika ZIS ni pa-del z neba. In to je čisto res. Mikulič na mesto predsedni-ka ZIS ni padel z neba, niko-mur se ni vsiljeval. Od kod pa je padel na to mesto, lahko uganete sami. Saj poznate tisto: Čuri muri neumiti, tisti, ki je s hruške pal, jutri bo ob peti uri v Nemčijo odpotoval.« x (ALI) objavljeno na RS 24. 3. 89,3 MHz UKW 104,3 MHz UKW SAMOUPRAVUANJE JE KOT ONESNAŽEN ZRAK Predsednik izvršnega sveta Skupščine SFRJ Branko Mi-kulič je v svojem intervjuju za Der Spiegel natrosil toliko neumnosti o ekonomskem stanju v Jugoslaviji, da vseh zdrav človek niti ne more pre-baviti v enem samem trenut-ku. Kajti če na enem samem mestu prebereš toliko neum-nosti o jugoekonomiji, kot jih recimo klati jugoslovanski premier, potem človeku preti resna nevarnost, da tudi sam postane neumen. Poglejmo si eno izmed trdi-tev, ki jih je izrekel v intervjuju. Citiram: »Prepričani smo, da Jugoslavija nima prihodnosti brez samoupravljanja.« Konec citata. Ta trditev je ekvivalentna trditvi, da človek ne more di-hati brez zraka, oziroma da človek nima prihodnosti bez zraka. Ta trditev je sicer toč-na, a ne povsem. In ker so delne resnice y celoti laž, si poglejmo,zakajjecitirana Mi-kuljčeva trditev laž. Človek potrebuje za svoje življenje zrak, gospodarstvo pa neko obliko upravljanja. Samoupravljanje je samo ena izmed možnih oblik upravija-nja gospodarstva. Vendar pa je od samega samoupravlja-nja pomembnejša njegova kvaliteta. Prav tako kot ni vseeno, kakšen zrak dihamo. Zrak je namreč lahko tak-šen ali drugačen. Lahko je bolj ali pa manj onesnažen. Toda če je zrak prevel onesnažen, recimo z žveplovimi ali duši-kovimi oksidi, potem človek ne more dihati. Delavec pa ne more sa-moupravljati, če mu je bila sistematizacija samouprav-Ijanja vsiljena in mu je takšen model tuj in odvraten. Država si je samoupravljanje obliko-vala po svoji podobi, po svojih kriterijih in svojih interesih. Zatorej prihodnost Jugoslavi-je ni v samoupravljanju, saj je to napačno oblikovano. Nadalje je Branko Mikulič izjavil: Citiram: »Državni etatizem na ravni federacije se je pre-nesel na republike, pokrajini in občine. Problem je v resnici v tem, da deetatizacije nismo speljali do konca in da je zato opešala moč samoupravlja-nja.« Konec citata. Tudi ta trditev je točna/ vendar ne povsem. Pravi namreč, da deetatizacije nis-mo, pozorO), nismospeljali do konca. Mikulič je pravilno uporabil glagolsko obliko, ki ustreza prvi osebi množine. Kajti ravno Mikulič je delček tistega aparata, ki si je prilas-til pravico izpeljati deetatiza-cijo. Deetatizacija oziroma razdržavljenje je v Jugoslaviji izpeljala država sama. Država je temu procesu vtisnila svoj duh in ga podredila svojim in-teresom. Situacija, v kateri predsednik vlade neke države toži nad neizpeljanim razdr-žavljenjem, je premočno po-dobna tisti, v kateri umsko in telesno popolnoma zdrav ter zadovoljen človek jadikuje nad tem, zakaj včeraj ni na-pravil samomora. Država, pa tudi predsednik zvezne vlade je dovolj pame-ten, da se ne spušča v nadalj-njo deetatizacijo. Čemu bi si rezal vejo, na kateri vesel in zadovoljen sedi. Jasno je, da sedanje ekonomsko stanje zelo ugaja državi, saj najde ravno v njem razfoge za svojo krepitev. !n državni organi še vedno z isto vnemo opravljajo svoje politične rituale. Morda je ta vnema danes še celo bolj trdna, kot pa bi bila v razme-rah ekonomskega blagosta-nja. Država se namreč čuti KRSKI f noklicano, da razreši ta gordij-fski vozel. Toda to, kako ga re-Suje in če ga sploh rešuje, ni odvisno od nje. Trdijo namreč, da je njihovo razreševanje ekonomske krize neuspešno zato, ker se jugoslovanska nodjetja obnašajo neeko-nomsko. Ce upoštevamo podobne umotvorbe Mikuli-< 'L" (0 c .L, 03 >Če so nas moški zasužnjili kot kurbe, se bomo tudi osvobodile kot kurbe.« (Ena izmed de-legatk na Drugem svetov-nem kongresu prostitutk v Bruxetlesu) Da se je zadnjega kon-gresa prostitutk v Bruxel-lesu udeležilo 120 dele-gatk in delegatov z vseh kontinentov. Kongresa se ni udeležila nobena Jugo-slovanka. Uradni znak omenjenega kongresa je bil ženski če-veljček z visoko peto in iz-rabljen, zmečkan kondom. cij o svetu, v katerem se le-te gibljejo. Ta svet pa je seveda na tisti strani, kjer so Ijudje z druge strani, ali bolje rečeno, so v stalnem sporu z zakonom. Se ena dimen-zija policije pa je v tem, da se pojavlja v za-ščitniški funkciji. Mnogokrat pomagajo prostitutkam, ki so v slabem fizičnem ali zdravstvenem stanju, jih poberejo in od-peljejo na zdravljenje. Kaznovanje prosti-tutk pa je seveda posebno poglavje, saj jih kaznujejo po zakonu o kršenju javnega reda in miru. Kaznovane so lahko denarno ali pa jih odpeljejo v zapor. Prostitutke iz Beograda prestajajo kazen tu blizu, v Pa- delokrog izobrazba klienti makro margine: - pristanišča -železniške in druge posta- je - poceni kavarne, hoteli - določena naselja, pred-vsem geti več kot 1/5 je nepismenih, čez 1 /2 z dokončano osnov-no šolo, največ nekvalificira-nih in kvalificiranih delavk največ jih je iz vrst alkoholi-kov, narkomanov, malih pre-varantov, žeparjev, emigran-tov (marginalci) skrbi za svojo varovanko, ji nudi pomoč, v mnogih prime-rih jo namerno navadi na dro-ge ali alkohol, s čimer jo obdr-ži v kontroli - hoteli v tujini še: - saloni za masažo, - sex-shopi - javne hiše - turistična prostitucija natakarice pevke nekaj je tudi študentk in inte- lektualk brez zaposlitve - turisti - obiskovalci shopov in sa-lonov - gostje hotela makro je povezava z osebjem v hotelu, taxisti, in ji dovaja kliente. Mnoge delujejo tudi samostojno. - sprejemi - zmenki po telefonu - sejmi - kongresi - festivali - največkrat delujejo v syo-jem stanovanju ali v najboljših hotelih sposobne so pogovarjati se o skoraj vsaki stvari. Dokonča-na fakulteta prej pravilo kot izjema. Sem spadajo tudi: - foto-modeli - manekenke - tajnice - politiki - direktorji - poslovni partnerji - znane osebnosti so samostojne, stik s stranko imajo preko telefona. Pona-vadi imajo le nekaj rednih strank, ki si jo v ozkem krogu priporočajo TRJfillMA _ fiTDAAL zinski skeli. Zanimivo pa je, da za razliko od ostalih kaznjencev prostitutke takoj odpeljejo na prestajanje kazni v Pazinsko skelo - takoj, ko je izrečena kazen pri sod-niku za prekrške. Ostali kaznjenci imajo ponavadi na voljo dan ali dva, da se javijo svojcem ... Prostitutke pa nimajote mož-nosti, tako da se znajdejo v tem zaporu brez svoje garderobe, kjer pa ni zaporniš-kih oblek. Prav tako njihovi svojci ne vedo, kje se nahajajo - in večina drugih prosti-tutk irna Ijudi, ki jih zanima, kje so. Družina ne ve, kjeje, pa pokličejo v Pazinsko skelo, ji pošljejo obleko, hrano. Prav tako se tu ne ukvarjajo z nikakršno prevzgojo, tako da v takšni (ne)organizaciji ni mogoče na-rediti ničesar. Takoj po vojni smo imeli ne-kakšno prevzgojo prostitutk, ker je obsta-jalo mišljenje, da so te ženske lene in nep-ripravljene delati. Že nekaj let za tem pa se je pokazalo, da je to napačen pristop k problemu, tako da so ga opustili okrog leta 1948. Vprašanje pa je, ali je na tem področju sploh mogoče kaj narediti. Morda bi lahko v tej smeri pomagala edino Služba socialne zaščite, centri za socialno delo. Edini in največji problem so ulične prostitutke, ki se rekrutirajo iz ob-robnih, marginalnih skupin. To so skupine, ki že na svojem začetku nimajo nobenih možnosti izbire, razen med tem, ali bodo prostitutke, mali tihotapci (švercerji), kri-minalci, ki pa se vendar morajo ohraniti na neki minimalni eksistenčni liniji. Tako iz-haja večina prostitutk iz skupin Romov, raznih doseljenih skupin emigrantov... iz najsiromašnejših delov družbe. TRIBUNA: In ostale prostitutke? Temeljne raziskave o strukturi prosti-tutk ni, tako da ne morem govoriti o kakih empiričnih raziskavah. Obstajajo pa po-kazatelji, da izhajajo tudi iz drugih družbe-nih skupin, Čeprav se izvor vseh omejuje na spodnji družbeni razred, najvišje na srednji razred. Srednji razred pa zaradi tega, ker so tudi te skupine po svojih ma-terialnih pogojih in po svojih možnostih postavljene v položaj marginalnih skupin. To je paradoks našega družbenega siste-ma, družbene strukture, kakršna obstoji danes. Prostitucija pa se pojavlja kot ne- glavne ovire pri delu možnosti za drugo delo po prostituiranja policija alkohol droge javnost, kateri so te prostitut- ke najbolj na očeh nikoli ne odidejo iz tega zača-ranega kroga: postanejo zvodnice in novačijo nove prostitutke, se ukvarjajo z drobnim kriminatom policija in javna morala jih ie redkokdaj ovirajo v primeru prevelike naveza-nosti na alkohol ali droge mo-rajo na ulico. Ponavadi nudijo pomoč novodošlirn prostitut-kam, ali pa po 2-3 letih sploh prenehajo s prostituiranjem ovir ni odprejo butik, se poročijo in nihče ne ve za njeno nočno preteklost kakšen docela racionalen izbor. Če zna tuj jezik, da je videti vsaj malo atraktivno... ni problema. Z občasno prostitucijo je takšni ženski omogočeno dobro živijenje. Se posebno high-level prostitutke se uk-varjajo s svojo dejavnostjo od časa do časa, enkrat na teden, morda dvakrat, trikrat na mesec. TRIBUNA: Glavni problem pri prosti-tuciji je torej materialni položaj teh žensk? Da. Zakaj se nekdo ukvarja s prostituci-jo, je teoretično vprašanje, s katerim se veliko ukvarjam. Kajti pri vseh vrstah de-viacij je najlažje le-te spustiti na indivi-dualni nivo, to je najvameje. Tako je po-tem najlaže preprosto reči, da nekdo kra-de, je narkoman aii se ukvarja s prostitu-cijozato, ker je