97. številka. » i. i * i m tf% i jh r &\ f \f f j f I Ljabljanl. i pomltljik, ZB. aprila NIZ. XIV. lulo. .Slovenski Narod* vetja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*_ pol leta.......a 12-— četrt leta ...... 9 6 — aa mesec...... 2*— v uptavniStvu prejeman: celo leto.......K 22-— pol leta ....... četrt leta 5*50 na mesec......1-90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vrača jo. Uredništvo: Hnaflova ulica *t S (v pritličju levo), telefon št 34. htserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte i* zahvala vrata 16 vin. Poslane vrsta 20 vin. Pri večjih inseraljah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativna stvari. - Posamecna številka velja M Na pismena naročila brez istodobne vpoaletve naročnine ae ne ozira. .Narodna tiskarna" telefOa it. iS. .Slovenski Narod* velja no pošti za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta 13- četrt leta.......650 na mesec • • • . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 30— za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 35-— Vprašanjem glede inserstev se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, rjpravnlstva: Bneflova nltea st. S (spodaj, dvorišče levo), telefon si. 85 Beseda o češko-nemškem sporazumu. Piše dr. Jakob Kranjec. Pogajanja med Cehi in Nemci na Češkem trajajo že precej dolgo in se danes nikdo ne ve, kdaj se končajo. O končnem uspehu teh pogajanj se vobče ne more govoriti v tem mislu, da bi bilo konec narodnostnih prepirov na Češkem, pač pa v ;em zmislu, da stopi narodni boj na Češkem v novo faza Pred vsem je treba opazovalcu narodnostnih razmer na Češkem promotriti, da so v poslednji dobi močno narasle v ponemčenem delu Češke češke manjšine, ki so le naravne posledice razvoja nemške industrije in usposobljenosti češkega delavstva. Strah Nemcev, da jih Lchi polagoma izrlačijo iz svoje domovine, bi bil to-rej nekoliko opravičen, osobito ko se je začela v zadnjem času tudi češka industrija krepko razvijati. More e skoro reči, da Čehi z velikanskimi koraki napredujejo in da njim njihovi nemški sodežeiani jedva slediti morejo. Da bi ta narodni razvoj češkega življa Nemci zadržali, in, če mogoče, preprečili, vpijejo po spora-"iimu in po narodnostni omejitvi umskega, t. j. ponemčenega ozem-Doslej so že Nemci dosegli, da je ada nemško ozemlje očistila od dr- :vnih uradnikov češke narodnosti m da tudi v bodoče ne sme biti nobeden Čeh imenovan tja za uradnika. Oiavna stvar, za katero se Nemcem pred ozemli nemškega teritorija v okviru mej Češke, kjer bi bili oni neomejeni gospodarji. Ako se jim posreči to doseči, bi bile izgubljene češke manjšine in narodnostni boj bi se zanesel v češki del dežele, v katerem je zelo mnogo veleposestev in industrijskih nodietij v nemški posesti, kar tvori prave nemške enklave v češkem ozemlju. Pri tem se tudi ne sme po- 1 iti na židovski element, ki ima po vaseh, trgih in mestih v češkem ozemlju v preveliki meri posebno trgovino v rokah m je narodnostno malo zanesljiv. Treba je le opozoriti, že zdaj ima nemško-židovska industrija velik vpliv na Kladeinskem hi Bcrounskem, torej skoro — v jbližji okolici Prage, kar se je pred 11«. OIVU.1, . li I \ n l _ s w i 1V1I1 vsem gre. te omejitev nemškega ilja. t j. ustanovitev popolnoma kratkim pokazalo posebno v Kraljevem Dvoru pri Berounu, kjer je zmagala pri občinskih volitvah nem-ško-renegatska volilna lista. Pri vsem tem še se ne sme pozabiti, da so Nemci zadnji čas izdali geslo: učimo se češki! Nemci se gotovo ne bodo učili češčine iz ljubezni do češkega ljudstva, ampak zgolj radi tega, da si je še bolje podjarmijo in je kočno ponemčijo. Že zdaj so Nemci, ki količkaj češčino lomijo, imenovani za uradnike v popolnoma češke kraje, seveda za sedaj le v že-leznični službi, kar se pa gotovo polagoma razširi na ostale panoge javne službe. Nemška veleposestva in nemška industrijska podjetja imajo že zdaj nemške uradnike in tudi večinoma nemško delavstvo. Nemški veleposestnik, nemški industrijalec ter nemški uradnik in nemški delavec v češkem ozemlju so pionirji nemškega prodiranja, ustanavljajoč nemška bojna društva in nemške šole, ki so vendar elementarna sredstva za raznarodenje. Zalibog se lahko reče, da večina čeških politikov ne more ali noče videti velike nevarnosti nemške taktike, katere načrti so od nemških učenjakov podrobno izdelani ter se od nemških politikov strategično izvajajo, ker so z res lepimi uspehi na kulturelnem in ekonomičnem polju svojega češkega ljudstva tako omamljeni, da ne vidijo ogromnega napredka vesoljnega nemškega naroda v vseh panogah človeškega udejstvo-vanja, motreč le gibanja svojih nemških sodeželanov. Velika napaka je tudi nekonsekventen program čeških političnih strank, izvzemši sicialne demokrate in realiste. Na eni strani hočejo obnoviti češko državo, namreč češko kraljestvo, ki bi jo tvorile dežele: Češka, Moravska in Šleska, ne uvažujoč, da naletijo na nepremagljiv odpor Nemcev in Poljakov, kateri poslednji tvorijo znaten odstotek prebivalstva in Šleskem. na drugi strani pa zopet hočejo, da se češki živelj na Dolnjem Avstrijskem upošteva kot enakopravni činitelj z nemškim prebivalstvom. Mora se reči, da Čehi kakor tudi druga slovanska plemena habsburško-lotrinške monarhije imajo srečno prvi stadij modernega narodnostnega razvoja za seboj ter se sedaj nahajajo v prehodni dobi, reklo bi se lahko, v nekaki krizi, od katere ugodne ali neugodne rešitve je odvisen nadaljni razvoj Češkega naroda in posredno tudi ostalih slovanskih plemen« Nadomestne občinske volitve v Spodnji Siiki. Ker je bilo vsled klerikalno-nem-škega rekurza razveljavljenih sedem mandatov občinskih svetovalcev in štirje mandati namestnikov, se vrše v nedeljo, dne 5. maja, nadomestne volitve. Pri zadnjih volitvah je manjkalo narodno-napredni stranki le par glasov, da ni zmagala na celi črti. To so zakrivili predvsem oni narodno-napredni volilci, ki so se preveč zanašali na gotovo zmago in ki vsled tega niso prišli volit. Vendar ima pa narodno-napredna stranka že zdaj dvetretjinsko večino. Čast narodno-napredne misli pa zahteva, da se njeni pristaši tudi teh nadomestnih občinskih volitev udeleže in pridejo v polnem številu na volišče. In Če bo vsak narodno-napredni volilec storil svojo dolžnost, bo premagana in strta klerikalno - nemško - socijalno - demokratična koalicija. Politično društvo Vodnik« je sporazumno z zaupniki postavilo za te volitve sledeče kandidate: 1. Jože Drenovec, železniški uslužbe- nec. Spodnja Šiška: 2. Peter Jenko, trgovski sotrudnik, Spodnja Šiška; 3. Ivan Kelec, adjur.kt drž. železni- ce. Spodnja Šiška; 4. Albert Koltnan, strojni stavec, Spodnja Šiška; 5. Ivan Koprive, žel. uslužbenec, Spodnja Šiška; 6. Fran Ogrizek, trgovski potnik, Spodnja Šiška; 7. Dragotln Vučnik, adjunkt južne železnice. Spodnja Šiška. Namestniki: 1. Alojzij Čolnik, vlakovodja, Spod- nja Šiška; 2. Josip Jermolj, žel. mojster, Spod- nja Šiška; 3. Peter Porenta. delavec pri Vodni- ku, Spodnja Šiška; 4. Tomaž Tomšič, žel. uslužbenec, Spodnja Šiška. To so narodno - napredni kandidati. Narodno-napredna stranka stopa sama brez kakih kompromisov na bojišče. In vsak volilec, ki se prišteva narodno-napredni stranki, ima dolžnost, voliti te kandidate. Italijansko - turški vojna. Italijansko vojno brodovje. Kakor poročajo iz Rima je italijansko vojno brodovje s tem, da je obstreljevalo zunanje utrdbe Dardanel in vojašnico v Vatih, glavnem mestu otoka Samosa, storilo svojo dolžnost ter se vrnilo v Tarent. Iz Rima poročajo nadalje, da je sedaj v Egejskem morju same še ena divizija italijanskih kri-žark pod poveljstvom kontreadmi- rala Presbitera. Ta divizija je sestavljena iz oklopnih križark *Amalfi«, »Pisa« in »San Marco« ima več torpedovk in manjših ladij. Za izhodišče tega brodovja so določili Italijani nedavno zasedeni otok Astropalijo v južnem Egejskem morju, ki so ga zasedli za čas vojne (?). Nekatere ladje te divizije križajo v turških vodah, da onemogočijo od-pošiljanje vojne konterbande. če je res, da so se druge ladje vrnile v Tarent, kar sicer potrjujejo tudi nekateri neitalijanski viri, tedaj pač v doglednem času ni pričakovati v Egejskem morju nobene večje akcije. Da pa bodo italijanske ladje vedno še vznemirjale turško obal, zlasti pa, da bodo imele strelne vaje na posamezne otoke, ie gotovo. Med tem časom pa bodo po vrsti popravili v ladjedelnicah italijanske ladje, dokaz, da pred Dardanelami boj vendar ni bila zgolj igrača. Za to govori tudi dejstvo, da ni o drugi diviziji prve flotile, o ladjah »Regi-na Margherita«, »Benedetto Brin«, »Emanuelo Filiberto«, ^Ammiraglio di Saint Bon« in o torpedni flotili Abruškega vojvode nobenega poročila. Pod osebnim poveljstvom vice-admirala Viala stoječa prva divizija, obstoječa iz velikih vojnih ladij »Vittorio Emmanuele«, »Roma« in »Napoli« ter male križarke »Coatit« m druga divizija viceadmirala Amero d' Aste, obstoječa iz oklopnih križark »Francesco Ferrucio«, »Varese« in »Garibaldi«, so v Ta-rentu. V Londonu je krožila, kakor smo že poročali vest, da se je italijanska oklopna križarka »Varesa« potopila. Z ozirom na to, da so vendar imeli Italijani pred Dardanelami priliko končati boj, kadar so hoteli, je morda ta vest pretirana, nikakor LISTEK. Lepi strice!.. (Bel - Ami.) Francoski spisal G u v de M a u -passant. - Prevel Oton Zupančič. Prvi deL (Dalje.) Večkrat se je prašal, kako to, da je potrošil brez posebne potrebe in razsipnosti povprečno po tisoč liver na mesec; in ugotovil je: obed za osem frankov, večerja v kakorš-nemkoli velikem restoranu na bul-varju za dvanajst frankov, to je takoj en lui; prištej kakih dvanajst frankov, ki jih imaš za sproti pri sebi, in ki jih razfrčkaš, da sam ne veš kako, pa znaša vse skupaj trideset frankov. No, in po trideset frankov na dan, to da konec meseca devetsto frankov. In pri tem ni računal vseh stroškov za obleko, obutev, za perilo, za perico itd. In tako ni imel 14. decembra niti solda v svojem žepu, niti pravega sredstva v giavi, kako bi prišel do kakega cvenka. Storil je, kakor je storil že dostikrat preje: opoldne ni Šel obedovat, popoldne pa je ostal v uredništvu ter delal, ves jezen in zamišljen. Proti četrti uri je dobil urno pošto od svoje metrese, kjer je stalo: -Ali ti je prav, da bi skupaj dinirala, potem pa malo pokolovratila?« Neutegoma je odgovoril: »Dini-rati nemogoče.« Potem je pomislil, da bi bilo pač neumno, če bi si pri-trgal par lepih trenotkov, ki jih lahko preživi z njo, in je pristavil: »A čakal te bom ob devetih v najinem stanovanju.« S tem pismom je poslal slugo k nji, da si je prihranil poštnino, potem pa je premišljeval, kako bi naredil, da bi si preskrbel večerjo. Ob sedmih ni še ničesar izumil; in strahovita lakota ga je grudila. Nazadnje se zateče v svojem obupu k zvijačni nakani. Počakal je, da so se porazšli vsi njegovi tovariši, in ko je bil sam, je krepko pozvonil. Šefov sluga, ki je bil še tam, da je pazil na pisarne, je prišel. Duroy je stal nervozen sredi sobe, iskal po žepih, potem pa hipoma: »Poglejte, Foncart, svojo denarnico sem pozabil doma, pa moram iti dinirat v Luxembourg. Posodite mi petdeset sujev za voz.« Možak je potegnil tri franke iz telovnika in je prašal: »Ali želite več, gospod Durov?« »Ne, ne, to mi je dovolj, hvala lepa.* In ko je prejel srebrnike, je Durov odskakal po stopnicah, potem je šel večerjat v priprosto krčmo, svoje pristanišče v hudih dneh sile in potrebe. Ob devetih si je grel noge pri kaminu v malem salonu in je čakal svoje metrese. Prišla je vsa v ognju, vsa vesela, lica so ji žarela od mraza na ulici: ?>Če hočeš,« je dejala, »pojdiva najprej malo naokrog, ob enajstih pa se vrneva semkaj. Vreme je prekrasno, nalašč za izprehod.« Odgovoril je s čemernim glasom: »Čemu ven? Tukaj je prav prijazno.« Povzela je, ne da bi snela klobuk: »Če bi vedel, kako čudovito sije mesec. Naravnost slast, izpre-hajati se nocoj.* »Že mogoče, ampak meni ni do izprehoda.« Te besede je izrekel razjarjeno. Njo je to pogrelo, užalilo, in prašala je: »Kaj pa je s teboj? Zakaj pa si tak? Jaz bi šla rada malo ven, in res ne uvidim, kako bi te moglo to jeziti.« Razsrjen je skočil pokonci. — »Jezi me ne. Preseda mi. Tako, sedaj veš!« Bila je izmed tistih žensk, ki jih kljubovalnost draži in neuljudnost togoti. Spregovorila je s prezirno, hladno jezo: »Jaz nisem vajena, da bi se z menoj tako govorilo. Grem pa sama; zbogom!« Videl je, da je stvar resna, živahno je stopil k nji, jo prijel za roke ter jih poljubljal jecljaje: »Oprosti mi, draga moja, oprosti, silno sem nervozen nocoj, strašno nataknjen. Nekaj mi je hodilo navzkriž, neprilike sem imel, veš, v svojem poslu.« Odgovorila je, nekoliko potola-žena, vendar ne še umirjena: »To ne briga mene prav nič; ali misliš, da boš svojo slabo voljo nad mano iztresal?« Oklenil jo je z rokami, potegnil jo proti kanapeju: »Poslušaj, zlata moja, saj te nisem hotel žaliti; prav nič nisem mislil, kaj govorim.« Prisilil jo je, da je sedla, in je pokleknil pred njo: »Ali si mi odpustila? Reci, da si mi odpustila.« Hladno je zamrmrala: »Naj bo, a ne začni mi zopet.« — In ko je vstala, je pristavila: »Sedaj pa pojdiva na izprehod.« On Je še vedno klečal, objemaje ti boke z rokami; jecljal je: »Prosim te, ostaniva tukaj. Lepo, lepo te prosim. Stori mi to ljubav. Tako rad bi te imel nocoj pri sebi, čisto samo zase, tukaj, poleg kamina. Reci »da«, iz vsega srca te prosim, reci »da«. Oporekla je nakratko in ostro: »Ne. Jaz hočem iti ven in se ne uklonim tvojim muham.« Tiščal je vanjo: »Lepo te prosim, vzrok imam, zelo važen vzrok . . .« Vnovič je reka: »Ne. In če nočeš iti z menoj ti, grem pa sama. Zbogom.