biološko, psihološko ali so-cialno predisponiran za to. To so tri teorije vnaprejšnje določenosti za prostitucijo ali sploh za deviantno obnašanje. Sam pa mislim, da se ženske ukvarjajo s prostitu-cijo izključno zaradi denarja, ne pa zaradi tega, ker je bila zatirana v mladosti ali ker je imela slabo družbo v šoli. Prostitucijo izbere zato, ker nima drugih možnosti. Ker je to racionalen izbor. Materialni po-goji prisiiijo te ženske, da se, lahko še mla-doletne, stare morda 13,14 let, odpravijo na ulico in služijo kruh. TRIBUNA: Kako potem definirati pro-stitucijo? To pa je najtežje vprašanje, ker je bilo y zgodovini toliko različnih definicij prosti-tucije, da je preprosto nemogoče, da bi sam definiral ta pojav. Najbolj pa je uve-Ijavljena funkcionalistična definicija pro-stitucije, K. Davisa, izpred približno petde-setih let, kjer je prostituiranje promiskui-tetna dejavnost brez emotivnega vezanja za materialno korist. Na prvi pogled je to izredno sprejemljiva definicija. Vendar pa ji je možno postaviti mnogo ugovorov. Kajti iz nje ni razvidno, da je prostitucija poklic, da je družbena dejavnost, kar pa mislim, da je bistveno. Da postane prosti-tucija enakopravna vsem drugim družbe-nim dejavnostim, ki obstajajo v družbi. Zgodovinsko gledano je nastala prostitu-cija vzporedno z nastankom organizirane družbe, z nastankom blagovne proizvod-nje, če ne celo pred tem. Prostitucija je spremljala družbo, čeprav je problem kako in kam uvrstiti prostitucijo, v katero dejavnost. Vsekakor gre za trgovanje. Toda s čim? So to seksualne usluge? Bistveno je, da je to promiskuitetna de-javnost. Kar pa je spet izredno težko ope-racionalizirati. Je promiskuiteta seksualni stik z dvema ženskama, z dvema partner-jema, s petimi, petstotimi? Katero število predstavlja kvahtiteto? Obenem pa je promiskuiteta izredno moralistično obar-van pojem. Zato se ga tudi ne uporaljlja v resnih sodobnih socioloških študijah. Zato mislim, da je pravilneje definirati prostitucijo kot trgovanje s seksualnostjo, ne samo s seksualnimi uslugami. Sek-sualne usluge so lastne vsem človeškim bitjern in z njimi je mogoče izredno mani-pulirati. Evropska kultura je izredno na-rcistična kultura, ker tako poudarja lepo-to, neko vrsto seksualnosti. Trgovanje s seksualno kulturo je tako izredno veliko. Predvsem so tu v največji meri zastopani masovni mediji, televizija, tisk, filmi... Pri promoviranju vseh proizvodov se trguje s seksualnostjo: lepe ženske, lepi moški reklamirajo vse mogoče. Nemogoče je TRIBUNA-STRAN 18 pričakovati, da bo neka grda, propadla ženska reklamirala novo juho, deodorant ali kako šminko, kar bi bilo celo bolj logič- no. Razlika med prostitutkami in ostahmi ženskami, ki trgujejo s seksualnostjo, je v tem, da je trgovina s seksualnostjo v pri-meri s prostitucijo izredno oguljena, tu ni nikakršnega prikrivanja. TRIBUNA: Zanima me, kako lahko komentirate Slavenko Drakulič-llič, ki je zapisala: »Prostitucija v širšem smis-lu zajema vse tiste osebe, ki zamenjuje-\o svoje seksualne usluge za neko ko-rist: naj boto lagodno življenje, socialna varnost, ugled, status, psihološka sigur-nost, ne pa samo denar.« Mislim, da je takšno definiranje prosti-tucije preveč splošno, pri sami analizini mogoče pnti do dovolj pomembnih po-datkov. Sam pojem prostitucije izgubi svoj pomen, kar pa samo škodi prostitut-kam. S takšno definicijo problem prostitu-cije izgubi svoj naboj. Potrebno pa je ve-deti in imeti pred očmi, da je položaj pro-stitutk izredno težak. Ne zanikam dejstva, da je tako široko definirana prostitucija pravilna. Morda je ustreznejši pojem trgovanje s seksual-nostjo, da se vendarle razmeji prave pro-stitutke in se jih na nek način zaščiti. Mis-lim da Slavenkina definicija razkriva pred-vsem odnos med spoloma, odnos med žensko in moškim. Interakcija med njima je vedno vezana na manipulacijo, ker sta tudi na različnih položajih. Tako ženske mnogokrat, pa najsi bo v zakonu ali izven, manipulirajo s svojo seksualnostjo. TRIBUNA: Prostitucija je torej že sama po sebi odraz položaja ženske v družbi? Vsekakor. Skozi preučevanje prostitu-cije je mogoče spoznati mnoge značilno-sti žensk v naši družbi, odnosa v družbi. Zanimiva je feministična teza o odnosu kapitalizma in patriarhata, ker v odnosu med kapitalizmom in socializmom v delit-vi dela ni nikakršne razlike. Ne mislim samo na delitev dela glede na spol, am-pak na občo delitev dela. Kapitalizem je zgradil delitev dela na patriarhalni razde-litvi. Patriarhat ima zgodovinsko bistvo v odnosu do kapitalizma. Zato je bila v osemdesetih letih ostra polemika med angleškimi feministkami, vključile pa so se tudi francoske, ameriške in italijanske feministke. Bistveno je razjasniti odnos med spoloma, da lahko vzamemo prosti-tucijo le za metaforo, v stilu Simone de Beauvoir: »Položaj prostitutk je v bistvu apoteoza položaja vseh žensk v družbi.« Odnos med prostitutkami pa je dosti bolj jasen, saj feministke niso ravno veliko na-redile za prostitutke. Obstaja celo nek an-tagonizem med tema dvema skupinama, ker problemi feministk niso problemi pro-stitutk: politična vprašanja ipd. TRIBUNA: Ko sva se pogovajala po telefonu, ste rekli, da ste feminist. Ne, nisem feminist. Poskušal sem samo napisati feministično knjigo, pa tudi ideje feminizma so mi blizi, kar je mogoče tudi oceniti iz tega razgovora. Kar se je dogajalo na teoretičnem področju femi-nizma, je zelo pomemben napredek v ce-lotni družbeni znanosti, še posebej pa v sociologiji. Feministke so pripomogle k temu, da ženska ni bila več nevidna. Dej-stvo je, da so bile v družbenih znanostih ženske nevidne. Družba je razumljena kot RBECICA družba moških, ženske pa samo kot ma-tere, gospodinje, delavke... TRIBUNA: Pa se vam zdi, da ženske želijo biti samostojne? Samostojnost nosi s seboj toliko problemov in težav, da se v današnji situaciji zdi, da so žen-ske povsem zadovoljne s svojo patriar-halno določeno vlogo. Popolnoma se strinjam. Že teze femi-nizma sprejemajo to dejstvo, saj izhajajo iz predpostavke, da pomeni samostojnost biti sam. Emancipatorski naboj feminiz-ma je predvsem v tem, da je potrebno enakopravnost zasnovati na bioloških razlikah. Te razlike seveda so, in kot take nosijo s seboj ogromne posledice. Oružba naj se organizira na drugačnih osnovah; patriarhalnost ne omejuje samo žensk, v isti meri je to velika prepreka za moškega. V ZDA in v nekaterih zahodnoevropskih državah obstajajo posebna združenja, ki pomagajo moškim, da spremenijo svojo zavest, ker se zavedajo in čutijo, da so omejeni s patriarhalno zavestjo. Družbe-ne vloge morajo biti v skladu s sposob-nostjo posameznika. TRIBUNA: Vrniva se k prostituciji. Koliko let imajo ponavadi ženske, ko se pričnejo ukvarjati s prostitucijo? Za ulično prostitucijo so značilna še mladoletna dekleta, ki imajo ponavadi za seboj mladoletne institucije, kot so po-pravni domovi, zapori za mladoletne ... tako da ni 12,13,14,15-letna prostitut-ka nič čudnega. Svojo obrt opravljajo do 35. leta, potem pa je njene kariere konec. OdloČi se za drugo aktivnost, pa najsi je to preprodajanje ukradenih stvari, mali kri-minal, ali pa pomaga mlajšim prostitut-kam, pri opravljanju njihove dejavnosti. TRIBUNA: Vi ste tudi proti povezova-nju prostitucije in potepuštva. Da, naš zakonodajalec ne definira defi-nicije prostitucije. Ponavadi je navedeno, da so ženske, ki nimajo stalnega mesta bivanja, kar pomeni, da so potepinke. To pa je nesmiselno. Ženske, ki delajo v Beogradu kot prostitutke, tudi živijo tu. Neka raziskava, ki jo je delal Ljuba Stojič pred dvema letoma, je pokazala, da je med prostitutkami veliko poročenih žensk, ki imajo otroke v družini... Ljuba Stojič je prav tako pripravljen povedati zgodbo o ženski, ki na tak načrn gradi hišo, vsak dan ob pol osmih gleda TV dnevnik skupaj z otroci. Z obrtjo pa se ukvarja tak-rat, ko so otroci v šoli, tako da Ijudje okoli nje ne vedo, s čim se ukvarja. Zato je nes-miselno govoriti, da so prostitutke pote-pinke. Pod potepuštvo je mogoče skriti marsikaj. Danes je izredno malo potepu-hov, kajti vsakdo si prizadeva dobiti kako malo hiško, majhen prostor, kjer bi bil sam, ali pa z Ijudmi, ki jih hoče imeti ob sebi. TRIBUNA: Znano pa je, da dekleta, ki pobegnejo od doma, pridejo dlje (v kilo-metrih) kot pa fantje, in to ravno zato, ker izkoristijo možnost prostituiranja. Da, mladostno potepuštvo, pobegi, so nekaj drugega. Pobegi pa so samo posle-dica nečesa. Otrok pobegne samo zato, ker živi v razmerah, ki mu ne odgovarjajo, ker je prisiljen v neke kalupe ipd. A vendar je to samo posledica določenih razmer. TRIBUNA: Kakšne pa so cene prosti-tutk? Cena je odvisna od mnogih faktorjev. Kaj lahko prostitutka ponudi, glede na čas, prostor, njen repertoar. Cena je seve-da dosti nižja, če prostitutka in klient op-ravita zadevo na klopi v parku. Spet višje spadajo cene uslug s sobo, v najvišji sloj pa spadajo tiste, ki imajo že startno osno-vo 100 dolarjev na noč, kar kasneje prive-de do 500 dolarjev na en izhod; te ženske se ukvarjajo s prostitucijo samo enkrat, morda dvakrat na mesec, mnoge želijo zbrati denar za odprtje nekega lokala, bu-tika in podobno. Najnižji sloj prostitutk pa ima ceno nek-je med 500 in 5000 din. SIMONA FAJFAR PROSTITUCIJA ISRBECICA GRETA Ime ji je preprosto Greta. Kako se piše, najbrž vedo le zaprašeni dokumentacijski akti na policiji iz kdove kate-rega leta. Pač - kdor bere črno kroniko v Delu, je lahko nekoč prebral, da je v nekem stanovanju eksplodirala plin-ska jeklenka, ki je povzročila le manjšo gmotno škodo, sta-novalka Greta Ne vem kdo (le kdo se spomne!) pa je ostala živa in nepoškodova-na. O tem, koliko je stara, je ugibal že marsikdo. Brezus-pešno kajpak. Tudi tega nih-če ne ve, čeprav jo pozna cela obala. Mi ne dvomimo o tem, da se je njen sloves razširil tudt preko meja tega koščka naše ožje domovine, dobro pa vemo, da je uspel razbiti tudi nacionalne in državne meje. Spomniti vas moramo, da v poletnem času obalne kraje zasedejo turisti iz vse-mogočih koncev sveta, ki si poleg morja, sonca in pijače zaželijo še druge zabave (kako to počnejo v Jugoslavi-ji!). Obala je zanimiva tudi takrat, ko piha burja in pada dež. Čez vikende jo napolnijo italijanske familije, ki rado-darno trošijo dinarje za to, da obilno zadovoljijo svoje že-lodce. Res je, da so naši so-sedje znani požeruhi, izredno radi pa tudi seksajo na vse mogoče načine. Tudi te po-trebe nekateri radi zadovo-Ijujejo tostran meje. Za to pa imajo (poleg nižjih cen) nes-porne zasluge tudi ženski čari Grete, slavne in razvpite pro-stitutke. Mnogo je feministk, ki so proti prostituciji. Prostitu-cija je po njihovem mne-nju popolno priznanje moške nadoblasti. Tako, kdor je do teh vrstic še ugibal, s čim neki si je ta Greta zaslužila toliko pro-stora, je sedaj končno ugotovil. Kdor pa dvomi, da je prostitucija predmet, vreden globlje obravnave, ne pozna dovolj zgodo-vine in je najbrž prepričan, da mu je sek-sualni partner omogočil že kar vse spolne užitke tega sveta. Pa se vrnimo h Greti, eni izmed redkih vrednih predstavnic obrti, po katere sto-ritvah je veliko povpraševanje. Ona, ona bi že pokazala tem dvomljivcem! V nje cve-tu je prevzela nase največjo kvantiteto storitev, ki jih nudi najstarejša obrt na sve-tu. Možnosti izvajanja storitev je Greta zaradi velike frekventnosti in svojih na-ravnih predispozicij obvladala mojstrsko; lahko bi trdili, da se nad njihovo kvaliteto ni mogel pritoževati nihče, niti tisti najbolj zahtevni in izbirčni. Kako pa naj si druga-če razlagamo dejstvo, da si je ob tolikšni konkurenci uspela pridobiti slavo, ki ne bo zamrla še dolgo! Prerinila se je celo med vrstice Jane, med slovenskimi bralkami izredno priljubljene družinske revije. Tam smo leta 1978 lahko prebrali, da si je Greta zlomila nogo, zaradi česar je med stalnimi in potencialnimi uporabniki nje-nih storitev baje zavladala velika zaskrb-Ijenost. Neupravičeno, saj zlom noge ni si-filis ali kaj podobnega - Greta si je hitro opomogla in uspešno nadaljevala svojo kariero. Leta pa so tekla in zahtevala svoj davek tudi od Grete. Njeno lepoto in privlačnost so začele prekrivati izdajalske gubice, po-javljati pa so se začele tudi druge nadloge, ki jih povzroča narava dela prostitutk. Na prvem mestu ni bilo več seks, ampak al-kohol. Pravijo, da je njena zgodba podobna tis-tim iz romantičnih filmov: nekoč je bila čisto povprečna srednješolka, ki niti v sa-njah ni pomislila na to, da ji bo uspeL ka-riera daleč naokoli najbolj iskane prosti-tutke. Sledi nujen zaplet: v prometni nes-reči umre njen fant, naprej pa je vse zna-no. Ni še dolgo tega, ko je že kazalo, da se bo preusmerila na področje družinskega življenja - princ je bil bolehen pijanček. Usoda pa je kruta: tudi njega je pobraio. Danes se Greta ukvarja predvsem s praktično izvedbo dejstva, da je treba priti domov, ne da bi prej obležal kjerkoli. To ji ponavadi ne uspeva najbolje. Policaji so se že kar vdali v usodo, tako da se iz gos-tilne, ki niti ni tako blizu, Greti ni treba mu-čiti peš. Prostitucijo so poznali že v petem stoletju pred na-šim štetjem, prvo znano javno hišo pa so imeli Su-merci. S prostituiranjem svojih suženj so dobro slu-žili bogati Babilonci. V sta-ri Grčiji so imeli hetere, ki so bile evidentirane in ob-davčene. Enako so se znašli tudi Rimljanl. Predvsem pa se je prostitucija razbohotila v srednjem veku, čeprav so jo takrat preganjali. Kasneje je davek od prostitutk pobi-ral celo papež. Svojega imidža ni spremenila: lase si barva s svetlo, skoraj rumeno barvo, sen-čilo se sklada z barvo oči (modra), modni trendi je ne zanimajo (sicer pa, kdo lahko danes za kos obleke reče, da to pa ni mo-derno), živo rdeče mini krilo, šminka in lak za nohte prav take barve ter pisana bluza. Noge, za katere poznavalci trdijo, da so še vedno dobre, obuva v pošvedrane čevlje z debelim podplatom. Njen obraz ne more skriti, da je bil nekoč lep. Neizbrisno pa se je vanj vtisnil pečat časa, naštetih noči, neznanega števila moških, ki so ji plačali za to, da so zadovoljili sebe, alkohola, neurejenega življenja. »Politicians really want to see prostitutes in their beds. But politicians hate to see prostitutes in the Parlament« (Annemiek Ostenk, delegatka skupi-ne zelenih Grael). Usoda neke prostitutke, tragika življe-nja? Včasih se zgodi, da jo srečaš, ko je trezna. To je ponavadi okrog poldneva, ko pride po nakupih v trgovino. Nekaj mom-Ija sama pri sebi, če pa je Ijudi okrog nje več, jim s srečnim nasmeškom na obrazu razlaga, kaj bo danes skuhala za kosilo. NATAŠA - TRIBUNA-STRAN 20 'SRBECICA BODO KURBE TUDIV KOMUNIZMU PROSTITUCIJA Za neukega bralca, do-gmatskega birokrata, malo-meščanskega moralista ali quaziintelektualca je odgo-vor nedvomno jasen. Kurbe v komunizmu pod nobenim po-gojem ne morejo bivati, saj bo že prehodna družba brez-pogojno uničila prostitucijo -to nemoralno dediščino biv-ših razredov. IMa poti v komu-nizem prihaja do postopnega osvobajanja proletariata in na tej poti je potrebno z miro-Ijubnimi ali pa nasilnimi sred-stvi izločiti vse antisociali-stične, to je nemoralne, ne-humane in asocialne ele-mente. Ker prostitucija vse-buje vse te elemente \n s tem predstavlja eno izmed na-jvečjih sramot krščanske ci-vilizacije, je treba napeti vse moči in to zlo v najkrajšem času iztrebiti. Ali pa tudi ne, kajti hvala bogu, da se počasi, vendar vztrajno krepi še eno sta-llišče in mnenje o prihodnosti prostitucije. Izoblikovalo se je v krogih feminističnega gibanja. Feministično stališče je popolno-ma jasno: vsi, ki mislijo, da vlačuge v ko-munizmu ne bodo eksistirale, imajo že konceptualno zgrešeno mišljenje o tej za-devi. Odgovoriti na to bom poskušal po-stopoma. Feministi se sprašujemo: kdo so tisti, ki so ločili kurbe od proletariata, kajti za ločitev nimajo nikaršnih argumen-tov. Prostitutke opravljajo svoj poklic, in ker je to delo izredno težko, bi moralo biti ne samo družbeno priznano, temveč tudi benificirano. Realnost je seveda bistveno drugačna, in Če rečemo, da je proletariat izkoriščan, lahko tudi rečemo, da sc kurbe izkoriščane na več nivojih. Proletarec je izkoriščan s strani lastnikov kapitala. Pro-letarka občuti vso izkoriščanje proletar-cev, poleg tega pa je kot ženska zaradi os-tankov patriarhalne dediščine še dodatno izkoriščana. Prostitutka pa je eksploatira-na kot proletarci in proletarke, kar je ma-lenkost, če pomislimo, da nima socialne-ga statusa. \z tega izhaja, da bo prihod-nost prostitucije boj za enakopraven družbeni status. S tem bi prostitutke po-stale proletarke z družbeno priznanim po-klicnim statusom. Velika verjetnost je, da se bo to zgodilo veliko prej, kot mislijo tis-ti, ki hočejo z represijami uničiti prostitu- cijo. Če bodo prostitutke dobile enakopra-yen družbeni status, je njihova prihodnost jasna in kar se da obetavna, čeprav za marsikoga zastrašujoča. Končna konsekvenca komunizma je popolna osvoboditev proletariata. S tem bo seveda definitivno zajamčena tudi osvoboditev prostitucije. Vsako delo pa lahko doživi nesluteno prosperiteto le v takšnih pogojih. Torej: živio, v komunizmu s prostitucijo ukvarjajoča se svobodna bitja! V.Z. TRIBUNA-STRAN 21 SPREHOD PO EVROPSKIH BORZAH DUNAJ, 1771 leto ustanovitve: Uradne ure: 11.30 do 1 3.00 po sred-njeevropskem času Opombe: Posojila in domače akcije v pro-centih od nazivne vrednosti. Iriozemske akcije in investicijski certifikati v šilingih po komadu. Naročila na tujih borzah lahko posred-niki realizirajo le v kompletih po 10 kosov ali v ustreznih mnogokratnikih tega števi-la. (paragraf 9, 1. odstavek Pogojev po-slovanja z vrednostnimi papirji; z izjema-mi pri Nest!e-ju, kjer je dovoljen ' kos, pri Sony-ju 100 inn pri ASICS-u 1000 ko-sov) Stroški: Posojila: 0,75 % od tečajne vredncsti Akcije: 1,25 % od tečajne vrednost Investicijski certifikati: 0,75 % od te*aj-ne vrednosti Novoemitirana posojila, zastavnice (Pfandbriefe) in zadolžnice kot tudi pos i-mezni investicijski certifikati se izdajap brez zaračunanih stroškov. AMSTERDAM, leto ustano-vitve: 1611 Uradne ure: 11.30 - 13.15 po sred- njševropskem času Opombe: Obligacije: v % od nazivne vrednosti Akcije: v HFI po komadu Stroški: so določeni z ozirom na obseg transakcije in dodatno znašajo 7,50 HFI za paket. Posebnosti: Določanje vrednosti se v večini prime-rov izvrši 2 borzna dneva po sklenitvi. BRUSELJ, 1801 leto ustanovitve: Uradne ure: 12.30 - 14.30 po sred- njeevropskem času Opombe: Obligacije: v % od nazivne vrednosti Akcije: v BFr po komadu Stroški: približno 1 % do 1,4% plus 1OO.