« [ , Sunkoma se mu je izvila m je pa ni izključeno, da je bila katera vojna ladja poškodovana, zlasti ker poročajo iz zelo zanesljivega vira, da morajo ladja »Francesco Fer-ruccio«, ladja tipa »Varese« in dve torpedovki v ladjedelnico v popravo. V Italiji je zlasti mučno zadeto dejstvo, da je bilo angleško vojno brodovje, ko je izvršilo italijansko brodovje akcijo pred Dardanelami, v bližini. To pa je umevno, če pomislimo, da ima angleška trgovina vsled zatvoritve Dardanel zelo občutno škodo. Odkar namreč so zaprli Turki Dardanele z minami, se angleški trgovci neprestano pritožujejo, da imajo vsled tega na dan po 10.000 do 15.000 funtov šterlin-gov škode, t. j. do 360.000 K, ne glede, da se mnogo blaga, zlasti žita in koruze, pokvari in ne glede tudi na to, da so ponehale kupčijske zveze s pristanišči Črnega morja. Kljub temu se turški ministrski svet še ni odločil, kdaj bo otvoril trgovskim ladjam Dardanele. Splošno pa se pričakuje, da bo turška vlada trgovskim ladjam v kratkem dovolila prosto pot pod vodstvom turških pilotov. Ponoči bodo ostale Dardanele najbrže še nadalje zaprte. Dasiravno zatvoritev Dardanel zelo neugodno vpliva na trgovino tudi Avstro-Ogrske, vendar je treba naglašati, da je Italija storila le, kar je njena dobra pravica v vojni, ako-ravno bi se bila lahko ozirala nekoliko več na interese nevtralnih velesil. Zato ni nič Čudnega če je opažati pri nekaterih velesilah nekako napetost napram Italiji, med tem ko zopet druge vlade zvračajo krivdo neposredno na Turčijo, ki ji pa, kot napadeni državi, tudi ni mogoče očitati, da bi bila prekoračila svoje pravice s tem, da je zaprla Dardanele. Ob enem z Dardanelskim vprašanjem, na katerem ima največji interes Rusija, pa je Italija zadela tudi ob vsa druga skrajno nevarna vprašanja orijenta. Italijanska akcija v Egejskem morju je dokaz, da je Italija pripravljena, če treba, prezirati vse določbe v varstvo prizadetih držav, zlasti če v TripoHtaniji ne more doseči uspehov. Italija je vedela, da bi bilo to velesilam skrajno neljubo, zato je hotela tudi s svojo akcijo v Egejskem morju izsiliti, da se zavzamejo velesile za italijansko stvar, predno pride do skrajnosti. stopila k vratom. Skočil je za njo in jo je uklenil v svoje roke: »Poslušaj me, Clo, mala moja Clo, poslušaj, stori mi to ljubav . . .« — Ni mu odgovorila, samo z glavo je odkimala, in umikaje se njegovim poljubom se ga je skušala otresti, da bi odšla. Jecal je: »Clo, mala moja Clo, vzrok imam.« Obstala je in mu pogledala v obraz: »Lažeš . . . kakšen vzrok?« Rdečica mu je silila na lica, in ni vedel, kaj naj reče. In ogorčena mu je oponesla: »Vidiš, da lažeš, vr-torepec ti!« — In s togotno kretnjo, s solzami v očeh, je zbežala od njega. Še enkrat jo je prijel za rame, ni si mogel kaj, pripravljen, vse priznati, samo da prepreči ta razdor, je izpovedal z obupanim glasom: »To je: niti solda nimam v žepu . . , Vidiš.« Strmo se je ustavila, pogledala mu globoko v oči, da bi brala v njih resnico: »Kako si rekel?« Do las je zardel: »Rekel sem, da nimam miti solda. Razumeš? Niti dvajset soldov ne, niti deset soldov. niti toliko ne, da bi plačal čašo peli-novca v kavarni, kamor bi šla. Primorala si me, da sem ti priznal to svojo sramoto. A kako naj bi bil šel s teboj ven, in ti potem, ko bi sedela za mizo pri naročeni pijači, mirno povedal, da ne utrpim toliko, da bi plačal račun .. .« (Dalje piifcodAfto.) Na Angleškem zlasti so mnenja, 4a bi ne bilo ponižujoče za nobeno stran, če bi se uklonila tako Italija, takor Turčija splošni šahtovi vele- sfl ter napravila mir. Na eni strani bi se dala najti sredstva odškodo-rati Turčijo, da lahko napravi red v tvoji hiši, na drugi strani pa bi morala tudi Italija nekoliko odnehati. Govori se tudi že, da namerava ruski zunanji minister Sasonov na podlagi italijanskega in turškega odgovora na posredovalno noto velesil izdelati nov kompromisni predlog. Tudi v svojem slovitem govoru v ruski dumi je to že naznanil. Podlaga vsem nadaljnim pogajanjem pa bo brez dvoma, da se Italija zaveže odpoklicati svoje vojne ladje z Egejskega morja. Bettmann - Hollureg o nemškem jezuitskem zakonu. Več tednov že razburja katoliško javnost ukrep bavarske vlade, ki je prepovedala jezuitom naselitev na Bavarskem. Zaradi tega vprašanja je bila vložena tudi v nemškem državnem zboru interpelacija, na katero je odgovoril državni Kancelar Bettmann-iiollweg v soboto ter izvajal: Jezuitski zakon z dne 7. julija 1872 izključuje jezuite iz Nemškega cesarstva ter jim prepoveduje naseljevanje. Na podlagi § 3. tega zakona je sklenil narb zvezni svet, da se jezuitom ne dovoli izvrševati svojega posla, ki ga jim nalaga red, ne v šoli, ne v cerkvi, in da se jim tudi misijoni ne dovolijo. Temu ukrepu je pridejan stavek, da ga je mogoče prenarediti, če bi se izkazala potreba za nadaljne ukrepe. Zvezni svet tedaj ni natančno definiral, kaj razume pod posli, ki jih jezuitom nalaga njih red. Kljub temu so doslej vse zvezne države enakomerno postopale v tem vprašanju. Vedno so šteli med te posle vse dušnobrižno delovanje in vso duhovniško poslovanje, izvzeti so samo oni posli, ki imajo familijaren značaj, tudi takozvane konference, ki so se vršile v neposvečenih prostorih. — Drugače pa je ta zakon razlagala bavarska vlada, ki je 11. marca odredila, da naj se ne Štejejo konference v cerkvah med take, za jezuite prepovedane posle. Samo ob sebi umevno je, da ne gre državnih zakonov tako raz!ično tolmačiti. Zato sem si dal takoj poročati o zadevi ter mi je bavarska vlada sporočila, da hoče staviti predlog, da naj se ti posli natančneje definirajo. Ob enem je bavarska vlada odredila, da se mora § 1. jezuitskega zakona po celi nemški državi enakomerno uporabljati, dokler zvezni svet ne sklene drugače. Pariški avtomobilski roparji prijeti. Obleganje avtomobilske garaže. — Razstrelitev garaže z dinamičnim? bombami. Pariška policija je še v soboto izvedela, da se nahajata avtomobilska roparja Bonnot in Garnier najbrže v Choisv le roi. Policija je pripravila vse potrebno, da prime roparje. Dognali so, da sta se Bonnot m Garnier skrila v neko avtomobilsko garažo, ki je nekoliko oddaljena od kraja Choisv le roi. Policijski prefekt Lepine je takoj ukazal, naj vse potrebno ukrenejo, da dobe oba roparja mrtva ali živa. Večje Število policistov, orožnikov in ognjegascev Je dobilo povelje, da obstopijo garaža Ko so napravili okoli garaže kordon* sta odšla dva policijska inšpektorja proti garati, da aretira Bon-nota in Oarnierja. Boj z revolverji. Ko sta policijska inšpektorja potrkala na vrata ter zahtevala, naj se vrata odpro, sta roparja na to odgovorila z revolverji. Oba policijska inšpektorja sta bila težko ranjena. Neki drugi policist je bil ustreljen v trebuh in bil težko ranjen. Nato so začeli tudi policisti in orožniki streljati proti garaži, toda brez uspeha, ker sta roparja neprenehoma streljala na oblegovalce. Policija je nato sklenila, da se ne bo več izpostavljala v nevarnost in da razstreli garažo z dinamitom. Policija se je umaknila, ranjence so odnesli v bolnišnico, garažo so pa obstopili v taki daljavi, da jih niso mogli doseči streli roparjev. Iz Vincennesa so poklicali oddelek ženijskih vojakov, da z dinamitnimi bombami razstrele garažo. Razstrelitev garaže z dinamitnimi bombami. Proti pol enajsti uri dopoldne je prišel ženijski oddelek z dinamitnimi bombami in drugimi eksplozivnimi patroni na oblegovališče, kjer so bili policijski prefekt Lepine, vodja policijskih stražnikov Hamard, generalni inspektor Ponv, kakor tudi preiskovalni sodnik Gilbert, da vodijo potrebne operacije. Ko so še enkrat pozvali roparja, naj se udasta, in ko sta ta dva na to odgovorila z revolverji, je dobilo vojaštvo ukaz, da razstreli z dinamitom garažo. Ženijski vojaki so nato začeli metati proti garaži dinamitne bombe, ki so eksplodirale in razdejale večji del garaže. Bombardiranje — razburljiv prizor za Parižane. Vest, da se nahaja Bonnot v Choisv le roi, se je v Parizu z največjo hitrostjo razširila. Velike množice ljudstva so prihajale peš in v avtomobilih, da vidijo aretacijo obeh avtomobilskih roparjev. Orožniki in ognjegasci niso pustili gledalcev preblizu garaže, da bi ne bil ta ali oni poškodovan vsled bombardiranja. Še pred bombardiranjem sta roparja streljala s karabinerji na policiste. Ko je bila garaža razstreljena, je ponehalo tudi streljanje. Ropar Bonnot prijet Previdno so se bližali policisti in orožniki razvalinam garaže in so tam našli eno osebo mrtvo, drugo pa težko ranjeno. Mrtvi je lastnik garaže. Dubois, težko ranjeni pa avtomobilski ropar Bonnot. Tega so takoj odpeljali v inkvizicijsko bolnišnico v Pariz. Kakor se govori, so dobili pod razvalinami še več drugih oseb, ki so bile več ali manj ranjene. Ce spadajo k Bonnotovi roparski tolpi ali če so le po naključju prišli v obližje garaže, Še niso dognali. Samomor roparjev. Ker sta Dubois in Bonnot ranjena od strelov, tedaj splošno sodijo, da sta se oba roparja, ko so začeli vojaki garažo bombardirati, skušala ustreliti. Bonnot je tako težko ranjen, da najbrže ne bo okreval. Bombardiranje in kinematograf. Po končanem bombardiranju je občinstvo drlo k razvalinam razstre-Ijene garaže in si vzelo s seboj Bienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bnlvrer. Šesti del. (Dalje.) IV. Kar iščemo, to najdemo, a tega sami ne vemo. V najhujši opoldanski vročini se je Adrijan peš vrnil v Florenco. Pri-bližajoč se mestu, se mu je dozdevalo, da se mu je vesela družba, ki jo je bil pravkar zapustil samo v sanjah, prikazala, da je gledal Čarovno vizijo, iz katere se je naenkrat prebudil. Kakor se hudodelec zbudi tisto jutro, ko bo usmrčen in zagleda ve-šala in krvnika, tako se je godilo Adrijanu pri vsakem koraku, ki ga je storil v izumrlo mesto; njegove misli so se od veselega prizora obračale proti življenju in smrti. Kakor mrtvaški zvonec, so zadnje besede dame Marijane odmevale v njegovem srcu. Vročina tega soparnega dne, napori, razburjenja in utrujenost, bolestno razočaranje in moreča zavest, da je potratil dragocene ure, vse to se je združilo z obupnim spoznanjem, da si ne more napraviti načrta za dalnje iskanje Irene, in vsled tega ga je začela stresati mrzlica. Zdelo se mu je, da pritiska cela gora na njegovo sence, ustne so mu postale od neznosne žeje suh«, moči so ga zapuščale in le z največjo težavo se je vlačil naprej. »Ćutim ga,* si je mislil s tisto grozo, s katero se natura vedno bori proti smrti, »na sebi ga čutim — tistega strašnega nevidnika — podlegel bom, ne da bi bil njo rešil, tako da niti v enem grobu ne bova počivala.« Take misli so še pospeševale bolezen, ki se ga je lotila, in Še predno je dospel v notranji del mesta, ga je zapustila tudi zavest. Hiše in ljudi je spoznaval samo še nedoločno in kakor nekake sence, razgreta tla so se pripogibala pod njegovimi koraki, začelo se mu je blesti in šel mrmrajoč besede brez zveze, opotekale svojo pot. Kdor ga je videl, je stra-homa bežal pred njim. Celo menihi, ki so Še vedno v slavnostnožalostni procesiji krožili po mestu, so se mr-mraje »bene vobis« umaknili pred njim na drugo stran ceste, da bi ga ne srečali. In na oglu ceste so Štirje pred neko kol;bo popivajoči grobokopi skozi svoje črne krinke metali nanj take poglede, kakor jih meče jastreb na umirajočega popotnika v puščavi. Se vedno se je plazil naprej in z ugašajočo zavestjo iskal poslopje, kjer se je nastanil, dasi je stalo pred nJim in poleg njega mnogo palač z odprtimi vratmi, ravno tako lepih palač, da bi v njih živel, in ravno tako po-rabnih, da bi v njih umrl. »Irena! Irena!« Tako je klical zdaj tiho in mrmrajoč, zdaj divje in hreščeče. »Kje si, kje? Prihajam, da koščke lesa in zidu kot spomin na ta grozni lov za roparji. Bombardiranje so ktnematografično in fotogra-fično naslikali in je bodo že v par dneh predstavljali v kinematografih. Kje Je Oarnier? Garnier, ki Je ravnotako nevaren ropar kakor Bonot, ni med osebami, ki so jih dobili pod razva-inami garaže. Tega zdaj iščejo. Eden izmed ranjenih policijskih inšpektorjev je v smrtni nevarnosti. Dobil je dva strela v trebuh. Drugi ranjeni policijski inspektor ni tako zelo poškodovan. Velika nesreča na morju. Preiskava zaradi nesreče. Preiskava, ki se vrši v VVashing-tonu, je spravila na dan precej značilnih stvari. Tako je izpovedal Er-nest Gill, Član moštva ladje »Califor-nia«, da je bila »California« le deset milj oddaljena oddaljena od »Tkanica«. Natančno so videli rakete. Kapitan Lord je pa ignoriral te signale. Kapitan zavrača to izpovedbo Gillo-vo. Neki mornar »Titanica« je izpovedal, da so morale ženske tri čevlje globoko skočiti v rešilne čolne, otroke so pa kar pometali v čolne. Zaslišali so 35 Članov moštva »Titanica«. Ti so izpovedali, da ni nihče mislil, da bi se parnik mogel potopiti. Dva moška se rešila v ženskih oblekah. Notorična goljufna igralca Omen in Homer, ki sta bila na parniku «Ti-tanic«, sta pred katastrofo igrala hazard. Ko se je zgodila nesreča, sta podkupila nekega mornarja, da jima je dal žensko obleko. Na ta način sta prišla v rešilni Čoln. Nato sta slekla žensko obleko in pomagala veslati. Trupla ponesrečencev. Kabelsko ladjo »Minia«, ki je iskala trupla ponesrečencev parnika »Titanic«, je v soboto nadomestila druga kabelska ladja. Od dvesto trupel, ki so jih pripeljali v Halifax, so jih 90 agnoscirali. Pogreb Josipa Gorupa viteza Slavinjskega. V soboto popoldne ob 5. so položili na Reki k večnemu počitku prah velikega slovenskega mecena Josipa Gorupa viteza Slavinjskega. Takšnega pogreba še pač ni videla Reka: na tisoče ljudstva z Reke in okolice, nebroj odličnjakov iz Slovenije, Hrvaške in Reke, brezštevilne deputacije, najrazličnejša zastopstva so došla, _ da izkažejo zadnjo čast možu, ki se je z neumornim delom, z izrednimi svojimi sposobnostmi in z jekleno energijo iz najskromnejših razmer dvignil do položaja najimovitejšega moža na avstrijskem slovanskem jugu. Mrtvo truplo je ležalo na mrtvaškem odru v pritlični sobi vile v Viale Deak. Nebroj je bilo vencev in cvetlic, ki so jih položili na krsto posamezniki in razne korporacije. Venca pokojnikove soproge in pokojnikovih otrok sta bila med vsemi najlepša. Prvi je nosil napis »Nepozaben ostaneš Tvoji Klavdiji«, drugi