-BFr Posebnosti: Odvijanje kasa- in terminskih poslov. Vsaka akcija gre lahko preko kasa-tržišča, preko terminskega pa le zelo redke. Za terminske posle je predpisan minimum, ki znaša med 5 in 100 komadi. Določanje vrednosti 1 dan pokasopos-lu in 2 tedna pri terminskih poslih. FRANKFURT, vitve: 1585 Leto ustano- Uradne ure: 11.30 - 13.30 po srednje- evropskem času Opombe: Obligacije: v % od nazivne vrednosti Akcije: v DM po komadu Stroški: 0,6 % Posebnosti: 50 kosov ali mnogokratnik je v uporabi kot t.i. »vairabla«, v tem smislu so izvede-ne tudi ocene »enotnega tečaja«. Določitev vrednosti 2. borzni dan po sklenitvi. KOPENHAGEN, leto ustano-vitve: 1684 Uradne ure: 10.30 - 13.00 po sred- njeevropskem času (obligacije 10.30 - 13.30, akcije 13.30- 15.00) Opombe: Obligacije: v % od nazivne vrednosti Akcije: v % od nazivne vrednosti Stroški: približno 0,75 do 1,25 % od te- čajne vrednosti, najmanj 25.-DKr Posebnosti: Minimalni obseg posla - pri obligacijah 20.000.- DKr - pri akcijah 4.000.- DKr ZLATO v finih unčah (31.1035 cr) v USn v petek. 2Q.3.ob 12.25h ( GMT - 11.25h, Hong Kong = 19.25h, New York - 6.25h) Hongkong: ob koncu 405.30 dan prej 404.75 Frankfurt-London-Zuerich: opoldne 404.70 l.fiksna 405.-dan prej 405.05 405.80 405.25' 405.20 London: SREBRO za fino unčo v dolariih opoldne dan prej 5.56 5.56 5.58 5.58 Zuerich: ZLATO v finih unčah (31.1035 a) na petek. 27.3.ob 12.25h ( GMT - 11.25h, Hong Kong - 19.25h, New York - 6.25h) Hongkong: ob koncu 415,- 415.50 dan prej 411.- 411.40 Frankfurt-London-Zuerich: ' opoldne 415.50 416.-London: l.fiksna 415.90 dan prej 411.30 SREBRO za fino unčo v dolariih Zuerich: opoldne dan prej 5.96 5.83 5.98 5.85 ZLATO v finih unčah (31.1035 g) na petek. 3. 4.ob 12.25h ( GMT -= 11.25h, Hong Kong = 19.25h, New York - 6.25h) Hongkong: ob koncu 418.50 418.90 dan prej 418.40 418.60 Frankfurt-London-Zuerich: opoldne 418.10 418.60 London: l.fiksna 418.65 dan prej 420.25 SREBRO za fino unčo v dolariih Zuerich: opoldne dan prej 6.35 6.31 6.37 6.33 VSE. CENE SO PODANE V AMERISKIH DOLARJIH ! BORZA LONDON, leto ustanovitve: 1802 Uradne ure: poleti 9.30 - 15.30 po sred- njeevropskem času pozimi 10.30 - 16.30 po srednjeevropskem času Opombe: Obligacije: v % od nazivne vrednosti Akcije: v Funtih šterlingih po kosih, ne- katere v ameriških dolarjih Stroški: približno 2,65 % Posebnosti: Obračunska doba znaša praviloma 2 tedna (v nekaterih primerih tudi 3 tedne). Določitev vrednosti večinoma v 11 dneh po obračunski dobi. MADRID, leto ustanovitve: 1831___________________ Uradne ure: vsak delovni dan razen po- nedeljka od 10. zjutraj Opombe: Obligacije: v % od nazivne vrednosti Akcije: v % od nazivne vrednosti Stroški: približno 1,5 do 2 % TELEFONSKI POSLI - INOZEMSKI VREDNOSTNI PAPIBJI 3.april 1987 — ZV&ZMA JRJE7JPL7S JL I KA NEMC: I A American Express........ 927 960 1015 1010 905 Boeing...................667 680 668 672 686 Citicorp.................665 653 669 672 760 Coca Cola................575 592 605 593 583 Eastraan Kodak............984 983 986 970 1047 Exxon...................1125 1128 1081 1096 1044 General Dynamics........ 918 935 961 975 970 General Electric........1350 1355 1362 1383 1297 General Motors...........x99 x005 999 1005 995 Mariott Hotels.....i.....490 493 506 500 460 McDonalds...............1000 1020 982 980 959 Merck---...............2005 2010 2045 2065 1893 Merrill Lynch............535 552 579 555 589 Unisys..................1250 1245 1355 ? 1335 Xerox....................984 980 935 951 949 Fujitsu...................72.40 71.50 75.50 75.50 82 Mazda.....................32.60 32.40 32 31.50 31 Mitsui & Co...............61 60.30 55.30 53 49 NEC......................138 138 152.50 154.50 173 Pioneer..................160.50 163 184 188 202 Tokio Electric Power.....790 749 680 690 650 VSE CENE VELJAJO ZA EN KOS IN SO IZRA2ENE V NACIONALNI VALUTI! Posebnosti: Minimalni obseg posla , - pri obligacijah 500.000.- pezet .- pri akcijah 500 kosov Določitev vrednosti: 3 borzne dneve po sklenitvi. MILANO, leto ustanovitve: 1613 Uradne ure: 10.00 - 13.00 po sred-njeevropskem času (v avgustu 2 tedna • zaprto) Opombe: Obligacije: v % od nazivne vrednosti Akcije: y Lit po komadu. Stroški: približno 0,7 % od tečajne vred-nosti Potčbnosti: Vsi posli z vrednostnimi papirji se skle--piaj^ ižključno na terminski osnovi. Likvi-dacije se izvršuje po vnaprej določenem načrtu na dan, ki je posebej določen v borznem koledarju; praviloma je to vsak zadnji dan borznega meseca. Obračun se izvršuje y neto obliki, stroš-ki so vračunani v tečajne vrednosti. NEW YORK, leto ustanovit-ve:1792 Uradne ure: poleti (konec aprila do konca oktobra): 15.00 - 21.00 po srednjeevropskem času pozimi 16.00 - 22.00 po srednjeevrops- kem času. dpombe: Obligacije: v % od nazivne vrednosti (najmanj 1000- US $) Akcije: v US $ po komadu Stroški: stopničasti sistem - v odvisnosti od tečaja in vplačanih akcij. Posameznih strcjškov ni. Orientacijska tabela: 100-kom. in 100.- dolarjev tečajne vred-riosti doca. 1.9% 100 kom. in 400.- dolarjev tečajne vred-nosti do ca. 6,5 % 100 kom. in 2.400.- dolarjev tečajne vrednosti do ca. 2,3 %. Posebnosti: Nakupi in prodaje v obsegu preko 100 kosov (»Odd Lots«) prejmejo tečajno podražitev oz. pocenitev za 1 /8 dolarja pd tečajne vrednosti. Določitev vrednosti 5 borznih dni po sklenitvi. Kasa tečajev ni. Vsa naročila se odvija-jo sproti, pri čemer poleg limitiranja odlo-fiajo tudi rok in višina naročila. V principu velja pravilo prednosti prvega prispelega naročila. Zatem je vsako od prispelih na-rt)6H izvrfieno v polni meri v okviru danih možnosti, poznejše poravnave niso mož-ne - ostanki poslov se odvijajo že po na-slednjem, tekočem dnevhem tečaju. PARIZ, leto ustanovitve: 17?4 Uradn« ure: 12.30 - 14.30 po sred- rtjeevropskem času Opombe: Obligacije in akcije v FF po komadu. Nakatera driavna posojiia v % od na-zjvne vrednosti vključno z obrestmi. Stroiki: pribijžno 1 % od nazivne vred- nosti. Broker TOIDI l«l A >-, II 'AVANTGARDA Vladimir Tatlin: DELO, KIJE ŠE PRED NAMI Temelj, na katerem je poči-valo naše ustvarjanje v okviru plastične umetnosti, ni bil ho-mogen. Izgubljene so bile vse povezave med slikarstvom, kiparstvom in arhitekturo: re-zultat tega je bil individuali-zem, se pravi izraz popolno-ma osebnih navad in okusov; medtem ko so umetniki v svojem pristopu do materiala, tega degradirali v neke vrste popačenje v odnosu do enega ali drugega področja plastič-ne umetnosti. V najboljšem primeru so umetniki okrasili zidove individualnih hiš, za sabo pustili niz »železniških postaj« in raznolikost sedaj smešnih oblik. To, kar se je v socialni sferi zgodilo I. 191 7, je bilo realizi-rano v območju našega sli-karstva leta 1914, ko smo kot naše temelje sprejeli »materiale, volumen in kon-strukcijo«. Oznanjamo naše nezaupa-nje očem in postavljamo pod nadzor naše senzualne vtise. Leta 191 5 je bila v Moskvi razstava modelov materialov v laboratorijski velikosti (raz-stava reliefov in kontrarelie-fov). Razstava leta 1917 je predstavila vrsto primerov kombinacij različnih materia-lov, ki so bili rezultat zaplete-nejših raziskav materiala sa-mega in posledic, ki iz tega iz-hajajo: gibanje, napetost, vza-jemnih in medsebojnih odno-sov. Ta raziskava materiala, vo-lumna in konstrukcije nam je omogočila, da smo leta 1918 v okviru umetnosti začeli kombinirati materiale, kot sta železo in steklo, materiala modernega klasicizma, ki ju v njuni strogosti lahko primer-jamo s starodavnim marmor-jem. Tako nastane priložnost za združitev čisto umetniških oblik z utilitarnimi nameni. Primer za to je projekt za spo-menik III internacionali (raz-stavljen na Osmem kongre-su). Rezultat tega so modeli, ki nas stimulirajo pri odkritjih v okviru našega ustvarjanja no-vega sveta, in ki pozivajo iz-delovalce, da izvršijo nadzor na oblikami, ki jih srečujemo v našem vsakdanjem življenju. (1920) TR IBUNA - STRAIM ?& PORNOLABOR Peter Lovšin: KLASIČNA PORNOGRAFIJA NASPROTIDANAŠNJI PORNOGRAFIJI Nedvomno postaja v današnjem času vloga spolnosti vse pomembnejša. Ven-dar pa pravi Milan Komnenič, recenzent in urednik zbirke Erotikon, v predgovoru Foucaultove »tstorije seksualnosti«: Na-mesto na žalost pozabljenih platonovskih učenj o Erosu je danes Freudovski libido postal krilatica naše civilizacije, ki iz raz-ličnih pobud pretirano zbližuje erotsko s pokvarjenim, nečistim, nasilnim, vulgar-nim. Izte mešaniceje rojena pornografija, katere smisel je popolnoma nasproten smislu erotskega. Medtem ko jq erotska umetnost svobodna, pornografija služi nazadnjaškim odnosom in manipulaci-ji.«43 Kakšna je pravzaprav razlika med ero-tiko in pornografijo? »Tako erotika kot pornografija delujeta v bistvu v isti smeri,« pravi Slavenka Dra-kulič-llič, »povzročata namreč seksualno vzburjenje - vendar pa ne delujeta na isti način. Erotična literatura,filmi,fotografije, itd. povzročijo vzburjenje posredovano z estetskim doživljanjem, tp pa nikakor ne velja za pornografijo. Druga pomembna karakteristika (funkcija) erotike je, da de-luje znotraj moralnih mej določene druž-be. Bolj natančno povedano - na robu normiranega seksualnega obnašanja te družbe. To ji omogoča, da bolj ali manj ne-moteno deluje in da to delovanje ni ome-jeno z zakonskimi prepovedmi (podlega pa zato moralnim obsodbam). To je oči-vidno: erotika je postala del vsakdanjosti. Lahko bi zaključili, da je erotika po funkciji kastrirana pornografija, in da ne ogroža temeljnih družbenih institucij . (družine npr.). Pornografija funkcionira drugače, čeprav je njen osnovni cilj, spomnimo se, isti, seksualno vzburjenje. Predvsem ona deluje neposredno in močno, usmerjena je na človeško podzavest, na spontane fi-ziološke in emocionalne reakcije, brez ozi-ra na moralni ali ideološki oziroma racio-nalni nazor nasproti pornografiji. Tako je tudi z eksperimenti dokazano, da se s po-rnografijo seksualno vzburijo tudi tisti, ki imajo zavestno negativno mišljenje o po-rnografiji.«44 Prav namen doseči s prikazovanjem spolne.ga obnašanja zgolj seksualno vzburjenje je tudi za Murraya Hauskne-chta temeljna značilnost pornografije. Ta namen pa se mu pri erotiki ne zdi tako prevladujoč oziroma sploh ne bistven. Tako pravi: »Erotika predstavlja spoinost eksplicitno, vendar znotraj širšega kon-teksta, v katerem se spolnost ocenjuje kot del širše človeške izkušnje. Erotični seksualni material se ne uporablja samo za stimulacijo vzburjenja.«45 Lahko bi torej zaključili: svet pornogra-fije je omejen na golo spolnost, pornogra-fija obravnava to spolnost izolirano, iztr-gano iz svojega naravnega okolja, iz spol-nega, Ijubezenskega življenja, iz življenja nasploh. Za razliko od pornografije je svet erotike mnogo širši. Zajema celoto člove-kovega Ijubezenskega, čustvenega in spolnega življenja in kot taka deluje pred-vsem v smislu njegovega osmišljanja. Pornografija ne more biti erotična, ne zaradi svoje totalne eksplicitnosti, niti za-radi namena, da zgolj spolno vzburja, temveč prav zaradi svoje omejenosti, zato ker posreduje zgolj kastrirano izkuš-njo. In če je pornografija kdaj bila erotična, kot je gotovo bila klasična pornografija stare Grčije, potem je najprej potrebno postaviti neko distinkcijo med to klasično pornografijo in pornografijo kot jo pozna-mo sedaj. Erotičnost ene in neerotičnost druge nam že govori o nekaterih bistvenih razlikah med njima. Kakorkoli že, antična Grčija (od koder venarle izhaja sama beseda pornografija) je s svojo družbeno ureditvijo, s svojimi moralnimi, etičnimi nazori producirala tako seksualno življenje, tako umetniško izražanje le tega, sem štejemo tudi por-nografijo, kot je pač vsem njenim družbe-nim predpostavkam ustrezalo. Druge sta-re družbe, stari Rim, družbe srednjega veka itd. so seveda tudi producirale tako spolnost, tako izražanje spolnosti, tako »pornografijo«, kot je ustrezalo njihovim družbenim predpostavkam. Pornografija v današnjem smislu besede pa se je izro-dila v drugem in drugačnem družbenem prostoru, opredeljujejo jo različne družbe-ne okoliščine: izhaja iz razvite industrijske družbe, je njen produkt v dobesednem smislu in kot taka odraža predvsem real-nost te družbe. V čem se predvsem loči ta »naša« po-mografija od one »stare«, imenovali jo bomo klasične pornografije.46 1. Kot sem že rekel, klasična pornogra-fija je vedno tudi erotična, kar pa nikakor ne velja za pomografijo v današnjem smislu besede. Če danes govorimo o kla-sični pornografiji, govorimo o njej prav-zaprav kot o erotični umetnosti, ne pa kot o pornografiji. 2. Predvsem se je klasična pornografi-ja vedno pojavljala kot del umetnosti, če-prav mnogokrat najbolj dvomljiv, bizaren, obscen. Pornografija v današnjem smislu besede z umetnostjo nima nobene zveze več. Spomnimo se samo Kaplana, ki pra-vi: »Če torej obscenost razlikujemo od pornografije glede na učinek in namen, sledi da umetnost kottaka nikoli ne more biti pornografska, čeprav je lahko obsce-na in velikokrat tudi je, saj učinek urnet-nosti na življenje ni nikoli tako specifičen in takojšen, kot je vsebovan v konceptu pornografije.«47 Kaplan navaja tudi pri-mer eksplicitnosti, kot tipične značilnosti pornografije in tuje umetnosti in obsce-nosti in dodaja da je obscenost kot estet-ska kategorija v nasprotju s pornografijo nabita z imacjinacijo. Klasična pomografi-ja je nedvomno bila obscena, vendar je prav kot taka opravljala svojo estetsko funkcijo in izvrševala svojo umetniško vlogo. 3. Pornografija je z novimi mediji, v ka-terih se pojavlja, z novimi sredstvi, s kate-rimi se razpečuje, z novimi reklamnimi prijemi, s katerimi se vsiljuje, kvantitativ-no tako presegla pomen klasične pornog-rafije, ki je vendarle delovala bolj na peri-feriji družbenega ustvarjanja, da je to dej-stvu tudi kvalitativno spremenilo njen po-ložaj in pomen v družbi. Oziroma kot pra-vijo v reviji Time: »Kar je edinstveno na modemem Zahodu in še posebno v ZDA, je, da je pornografija usmerjena zoper to-liko tradicionalnih vrednot, da se njena eksplozija vrši v visoko razviti družbi, ki premore tehnološka sredstva in talent za marketing, ki lahko povzroča, da je učinek te eksplozije še močnejši. Kolizija kulture in trgovine je tista, ki vzbuja skrb.«48 4. Medtem ko je klasična pornografija služila človeku, njegovim erotičnim fanta-zijam, pa čeprav homoseksualnim, sado-mazohističnim, animalističnim ali kakrš-nimkoli že, pa današnja pornografija ne šluži nikomur drugemu kot prinašanju za-služka, obračanju kapitala, kapitalskemu sistemu samemu. Ali kot pravi Bower-stock: »Klasično pornografijo so ustvarili najintelegentnejši, najbolj uČeni in najkul-turnejši predstavniki stare grške družbe, bila je vir užitkov in življenjske radosti. V nasprotju.z ameriško pornografijo ni bila narejena poceni in slabo, z edinim name-nom, da prinese denar.« In dodaja naprej: »Nasprotno kot mnogi mislijo, pornogra-fija ni na noben način škodovala kulturi antične Grčije.«49 S tem, ko sem poskušal postaviti čim jasnejšo distinkcijo med klasično porno-grafijo in pornografijo v današnjem smislu besede, sem hotel slednji opredeliti tudi njen družbeni prostor, družbene pogoje njenega obstoja. Prav iz teh pa bom tudi izhajal, ko bom poskušal priti do ustrezne definicije pornografije. OPOMBE: 43 (ilej predgovor Milana Komneniča v Michel Fou-cault: Istorija seksualnosti (Beograd: Prosveta, 1978), str. 149. 44 Slavenka Drakulič-llič: »Erotika: Pornografija«, Po-let (Zagreb: 4. 4. 1979), str. 22. 45 Murray Hausknecht: />The Problem of Porno-graphy«, Dissent, Vol. 25, štev. 2 (Spring 1978), str. 193. 46 Tako jo je imenoval Glen Bovversock, predstojnik klasičnega oddelka na Hrvardu (The Porno Plaque: prav tam, str. 51). Pod to oznako pa bi lahko do neke mere šteli tudi literaturo t. i. erotičnega realizma, kot sta Kronhausenova opredelila erotično pisanje, ki se je pojavljajo v evropski podzemni literaturi od 1 5. sto-letja naprej. To pisanje, ki sta ga zbrala v že omenjeni knjigi Erotic Fantasies, je sicer v opisovanju seksual-nih prizorov izred. io eksplicitno, pa vendar v določenih točkah, ki so v nadaljnjem tekstu eksplicirane, bistve-no različno od današnje pornografije. 47 Abraham Kapan: Prav tam, str. 22. 48 The Porno Plaque: prav tam, str. 51. 49 Prav tam._________________________________________ TRIBUNA-STRAN25 I PORNOLABOR Marko Golja: THISIS NOT A LOVE STORY Vse ti pravi, da je pred tabo zajeban dan; najbolj pa nevoljno telo, zlati levica, ki zgolj leno drsi po nabreklem kurcu, na'-mesto da bi zdrkala, da bi brizgnil bodisi v zatohle, že marsikje belkaste in strjene rjuhe, bodisi nekam v sobo, nametano in neprezračno, bodisi v umivalnik, da si po-tem hkrati umiješ in kurca in obraz. Tako pa se mukoma vstaneš, ves polomljen in trd, z roko še zmeraj na nabrekležu, in na-rediš tistih nekaj korakov do okna in (Kjfgr-neš zaveso in takoj zamižiš, ker te svetlo-ba ponovno povsem preseneti. Nekoliko se prestopaš, kajti kamor stopiš, nekaj pohodiš, preden se sesedeš na stol, dvig-neš težki nogi in ju spustiš na pisajno mizo, ne da bi se oziral na vse obleke in knjige, ki jih čutiš pod zadnjico, in na razrie papirčke in papirje, pisala in vrag si ga vedi, kaj še, jih zrineš s pisalne pdvrSine, ko se udobno nameščaš, da bi se nastdvil zgodnjespomladanski toploti. Zadovoljen požvižgavaš, prsti se še zmeraj igrajo s ti-čem, ki je vse manjši in manjši, dokler ni lulček, ki uživaško leži na tvojem porašče-nem bedru; ko že skoraj izzehaš svojo jut-ranjo zaspanost, pokriješ usta z dlanjo, vonj, v katerem zaznaš tudi vzburjeno pič-ko, te prisili, da se obrneš in s pogledom preletiš posteljo. Ne, nobene ne opaziš, pa tudi dlan si že umaknil, tako te skrivnostni vonj ne vznemirja več; s pogledom ne po-skušaš brskat v temi spomina, ampak ra-dovedno opazuješ papirčke, ki so ostali na pisalni mizi. Morje konceptov, komaj za-četih rokopisov, prevodi, predvsem sone-tov in elegij Johna Donnea, nekaj tipkopi-sov, izpiski iz zabavnega dialoga med Hitchcockom in Truffautjem, in potem še ocean besed in stavkov na listiČih, za ka-tere ne veš, zakaj si jih zapisai in čemu služijo in kaj boš z njimi. In potem nena-doma zapičiš pogled v rokopis s črnim čr-nilom, na list iz zvezčiča, pravzaprav te pritegne naslov, ki se ti zdi tako prekleto znan, ja, na nekaj te spominja, pa se za nič na svetu, tudi če te scvrejo na olju, ne mo-reš spomniti, na kaj in od kod. Toda pisavo in pisanje prepoznaš, črke so tvoje, bese-de in stavke si vpisal v zgodbo za natečaj, mogoče za Porno ali pa celo za Tribuno, in zapisano te pritegne, da pričneš počasi razvoz^javati skrpucalo. Najprej te strese srhljiv stavek, s katerim se ne moreš stri-njati; je vais donc reprendre ma pauvre vie, si plate et tranquille, od tes phrases sont des a antures, potem še hireje bereš naprej. Nekdo odklene vrata, jih odpre in vstopi, potem jih zapre in zaklene in se s počasnimi koraki približuje vratom tvoje sobe, ti pa se počutiš ranljivega in nemoč-nega, tako nag in sredi zmede, pa vendar brez možnosti, da bi se kamorkoli skril. Je že prepozno. Vrata se odprejo in pred tabo stoji fuka vredna ženska, z neverjet-no lepimi zelenimi očmi, verjetno pobar-vanimi črnimi lasmi in pohotnimi zobrni, ki jih slutiš za njenima rahlo razprtima ustru- "RIBUNA-STRAN 26 »'fe I-; i PORNOLABOR bama. Komaj slišno dahne pozdrav in s sproščenim