venec pa napis »Tvoji otroci«. Pretežna večina vencev je imela trakove v slovenskih in hrvaških narodnih barvah. Izmed velikega števila vencev navajamo te-le: »Mesto Ljubljana — svojemu častnemu občanu«, »Mestno županstvo Postojna — svojemu častnemu meščanu«, »Občina Slavina — svojemu častnemu občanu«, »Sokol v Gorici — svojemu častnemu članu«, »Delavsko podporne društvo v Trstu — svojemu pokrovitelju«, »Nepozabnemu rodoljubu — Ivan Hribar«, »Nepozabnemu dobrotniku — obitelj Boletova« itd. Točno ob 5. se je jel mrtvaški sprevod pomikati proti korzu. Na krsti sta ležala samo venca pokojnikove vdove in pokojnikovih otrok. Ostali venci so napolnili tri vozove. Sprevod je bil veMčasten: od pokojnikove vile pa do stolne cerkve in do pokopališča je delalo špalir na tisoče in tisoče ljudstva. Na Čelu sprevoda je jahal Herold, za njim so stopali otroci iz asila in orfanotrofi-ja, nune, menihi in duhovščina, potem so prišli trije vozovi z venci, za njimi pa je šestero vrancev peljalo voz z mrtvaško krsto. Za krsto pa so stopali: pokojnikova vdova, otroci, sorodniki, deputacije mest, občin in društev iz Kranjske in Trsta, predstavitelji reških in šušaških uradov in oblastnij, prestavitelji vojnih oblastev, mnogo aristokratov od zunaj, nepregledna vrsta zastopnikov raznih zavodov, društev, trgovin, podjetij in tovarn, pomorski kapetani in mornarji ogr-sko-hrvaškega parobrodnega društva, gasilci, veteranci itd. itd. Sprevoda so se udeležili tudi dijaki in profesorji hrvaške gimnazije na Sušaku. Izmed številnih odličnjakov in deputacij, ki so se vdeležili pogreba, je omeniti te-le: župana ljubljanskega dr. Ivana Tavčarja s predsed-stvenim tajnikom Jankom vitezom Bleiueisom-Trsteniškim, ki je zastopal obenem tudi dijaško podporno društvo »Radogoj«, zastopnico slovenskega ženstva gospo županjo dr. Franjo Tavčarjevo, župana postojnskega Pikla, župana slavinskega Križaja, župana Kastavskega, Kazimira Jelušiča, župana vrhniškega, zastopnike ljubljanskega Sokola dr. Berceta, Deva in Cescuttija, ravnatelja ljubljanskega dekliškega liceja Iv. Macherja, zastopnika »Društva slovenskih profesorjev« prof. Fr. Vajdo, deputacije občin Železniki in Zagorje na Notranjskem, zastopstvo krajnega šolskega sveta v Slavini, gasilce iz Slavine itd. Mrtvo truplo so blagoslovili v župni cerkvi ter ga na to prepeljali k večnemu počitku v rodbinski rakvi na reškem pokopališču. Pogreba se je udeležilo nad 50.000 ljudi. Na poslopju »Hrvatske Čitaonice«, na palači ogrsko-hrvaške paro-brodne družbe in na raznih privatnih . hišah so bile razobešene žalne črne I zastave. Večna slava spominu velikega slovenskega rodoljuba in dobrotnika Josipa Gorupa viteza Slavinskega! Slov. planinsko društvo. V soboto zvečer se je vršil v pro-stovih restavracije »Narodnega doma* XIX. redni občni zbor »Slovenskega planinskega dru-š t v a". Zborovanje je vodil društveni pred-dr. T o m i n š e k. V otvoritvenem nagovoru je pozdravil udeležence, posebno zastopnike podružnic z dežele. Kranjsko podružnico sta zastopala na zborovanju gg. dr. K u š a r in prof. Zupan, radovljiško g. Kamenšek, kranjskogorsko g. dr. T i č a r in posavsko tajnik gosp. M o h o r k o z Zidanega mosta. Po naročilu polkovniškega poveljstva ljubljanskega domobranskega polka Je posetil zborovanje domobranski major g. Jeglič. Domobranski polk je pristopil v vrsto podpornikov »Slov. planinskega društva" in pozval častnike, da pristopijo k društvu kot člani. Nato je predsednik razvil v kratkem delovanje društva v minulem letu. Pri tem je posebno poudarjal dela pri Aljaževem in Triglavskem domu, na Velem polju in Veliki planini, Kamniško kočo, adaptacijo Kadilnikove koče na Golici in koče na Kamniškem sedlu. Omenil je tudi razvoj del za nameravano kočo kranjskogorske podružnice. Zahvalil se je nato g. predsednik raznim podpornikom društva. O zadevi glede podpore deželnega odbora je poudarjal g. predsednik, da bo gledal pri tem nato, da se ta zadeva reši gotovo le v prospeh društva. Predsednikovemu nagovoru, ki je bil s splošnim živahnim priznanjem sprejet je sledilo tajnikovo poročilo. Slov. planinsko društvo je imelo koncem 1. 1911 članov 3375 in sicer Osrednje društvo 1015, podružnice pa 2260. Število članov se je pomnožilo v tekočem letu za 103 člane. Podružnic ima društvo 24. — Umrlo je med letom 8 članov in sicer: Semenič Jos., trgovec na Dunaju. Zebal Dez., poštni tajnik v Ljubljani, Windischer Arnošt, trgovec v Ljubljani, Zumer Jakob, posestnik v Grabnu pri Gorjah, Matjan Jakob, posestnik v Šiški, Pogačnik Štefan, ofi-eijal dež. odbora v Ljubljani, Podboj Franc, poštni uradnik v Ljubljani, Čolnar Janko, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani. Društvo je v minolem letu lepo napredovalo in doseglo povsem zadovoljive uspehe. Osrednji odbor je ime! v minulem letu 51 sej, več sestankov, lanski redni občni zbor se je vrši! 29. aprila 1911, zborovanje delegatov pa 1. novembra 1911. Društvo je priredilo tudi eno javno predavanje v Mestnem domu. Predaval je g. Badiura o „Zimi na planinah". O tehničnem delu društva omenja tajnik zaznamovanja potov in napravo napisnih tabel, nova pota, zboljšanje koč, meteorologično opazovalnico na Kredarici, rešilno postajo v Kranjski gori itd. Društvo izdaja tudi svoj list „Planinski Vestnik", ki ima bogato vsebino in mnogo pripomore za razvo; društva in slovenskega planinstva. \ Glede podružnic se je sklenilo na zborovanju delegatov, da se uvedejo pri vseh podružnicah enaka pravila. Osrednji odbor je sestavil načrt za enotna podružnična pravila in podružnicam odposlal. Končno izreka tudi tajnik vsem dobrotnikom, ki so delovali in žrtvovali za društvo javno, zahvalo. Pred vsem se zahvali za njihovo požrtvovalnost slovenskim damam, zvestim sotrudnikom »Planinskega Vestnika" fotografom in raznim urednikom. Od številnih darovalcev omenja imenoma: Ljublj. mestno občino, ki je darovala društvu 1000 kron, deželni odbor 4000 kron, Ljublj. Kreditna banka 500 kron in Kmetska posojilnica 100 K. — Tajnikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Blagajnik poroča o denarnem stanju in premoženju društva. Denarni promet izkazuje izdatkov 84.381 kron 31 vin in dohodkov 85.999 kron 79 vin, toraj znaša blagajniški prebitek 31. dec. te rešim; ne bodo te dobili umazani, grdi sovražniki. Puh — kako smrdi ta zrak po mrliškem mesu. Irena, Irena, pobegnila bova v mojo palačo ob nebeškolepem jezeru — Irena!« Ko je tako še brez uma kričal, sta stopili iz bližnje hiše dve zakrinkani in v plašče zaviti ženski. »Blazna misel, da more kdo gotovi in neizprosni usodi uteči,« je rekla večja izmed njiju. Pripomniti je, da je imela modrobarven, s srebrom pretkan plašč, kakršni so bili v Flo-renci redki, v Rimu pa navadni. Po tem plašču se je razlikovala od to-skanske preproste nošnje svoje spremljevalke. »Ti vendar ne boš zahtevala, da naj ostanemo v stanovanju, kjer leže v sosedni sobi trije mrliči, ko je vendar v Florenci toliko praznih palač. Verjemi, da nama ne bo treba daleč iti in imeli bova manj nevarno prebivališče.« »Dozdaj sva bili res na čudovit način obvarovani,« je zavzdihnila prva, čije glas in vitka postava sta kazali, da je še Jako mlada. »Ah, ko bi vedela, kam naj pobegnem, na kateri gori, v katerem gozdu, v katerem brlogu je našel moj brat s svojo zvesto Nino zavetišče. Bolna sem samega strahu.« »Irena, Irena I če si v Milanu ali v kakem drugam lombardskem mestu — čemu se jaz še tukaj mudim? Na konja, na konja! O, ne! Ne konja z zvončkom — ne mrtvaškega zvončka!« Z glasnim vzkrikom, straŠnejšim od vzkrika umirajočega človeka, se je mlajša obeh dam ločila od svoje spremljevalke in planila k Adrijanu. Zagrabila ga je za roko in mu pogledala v oči, ki so bile že kakor poste-klenele. »Napadla ga je — kuga,« je rekla z globokim, a mirnim glasom. »Proč, proč, kaj si zblaznela?« je zaklicala spremljevalka. »Proč, proč — ne dotakni se ga! Ravnokar si se ga dotaknila — pojdi, jaz grem od tebe.« »Pomagajte mi, da ga kam ponesemo! Glejte, onesvestil se je — opoteka se — padel je! Pomagajte mi, draga gospa — zaradi božje ljubezni in božje usmiljenosti!« Toda starejša dama. prevzeta samopridnega strahu, ki je takrat vladal v vseh ljudeh, je bežala, dasi je bila sicer dobrega in usmiljenega srca, in je kmalu izginila. Dasi je bila zdaj sama z Adrijanom, ki ga je bila silna mrzlica podrla na tla, vendar si je ohranila prevdarnost. Vrgla je težki plašč od sebe in stisnila Iju-bimčevo glavo k sebi — kajti *a slabotna ženska, ki se smrtne bolezni ni bala, je bila Irena. Glasno je klicala na pomoč. Naposled so počasi prinesli grobokopi izpred prej omenjene kolibe — utrjeni v svojem poklicu, niso bili nevarnosti nalezenja strašne bolezni tako izpostavljeni, kakor previdni ljudje. »Hitreje, hitreje, za Krista voljo,« I je klicala Irena. »Jaz imam mnogo F zlata; plačala vas bom bogato; pomagajte mi, da ga spravimo pod streho!« »Nam ga prepustite, mlada dama: pazili smo že nanj,« je rekel eden grobokopov. »Izpolnili bomo tudi pri njem svojo dolžnost — Drvo in zadnjo.« »Ne — ne! Ne dotaknite se njegove glave — prepustite to meni! Tako! Pomagala vam bom — torej, zdaj — a držite ga nežno!« S pomočjo teh strašnih ljudi je Irena nesla svojega ljubČeka v bližnjo hišo. Z duhoprisotnostjo, kakor jo v takih ekolŠČinah premorejo samoj ženske, je poslala ljudi po zdravnika in naročila nabaviti novo posteljnino. V tem, ko je ljubezen tako izpolnjevala svojo najsvetejšo dolžnost, se je pritepla po ulici pijana in kričava razbojniška tolpa, ki je bila naseljena v samostanu Santa Maria de Pazzi. Načelnik banditov je vodil pod vsako roko nuno. »Živela kuga.« je tulil poglavar, »živela kuga,« so tulili blazni pijanci. »Stoj! Tu, Magdalena, leži lep plašč za te.« »Ne maram ga — morda ie okužen.« »Srebro ni nikdar kužno. Ogrni si plašč — usoda je usoda.« Poglavar je pobral plašč in ji ga je ogrnil in kričaje in prepevale je šla tolpa po žalostnih ulicah dalje. (Dalj© prlbodnjtć.) 1911 1618-48 kron. — Poslovni promet je znašal 171.999 kron 58 Tin. Društveno premoženje, ki se je v minulem letu precej pomnožilo, znaša 97.958 kron 85 vin. Proračun za L 1912 pa izkazuje izdatkov 31.059 kron 97 vin., dohodkov pa le 27.096 kron 26 vin,, toraj 3963 kron 71 vin. primanjkljaja, katerega pa bode društvo, ki ima toliko simpatij v vseh slojih in krogih na Slovenskem gotovo pokrilo z podporami. G. Mejač je predlagal zboroval-cem, da podele blagajniku in odboru absolutorij. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Odbor je ostal, in sicer so v odboru sledeči gospodje: Načelnik društva je odvetnik dr. Tominšek, načelnikov namestnik ravnatelj Iv. Macher, tajnik Jos. Hauptman, namestnik Pod-gornik, blagajnik Šušteršič Anton, namestnik S k usek Oskar, gospodar Iv. Korenčan in odborniki inž. Skaberne Viktor, Mencinger Leo, dr. Demšar in Mlakar Janko. Na predlog g. dr. Kokalja, ki je poudarjal, da je vodstvo „Slov. planinskega društva* res v delavnih rokah, kojih delo se mora imenovati kot uzorno, predvsem delovanje predsednikovo, je izrekel občni zbor celemu odboru javno zahvalo ki je bila z viharnim odobravanjem sprejeta. Gospod predsednik se je zahvalil v imenu odbora zborovalcem za javno priznanje, bodril na nadaljno delo in obljubil, da bo odbor tudi v nadalje zastavil vse sile za razvoj in napredek .Slovenskega planinskega društva". V imenu domobranskega polka je pozdravil zborovalce major Jeglič, ki se je zahvalil za pozdrav predsednika in poudarjal nato pred vsem važnost stika domobranskega polka s .Slovenskim planinskim društvom", kateri stik bo gotovo imel le dobre posledice za razvoj planinstva. Zahvalil se je društvu za razne ugodnosti, ki jih je dovolilo društvo polku, obljubil pa je tudi v imenu polkovnega poveljstva, da bo tudi polk podpiral težnje društva in je vedno pripravljen pomagati tudi dejansko s tem da nudi društvu na razpolago tudi moštvo in konje. Svoj nagovor je zaključil s planinskim pozdravom celi družbi. Med raznimi predlogi se je oglasilo več udeležencev, ki so stavili razne /edloge in vprašanja. Med temi je vprašal g. dr. Kokalj o koči na „Križu". Odbor se bode za kočo za-nimal, toda treba je računati s sredstvi. Dr. Kušar je izjavil, da enotna pravila, ki jih je sestavilo Osrednje društvo, povsem ugajajo in jih priporoča vsem podružnicam. Dež. tajnik Korošec priporoča pot iz Koritnice čez Skrbnico na Jalovec in kočo na Velem polju. Na predlog g. dr. Šviglja se je izreklo javno priznanje in pohvala učitelju Kunaverju ki si je pridobil toliko zaslug ob priliki nesreče prof. Cerka in tovarišev na Stolu, čegar reševalno delo je obvarovalo žalovanje 7 rodbin. Osrednji odbor ga bo predlagal deželnemu predsedstvu v posebno odlikovanje. Na predlog dr. Kušarja iz Kra» njajpa se je izrekla javna zahvala za požrtvovalno reševalno delo, povodom te nesreče tudi vodnikoma A. Legatu, nekemu Vidicu in vojaštvu, in pa na predlog g. Skabrneta pa javna zahvala gg. društvenemu predsedniku, dr. Tominšeku dr. Demšar j u in članom kluba plezalcev „Dren" Nato se je razvila še precej živahna debata glede nekaterih notranjih zadev društva in glede njegovega delovanja v bodočem letu, nakar je predsednik g. dr. Tominšek zahvalivši se ponovno vsem udeležencem zbo-K)vanje zaključil s krepkim planinskim pozdravom »Nazdar.