korakom stopi v ?redo tvoje-ga nereda. Zdaj sediš s hrbtom obrnjen proti oknu, a se sploh ne zavedaš sončnih žarkov, desno nogo vržeš čez levo in tako skriješ že nekoliko predramljeni ud, z ro-kami pa fte veš, kaj bi, praskaš se po vratu in ramenu, še nerodneje pa je s tvojim po-gledom. Če gledaš naravnost, toliko da ne -zariješ nosu med črnolaskine prsi; zato se moraš nagniti nekoliko nazaj, da te v hrbtu zažuli stolovo naslonjalo, in potem lahko bereš njen pogled, malce moten, tudi vlažen, kakor sd tudi njene ustne, s kanček priprtimi trepalnicami - si tudi le-te črni? in za malenkost naprej nagnjeno glavo. Iz krčevitega vratu se tvoja nape-tost razleze čez hrbtenico, rokam ne sle-diš več, in edino kar še poskušaš, je, da peto trdno pritisneš ob itison, da bi umiril nemir noge; kot tudi s stegnom desne noge pritisneš na levo, da bi se ja obvla-dal, plane na plano kurac, ki čedalje bolj bije. Ona ga očitno opazi, saj ti ne uide njen rahli nasmešek, ki še bolj razkrije nje-ne filmske ali pa literame zobe, za katere si želiš, da bi te grizli po celem telesu, do-kler se ne bi ustavili na kurcu in ga zagrizli do orgazma, da bi jih pobrizgal z mnogo manj belo in manj hladno spermo. Misel na orgazem te vzdrhti in počasi čutiš, kako jenja drget zaradi nelagodja, kako postaviš na tla tudi drugo nogo, in nabrek-lega kurca osvobodiš, pa čeprav se zdiš samemu sebi kot pubertetniški kurček, ki ga privzdigne že slutnja prsi, pa naj bodo sošolkine, še vse nedolžne in komaj za-znavne, ali pa njene mame, že povešene in pregnetene vse počez. Ker svoje vzbur-jenosti ne skrivaš več, pričakuješ, da bo nekaj naredila, da se bo s prsti dotaknila tvojega vratu in se sklonila in te poljubila, ali pa da ga bo igraje oplazila, skoraj po-motoma; toda nič, še zmeraj samo stoji, le da je zdaj še bolj nagnjena naprej, da prvič opaziš njen jezik, temno rdeč, kako si os-lini ustnici in sopne nekajkrat zapored. Ne smeš yeč odlašat, tudi tokrat ne bo nič z udobnim fukom, da bi samo sedel na sto-lu in da bi ona bila brez hlačk in da bi se nabodla v tvojem naročju, tako okobal, s prsti dotikajoč se tal in se sprva počasi, potem pa vse hitreje in hitreje spuščala in dvigala proti orgazmu. Zato s kretnjo, pol-no želje, sežeš proti njenemu obrazu, s pr-sti odmakneš njene dolge lase, ki ga zasti-rajo, in tako si že s prvim dotikom zaple-ten v nepreklicnost. Kurac, hočeš fukat, in ne preostane ti drugega, kot da vstarieš, da tvoj nabreklež podrgava ob njeno krilo, ti pa jo že grabiš, vse bolj in bolj, svoj trd jezik zabiješ v njena priprta usta; spet si kot zelenec, ki prvič fuka in ga vse izdaja, predvsem pa hlastnost in neučakanost, da se dotakne, da grabi vse dele njenega telesa, in možnost, da bo brizgnil, še. pre-den se z vrhom uda dotakne ustja njene željne pizde. Seveda pa tvojega kurca ne pripravi do brizga tistega nekaj trenja, niti ko z desnico vzdigneš njeno krilo in zablo-diš k njenemu mednožju in te samo še no-gavice in hlačke ločijo od fuka, in zato iz-motaš prste iz njenih las in za hip pustiš njena ramena, hrbet, boke, se celo zaveš, da te že tudi ona čedalje bolj trga in v hipu spoznaš njene ugrize, ki jih tvoj obraz po-zna in z užitkom pričaka, zobe, ki drsijo po tvojih neobritih licih in jih preiskujejo z gibkim jezikom, ki nenadoma zaide v tvoj uhelj, da te zmrazi in strese in se zdrzneš, in ponovno se spraviš k utiranju poti v nje-no pizdo, ki jo vendar poznaš in si jo že ne-kajkratzapolnil s svojim nabijačem in svo-jo vrelino. In prav občutek, da samo še malo, pa boš spet fukal, kajti mala fuka, da bi najraje umrl, zakaj pa ne, te dodatno podžge. Njeno mlačno ugovarjanje, nee, ki ji trgaš nogavice, te samo še dodatno vzpodbudi in vzburi, in kurac je nabrekel, kot ni bil že nekaj dni, in ko podrsaš ob spodnje hlačke, bi ga kar tako stlačil va-njo. S prsti levice umakneš rob spodnjic, z drugo roko pa jo zagrabiš pod zadnjico, čvrsto in napeto, in jo malce vzdigneš, to-liko da ga nastaviš na njeno vlažno in vre-lo odprtino. Toda ostri rob njenih spodnjih hlačk te moti in to ni tisti užitek, ki ga ho-češ. Zato z naglico, ki jo kar prestraši, umakneš ud in raztrgaš sovražne spodnji-ce in počepneš, da se z jezikom znajdeš v njeni črni gošči in da jo rahlo suvaš po ob-robju. Tako bi ril do njenega orgazma, če ti ne bi nekaj neprestano sikalo, naj nehaš, da potem ni več tako zanimivo, potem pa te še preneha kuštrat, začne si slačit blu-zo, potem še nedrček in se boža po prsih, kajti ti je ne moreš lizat in grabit za stegna in zadnjico in vrat in ramena in njeno uži-vanje te razpizdi in naglo vstaneš, jo za-grabiš za otrdele prsi in nabrekli bradavici, da zaječi, te so tvoje, ti si njen in tako tudi razume tvoj egoizem in te zvleče na po-steljo, kjer te posuje s poljubi, polizi, ugrizi, dotiki, ki te spravijo v norost in strah, da boš mogoče vseeno prehitro brizgnil, zato odrivaš njeno glavo, ki se nezaustavljivo bliža kurcu, ki najprej vsesa jajca, da pre-senečen zazijaš, potem pa samo še rado-vedno opazuješ, kako z ustnicami drsi po steblu tvojega kurca in ga stlači v ustno votlino in še v grlo. Zamika te, da bi kar tako končal, toda ne, ti hočeš fukat; naglo se prevališ na bok, da ti njeni zobje vzbu-dijo bolečino in da že stojiš, ko je ona še zmeraj nagnjena naprej, še zmeraj z odpr-timi ustmi, kakor da si še zmeraj v njej, in z nekoliko nejevoljnim pogledom, nehaj že, spet si me prestrašil. In ko tako stojiš, z nabreklim kurcem, ki bi ga lahko kakšna seksi kiparka odlila v bron, s full velikan-skim, ko je ona usločena kot mačka na preži, tik pred skokom, te prešine, kako jo boš pofukal. Stisneš jo za vrat, da zaječi, zaradi bolečine, zaradi ugodja, in potem jo zgrabiš za bok in jo z nevzdržno strastjo potegneš k sebi, da se znajde pred tabo, vsa odprta in nezavarovana. S prsti obja-meš svojega natepača in ga počasi pribli-žaš njeni pizdi. S svojo napetostjo in pri-čakovanjem sili proti tebi, ti pa se ustaviš na njenem ustju. Bolj ko ona lovi tvojega kurca, njegov komaj obvladovani škrlat, ki ga namakaš vanjo samo za kanček, da jo še bolj razbesniš, potem pa se ji samo še bolj umakneš. Svoj »daj« že kriči v postelj-nino, že stoji na nogah, samo še oprta na prste rok, ko se zabiješ v njeno pizdo, da pade na komolce in kolena, vso jo zapo-Iniš, tja do maternice. Še preden premaga presenečenje in olajšanje, jo ti ponovno zgrabiš za vrat, zdaj je tvoja in ti njen, in daješ se ji in jo jemlješ z vsakim gibom, zmeraj globlje in globlje, zmeraj bolj gro-bo. Zmeraj znova jo potegneš proti sebi držiš jo za boke, prsi, da kriči od bolečin? naslade, za ramena, za lase, da zarjuje, od besa, od užitka, tebi pa njena odprta pizda ne zadošča več, zato ga izvlečeš, nastaviš na zgornjo luknjo in naglo suneš; sprva se zdrzne, potem pa te stisne s svojim ob- ročkom, ki te spravlja na rob blaznosti, ki se je ustrašiš in ponovno zdrsneš v udob-no pizdo. In nabijaš iz luknje v luknjo, z lahkoto v pizdo, nekoliko težje v rit, izme-noma, tako kot se menjavajo njeni izsopi in polkriki, tako kot čedalje bolj stiska stegna in s prsti grabi po rjuhi. Njeni črni lakirani nohti jo trgajo, njeni luknji kar hlastata za tvojim kurcem, kot te zaskeli nekje v jajcih. Zadihan se ustavš, česar ona v svojem ritmu še ne začuti, stegneš roko proti knjižni polici in se oprimeš noža. Držiš ga čvrsto in zarežeš z močjo, s kate-ro si jo pred trenutkom nabijal, v zapestje. Enkrat, dvakrat, trikrat. Temna, skoraj črna gošča primezi iz zarez, potem spolzi z roke in lene kaplje, curek, zamažejo nje-no telo. Ne veš, če ona kaj čuti, mogoče misli, da je tvoja sperma, kar jo samo še dodatno vzpodbudi, da se te oklene, njene mišice te držijo in stiskajo in jutripajo in ču-tiš, da boš dokurčil, če bo tako nadaljeva-la. Z razrezano roko se skloniš naprej, s prsti zagrabiš njen vrat in potisneš njeno glavo v blazino. Vidiš, kakor tvoja kri lepi njene lase, kako jih maže; vendar skoraj ne opaziš razlike. Očitno ji prihaja, saj se zagrize z vso strastjo v blazino; prav golta proti svojemu orgazmu in smrti. In to je tudi tvoj trenutek. Še vedno nagnjen nad-njo, še vedno s prsti, ki so sklenjeni okrog njenega vratu, vse hitreje in hitreje pori-vaš iz luknje v luknjo, kakor da te je groza časa, ki drsi gnusen in neprepoz,naven iz tvojega telesa, in se meša z znojem. Slišiš svoje ječanje in veš, da boš čez nekaj tre-nutkov brizgnil, zato še z večjo ihto potis-kaš kurca v njeno telo, s še večjo odloč-nostjo stisneš nič več upirajoči se vrat in s prav otročjo igrivostjo obrišeš svojo podlaket v njen hrbet in zadnjico. Toda tvoj nasmešek ob pogledu na njeno za-mazanost je zgolj hipen, kajti že brizgaš v njeno pizdo; toliko se še zbereš in ga izvle-češ in ga zrineš, že rahlo občutljivega, v ritno luknjo in potem ponovno ven, kakor da se s teboj nič ne dogaja, pa čeprav se strop in s knjižnimi policami obložene ste-ne vse bolj približujejo, premagaš tesno-bo, v hipu, še zmeraj fukaš, pa čeprav vse težje gledaš, to žensko, ne samo njo, in bi najraje zamižal, zaspal v prijetno utruje-nost, ki si podredi telo po orgazmu, ven-dar še zmoreš toliko moči in še enkrat iz-vlečeš kurca iz njenega onemoglega tele-sa in vidiš ponovno njene črne dlake in se zakrohotaš, zakašljaš, da si ne barva tudi njih? in ga zrineš, položiš v ritno dolinico, da še neka^malega bzikne med poslednji-mi trzljaji. Se enkrat zabrodiš po tej enk-ratni neponovljivi mešanici strasti in sm-rti, sperme in krvi, potem zamižiš; njeno telo omahne. Zdrzne^ se in zablodiš s po-gledom po pisalni mizi, kjer med vso mno-žico pospermiranih in okrvljavljenih list-kov in listov pritegne tvojo jenjajočo za-vest tipkopis z od nekod znanim, pa ven-dar neznanim naslovom. In prebereš samo zadnji stavek. Zgodba je ime smrti. TRIBUNA-STRAN 27 ISVIT MUVI 37. INTERNATIONALE FILMFESTSPIELE BERLIN (2) Med več kot 1000 predlaganimi filmi je bilo v program PANORAME izbranih 58 celovečernih in 36 kratkih filmov - torej lahko brez kakšnega posebnega razmiš-Ijanja pritrdimo mnenju, da je vsaka sek-cija na berlinskem festivalu festival zase. Prikazani filmi so bili deloma tudi poveza-ni/razvrščeni v različne tematske sklope. 0 tej tematski povezavi pa lahko takoj na tem mestu rečemo tudi to, da je bila v po-sameznih sklopih precej za lase privleče-na, kajti npr. filme iz tako imenovane »nove francoske črne serije« je družilo le to, da so francoski. Zanimiva je bila tudi skupina »sovjetskih ekoloških filmov«. Predstavljen je bil (svetovna premiera) film Rolana Sergejenka ČERNOBIL, do-kumentarec o dobro nam znani nesreči v jedrski elektrarni, ostali filmi (DEVET DNI V LETU - Dvyat dney odnogo goda, 1961) Mihaila Roma, GOSPODAR GOZDOV (Ter/Chozjain, 1984) bergata Oganesjana in OB JEZERU (U ozera, 1969) Sergeja Gerasimova) pa so skozi formo igranega filma opozarjali na eko-loško problematiko v Sovjetski zvezi. Tretji sklop filmov je bil poimenovan »film in literatura danes« pa je predstavil predvsem dokumentarne filme o bolj ali manj znanih pisateljih ter nekaj igranih fil-mov, nastalih po književnih predlogah. Filme VVILLIAM CARLOS VVILLIAMS Richarda P. Rodgersa, ISAAC IN AMERI-CA: A JOURNEY WITH ISAAC B. SIN- GER Amrana Novvaka.THE BEATGENE-RATION-AN AMERICAN DREAM Janet Freeman, W. S. B. in THE REAM MACHI-NE Dereka Jermana in QUIET DAYS IN SOMMIERES Petra Leippa in Chili Ha-wes lahko označimo kot filme, ki spadajo v prvo zgoraj omenjeno skupino, medtem ko spadajo v drugo SEIZE THE DAY Fiel-derja Cooka (po Saul Bellovvu), CRAZY LOVE Dominiqua Deruddera (po Bukow-skem), NATIVE SON Jerrolda Freedma-na (po Richardu VVrightu) in BARDNOM-MES GADE (Zgodnja pomlad) Astrid Henning-Jensen (po noveli Tove Divlev-sen). »Dokumenti« so predstavili spet lepo število filmov o AIDS-u - omenimo le Ll-VING WITH AIDS Tine Feliciantonio in Chuck S0L0M0N COMING 0F AGE Harca Huestisa. Sledili so filmi o črncih v Veliki Britaniji - HANDSVVORTH SONGS inTHE PASSION OF REMMEM-BERA-nce Isaaca Jukiena in Maureen Blackvvood. 1001 MARJETICA (Les 1001 Mar-guerites) Pierra Philippa je film, nastal ob 90-letnici znane francoske produkcijske hiše Gaumont. Kompilacijski filrn, ki ob iz-branih odlomkih iz filmov pripoveduje Gaumontovo zgodovino od 1897 do da-nes. Prijetna zadeva, pri nekaterih stare]-ših filmih pa je moč opaziti, od kod so in-spiracijo za svoje gage dobivali Fernan-del, Louis de Funes in drugi. Spomine pa je obujal tudi film GER-MANY - FIFTIES STYLE Manfreda Breuersbrocka, Dietra Fietzkeja in Wolf-ganga Dreslerja. Celovečerni kolaž o Nemčiji v petdesetih letih, pogled na Nemčijo skozi reklame, in nevvsreels (filmske novosti). Bilo pa je v Panorami tudi veliko pre-mierno prikazanih filmov, ki jih je bilo moč prvič (mnogo tudi zadnjič oziroma edinič) videti zunaj dežele, kjer so nastali. Brazilski A COR DO SEU DESTINO (Barva njihove usode) Jorge Durrana go-vori o usodi Čila in Brazilije skozi pogled mladih iz Ria. ALS IN EEN ROES (Zastrupljeni) Pim de la Parra je film o teatru, tragikomedija o (ne)sreči na gledaliških deskah. CARA-VAN SERAI Tasossa Psarrasa je komič-na drama o grških partizanih, ki nadaljuje-jo borbo proti okupaciji svoje dežele tudi že po koncu druge svetovne vojne. V Panorami je bil predstavljen tudi edini dolgometražni jugoslovanski predstavnik A C0RM0RANT (Kormoran) Antona To-mašiča, o čigar usodi smo poročali že prejšnjič. Spet so bili izredno zanimivi tudi avst-rijski filmi Die Dreckschleuder Nikija Lis-ta, 1 x1 des glucklishen Lebens študentov Studia za experimentalni film na Visoki šoli za uporabno umetnost. Predvsem ta drugi je izstopal s svojo izvirnostjo -enourna animacija oddaje avstrijske tele-vizije »Club 2«. TRIBUNA-STRAN 28 17. FORUM MLADEGA FIL-MA Sekcija festivala, ki je postala samosto-jen festival ne le po obsegu, pač pa tudi po tematiki in po občinstvu. Ce začnemo ta kratek pregled skozi /animivejše filme Fo-ruma nikakor ne moremo mimo 873-mi-nutnega oziroma 14 in polumega filma je Petra VVatkinsa THE JOURNEY. Film edinstven ne le po svoji dolžini, pač pa tudi po produkciji in času nastanka. Film je nastajal v 17 državah, finančno pa ga je podprlo več kot 20 kulturnih in mirovnih organizacij, k dokončanju filma pa je pri-pomogja The National film Board of Ca-nada. Ce bi poskušali ta film označiti v stavku, dveh - človeški odnos do miru in svobode, mir in svoboda v vseh svetovnih oblikah. Brez dokumentarnih posnetkov, zato pa s pričami dogodkov druge svetov-ne vojne iz Leningrada, Hamburga, Hiro-šime... Film je bil prikazan v treh kosih, v treh dneh, pa vendar bi lahko na prste preštel tiste, ki so videli vsaj pol filma. Ugotovitev? Današnji čas je mir popolno-ma povozil. Kot poseben program sta bila še izbora novejše venezuelske produkcije (vključno s filmom Oriana Fine Torres, nagrajenim z Zlato kamero na lanskem canneskem festivalu) in novejših filmov iz Hongkon-ga, ki pa niso, kot bi si vsak mislil, kung fu filmi, pač pa prave hollywoodske soap opere. Drugače pa so izstopali (kakor vsa-ko leto zadnjih pet-šest let) ameriški ne-odvisnifilmi.ARE WEWINING M0MMY (America in cold war) Barbare Margolis je dokurnentarec, koncipiran po principu kompilacijskega filma - skozi ameriške propagandne ameriške filme iz petdese-tih let opozarja prave Američane pred »rdečo komunistično pošastjo«. LAND-SCAPE SUICIDE režiserja Jamesa Ben-ninga razglablja na pol dokumentaren, pol narativni način o »vplivu okolja na moril-ce. Začetek s primerom zaslišanja 17-let-nice, ki je umorila svojo sošolko, je obetal precej več, kot je Benning kasneje izpeljal v drugqm delu, ki razglablja o pomanjka-nju medčloveških odnosov, brezosebno-sti etc... JIMMY BLAYS MONTEREY in SHA-KE -OTIS AT MONTEREY, filma D. A. Pennebakerja, sta prisrčna, tehnično do-bro izdelana dokumentarca v stilu »še po-mnite tovariši?« Jimmy Hendrix je pa še vedno koncertni zabavljač No 1. Da o sta- rih hipijih, ki so prišli na projekcijo, sploh ne govorimo. Video program in projekcije super os-mičk sta le še dopolnitev programa Foru-ma mladega filma, ki pa bosta, če bosta ostali takšni, kot sta bili letos tudi v naprej bolj v sramoto kot v ponos Forumu. Sicer je res, da so redki veliki svetovni festivali, kjer je moč videti projekcije super osmičk, vendar pa je bila kvaliteta prikazanih del nižja kot v kakšnem osnovnošolskem fo-tokinoklubu. Da o videu sploh ne govori-mo. Za selektorje video programa na Bar-linalu se je (kot se je dalo videti) zgodovi-na ustavila nekje vzačetku sedemdesetih let, saj je bilo moč videti samo en velik Konceptualizem. So pa pripravili organizatorji Foruma eno jako zanimivo zadevo. Okrogla miza o kolorizaciji filmov je z gostom Arthurjem Hillerjem, predsednikom združenja ame-riških režiserjev debatirala za in proti bar-vanju filmov, udeleženci so si lahko ogle-dali nekaj primerov že pobarvanih filmov (Malteški sokol Johna Houstona) ter se nato družno izrekli proti. Teda Turnerja in ostale pobudnike barvanja to seveda niti najmanj ne moti. D. H. SVIT MUVL DESIGNl OD ŽELEZNIŠKE POSTAJE DO MUZEJA Decembra lanskega leta so ob velikem pričakovanju kul-turne publike v Parizu odprli Muzej devetnajstega stoletja. Priprave in izvedbe tega arhi-tekturnega in kulturnega pod-viga so potekale osem let. Lahko si mislimo, zakaj je publika otvoritev tako težko pričakovala. Muzej, ki se uradno imenuje Musee d'Or-say, so uredili v nekdanji že-lezniški postaji Quai d'Orsay. Sama zgradba je bila postav-Ijena v stilu neo-Ludvik XV., ki so ga pri obnovi vestno ohra-nili, kljub vsej dodani najso-dobnejši tehnični opremi. Največ govoric se je že veliko pred otvoritvijo širilo v zvezi z notranjo ureditvijo, ki je nekaj čisto posebnega in je delo ita-lijanske arhitektke Gae Au-lenti. (Obnovljeni Palazzo Grassi, v katerem je bila po-stavljena razstava Futirismo e Futirismi in nova razposta-vitev elik ter notranja oprema Muzeja moderne umetnosti v Beaubourgu, so prav tako njeno delo.) V notranjosti 1 zgradbe je postavila pregrade iz modrega, rožnatega in sive-ga granita, ki služijo za veli-, častno ozadje razstavljenim kipom in slikam. V muzeju je predstavljena celotna fran-coska umetnost 19. stoletja, vključno s kiparstvom in fo-tografijo. Stari Louvre je bil že dolgo premajhen za takšno veliko množino eksponatov, posebno Jeu de Paume, tisti del, v katerem so bili razstav-Ijeni impresionisti. Zdajšnja postavitev slik je zelo premiš-Ijena, prehodi med različnimi stili so skrbno zglajeni, tako da obisk muzeja postane res pravo estetsko doživetje. TRIBUNA- STRAN30 VROČA PERESAl Angela Carter: VOLKODLAK Je severna dežela; mrzlo vreme, mrzla srca. Mraz; vihar; divje živali v gozdu. Zivlje-nje je težko. Njihove hiše so zgrajene iz hlodov, znotraj so temne in zadimljene. Za cedečo se svečo neobdelana ikona devi-ce, obešena prašičja krača, ki se prekaju-je, venec sušečih se gob. Postelja, trinož-nik, miza. Trda, kratka, borna življenja. Za te gorske prebivalce gozdov je Hu-dič resnična