« Štajersko. Celje. Tamburaško društvo »Kolo« priredi v nedeljo dne 5. maja 1912 veselico v Sokolskem domu v Ga-berjih pri Celju. Iz Laškega trga. Piše se nam: Preteklo leto, ob času državnozbor-skih volitev, je poročal »Slov. Narod«, kakor »Narodni List«, kako je naš gosp. nadžupnik z vso vnemo v prilog izvolitve dr. Benkovicha izrabljal — prižnico. Tudi še pred kratkim je rohnel raz lece po takozvanih brezverskih liberalcih in njihovi vzgoji. Toda sedaj čudež! Te dni je bil pogreb nekega, »tudi — liberalca«. Gosp. nadžupnik je imel ob odprtem grobu govoranco in sicer v nemškem jeziku. To znači, da se je gosp. dr., doma z Trnja pri Brežicah (rremških??), precej ponemškutaril, z ozirom na strpljivost napram »liberalcem« pa znatno poboljšal. Šv. Štefan blizu Šmarja. Pišejo nam: Naša javna ljudska knjižnica je obhajala dne 14. aprila 1912 oblet- nico svojega poslovanja. Ustanovilo jo je lansko leto dne 9. aprila Politično in gospodarsko društvo za šmar-sko-rogaško-kozjanski okraj. Knjižnica ima danes nad 300 knjig, od teh se jih je posodilo 49 članom na 97 izkaznic 850. Imela je pretečeno leto 111 K 84 vin. dghodkov in 151 kron 80 vin. stroškov. Primanjkljaja je torej 39 K 96 v. Nadejamo se, da se bodo našli rodoljubi, kateri nam bodo pomagali ta primanjkljaj pokriti. Po poročilu knjižničarja se je razvila prosta zabava. Iz Doberne nam pišejo: Pri Sv. Joštu na Kozjaku so se pred več leti izvršila nekatera cerkvena stavbna dela, kojih stroški so narasli na zelo visoko svoto. Terjatve za stavbne prispevke so bile meseca novembra 1911 faranom dostavljene. Proti odmerjenim stavbnim prispevkom je iz Dobrne več posestnikov ugovarjalo. Zdaj v drugi polovici meseca aprila pa so došle zopet druge terjatve za stavbne prispevke, največ za obresti najetih posojil v tako visoki svoti, da so farani zelo ogorčeni. Primorani smo naglašati nujno potrebo, naj prizadete občine takoj zahtevajo, da se skliče k seji cerkveno-konkurenčni odbor, ki naj preišče in občanom naznani, kje tiči vzrok, da so se tako dolgo zavlačevali stavbni računi in niso bili takoj, ko so bila gotova stavbna dela, predloženi v odobrenje in razpis stavbnih prispevkov. Hočemo imeti dokazane stavbne račune in vedeti vzrok tako visokih stavbnih stroškov. K temu še opomnimo, da se šentjoška župnija že več let sem zelo zanemarja, tam ni rednega cerkvenega opravila, a stroški za cerkvene potrebe se pa vedno le množijo. Štiridnevni knjigovodski tečaj se vrši od 25. maja do 28. maja na deželni kmetijski šoli v Jt. Jurju ob j. ž. Prirejen je za kmečke posestnike. Manj premožni dobijo štipendije po 10 K, za kar morajo prositi v prijavi. Prijaviti se je treba do 15. majnika na ravnateljstvo šole. Drobne novice. Imenovan je za upravitelja moške kaznilnice v Mariboru kontrolor M. H a n s, za kotrolorja pa dozdajni pristav v Gradišču, liugon K r o d e r. — IzSev-n i c e se poroča, da je izginil gostilničar Kurent, ki je nabiral rudarje za Nemčijo in ga je oblast za to zasledovala. — Čebulo sta kradla pekovska pomočnika Gomza in Kranjc iz skladišča trgovca Kasper-ja v Ptuju. Izročili so ju sodišču. — Otvoritev šulferajnske šole v Vuzenici so morali preložiti, ker se je že napovedana kolavdacija odpovedala. Te šole se drži že v začetku velika smola. Upamo, da bo tudi pozneje tako, saj je popolnoma nepotrebna in je nje ustanovitev le plod prerazvnetih >nemških« možganov parih renegatov. — Obsojeni pretepači. Dne 6. t. m. so napadli Janez Pristovšek, Mihael Dokler in Janez Kline iz Nove cerkve pri Celju posestniškega sina Franca Mla-kerja in ga težko ranili. Obsojeni so bili za to pred okrajno sodnijo v Celju in sicer prvi na 3, drugi na 2 in tretji na 4 mesece ječe. — I z M a r i-b o r a se poroča, da je graško nad-sodišče obsodilo zdravnika dr. Var-tina na 50 K globe, oziroma o dni zapora, ker je svoj čas pri gospe Sch., ki je predčasno porodila, izvrši! nepravilno operacijo in tako povzročil njeno smrt. Pri mariborski sodniji je bil oproščen, proti čemur pa se je državno pravdništvo pritožilo na nadsodišče. — V B a b i n c i h pri Ljutomeru je umrl 21. t. m. ugledni kmetovalec Marko Bežan v 58. letu starosti, nagle smrti. Ropošho. Zdravstveno stanje škofa dr. Kahna se je od sobote nekoliko zbolj-šalo. Bolnik se je zavedel, spoznal nekatere obiskovaice in govoril par besedi. Vendar je njegovo stanje nevarno, ker se zdravniki boje, da nastopi krvavenje v možganih. Desni del telesa je popolnoma ohromel. Žensko gibanje na Koroškem se je v zadnjem času silno oživelo. V nedeljo, dne 12. mainika, ko se vrši po celem Avstrijskem in nemškem veliko ženskih zborovanj, priredi Splošno koroško žensko društvo tudi več zborovanj in sicer v Celovcu, v Beljaku, v Spitalu, v Volšpergu in v Borovljah, vsa z dnevnim redom: »Boj za žensko politično enakopravnost.« Predsednica deželnega ženskega društva je gospa Ana Groger-jeva v Celovcu. Vojaški ubežniki. Od Velike noči pa do sedaj je pobegnilo v Beljaku iz topničarske vojašnice 7 topničarjev. Vzrok večinoma mržnja do vojaškega stanu. Tri ubežnike so prijeli, 4 pa do sedaj še niso našli. Požar pri Volšpergu. V petek ponoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Francu Pirkerju v blifnji okolici Vol-šperka. Ogenj je nastal v dimniku. Tisti večer je gospodinja pekla kruh in močno kurila. Ogenj se je silno hitro širil. Ljudi in živino so rešili, po- gorela pa je oprava in vse zaloge. S silnim trudom se je posrečilo ogenj omejiti samo na to posestvo. Skoda je velika. Primorsko. Samomor učiteljlščnlka. V Gorici se je ustrelil četrtoletnik učiteljišča Josip LovcršiČ in sicer v veži hiše, kjer je stanoval, v ulici Ascoli 25. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. Ustrelil se je v sence. Vzrok samomoru je še neznan. Izvozni trg v Gorici se odpre dne 1. majnika. Goriški tramvaj dne 1. majnika ne bo vozil. Uslužbenci so sklenili, da ta dan, kot delavski praznik, slovesno proslave. Samomor vojaka. Pri kolesarski stotniji v Gradiški se je ustrelil lovec Andrej Kirhknopf, rodom Oger. — Vzrok samomora neznan. I. majnik v Trstu. Kakor drugod, se bo praznoval tudi v Trstu slovesno 1. majnik. Med drugimi, ki bodo praznovali majnik, so sklenili tudi mestni uslužbenci mesene cestne železnice, da na 1. majnik ne bodo šli v službo. Iz Trsta. N. D. O. in Z. J. 2. priredita o priliki proslave delavskega praznika 1. majnika, v sredo, 1. maja, ob 9. dopoldne velikanski manifesta-cijski shod v dvorani Narodnega doma v Trstu. Po shodu se vrši mani-festacijski obhod po mesfu z godbo N. D. O. in društveno zastavo. Popoldne ob 2. zbirališče pred Narodnim domom, odkoder odhod točno ob pol treh popoldne z godbo N. D. O. in društveno zastavo na čelu na veliki vrt konsumnega društva »Jadran« pri Sv. Jakobu, kjer se bo vršila velika ljudska veselica godbo, petjem, plesom itd. Pri plesu in veselici svira godba N. D. O. pod vodstvom gospoda Majcena. — Sodelovalo bo več pevskih društev. — Vstopnina na veselico za osebo 40 vin., k plesu 10 v. Ribji lov v Trstu je v zadnjem tednu obogatel. Posebno veliko so pripeljali ribiči na trg sardel in raznih domačih rib. Cene so padle. Tatvina. Pred tremi tedni je bilo na Campu Marzio 10 v Trstu ukradenih v škodo tvrdke Giuseppe Vi-vante 10 vreč moke v vrednosti 500 kron. Kot sumljivega so zaprli 301et-nega delavca Frana Sterleta, pa so ga morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti. Ker pa so našli nov dokazil-ni materijal, so ga včeraj zopet aretirali. Trst-Dardaneie. Včeraj se je vrnil v Trst Llovdov parnik »Palackv« skoro z vsem tovorom, ki ga je odpeljal, ker zaradi zaprtja Dardanel ni mogel nadaljevati svoje poti. Oddal je le nekoliko tovora v grških pristaniščih. Parnik bodo zopet izpolnili, ker upajo, da bo promet skozi Darda-nele v kratkem zopet odprt. Ponesrečen kolesar. Sedemnajstletni, v Milju stanujoči frizer Tomaž Pertot je zadel snoči ob 6., ko je vozil iz Zavelj, ob kanton ter si zlomil desno roko in dve rebri. Odlikovana Slovenka. Zaradi iznajdbe novega kavnega ekstrakta je bila odlikovana na mednarodni jubilejni kuharski razstavi na Dunaju ga. Katarina Strauss iz Pulja. Dnevne vesti. + Mestno gospodarstvo in »Slovenec«. V zadnji seji magistratnega gremija je župan dr. Tavčar opozarjal na to, da je pri mestni upravi med letom 1912 vezan na proračun, kakor je bil pod vladnim komisarjem potrjen. Ta opozoritev je bila docela zakonita, ker je župan vezan na proračun, ki končno vendar ni sama formalnost. Zupan bo pri svoji izjavi vstrajal, posebno če se upošteva, da je sam občinski svetnik Stefe dose-daj podal mestnemu svetu predlogov, bodisi nujnih, ali ne nujnih, ki bi stali, ako se izvršijo, vsaj 500.000 kron. Otročarija pa je, če meni »Slovenec«, da bodo njegovi vse mogoče in nemogoče nasvete stavili, za pokritje pa dali županu skrbeti. Na tak način ne bodemo gospodarili na magistratu, in za neproračunjene zdatne izdatke v letu 1912 moralo se bo preskrbeti tako, kakor je predpisano v § 33 občinskega reda. Tako se bo postopalo! Tako postopanje pa ni izraz slabosti, pač pa izraz tistega reda, ki je v zakonu mestnemu gospodarstvu predpisan. Da bi bilo dosedaj kako kolo v mestnem gospodarstvu zastrto, o tem sanja le g. Štefe, kateremu je, kar sedi v magistratu, pričelo nekaj novih koleščkov brenčati po glavi. Ali to brenčanje ne bo premaknilo niti vejice v najzadnjem paragrafu mestnega občinskega reda. Red, red je glavna stvar, in pri tem bo magistrat vstrajal! 4- Podržavljenje ljubljanske policije. Intervenciji mestnega župana dr. Tavčarja in deželnega glavarja dr. Susteršiča posrečilo se je doseči pri centralni vladi zniža- nje letnega prispevka, katerega bo imela plačevati mestna občina za državno policijo na letnih 80.000 K. — Ljubljana bo sicer na podlagi tega znižanja prispevka še vedno pastorka med vsemi avstrijskimi mesti z državno policijo, toda priznati je treba, da se več ob danih okolnostih ter zlasti spričo skrajno nerodnemu postopanju klerikalne delegacije v občinskem svetu ter njenega kolovodje dr. Zajca ni dalo doseči. Pričakovati je sedaj s sigurnostjo, da se ljubljansko policija že s 1. januarjem 1903 podržavi. + Nov izgovor so našli klerikalci v opravičenje slovenske klerikalne delegacije na Dunaju, zakaj ne podpira hrvaških naprednih poslancev boja za pravice hrvaškega naroda v kraljevini. Sedaj se izgovarja na ljubljanskega poslanca dr. Rav-niharja, češ, ta tudi ne podpira ob-strukcije dalmatinskih poslancev. Ta izgovor je pa celo jako jalov. Klerikalci prezro, da je ljubljanski poslanec član Češkega kluba, torej vezan na postopanje in taktiko svojega kluba. Dalje je resnica; da bi bila obstrukcija in pritisk z obstruk-cijo na vlado uspešen le tedaj, ako bi obstruirala solidarno vsa jugoslovanska delegacija. Nikakega dvoma ni, da bi v tem slučaju za pristop solidarnemu postopanju vseh jugoslovanskih poslancev od Češkega kluba dobil privoljenja tudi poslanec dr. Ravnihar. Obstrukcija 37 poslancev, ki so zastopani v vseh odsekih, bi izdala. Ustavila bi vse na gotove termine vezano delo zbornice, karenco le na brambno reformo in finančne predloge, in pripravila bi Stiirgkho-vo vlado v najneprijetnejšo situva-cijo. Orof Stiirgkh bi moral kot načelnik avstrijski vladi in z izdatno zaslombo vsega našega parlamenta pritisniti na odločujoče činitelje, da nemudoma vzpostavijo moralne razmere na Hrvaškem, ali pa bi moral grof Stiirgkh — odstopiti. Kazen za greh, da se ni pravočasno uprl nameri, nastaviti v Zagrebu kraljevega komisarja. Velikega pomena celo pa bi bilo, ako bi se obstrukcija zanesla v delegacije. Klerikalci pa ob svojem prej navedenem izgovoru tudi prezro, da so dalmatinski poslanci sklenili, nastopati obstrukcijo-nlstično tam, kjer je z ozirom na njih neznatno število dana v to prilika. Kakor se nam je svoječasno poročalo z Dunaja, je poslanec dr. Ravnihar podpisal interpelacijo hrvaško-slovenskega kluba, zaeno pa sklenil podpirati vsako akcijo naprednih dalmatinskih poslancev. Nimamo torej nikakega dvoma, da bo poslanec ljubljanskega mesta posegel v ob-strukcijo, kadar bo prilika nanesla na to. + »Gospodarska nekaltura na slovanskem jugn.« Pod tem naslovom je priobčila »Grazer Montags-zeitung« članek, ki se bavi z gospodarskimi razmerami zlasti ob jadranski obali. V članku je mnogo resnice, še več pa neresnice in netočnosti. Pisec Članka, pl. Berauth, pravi med drugim: »Od Gradeža do Dubrovnika se vrste morska kopališča, zdravilišča m spomladanska letovišča, ki bi lahko imela veliko gospodarsko važnost za Avstrijo in za tamkajšnje jugoslovansko prebivalstvo, ako bi državni in deželni uradniki v Trstu, Ljubljani, Zagrebu in Zadru držali z gospodarsko dalekovidnostjo in odločnostjo vajeti v rokah ... Kot revers sijajne strani življenja in vrvenja ob obali avstrijske Adrije se nudi gospodarsko izvežbanemu očesu ne-kultura domačega prebivalstva, ki izziva začudenje, da, ogorčenje. V Opatiji je pač dobiti presno maslo iz Tešina ali iz mariborske mlekarne, ne pa iz Kranjske; tu lahko dobite dunajsko meso, štajersko kuretnino, štajersko sadje, štajerske konserve, graško prekaieno meso, a istrske kmetije, ki obmorske kraje k večjemu morejo preskrbljevati z jajci, odpovedo že pri kuretnini. Fine jadranske ribe se pošiljajo v Berolin, in na Dunaj, v Trstu samem pa jih nedo-staja. Kulturna zaostalost avstrijskega obmorskega prebivalstva povzroča draginjo, ki lahko postane usode-polna za nadaljni razvoj obmorskih krajev... Vsa ta zla bi se lahko odstranila, ako bi imele deželne vlade in deželni odbori v Trstu, Zadru, Ljubljani, Pulju in Zagrebu dovolj gospodarskega znanja in gospodarske odločnosti... Na južnem Kranjskem (tem prirodnem aprovizacij-skem ozemlju) bi lahko obstojale in uspevale živinorejske in mlekarske zadruge. Milo podnebje na Kranjskem bi bflo tudi prikladno za gojenje pašnikov. 2e sedaj se ljubljansko zelje pošilja že v Kairo. Vsekakor bi se dalo najti za Kranjsko in Istro prikladno pasmo goveje živine ali pa jo ustvariti potom križanja. Ali je o teh gospodarskih podjetjih kaj opažati v južnih avstrijskih pokrajinah? Ne, samo slabotni poskusi. Posledice te nekulture so visoke cene v krajih ob morskem obrežju, ki morajo pri na-daljnem naraščanju povzročiti popo-len propad tujskega prometa. Želim Jugoslovanom, da bi gospodarsko napredovali, kar bi jim zagotovilo gospodarsko blagostanje. K temu pa bi jim lahko pripomogli — nemški ■čitelji. Ako pa bi še to ne izdalo, naj bi vlada na jugu naselila — nemške kmete rt Predarlskega, iz sudetskih dežela in Virtemberškega!...