kot ti in jaz. Še več; naju niso videli, niti ne vedo, da obstajava, toda Hu-diča pogosto videvajo na pokopališčih, teh pustih in ganljivih prebivališčih mrtvih, kjer so na grobovih portreti umrlih v naiv-nem slogu in ni cvetja, ki bi ga postavili pred njih, nobeno cvetje ne rase tam, tako postavijo drobne, spominske darove, majhne štručke, včasih kolač, po katerega prilomastijo medvedje in ga odnesejo v gozdove. Opolnoči, še posebej v VValpur-gini noči, Hudič na pokopališčih prireja piknike in vabi čarovnice; potem izkopljejo sveža trupla in jih jedo. Vsakdo vam lahko to potrdi. Venci česna na vratih odvračajo vam-pirje. Modrooki otrok, rojen v kresni noči, bo jasnoviden. Ko odkrijejo čarovnico, sjarko, katere sir dozori, ko tisti njene so-sede ne, drugo starko, katere črna mačka, o, poguba! ji neprestano sledi, baburo sle-čejo, iščejo znamenja, dodatno prsno bra-davico, ki jo sesa njen zaupni prijatelj. Kmalu jo najdejo. Potem jo kamenjajo do smrti. Zima in mrzlo vreme. Pojdi in obišči babico, ki je zbolela. Od-nesi ji ovsenjak, ki sem ji ga spekla na ognjišču in skodelico masla. Dobri mali otrok naredi, kar ti naroča mati - pet milj naporne hoje skozi gozd; ne zaidi s poti zaradi medvedov, divjega prašiča, sestradanih volkov. Na, vzemi očetov lovski nož; saj veš, kako se z njim ravna. Otrok je imel na sebi ponošen plašč iz ovčje kože, ki ga je varoval pred mrazom. Preveč dobro je poznala gozd, da bi se ga bala, toda ves čas je morala ostati na pre-ži. Ko je zaslišala strašno volkovo tuljenje, je spustila iz rok svoje darove, segla po nožu in se obrnila proti zveri. Bil je ogromen, z rdečimi očmi in odpr-tim, sivim gobcem. Vsi razen otrok gor-skih prebivalcev bi ob pogledu nanj umrli od strahu. Pognal se ji je za vrat, kot to po-čno volkovi, toda z očetovim nožem je za-mahnila proti njemu in mu odrezala nje-govo desno sprednjo taco. Volk se je, ko je videl, kaj se je zgodilo z njegovo taco, izvil, zacvilil, skorajda za-ječal; volkovi so manj hrabri, kot se zdi na prvi pogled. Nesrečno se je odmajal med drevesi, z največjo hitrostjo, kar jih je pre-mogel s svojimi tremi nogami, in za seboj puščal sledove krvi. Otrok je obrisal rezilo noža v svoj predpasnik, zavil volkovo taco v prtiček, kamor je njena mati položila ov- senjak, in se napotil naprej proti hiši svoje babice. Kmalu je sneg postal tako globok, da je skoraj popolnoma zakril stopinje, sledi živali ali odtise stopal, ki bi utegnili biti na poti. Babico je našla bolno, prikovana je bila na posteljo in padla je v nemiren spanec, stokala je in se tresla, tako da je otrok po-mislil, da ima vročino. Potipala je njeno čelo, žarelo je. Iz košarice je vzela prtiček in ga razgrnila, da bi z njim starki naredila mrzel obkladek in volkova taca je padla na tla. Toda to ni bila več volkova taca. Bila je roka, odsekana v zapestju, žilava od trde-ga dela in pegasta od starosti. Na prstan-cu je bil poročni prstan, na kazalcu je bila bradavica. In po bradavici je otrok ugoto-vil, da je to babičina roka. Odgrnila je rjuho, toda starka se je pre-budila in se začela braniti, vreščala je in kričala kot obsedena. Toda otrok je bil močan in oborožen z očetovim lovskim nožem; uspelo ji je držati babico pri miru dovolj časa, da je lahko videla vzrok njene vročice. Tam, kjer bi morala biti babičina desna roka, je bil krvav štrcelj, ki se je že začel gnojiti. Otrok se je prekrižal in tako glasno za-vpil, da so.ga lahko slišali sosedje in pri-drveli v prostor. Bradavico na roki so takoj prepoznali kot bradavico čarovnice; star-ko so, tako kot je bila, v spalni srajci odvlekli v sneg, s palicami udarjaii po nje-nem starem okostju in jo ob robu gozda kamenjali, dokler se ni mrtva zgrudila na tla. Deklica je živela v babičini hiši in se po-časi razcvetela. Prevod: TOMAŽ TOPORIŠIČ Angela Carter (rojena v Sussexu I. 1940) je avtorica odmevnih romanov in kratke proze. Pričujoča zgodba je iz-šla v njeni zbirki kratke proze z naslovom The Bloody Chamber - erotično krutih predelavah pravljične moti-vike in tematike. TRIBUNA-STRAN31 IGREINIGRICE Slovenska dramatika d) ^ Literarno kritično pisanje o dramatiki je na nek način nujno zaznamovano z nje-nim posebnim statusom v okviru literar-nih vrst in zvrsti. Če je za liriko in ekipo bralna eksistenca bolj ali manj edina mož-na, vvsakem primeru pa primarna, za dra-matiko tega ne bi mogli trditi. Z izjemo t.i. bralnih dram, ki so večinoma že s strani avtorja samega pisane z drugačnimi in-tencijami kot drame, ki tendirajo k uprizo-ritvam, dramatika doživlja zars pravi odziv preko njenega vkorporiranja v gledališko uprizoritev. Drame se, vsaj na sloven-skem, bere veliko bolj redko kot ostale li-teraturne vrste in zvrsti, verjetno tudi za-radi tega šele več let po nastanku in up-rizoritvah izidejo tudi v knjižni obliki. S tem pa se nujno spremeni tudi status literarne kritike, ki naenkrat izgubi svojo pozicijo spremljevalke tekoče literarne produkcije, postane razmišljanje o polpreteklih lite-rarnih usmeritvah, na eni strani pridobiva časovno distanco in z njo povezano dru-gačno, manj aktualistično in objektivnejše branje besedila, na drugi strani pa se mora sprijazniti z interpretiranjem že predhodno interpretiranega v obliki gle-daliških uprizoritev kot realizacij režiser-skih avtorskih branj določenega besedila. Literarna kritika tako ni več aktualna, v za-ložniško-tržnem obratu izgublja svojo funkcijo, obenem pa se približuje literarni esejistiki. In končno to ni nič slabega. Igre in igrice, štirje dramski teksti, na-stali v časovnem razmahu skoraj dvajse-tih let, omogočajo vpogled v razvoj avtor-ske poetike Dominika Smoleta, obenem pa kljub raznolikosti literarnih pristopov pričajo o vedno novih problematizacijah avtorjeve temeljne tematike, in iz teh \z-hajajoče koherentnosti njegovega dram-skega opusa. Veseioigra v temnem, na-pisana v času med Smoletovima temelj-nima tekstoma Atigono in Krstom pri Sa-vici, kot nekakšen pretežno lahkoten in-termezzo, z vidnim vplivom dramtike ab-surda izpisan banalni in obenem fantas-tični Dogodek v Mestu Gogi precej non-šalantno problematizira ritualni ples nor-cev, ki se med seboj razpoznavajo za nor-malne. Mestni prebivalci v vsakdanje do-Igočasrii scenariji, v katero vdirata fantas-tičnost in nelogičnost posameznih do-godkov, čakajo na Godota, imajo svoje utapljanje v nesmislih za samoumevno življenje, ki so ga pred ekscesom kot pri-stojnostjo kakršnekoli drugačnosti pri-pravljeni na vsak način braniti. Vse, kar počenjajo, sploh ne more pridobiti statusa dejanja, kajti tudi drugačnost ironično oz-načenega humanističnega intelektualca pristne stare sorte, ki jo prebivalci označi-jo kot ekscesno, v bištvu sploh ne more postati drugačnost, ker enostavno ne ob-staja vedenje o bistvu drugačnosti. Ob-staja drugačnost, a samo kot eksces, ki pa je neoprijemljiv. Toda tujec, ki na koncu drame ugotovi, da kljub vsem naporom ni mogel postati tujec, mora zaradi svoje do-mnevne drugačnosti pasti pod streli štirih morilcev, ki so obenem lahko tudi štirje policaji. Red je končno spet dosežen, pa tudi če je šlo le za umišljanje tujčeve dru-gačnosti. Edina resnica je absurdnost sveta, v katerem se ' ot ritual obnavlja nezmožnost kakršnihkoii dejanj. V podobnem tonu so pisane tudi dobrih petnajst let kasnejše Ljubezni, ki pa izpo-stavljajo prozaičnost in izpraznjenost vsakdana in načrtno izvzemajo kakršne-koli elemente fantastičnosti. Prizorišča so banalno nezanimiva, junaki se gibljejo v zaprtem krogu zakonolomstva, ki pa je že zdavnaj izgubilo vsako živahnost in pus-tolovskost. Življenje postaja ponavljanje že doživetih, banalnih prizorov, eksces ]e možen samo še kot špolna deviacija. Ju-naki sploh niso več sposobni artikulranih besednih izlivov, njihovi pogovori so lahko samo še popolnoma nezanimivi, potekajo po vnaprej predvidljivih vzorcih. Zlati čeveljčki vnašajo dramaturško za-nimivejšo zasnovo, gradijo na povezavi fantastičnega in realno-političnega. Soje-nje samomorilcu, ki ga za uspešen potek sodne obravnave začasno ponovno obudijo od mrtvih, postaja groteskno pri-čevanje vseh prisotnih o njihovi ujetosti v pravosodni pa tudi življenjski mehanizem, ki jih presega, z njimi enostavno razpola-ga. Kot bebaste in obsedene lutke v svoji rutini izgubljajo tla pod nogami, tako da sodni proces postaja mesto za izpovedi njihovih obsesij. Obsojeni po splošni ka-tarzi, ko prisotni z izpovedmi opravijo sku-pinsko terapijo, prizna svojo laž: »vrvica«, na katero se je obesil, ni bila njegova last; ukradel jo je gospodinji. Toda njegovo pri-znanje v bistvu ne zanima nikogar. Sodni sluga mu bo v čakalnici po metodi usta na usta spet odvzel njegovo življenje in spet se bo lahko povrnil v smrt. Tla pod nogami na koncu izgubi tudi adrninistratorka, ki jo obešeno opazi sluga in ji sname zlate če-veljčke. Zlati čeveljčki kot metafora - se-veda. Verjetno najmanj uspela je zadnja dra-ma - Igra za igro, veristična narobe po-stavitev prav tako veristične igre Aristo-fana, kjer se ženske uprejo moškim zato, ker pogrešajo vojno in ne mir. Zelo poved-na sprememba, ki jasno aktualizira antič-no dramatiko, na žalost ostaja v posa-meznih pasusih preveč razvlečena, veri-zem z izgubo burkaške razposajenosti po-staja moteč in dolgočasen, aktualizacija klasične tematike ne more prekriti neko-herentnosti celote. Dominik Smole v eni svojih manj uspelih iger, toda še vedno zanimivo, če že ne zmeraj prijetno branje. TOMAŽ TOPORIŠIČ