« Pripomniti moramo, da Bernuthova izvajanja le deloma veljajo glede Kranjske. Pred vsem moramo konstatirati, da zalaga obmorske kraje z mlekom in mlekarskimi izdelki večinoma samo Kranjska. V Opatiji imajo večinoma meso iz Ljubljane. Živinoreja na Kranjskem in vobce na Slovenskem je primeroma visoko razvita. Za našo deželo primarne pasme goveje živine ni treba šele najti, ker jo že imamo. Nam na Kranjskem in na Slovenskem torej ni treba — nemških učiteljev, ker stoji naše kmetsko prebivalstvo na veliko višji kulturni stopinji kakor prebivaltvo v marsikateri nemški pokrajini. Da moramo vsled tega z vso odločnostjo odklanjati vsak poskus, da bi se med nami naselili nemški kmetje, se razume samo ob sebi. Priznavamo pa, da je kultura v Istri in na Kvarneskih otokih še razmeroma na jako nizki stopinji. Toda tega pa ni toliko krivo on-dotno prebivalstvo, kakor vlada in deželna uprava, ki je v italijanskih rokah. Vlada in italijanska deželna uprava, to sta tista faktorja, ki sta zakrivila kulturno zaostalost prebivalstva ob jadranski obali. Bernuth bi torej moral svojo kritiko nasloviti na adreso teh dveh faktorjev. Čim bosta ta dva storila svojo dolžnost, bo izginila tudi nekultura v obmorskih krajih! — Eno pa je, v čemer z Bernuthom soglašamo, to je namreč, da je draginja, horedno visoke cene, zlo, ki grozi uničiti ves naš gospodarski razvoj. Naši ljudje hočejo kar preko noči obogateti. Najboljše sredstvo za to pa se jim zdi — odiranje tujcev in domačinov. To je v navadi žal povsodi pri nas — na Bledu, kakor v Postojni in drugodi. In posledica? Občinstvo pride enkrat in se ne vrne nikdar več, ker se ne da — odirati. Solidne in nepretirane cene, solidna postrežba, to je tisto čarobno sredstvo, ki bo dvignilo tujski promet v naših krajih. Dokler naši ljudje tega ne bodo uvideli, je izključen razvoj tujskega prometa v taki meri, da bi domačemu prebivalstvu donaŠal trajne koristi! 4- Kranjske deželne finance. Čujemo, da namerava bivši deželni glavar dvorni svetnik pl. Š u k I j e izdati obširnejšo študijo o kranjskih deželnih financah. -f- Na novo odkrite »Slovenke«. Sobotni »Slovenec« je priobčil vabilo na evharistiški kongres na Dunaju. V tem vabilu čitamo med drugim tudi te-le stavke: »Tudi mi katoliški Slovenci ne smemo biti zadnji pri pri tem slavju, ki bode zopet pričalo, da je verska, katoliška misel tista vez, ki druži vse narode mnogoje-zične Avstrije v skupno celoto. V ta namen vas vabimo, katoliški Slovenci, da se letošnjega svetovnega ev-harističnega kongresa na Dunaju udeležite mnogoštevilno, da si v tistih slovenskih, pomenljivih dneh skupno izprosimo blagoslova od božjega Zveličarja za naše družine in naše ljudstvo, cesarja in domovino.« — To vabilo so podpisale poleg Bogomile Susteršičeve, Franje Eber-love, Josipine Jegličeve in Viljemine Josinove še te-le dame: Kneginja Kristina Windischgraetz, baronica Karla Schwarz, grofica Ise Chorin-skv, Jenny Kusmanek in grofica Ga-briela Auersperg. Vse te dame so seveda — Slovenke, saj pravijo v oklicu »mi katoliški Slovenci«. In te — »Slovenke« bodo izprosile blagoslova na Dunaju za — »naše ljudstvo in našo domovino«! 4- Germanizacija na sodišču Kakor je znano, je o premoženju trgovca Jub'ja Brileja progašen kon-kurz. Sodišče pošilja sedaj slovenskim strankam v tej konkurzni zadevi izključno nemške dopise in sklepe. Ali smo Sovenci že res postali parije pred ljubljanskim deželnim sodiščem? + Nadomestne občinske volitve v Spodnji Šiški. Kakor poročamo na drugem mestu, je narodno - napredna stranka že postavila svoje oficiel-ne kandidate. Toda tudi ostale stranke so se začele nekaj gibati. Nemci in klerikalci, katerim so se pridruži^ li tudi pristaši takozvane gospodarske stranke, so imeli v soboto zvečei sestanek pri Alojziju Zajcu. Vse stvar je vodil dr. Plautz. Sklenili so da ponudijo socialnim demokratom kompromis. Vsekako pa hočejo podpirati socialno - demokratične kan* dldate. Mi se le čudimo onim dvoživkam, ki so si nadeli ime gospodarske stranke in ki vedno in povsod vpijejo, da so pristaši narodno-napredne misli, družijo se pa z nemškimi nacijonalci in klerikalci Oreh-kovega kalibra. + Iz deželne službe. Primarijenr na II. kirurgičnem oddelku deželne bolnice imenovan je dr. J. Stoje — Deželna koncipista dr. F. Toma-ž Ič in dr. Bronislav Fischer sta imenovana za deželna komisarja. 4- Promocija. Odvetniški kandidat g. Franjo Šalamun bo jfutri, dne 30. L m. na češkem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava. Čestitamo! — Papeževo zdravje. Prejeli smo od čislane slovenske pisateljice naslednje pismo: Rim, na Jurjevo 1912: V zadnjem času, krožijo po raznih listih najneverjetnejše vesti o papeževem zdravstvenem stanju in o svežosti njegovega duha. Tudi Vaš cenj. list je imel v torkovi številki sicer le med raznimi vestmi zelo pesimistično vest, da je papeževo stanje slabo, da ne more iti, itd. V očigled tem raznoličnim vestem bo gotovo zanimalo Vaš cenj. list in njega bralca izvedeti o tem točne podatke, ako hočete objaviti to moje pismo. Imela sem danes priliko prisostvovati sprejemu dunajskih romarjev pri papežu, pri katerem sem iz zelo primernega prostora imela priliko opazovati Sv. Očeta od hipa, ko je vstopil v dvorano in ves čas sprejema, ki je trajal skoro pol ure. Stala sem pri vhodu, skozi katerega je vstopil papež v dvorano konzisto-rijev in sem natančno Čula, ko je papež odločno rekel proti svojemu spremstvu, da hoče dati poljubiti roko vsakemu posamezniku, (bilo je zbranih romarjev preko 200.) Kakor sem pozneje izvedela, se je nanašala ta odločna papeževa opazka na okolnost, da so mu njegovi spremljevalci to odsvetovali, ker da ga bo to preveč vtrudilo. In res je šel papež dvakrat gori in doli po prostrani dvorani skozi štiri vrste romarjev ponudivši vsakemu roko v poljub, ter stopal pri tem vzlic svoji \isoki starosti precej krepko, le glavo nekaj naprej sklonjeno, ter z bistrim in svežim pogledom motril vsakega posameznega. Vsedši se na prestol, je le nalahno naslonjen sedel, pazljivo in s zanimanjem poslušal daljši nagovor voditelja romarjev, nakar se je v obsežnem, improviziranem, gladkem italijanskem govoru s poudarkom in krepkim, nevtrujenim glasom zahvalil. Opetovano je papež potem prelatu, ki je tolmačil njegov govor v nemškem jeziku, sufliral in ga opozarjal na točke, ki naj jih sporoči prisotnim. Dobila sem torej vtisk. ko sem stala ves čas v posredni bližini papeža in ga ravno vsled raznih propagiranih vesti, natančno opazovala, da je sv. Oče Pij X. v očigled svoji visoki starosti in vzlic mnogoštevilnim vsakdanjim posameznim in skupnim avdijencam, ki so zanj gotovo naporne, pri razmeroma dobrem zdravju precej krepak in vstrajen, svežega in odločnega duha, tako da so vse drugačne vesti netočne. Če sem s temi podatki kaj vstregla zanimanju Vaših bralcev, me bo veselilo. — Utva. — Poglobljenje Ljubljanice in Grubarjevega kanala ter naprava stopnic v šentjakobskem okraju. Gruberjev kanal bo v kratkem docela dodelan in takoj nato se začne s poglobljanjem glavne struge Ljubljanice. V Gruberjevem prekopu se je Grubarjevega kanala ter nrpaaavd. skoraj popolnoma pozabilo na dohode k vodi, in kot je načrt, se tudi v glavni strugi Ljubljanice ne misli napraviti nobenih, razen od Zabukovca na Bregu do Kresije. Če bi padel kdo v vodo, ne bi mogel nihče do njega, in če bi prišel do njega, utoneta oba, ker bi nihče ne mogel ven. Tudi prati bi se ne moglo nikjer, dasi se danes več kot polovica ljubljanskega perila opere doma v Ljubljanici. Z ozi-rom na to in zavedajoč se svoje dol-nosti, je Gospodarsko in napredno društvo za šentjakobski okraj poslalo na mestni magistrat obširno vlogo, v kateri je zaprosilo za zadostno število dohodov in primernih stopnjic do vode v šentjakobskem okraju, ter vsestransko utemeljilo to prošnjo. Sklicevalo se je zlasti na revnejše prebivalce tega okraja, ker bi to prebivalstvo ne moglo nikjer oprati svojega perila, da bi pa dajalo ven prat, mu pa njegove gmotne razmere ne dopuščajo. Ker je prošnja dobro podprta, je upati, da se spozna resnična potreba dohodov in stopnjic do vode. Upati je to toliko bolj, ker si je te dni gospod župan dr. Tavčar sam ogledal vse obrežje ob Grubar-jevem kanalu in Ljubljanici v šentjakobskem okraju. — Jurjevanje na ljubljanskem Gradu. Star običaj ljubljanskih meščanov se je slavil včeraj na ljubljanskem Gradu. Ves dan, od jutra do poznega večera je vladalo veselo vrvenje po okopih, zlasti pa na grajskem dvorišču, kjer so podružnice naše šolske družbe postavile šotore. Skoro vsa Ljubljana je romala ta dan k patronu sv. Jurju, ki je kot prijatelj škofov Cirila in Metoda blagohotno prepustil naši šolski družbi pričetek slavnosti. Omeniti je treba pred vsem moško in žensko podružnico sv. Petra, ki je imela gostilno, v kateri se je točilo češko budjejeviško pivo. Ista podružnica je imela tudi tobakarno in kavarno. V vinarni šentjakobske podružnice se je točilo izborno Ra-stoharjevo vino. Okusni in mnogo-gobrojno obiskani so bili tudi šotori trnovske In krakovske podružnice, katerima je dalo paviljone na razpolago napredno gospodarsko društvo za Trnovo In Krekovo. Pri »Starem Rimljanu« se je točilo izborno Mra-kovo vino. V paviljonu za cvetke so imele gospe in gospodične vse roke polne dela, istotako je bilo vedno obilo posla pred paviljonom, kjer se je nastanila pošta. V vseh teh paviljonih so stregle z izredno požrtvovalnostjo, za dobrodelni namen vnete dame. V temnem kotu se je etabliral najnovejši ljubljanski kinematograf, ki je imel vedno mnogo obiskovalcev. Dva gramofona sta bila postavljena drug drugemu nasproti in sta si pridno odgovarja. Ob spodnjem koncu, pri kapelici, sta postavila svoji gostilni gg. Breskvar in šetina, v sredi pa so stali šotori s slaščivami in razno drobnarijo, s hrenovkami, kranjskimi klobasami. Vmes pa so prodajale ljubke gospice spomine na Jurjevo. Omeniti je treba še, da je bilo prirejeno tudi obširno plesišče, na katerem ni zmanjkalo nikdar plesaželjnih parov. V vsem tem veselem in neprisiljenem vrvenju so se zbirali spontano pevski zbori, da so pripomogli k splošnemu dobremu razpoloženju, omeniti je tu treba pred vsem vrle pevce »Ljubljanskega Zvona«. Kapelica sv. Jurja je imela cel dan mnogo obiskovalcev, ravno-tako tudi stolp, na katerem je plapolala mogočna trobojnica. Dasirav-no je hotelo vreme popoldne nekoliko ponagajati, vendar veselih Ljubljančanov ni moglo prepoditi. Vsakemu posetniku ostane brez dvoma v trajnem spominu Jurjevanje na ljubljanskem Gradu. — Upravništvo »Napredne Misli« prosi vse, ki so prejeli 1. številko na ogled, ah ki jo žele, da jim »Napredno Misel« pošiljamo, naj se do 10. maja priglasijo kot naročniki, oziroma naj pošljejo naročnino, da vemo za stalno določiti število natisov. Priglasila in eventualne reklamacije naj se naslovijo na upravništvo »Napredne Misli« v Krškem. — Smrtna kosa je zadela mladega, simpatičnega moža, ki je imel pred sabo najlepšo prihodnjost. Včeraj je umrl g. dr. Vladislav D e r č. Sele pred kratkim je bil imenovan za c, kr. konzularnega atašeja v Milanu in skoro istočasno se ga je lotila bolezen, kateri je včeraj podlegel Prijazen mu spomin! — Umrl je v Ljubljani na Rimski cesti št. 24 gosp. Adam F r a n z, sprevodnik južne železnice v p. v visoki starosti 83 let. P. v m.! — Glas iz občinstva. Na ljubljanskem Gradu na »Šancah* bi bilo jako potrebno, da bi poklicani faktorji dali napraviti močno ograjo. Bil sem priča, ko so otroci hodili ob robu propada, ter se spenjali nizdoli, lahko se pri tem velika nesreča zgodi. Kdo bo potem vzrok? Bolje je, da se sedaj napravi ograja, nego šele pozneje, ko se je nesreča pripetila. Prosimo. — V morski hospic v Gradež pošlje »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih« tudi letos nekaj skrofuloznih in za jetiko dovzetnih otrok. V poštev pridejo otroci z dežele (izven Ljubljane) v starosti od 6 do 12 let. Z dokazilom o ubožnosti, krstnim listom in zdravniškim spričevalom opremljene vprošnje je vpo-slati do 20. maja na društveno predsedstvo. — Znano gostilno pri GoršiČu je prodal gosp. Ivan Goršič gospe Ani Pua. Ponesrečeno gosplco Ivanko Novak je našel ravnatelj vevške tovarne včeraj pod vevškim jezom. — Pogreb se vrši v torek popoldne ob 5. v Stepanji vasi. Kebrovo leto v Spodnji Šiški. V petek si je ogledoval Kreuzerjevo hišo v Spodnji Šiški neki šolski brat z Dunaja. Menda pa vendar ne bo letošnje leto za Spodnjo Šiško kebrovo. Za frančiškani in nunami še šolski bratje . .. Pač srečni Šiškarji! Za popravo Vintgarja je deželni odbor dovolil subvencijo 1000 K. V Rateče (Gorenjsko) so priletele prve lastavice dne 25. aprila, zamudile so se letos za teden dni. — Prva kukavica je pa zakukala na Jurjevo, dne 24. aprila. Tako prihaja pomlad tudi v najseverneji del Kranjske. Iz Bučke: Grozna katastrofa je zadela bučenske klerikalce. Deželna vlada je občinske volitve razveljavila; to se pravi: vsled naših pritožb so klerikalne sleparije in goljufije pri volitvah razveljavljene. Zupan se je tega že nadjal, saj je on pač vedel, kaj je delal. Zato je pa že tudi večkrat po Krškem poizvedoval ali pade tudi v kako kazen, da se rajši žu-panovanju preje sam odpove, kakor da bi ga kdaj vsled sleparij oblasti odstavile. Kolikor smo poučeni, se to še lahko zgodi. Torej on se je svojega greha zavedal in je bil pripravljen na vsak migljaj od zgoraj čast župana izgubiti. Drugače je pa dvignil ušesa profesor Komljanec, kajti prišel je bil v odbor ne da bi le vinar davka plačal. Ker je grozno želel to doseči, je nagnal vso kleri- kalno druhal, da so tekali po hribih in dolinah — skozi pet fara, in ukazal doprinašati vsa dopustna, in nedopustna sredstva, zvijače, goljufije in lumparije. Tako se je vendar do odbornika pririnil, ali imel je smolo, kajti, le 3 mesece je bil odbornik, in še to le na papirju, »al' zdaj pa nig-dar več«! Da ste videli, kako so tekali od hiše do hiše, in po Bučki (t. j. od Šlosarja do Selaka in Gorenca) sklepali roke in tarnali ti naši klerikalci, ker je ves trud vrag vzel. Kako resničen je pregovor: »človek obrača, Bog pa obrne.« V duhu je že bil Komljanec župan, šlosarjev ate pa — berič. V duhu je zidal in gradil vodovod, in koval nove postave proti frdamanim liberalcem. In glej, en sam udarec usodnega odloka in mahoma so vsi upi, vse lepe misli uničene. Kaj imajo sedaj Jaklič, Kotar, Jelaš, Franck, od tega? Prav nič! Pač pa mnogo potov po sodni-jah, sitnosti in skrbi. In nazadnje je treba vse — vse od kraja začeti! In kaj bode sedaj? Pred par leti se je profesor Komljanc lotil naprave vozne pošte. Kako bahato se je trkal na prsi, češ: »Ob novem letu bodem vam pa spustil postiljona, da bode na poštni rog zatrobil.« A njegova želja je ostala le želja — neizpolnjena in tako bode še v naprej s pošto. Tako je hotel pa pri sedanjih obč. volitvah priti v odbor in to dosegel, a samo za tri mesece. Pri posojilnici je imel več sreče. Župnik mu namreč ni bil po volji, in ko je ugledal prvo bilko nereda pri posojilnici, je isto hitro pograbil, ž njo mu je bilo omogočeno, posojilnico iz farovža vzeti v lastno oskrbo. Pa vrag vedno miga, če ne z glavo, pa z reoom. Zgodila se je zopet smola za profesorja. Po novem letu je bilo treba na vsak način narediti »bilanco«, ali gospod profesor se na številke popolnoma nič ne spozna, in rad ali nerad, je šel prosit župnika v farovž, ki mu hodi bilanco delati. Gospod profesor je mislil, da se posojilnične knjige na tako lahek način spravijo v red, kakor svoj čas Kraava-- ---!? Pa zadosti! G. župniku svetujemo, naj Komljancu drugikrat namesto, da mu bilanco dela, da figo pod nos. Kakor se vidi, nima ta človek danes posebne sreče. Svoje dni, ko je bil mlajši in lepši, je pač imel mnogo več sreče... G. Komljanc, poslušajte dober svet, ki ga vam mi damo: Pustite politiko popolnoma na miru in ne drezajte v sršenovo gnezdo. Ako pa boste le tako naprej rilili brez vse pameti, kakor ste zadnjič, in če si bodete celo za dolžnost šteli, kmeta, ki je neveden in nepoučen, zapeljevati, tedaj vas zagotavljamo, da hočemo priti z vašimi starimi grehi na dan. To se bode kmalu zgodilo, ako ne bode miru pred vami. Takrat boste iskali mišje luknje, da bi se vanjo skrili, ali prepozno bode. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Bodite tam, kamor spadate; a ne pečajte se s tem, kar ni za vas; zakaj Kristus pravi: »Kdor stoji, naj gleda da ne pade.« Ali ne veljajo te besede tudi za vas? Premislite, če imate še kaj razsodnosti, kako se vam je zadrževati, sicer se vam pa že otroci na cesti posmehujejo. Iz Žuženberka. Zastonj smo v zadnjem »Domoljubu« iskali najnovejših novic »iz Žuženberka«, katere je vsakokrat tukajšnji v zavijanju resnice provi mojster »Lažilju-bovi« novičar vedno točno prinesel. Vzrok tega molčanja je pač ta, da so omenjene novice ravno za blagoslovljenega novičarja samega skrajno neprijetne. Zato si štejemo v dolžnost rešiti jih pozabljenosti. Evo jih! V četrtek dne 11. t. m. je bila prva občinska seja, odkar obstoji novi odbor (sami pristaši S. L. S.), v katerega se je tukajšnji kaplan Gnidavec s pomočjo vseh pri nas na Kranjskem obče znanih klerikalnih sleparskih sredstev vrinil, z namenom, med dosedaj popolnoma mirnimi občani po klerikalnem sistemu ruvati in jim v kolikor le mogoče škodovati ter nad celo občino paše-vati. V omenjeni seji se je ta smešna črna prikazen nastopila s predlogom, da naj se vpelje v občini naklado na meso, vino, pivo in žganje ne glede na to. da vlada ravno v tuk. revnih dolenjskih krajih že itak neznosna draginja vseh življenskih potreb. Gnidavec je poprej dobro vedel, da vlada med ljudstvom zaradi te njegove škodoželjne nakane splošna razburjenost in nejevolja. V svojem enournem prepričevalnem govoru je hotel na farizejski način pridobiti na svojo stran vse obč. odbornike. Govoril jim Je prav svetopisemsko o nekem »strupenem jabolku«, v katerega bodo ugriznili, če bodo glasovali proti, nadalje o »vragu z rožič-ki«, kateremu bi on že danes rad te rogove odbii, ter vezal še druge prazne otrobe. Ker se mu kljub vsi njegovi zgovorni modrosti ni posrečilo napraviti na pričujoče pravega vtiska, obrnil se je z mogočno pozo do župana Ivan Vehovca kot deželnega poslanca z zahtevo, naj on za-vihti bič nad glavami ubogih odbor- nikov, ter jih prisili ukloniti svoje tilnike pred klerikalnim predlogom. In glej, bič, ki bi imel zadeti revnega in poštenega kmeta, je udaril v živo najbolj predlagatelja samega. Župan se je formalno odzval kaplanovemu pozivu in izjavil, da so vsi odborniki 24 let stari in naj o stvari po svoji razsodnosti in previdnosti odločujejo sami ter dal predlog na glasovanje. Resultat: 18 proti, 11 za. Razvila se je burna debata tekom katere so dali previdnejši in modrejši odborniki (18) svoji upravičeni nejevolji na jako značilen način duška in s tem seveda tudi nezaupnico zvitemu lisjaku v Črni suknji, rekoč mu: »Vam je lahko predlagati naklade, ko ne plačujete nikakih davkov ter imate polne kleti nezadacanega vina, plačevali bomo pa le mi vedno.« »Gaspud« je spoznal, kako temeljito je pogorel tu, da je bil on sam tisti »vrag«, kojemu so njega lastni pristaši polomili ne rožičke, temveč vže pravcato rogovje, katero mu je vsled prisiljenega klečeplazenja našega kmeta jako nevarno poganjalo. Vzplamtel je v svoji onemogli jezi, izbruhnil nekaj njegove duhovske osebe nedostojnih žaljivk na vplivne in premožne odbornike iz srede našega trga, pograbil klobuk ter zapustil s svojim pajdašem Ga-berškom sejno dvorano, žugajoč: »Pri prihodnjih volitvah se bomo še videli.« Ko je bil resultat seje znan, zavladala je splošna zadovoljnost nad tem nastopom župana in ostalih odbornikov. Sedaj mu naj le njegov bivši trški »Divjakon« ali mežnarček njega eminence Gnidavca »Leib-gardist«, jegulasti »Adamček« komponira za »Plehbando« primerno mačjo koračnico »Oj Korleto Pogo-reto.« Iz Banjaloke pri Kočevju. Z razpisom vis. c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 29. septembra 1911, št. 25.830, dovoljuje se v Banjaloki pri Kočevju obnovitev treh živinjskih semnjev, in to dne 2. maja, 23. julija in 15. septembra, na koje se cenjeno občinstvo vljudno vabi. Pristojbina 3 leta prosta. Ameriške vesti. Iz Dunlo Pa. poročajo, da se je ponesrečil v premo-gokopu v Richwoodu W. Va. dne 1. aprila Andrej Dolgan. Padla je na njega težka skala in je bil Dolgan zelo težko poškodovan. — V Roslvnu, Wash. se je ponesrečil dne 22. marca na enak način Matija Starce-v i č ter je bil na mestu mrtev. — V Chisholmu, Minn. je umrl dne 14. marca Vinko Robnik, ki se je bil ponesrečil meseca avgusta 1. 1. V Gruberjev prekop padel. Ko se je snoči že pozno vračal iz neke gostilne na Dolenjski cesti 241etni delavec Matevž Eržen, rodom iz Idrije, je, misleč da gre pravo pot, krenil ob bregu Gruberjevega prekopa. Ker je bil precej pijan, mu je spodrsnilo ter je padel do 10 m globoko. Tam službujoči stražnik je pa čul kmalu nato stokanje ter poklical na pomoč še drugega stražnika. Eržena so navezali na vrv in ga potegnili iz globine. Težko poškodovanega so nato prepeljali v deželno bolnišnico. S ceste. V petek popoldne je neki voznik na Ambroževem trgu tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel pri tam se nahajajoči stojnici čev-ljarjevo ženo Marijo Sitarjevo, katero je konj in voz znatno poškodoval. Tudi stojnico in parkovo ograjo je konj precej pokvaril. Kolo ukradeno je bilo v petek popoldne v Sodnijski ulici pred hišo št. 4 gospodu Jakobu Šlebirju iz Kamnika. Kolo je trvdke »Puch«, Črno pleskano. ima navzgor zakrivljeno krmilo, že zelo obrabljeno in vredno 120 K. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Makedoncev, 10 Hrvatov in 19 Črnogorcev. V Heb je šlo 25 Hrvatov, na Dolenjsko se je odpeljalo pa 50 Hrvatov in 60 lahov. Izgubil je gosp. Rado Korene 30 K denarja. — G. Fran Podkrajšek je izgubil zlat privesek. — Delavec Martin Grošelj je izgubil hranilnično knjižico »Mestne hranilnice«. — Neki sluga je izgubil zlato verižico. — G. Viljemina Skofičeva je izgubila ročno torbico, v kateri je imela srednjo vsoto denarja. — Ga. Leopoldina Bergantova je našla srebrno verižico. — G. Franc Prosenc je našel zlat privesek. Med vožnjo Iz Ljubljane v Kranj osebnega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 9. uri 09 min. dopoldne je v predzadnjem vozu HI. razreda včeraj izgubil neki gospod bankovec za 10 K. Pošteni najditelj se naproša, ako istega odda v upravništvu »Slovenskega Naroda«. Karodna obramba. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Pri kozarcu terhanskega in dolenjskega cvička so se spominjali v gostilni pri Lesjaku nt Igu C. M. družbe in poslali 2 K. Pošiljatelja I. B. Jereb ml. in Fran Žabkar, gostilničar na Dunajski cesti 5. V veseli družbi pri Lamrehtovih se je nabralo 5 K, katere je poslal g. Dra-gotin Bezočnik v Št. Lorencu nad Mariborom. G. M Bitenc v Gradcu je nakazal 5 K čistega dobička kluba »Narodni pipec". Poravnava Asič — Vo-denik v Mariboru je družbi koristila 10 K v gotovini. Vesela družba pri gospodu Zabavniku v Kajžarju je zbrala 3 K, poslala jih je gdč. učiteljica Ana Trstenjakova pri Sv. Miklavžu. G. Vinko Rožanski je poslal 4 K kot 25% del recitacijskega dohodka. V veseli družbi v gostilni g. Ign. Rotnerja na Laznici se je nabralo v navzočnosti gospoda prvomestnika Senekoviča K 10. Ciril Metodov dar iz Št. Pavla pri Preboldu: dr. Ad. Hočevar 1 K, Ant. Hočevar 1 K, Drag. Korošec 1 K, vesela družba pri g. Plavšaku 8 K 65 v, družba pri gosp. Vedeniku 6 K. Hvala! Društvena naznanila. »Ljubljanski Zvon«. V obče priljubljeno, v vseh ljubljanskih krogih, posebno pa še v raznih društvih, dobro znano in priznano ljubljansko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, je imelo svoj letošnji redni občni zbor v petek zvečer v svojih društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Zborovanje je bilo zelo številno obiskano, kar znači, da vlada v društvu najlepša edinost, splošno zanimanje za napredek društva in zavest članov do svojih dolžnosti, katere imajo kot Člani društva. Zborovanja se je udeležil tudi pevovodja »Zveze slov. pevskih društev« in »Pevske župe za Ljubljano in okolico« g. prof. Kozina Pavel, podporne člane pa je zastopal na zborovanju gospod Podkrajšek. Zborovanje je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik društva »Ljubljanskega Zvona« gospod dr. Anton Š v i -g e 1 j, ki je omenil razvoj in pomen društva v splošnem pomenu, posebno pa je poudarjal za društvo važnost ustanovitve ženskega zbo-r a. Spomnil se je v toplih besedah tudi v minulem letu umrlih podpornih članov. Iz jako vestno in natačno sestavljenega tajnikovega poročila — poročal je tajnik g. Z o r-k o — omenimo, da bilježi društvo v svojem delovanju v minulem letu povsem zadovoljive uspehe. Društvo je štelo koncem minulega leta 280 Č 1 a-n o v med temi 40 pevcev in 28 pevk. Pevski zbor je imel med letom 3 večje nastope, pri katerih si je priboril lepe zasluge in obče priznanje, sodelovalo pa je društvo še pr.>. veliko raznih drugih narodnih prireditvah in si pridobilo pri društvih in pri občinstvu zelo veliko odkritosrčnih simpatij. Tajnikovo poročilo je bilo z navdušenim odobravanjem vsprejeto. — Blagajnik društva gosp. L u m b a r je poročal, da je imelo društvo v minulem letu 4335 K dohodkov in 3991 K izdatkov, torej 344 kron prebitka. Na predlog Ante P i n-t a r j a so podelili zborovalci odboru in blagajniku absolutorij in izrekli tudi posebno zahvalo pevovodju g. Z o r k o Prelovcu. Odbor se je volil z vsklicem in sicer so odborniki sledeči gospodje: predsednik dr. Anton Svi gel j: podpredsednik Zorjco Prelovec; tajnik Janko Zor k o; blagajnik Jakob Lurn-b a r in odborniki Jamnik, H e u -f e l Avg., P i p Slavko, L o m b a r Alojzij, S a 111 e r Angelo in G a r t-n e r Slavko. Zastavonoša je Pip Slavko, preglednika računov pa ta P i n t a r Ante in Z o r Slavko. Med raznimi predlogi se je vnela živahna debata o notranjih razmerah društva, omeniti pa moramo pri tem javno zahvalo, ki jo je izrekel gospod pevovodja moškemu in ženskemu zboru za njihovo vztrajnost in potrpežljivost in jih bodril obenem k na-daljnemu delu, ki naj donese društvu vedno lepše lavorike. S primernim nagovorom, ki je bil z hrupnim vsestranskim odobravanjem vsprejet, je zaključil g. predsednik dr. Anton Š v i g e 1 j zborovanje. Ustanovni shod »Podpornega in varstvenega društva državnih sug. poduradnikov in pomožnih slug za Kranjsko« se bo vršil v Četrtek, dne 2. majnika t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri »Leonu« (prej Pock) v Florjanski ulici št. 6. Dnevni red: 1. Nagovor sklicatelja o namenu in potrebi društva. 2. Vpisovanje članov. 3. Volitev odbora. 4. Raznoterosti. Ker je nastala potreba, da se vsi kolegi Kranjske združimo v močno vez, se vsakdo nujno vabi, da se sigurno udeleži tega shoda. Gasilno društvo na Rečici r>ri Bledu priredi v korist društvene bla-eajne tombolo s šaljivo pošto in drugimi zabavami v nedeljo, dne 12-maja v prostorih restavracije »Man-eart« ob 4. popoldne. Prasneta. Gostovanje slovenskih Igralcev v areni »Narodnega doma«. Poročilo o tem gostovanju je popraviti v toliko, da se prva predstava ne vrši dne 1. maja, temveč četrtek, dne 2. maja. Vprizori se velezabavna burka »Nebesa na zemlji«. Opozarjamo še enkrat na to, da se vprizori ta v korist slovenskim igralcem in igralkam, ki vsled krize slovenskega gledališča še danes niso angažirani. Upati je torej, da občinstvo predstavo mnogoštevilno poseti. Vzlasti opozarjamo na to, da igrata dve nad vse komični vlogi priznani in popularni moči, kakor sta gospa Avgusta Danilova in gospod Anton Verovšek, kar pač obljublja rfad vse zabaven večer. Da se more predstave vsakdo udeležiti, je nastavljen začetek na S1/4 uro. Književnost. «— Mlekarstvo s črticami živinoreje. Priročna knjiga za mlekarje, odbornike mlekarskih in živinorejskih zadrug ter za ljubitelje mlekarstva •ploh. Spisal Anton Pevc, deželni mlekarski inštruktor na Kranjskem. Prvi snopič s 104 slikami. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmavr 6; Ped. Bamberg v Ljubljani. Cena 4 K. Knjiga obsega 178 strani, na katerih je pisatelj s skrbno pazljivostjo zbral vse ono, kar mora vedeti o mlekarstvu mlekar kakor tudi vsaki živinorejec, Ki redi molzno živino. Prvi del tvorijo »Črtice o živinoreji«, ki razpravljajo o hlevih, o načinu krmljenja krav, o molži in nakratko tudi o svi-niereji. V drugem delu se peča pisatelj z mlekom, z njegovo naravno in kemično sestavo ter s činitelji, ki morejo ugodno ali neugodno vplivati na sestavo in trpežnost mleka glede za-vračbe, množine v njem se nahajajoče kisline in tolšče, ter glede njegove sposobnosti za izdelovanje sira. Nato pride pisatelj na razne načine dobave smetane s pomočjo tež-nostne in centrifugalne sile, omenja zgodovino in tipe posnemalnih strojev ter sklene z dokončanim izdelovanjem in mikroskopično sestavo masla. Knjiga je bogato in zelo primerno ilustrirana, vsestransko dobra in je želeti, da posežejo po njej ne samo veščaki. temveč tudi vsi boljši živinorejci, kakaj v mlekarstvu je velik zaklad, ki se dosedaj pri nas vse premalo izkorišča. Rožne stvori. * Smrtna nesreča pri konjski dirki. Pri konjski dirki v Dortmooru na Angleškem je ponesrečil dirkač Harald Halifax. Konj je padel na jahača. Ha-ifax je bil na mestu mrtev. Med gle-gtedala. ste bili nevesta in sestra ponesrečenca. * Nesreče v gorah. Posestnik Janez Gompatscher iz Blumana blizu 'nomosta je bil na gorskem potu proti Tiersu ubit od kamenja, ki se je odtrgalo na gori. — Posestnik Frankanser je padel v cilerski dolini v prepad otoka Zembach. Našli so ga mrtvega. * Zblazneli bivši državni poslanec. Bivši državni poslanec 67 letni Edvard Holsteni na Dunaju je nenadoma zblaznel. Zaprl se je v svojo sobo in začel klicati na pomoč. Ker je bila nevarnost, da skoči Holstein skozi okno na cesto, je razpelo rešilno društvo pod oknom rešilne rjuhe. Nato so šiloma vdrli v stanovanje, nakar je zdravnik toliko pomiril Holsteina, da so ga lahko odpeljali v bolnišnico, ne da bi mu bilo treba natakniti prisilni jopič. Holstein bržkotne ne bo več okreval. * Tekmovalni promet z Dunaja v Berlin. Povodom tekmovalnega poleta z Dunaja v Berlin, ki se vrši koncem junija je izdala nemška vlada odredbo, da morajo letalci paziiti na znamenje ki bo postavljeno pred trdnjavo Glatz, katere letalci ne smejo preleteti. Nemška vlada zatrjuje, da ta odredba ni naperjena proti avstrijskim letalcem, Češ da je na Nemškem prepovedan celo domačim letalcem vsak polet, bodisi v katerikoli višini čez kako trdnjavo. Ta naredba velja kakor za avstrijske tako tudi za nemške ietalce. * Fingiran samomor. Pred dvema mesecema se je razširila v Berlinu vest, da je zadela kap ravnatelja velike podjetniške družbe „HempelK. Kmalu nato se je razširila vest, da Hempelna ni zadela kap, marveč, da je izvršil samomor, in da so ga na tihem brez slovesnosti pokopali. Pri sestavi bilance so pa prišli na sled, da manjka v podjetniški blagajni okroglo eden milijon kron. Hompel je namreč ta denar poneveril, razširil est, da je umrl, oziroma izvršil samomor in pobegnil. Pokopali so prazno krsto, mrtvaški list je napravil neki predmestni zdravnik. Policija je odredila, da odkopljejo krsto in je aretirala zdravnika. Zena Hemplova je pobegnila bržkotne z možem. * Letalni teden na Dunaju. Dne 18. majnika se otvori na Dunaju v Rotundi mednarodna razstava letalnih aparatov. Razstavo bo otvoril cesar sam. Ob zaključku razstave se bodo vprizorile tudi razne letalne tekme. Dne 9. junija se prične tekmovalni polet iz Dunaja v Berolin. Za ta polet je določenih več nagrad v skupnem znesku 200.000 kron. Cesar je daroval za razstavo in za tekmovalna darila 20.000 kron. • Odpeljana deklica. Zobotehnik Edvin Layton je odpeljal ISletno deklico, zapuščeno revo, ki je služila veleposestniku Rokitanskem, skrivaj v Egipt Zvabil jo je s ponarejeno brzojavko na Dunaj, kamor je prišla deklica brez sredstev in mu je morala slediti. Ko je zmanjkalo Lavtonu denarja, se je vrnil s svojo žrtvo na Dunaj. Sodišče na Dunaju je obsodilo Lavtona zaradi odpelje-vanja na 6 tednov težke ječe. Zapeljano dekle se je vrnilo k svojemu prejšnjemu gospodarju. * Vohunstvo na Ruskem. V bližini Petrograda je zgradila ruska vlada imenitno utrdbo, takozvano »Utrdba I.« Pri gradbi so silno pazili, da bi se ne vtihotapil v bližino kak tujec. Kljub temu pa se je posrečilo nekemu Nemcu, da je prišel na utrdbo in sicer pod krinko kot stavbnik. Popis utrdbe je poslal na Nemško, vendar je bil ta popis še zelo pomankljiv. Nato je pobegnil. Pred par dnevi pa je izginil žendarmerij-ski polkavnik, kateremu je bilo poverjeno nadzorovanje dela. Odnesel je sabo — pobegnil je tudi v Nemčijo — vse načrte te utrdbe in 25.000 rubljev državnega denarja. Utrdbo je zgradil vojaški inženir Smirnov pod vodstvom guvernerja Artamonova, ki je vodil za časa rusko-japonske vojne tehnično obrambo trdnjave VVladivostok in ki je bil imenovan za generala za časa vstaje boksarjev na Kitajskem. Volilcem v Spodnji Šiški! Vsa potrebna pojasnila, tiskovine itd. glede nadomestnih občinskih vob'tev dobe volilci vsak dan v prostorih »Čitalnice«, in sicer od 1. do 3. popoldne In od 7. do 9. zvečer. Telefonska in brzojavna poročila. Delegacije. Dunaj, 29. aprila. Panes se je vršil ministrski svet ter je bilo sklenjeno, da govori v delegacijah finančni minister obširno o razmerah v Bosni in Hercegovini, ter da razvije svoj reformni program. Zunanji minister Berchtold bo imel obširen ekspoze o evropski situaciji, ki jo bo slikal, kakor nemški državni kancelar kot nerazburljivo. Ministrski predsdnik Stiirgkh bo poročal o delovanju državnega zbora in o tekočih zadevah. Občinske volitve na Dunaju. Dunaj, 29. aprila. Danes se vrše volitve iz druge kurije, ter je današnji dan najvažnejši v celi volilni dobi. Zasesti je treba vsega skupaj 78 mandatov in danes se zasede 47 mest občinskih svetovalcev. Doslej so imeli te mandate izključno le krščanski socijalci. Udeležba je izredno velika. Agitaciji In sleparstvo krščanskih socljalcev ne pozna nobene meje. Volijo s ponarejenim! legitimacijami in imajo lokale, v katerih se preoblačijo in si barvajo lase in brade. Več krščansko socijalnih agita-tcriev zlasti v II. in IV. okraju so že aretira!!. V VIII. okraju je prišel ob polu 10. prvi mrtvi volilec na volišče In je volil kršč. - socijnlno. — Mrtveca so takoj aretirali. V XVIII. okraju so imeli včeraj nemški radi-kalci shod na katerem je govnrii poslanec Pollauf proti poslancu Wolfu, ter ga dolžil, da je on kriv na uspe-kih krščanskih socijalcev, ker je sklenil zvezo med nemškimi radikal-ci in krščanskimi socijalci. Prišlo je do demonstracij proti WoIfu, ter so nemški radikalci sklenili glasovati proti krščanskim socijalcem. Mladočehi In narodni socijalisti. Praga, 29. aprila. Poslanec F r e s 1 je napadal na javnem shodu češke posredovalce pri češko - nemških spravnih konfefrencah. Ko je hotel odgovarjati urednik oficijozne-ga mladočeškega lista »Cesky den-nik« je bil tak hrup, da ni mogel govoriti ter da je moral zapustiti dvorano. »Češki dennik« poživlja sedaj predsedstvo »Enotnega češkega kluba«, da naj nastopa proti poslancu Ereslu. Krščanski socijalci — hudobni obre-kovalci. Praga, 29. aprila. Krščanski socijalni »Venkovan« je obdolžil zaupnika agrarcev v Melniku, da je ta umoril iz pohotnosti svojo ljubico. Ta vest pa se je izkazala kot podla laž, vsled česar se je vložila proti krščansko - socijalnem uredniku tožba zaradi obrekovanja. Danes priob-čuje oficijelno glasilo čeških agrarcev »Venkov« odprto pismo na kardinala in knezoskofa pl. Skrbenske-ga, v katerem pismu javno poživlja škofa, da naj ostro nastopi proti krščansko - socijalni stranki, in ga poživlja, da naj jo razpusti. Opozicija in vlada na Ogrskem. Budimpešta, 29. aprila. Kossu-thova, Justhova in Ljudska stranka so imele včeraj konference, na kate- rih so sklenile, da vznačijo svoje stališče napram ogrski vladi šele tedaj, ko bo ogrska vlada izdala svojo izjavo. Budimpešta« 29. aprila. Ministrski predsednik Lukacs je imel danes v zbornici programni govor, v katerem je naglašal, da je bil komisari-jat na Hrvaškem najnujnejše potreben, ter je naglašal potrebo nove volilne reforme, pri kateri je treba tudi vpoštevati pomisleke konservativnih elementov. Reformo bo izvesti korak za korakom, ter pri tem pritegniti intelektualne sloje in paziti na državno enotnost. Na vsak način pa ostane ta program neizveden do konca delegacijskega zasedanja. Črnogorski poslanik v Carigradu. Cetinje, 29. aprila. Na mesto dosedanjega diplomatičnega zastopnika črne gore Popoviča pride generalni konzul v Skadru Plamenac. Kreta. Carigrad, 29. aprila. Kakor poroča turška vlada iz Aten je obnovila grška vlada pri velevlastih svojo obljubo, da ne bo pripustila poslancev s Krete k sejam parlamenta. V sibirskih rudokopih. Petro^rad, 29. aprila. 7000 dijakov in dijakinj je vprizorilo včeraj demonstracijo proti klanju delavcev v sibirskih rudnikih za pridobivanje zlata. Peli so revolucijonarne pesmi. Orožništvo in policija na konjih je posredovala ter aretirala 123 oseb, med njimi tri dijakinje. Petrograd, 29. aprila. Zaradi dogodkov v Sibiriji se vrše po vseh ruskih mestih velike demonstracije delavcev in dijakov, ter so sklenili baje dijaki, da vprizore protestno stavko. Izstop Čehov iz centralne zveze društev državnih uradnikov. Praga, 29. aprila. V današnji seji kluba Čeških državnih uradnikov so ti sklenili, da izstopijo Iz dunajske centralne zveze državnih uradniških organizacij ter začno s preddeli za ustanovitev zveze slovanskih društev za državne uradnike. Razmere v Perziji. London, 29. aprila. »Morning-posta« poroča iz Teherana, da je obstreljevanje mošeje Nesched od strani Rusov vzbudilo med plemenom Mullach velikansko razburjenje. Pleme je začelo oznanjevati po celem Teheranu sveto vojno proti tujcem. Glavnega vodjo Saiđ Alija so aretirali. Deputacija plemena se je oglasila pri regentu, in mu h izjavila, da bo odstavljen, če zapusti Perzijo v sedanjih žalostnih razmerah. Tudi potovanje Nasrl - ul - Mulka v Evropo je vsled zadržanja Mullachov odgođeno. Maroko. Pariz, 29. aprila. Regnault potrjuje v neki brzojavki, da je upor vojakov dne 17. aprila v Fezu nastal zaradi zmanjšanja plačil vojaštvu. Madrid, 29. aprila. »ImperiaU poroča iz Melile, da so prišli tja domačini iz notranjih pokrajin in so prinesli vest, da so rodovi, ki stanujejo v notranjščini dežele, proglasili za svojega sultana »Mohameda Eno-okega«. Pariz, 29. aprila. Iz Tarndanda prihajajo jako vznenvrljive vesti. — Položaj Evropejcev je skrajno nevaren. Domačini - vstaši, so ujeli zastopnika nekega hamburškega sindikata in zahtevajo od njega 4000 frankov odkupnine. Vstaši so ujeli še več drugih Evropejcev, katere so zaprli in nekatere celo mučili. Vstaja se širi nevarno tudi v pokrajini Gharb. Pariz, 29. aprila. Ministrski svet, ki se je sestal v soboto v Rambouil-letu, je sklenil, izročiti generalno zastopstvo generalu Lvautevju. Za njegovega generalnega tajnika je določen sedanji konzul v Fezu Gaillard. Poslanik Regnault bo dobil eno evropskih poslaniških mest. — Seja ministrskega sveta se danes nadaljuje in se bo rešilo danes definitivno vprašanje glede organizacije protektorata v Maroku. Gibraltar, 29. aprila. Reuterjev biro poroča, da sta dobila dva polka v Algeriji in San Roccu nenadoma povelje, da se nemudoma ukreata. — Polka se odpeljeta v Larache. Kitajsko posojilo. London, 29. aprila. »Dailv Mail« poroča iz Pekinga, da je tvrdka Car-bera in dr., ki zastopa neki avstrijski sindikat, sklenila pogodbo s kitajskim finančnim ministrstvom glede 6% posojila v znesku 9 milijonov frankov. Kitajska vlada se je zavezala, da naroči za cel ta znesek topove, in sicer pri tvrdki Skoda. Požar v Damasku. Carigrad, 29. aprila. Pri požaru, ki je izbruhnil v Damasku in je trajal 24 ur je bilo 15 milijonov frankov škode. 12 oseb je zgorelo. Beyruth, 29. aprila. Mesto Damask še vedno gori. Tornado. Oklahoma, 29. aprila. Velik tornado je napravil včeraj popoldne v raznih delih države veliko škodo. Vrgel je tudi en vlak s tira, pri č>- mer je bilo več oseb nbitih in mnogo ranjenih. Odšel je na mesto nesreče pomožni vlak. Nesreči v gorah. Inomost, 29. aprila. V takozva-nem »Muhlauerklammu« se je ponesrečil pri trganju cvetlic neki tiskarski vajenfec. Bil je na mestu mrtev. Inomost, 29. aprila. V Arzler-scharte se je udrlo včeraj popoldne sedem oseb skozi previseči sneg. — Dve dami ste vsled nesreče nevarno zboleli, dva moška sta nevarno ranjena, enemu je počila lobanja. Avtomobilski roparjL Pariz, 29. aprila. Vlada je sklenila podeliti ranjenim redarjem križce Častne legije. Zrakoplovna nesreča. Pariz, 29. aprila. Zrakoplovec Vedrines je padel iz zrakoplova. Pri padcu mu je počila lobanja. Njegovo zdravstveno stanje je brezuspešno. Rešilni čolni. London, 29. aprila. Na podlagi snoči od »Zveze mornarjev in kurja-čev« sklenjene pogodbe, zahtevajo ti uradno preizkušnjo rešilnih Čolnov in obenem tudi zvišanje mezde. ITALIJANSKO - TURSKA VOJNA. Nova akcija italijanske mornarice. Devin, 29. aprila. »Magdeburger Zeitung« poroča iz Rima: Zatrjuje se z vso gotovostjo, da je veljala konferenca admirala Vlalle s kraljem, z zunanjim ministrom San Glullanom in ministrskim predsednikom Glollt-tljem določitvi novega italijanskega vojnega načrta. Baje gre za novo, bolj učinkujo-čo akcijo italijanske vojne mornarice, ki pa ne bi imela nobene zveze s forsiranjem DardaneL Turin, 29. aprila. Turinska »Stampa« poroča, da je dne 26. aprila odplulo iz Tarenta novo italijansko vojno brodovje proti Egejskem morju, kamor dospe v nedeljo. (Kakšne bodo najnovejše italijanske operacije v Egejskem morju, se ne ve. Italijani so zasedli otok Astropalijo, ki sam na sebi nima velikega pomena, pač pa lahko dobi velik pomen kot izhodišče za italijansko brodovje. Zato je morda upravičeno mnenje, da hočejo italijani napraviti na otoku velika skladišča za premog in živila.) Lipsko, 29. aprila. »Leipziger neueste Nachrichtenc poročajo iz Rima, da je pred kratkim zgrajeni italijanski dreadnought »Dante Alighie-ric uspešno izvršil svojo poskusno vožnjo ter dobil ukaz, odpluti v Egejsko morje, kjer takoj po njegovem prihodu začno Italijani z novim resnim napadom na Dardanele. Rim, 29. aprila. »Agenzia Ste-phanic poroča, da je sporočil po '■rezžičnem brzojavu admiral Pres-bitero z oklopnice »Pisa«, da sta dve stotniji italijanskih čet na otoku »Stampaglia« zasedli gore okrog glavnega mesta Livadije ter prisilili turško posadko, da se je udala. Dardanele. Frankobrod, 29. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Ministrski svet bo sestavil na rusko noto odgovor. V uradnih turških krogih so mnenja, da Turčija Dardanel ne bo odprla, dokler bo italijansko vojno brodovje v Arhlpelu, ker mora storiti vse potrebno za obrambo glavnega mesta. Ruska nota vsebuje, kakor se šele zdaj izve, še drugo velevažno točko: Rusija naznanja, da bo eventualno zahtevala odškodnino, proti čemur pa hoče Turčija protestirati. Carigrad, 29. aprila. Turški ministrski svet je imel včeraj sejo, v kateri se je razvila daljša debata o otvoritvi Dardanel. Do sklepa ni prišlo, ministrski svet pa je mnenja, da nI mogoče odpreti Dardanel, dokler obstoja nevarnost, da uprizore Italijani zopet kako akcijo proti Darda-neiam. Dunaj, 29. aprila. Avstrijski in nemški konzul sta intervenirala pri turški vladi zaradi zopetne otvoritve Dardanel. Črnogorski kralj o situaciji na Balkanu. Solnograd, 29. aprila. Nekateri avstrijski Tisti prinašajo nekako izjavo črnogorskega kralja Nikole, ki se je baje izrazil, da bo črna gora še nadalje igrala vlogo gledalca. Italija je takoj v začetku svoje vojne s Turčijo dala striktno zatrdilo, da bo varovala integriteto evropske Turčije in da se bo vzdržala vsega, kar bi ogrožalo posestno stanje na Balkanu. Črnogorska vlada bo zastavila ves svoj vpliv, da prepreči vsak nepremišljen korak. Tudi črna gora pa bo pozorno zasledovala vse korake velesil, ki jih store na Balkanu, upa pa, da bo mogoče doseči za oba dela časten mir. Dokler ne pride do miru, se tudi bolkanske države ne morejo mirno razvijati, za velesile pa bo ostala italijansko - turška vojna, dokler ni končana, vir večnih skrbi. »Varese« ali »Francesco Ferrucclo«? Rim, 29. aprila. Oklopna križar-ka »Varese« se v resnici ni potopila. Gre morda za drugo oklopno križar-ko »Francesco Ferruccio«, ki pa se nahaja v tarentskem pristanišču in je morda težko poškodovana. Carigrad, 29. aprila, Poloficijoz-ne brzojavke vzdržujejo vest, da se je potopila oklopna križarka »Varese« v mudroškem pristanišču in da se vidijo v pristanišču nad vodo še vrhovi jambor ter so našli na morju plavalne pase z napisom »Varese«, Izgnani Italijani. Carigrad, 29. aprila. Med Šestimi Italijani, ki jih je sklenila turška vlada izgnati, se nahaja tudi nadzornik carigradskega zastopstva tržaške »Assicurazioni Generali«, Marina. Z afriškega bojišča. Carigrad, 29. aprila. Vojno ministrstvo je dobilo z dne 23. aprila iz Tripolitanije poročilo, da sta dva pol« ka pri Bukemešu napadla Tuzlo, da pa sta morala zaradi hipnega napada Turkov in Arabcev pobegniti. Pustili so na mestu mnogo mrtvih in ranjenih ter so se morali umakniti do utr-deb. Turki in Arabci so imeli 15 mrt* vih in 120 ranjenih. Po tem ponesrečenem napadu so Italijani bombardirali Sidi Said. toda tudi brez uspeha. Enver beg brzojavlja. Carigrad, 29. aprila. Enver beg, o katerem so vedeli italijanski listi, da je umrl, je brzojavil dne 23. aprila, da se je vršil v noči od 23. na 24. aprila pri Tobruku boj, v katerem so izgubili Italijani 40 mož, dve brzo-strelni puški in mnogo vojnega materijala. Turki so imeli dva mrtva in tri ranjene. Današnji list obsega 8 strani. ladajatelj In oflroTomi nredniks Rasto Pustoftlemšek. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. aprila: Neža Prime, za-sebnica, 72 let, Kolezijska ulica 1. — Ivan Hiibscher, bivši krojač, 88 let, Japlpeva ulica 2. — Katarina Knez, dacarjeva žena, 61 let, Radeckega cesta, 11. — Adam Franz, sprevodnik južne železnice v pokoju, 82 let. Rimska cesta 24. V deželni bolnici: Dne 23. aprila: Josip Vesel, mlinarski pomočnik, 54 let. — Ivan Ce-kar, delavec, 34 let. Dne 25. aprila: Uršula Kristan, občinska uboga, 70 let. — Marija MerČek, bajtarjeva hči, 15 let. Dne 26. aprila: Stanislav Grad, učenec, 8 leL Zahvala. Kranjska hranilnica je na leto« Snjem občnem zboru dovolila ljubi janskento prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu drugtvu zdatno podporo 500 K. V imenu gasilnega in re5**VaJnega druStva izrekava za velikodušni dar najtoplejšo zahvalo in obenem prosiva nadaljne naklonjenosti. 1562 V Ljubljani, dne 27 aprila 1912. Fran Barle, t L ltflgajiik. Lmdovik Stri cel, t L lacehrik. Bonna pot*o6ila. L|wM|uska „ Kreditu buka ? LjnbljtnK Brata! karti Jiaejeke borit ». tarna 1112 ■aatm M 02*80 89-60 89 IS 93-25 08*75 ■I »cttN-ff. 4% I *«/. 4% ogr. , . . 4% kraeteko deželno potoJMo 4% k.e. Mat M. baaaa . ran ta . r Sratfc« I* 1. 1800 '/« . . 1184 Z zeancijafca' Uade)t m m MK Dne 20. april« 1911 Tiral a. Pšenica z« maj 1912. . • Planica sa oktobar 1911 Rž sa maj 1912..... RI aa oktober 1913 . . . Orea a« maj 1912 . . . Ovee aa oktober 101) . Korota za maj 1012 . . . Koma« aa julij 1912 . . . 80 kg 50 kg 50 kf 50 kg 50 k« 90 tej 60 kg 30 teg 11-84 11-34 10-65 t-49 10*22 tM9 9-5J »3i » Srede* mUflak 30-7« im aprila opazovanja Staaje barometra t mm Tempera-! turi t C* Vetrovi Nebo 27. »■ 2.popj 9. zt.l 732-7 732*2 18-3 10-3 moč. jzah brczvetr. del.ooriač. * 28. 7. zj. 729-5 3-« oblačno. "1 »» i 2. pop. 9. zv. 727-4 727-2 17-4 102 moč. jzah. sr. vzh »» dež 29. ! 7. zj. 724*5 9-5 si. j vzh. m Srednja predv-cerajšna temparatura 11-2«, norm. 11*6^ ta včerajšna 121', norm. 117f. Padavina v 24 urah 0'0 mm in 27 mm Podpisana čitainica naznanja žalostno vest, da je njen velezaslužni častni član preblagorodni gospod 305! dne 25. aprila 1912. v Reki premi- rninil. Pogreb je bil 27. aprila 1912, ob 5. uri dopoldne. Bodi mu trajen spomin ! tiarcdza hiataiia v Vipavi dne 25. »rila 1912. Friderik Paulin Ivam Metelko t. č. predsednik. t. č. tajnik. $• V ^\>v>' i.V .vi Tužnim srcem na »nanj amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preZalostno vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, oziroma oče, ded in praded, gospod Adam Franz sprevodnik juž. železnice v p. včeraj ob 9. uri dopoldne, po daljši bolezni, v starosti 83 let, previden s tolažili sv. vere mirno preminil. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v torek, dne 30. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne iz hise žalosti, Rimska cesta št. 24, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu prijazen spomin. V LjnMjaaU, dne 29. aprila 1912. 2 Mu lOMita 2 sprejme takoj v trajno delo Mol/ Qeyer, kljtiirskl mojster, Mi ■ Mrtm Mina Štirih n. Wm stanovanje s 3 sobami m ?s*rm pritikUoami odda s 1. malem. — Poizve se »a EMubeamal eeetl štev. S v predaj almi. 1565 1571 Žalujoči ostali. Uradnik postajni voditelj, nemški in hrvaški jezik pogoj, slovenščina in italijanščina se ielt, zmofei spedlrijsJte in 2elezni$ke sližfce (tovormi promet) se takoj sprejme. Cesj. oonudbe z navedbo zabtevane plače na malo železnico v Opatiji, vila „Ifefios". 1564 stanovanje za takoj ali s prvim junijem. Čop*«« oetia i«. 10 I. nadstr. Za prihodnje počitnice se proda s vso oprave ki z vodikom Več pare g. A. Brillv v Kranju. Odda se meblovana 1540 mesečna soba s posebnim vhodom, tstotam se sprejmejo gospodje tudi na hrano. Naslov pove upravnistvo »Si. Naroda«. » Iste se za notarsko pisarno na deželi spreten strojepisec ali 1558 strojepisko. Lastoroćno pisane ponudbe, opremljene s spričevali je poslati na naslov, ki se izve pri uprav. wSlovenskega Naroda". Naznanilo. Naznanilo. mešane trgovine šeii preuesiti službo. Ponudbe pod Hpr*da]alkaH nprav. „Slov. Naroda.* na 1570 Resna žitna Vljudno nainsiijam, da bodem s 1. majem t. I« prevzela restavracijo pri Kroni v gradišču. To6tW se bodo prv*!«* dolenjska, dalmatinska in Štajerska vina. — Skrbela i - bodem ea dobro mo&taasko kmhinfe po najnižjih conah, i : Sprejme se še 50 abonentov na hrano. M« koyo prevefsno tcogl|Učo {e za oddati ie neka] dni v tednu, Cenjene goste prosim §e nadaljne naklonjenosti. Priporočam se Josipina Cernek} rettavraterka „pri BobenČku" na Glincah, n Večji češki zavarov* zavod Potrtim srcem nasmmjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se ie naša iskrenoljub*jena sestra, gospodična SCA zasebnica 1 dne 5. aprila ponesrečila v Ljubljanici. Pogreb drage rajntce bode v torek, dne 30. aprila ob 5. uri popoldne od hiše žalosti v Štepanji vasi štev. 25, na pokopališče k Božjemu grobu. Prosimo tihega sožalja. ŠTEPANJA VAS, dne 29. aprila 1912. lahrjoči ostali. Miad, soliden in lzobrazen trgovec in posestnik, simpatične vnanjosti se Želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti z dobro vzgojeno, mirno, zdravo gospico brezmadežne preteklosti od 18—30 leta. Upoštevajo se samo resne ponudbe s sfcko, ki se točno vri*e, navedbo sta-poeti J« dote. katera 3e v podjetje irrventka. 1569 Gospice, ki imajo veselje do trgovine pod šifro: „Veletrgovina 2000" na nprav. »Slovenskega Naroda«. Zadeva je stroge tajna. 1561 sprejme po *teh večllh ferafrfr Slovenije topnike po aajagodaeisUi p »gojili. Preizkušeno dobri dobe fiksao plačo la si oslgnrafo bodo£aosi. Oglašajo aaJ se samo marljivi la že avedeal prosilci, :: Ponadbe pod „it. 1961« na aprav. »Slov. Nar." c. in kr. konzularnega atašeja ki je v nedeljo, dne 28. aprila 1912 ob pol 2. uri popoldne, potolažen s sv. vero, končal svoje mlado življenje. Pogreb bode v torek, dne 30. aprila 1912 ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Krištofu. Brez posebnega obvestila. Nagode. Prti kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet ■ Iz Po: |-48 žič, Fra Dur 1-25 Koč Strs I- 09 Jesi Inoi I lov« j ItnJ II- 30 Tr2 Fra 1-32 pije Strž 1-30 Tr2 Fra $.35 Tes brzi M0! Lin |.39 Roč 10-10 sen na mo! Dra 1-16 rice dal >bsl liln; 17 ipi ^^+$$+B 4935 Konfekcijska trgovina in zavod izdelovanje oblek po meri A.KUNC LJUBLJANA, n priporoča ovoje izborne Izdelke veakovretnlk n pomladnih oblačil. Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne llHStrovanl ceniki na razpolago. C. kr. avstrifske državne železnice. zvieček iz voznega reda. Veljaven od 1. oktobra 1911. Postala: Ljubljana fntnl kolodvor. Odhod. •48 zjutraj. Osebni vlak na Kram, Tr-Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj. •25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, 5:ra2o - Toplice ■09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Urnost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 1*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Fran^enfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. •32 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, «35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Tesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec, Line, Dunaj •39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo 0-1O po noči. Osebni vlak na Kram, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Viissingena, Monakovega, Solnograda, lno-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja B-52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, Si Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 9-48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak Iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega. Solnograda, Inomosta Beljaka. 11-13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja 2-59 popoldne. Osebni iz Straže-1 oplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega 4-18 popoldne. Osebni vlak od Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda. Franzenfeste. Beljaka, Tržič«, Kranja 6-5B zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zve/.o na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8- 15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9- 07 po noči. Osebni vlak iz Straže-i o-plic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebniega Kočevja, Grosupljega. 11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; LJubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-23, 11-50, 3-15, 7-10. Prihod iz Kamnika: 6-41, 10-59, 2*40, 6-1P. 327 kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu. kxxxxxxxxxxxxxxxxx tej. lekarnar t pobili. * Na priporočilo g. Medica naročil sem bil za poskusno 1 zavoj Vašega JJJ „Sladin ča a". Ker pa je isti zmešan z nekolko kuhanim kravjim mlekom mo- u jemu 4 mesce staremu otroku tako ugaial, začela ga je moja žena redno z Vašim e^ »Sladnim čaiem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se ca je tako privadil, da bi H sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po u četrti pošiljatvi takoj še 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem oti vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani J£ Vinko Ogorelec —lj., lesni trgovec, V Škofljica, 10. II. 1912. jjjjj Varčne gospodinje 1 £ Dočim daste za vsa druga rediina sredstva 1—3 K, velja w8ladln" Jjj ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladnl čaj«' l zavojček z 4kg samo 50 v tudi pri trgovcu X Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna %M Trnk6cxyf zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII, JosefstJdter- strasse 25; III, Radetzkyplatz 4; V, SchSnbrunnerstr. U9; v Gradcu Sackstr 3. 3*a Razpošiljanje po posti. — Prva najvećla eksportna tvrdsa. Preizkušeno lekarnarsko blago. — Drogifske cene. - Mas t in za iivinoreiee. — TeL 190. xxxxkxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx V konkurzni sklad Jakoba Bunčarja, posestnika valjčnega mlina v Dom« taiah spadajoče, v Ljubljani na Poljanski cesti št. 19 se nahajajoče premičnine, obstoječe 1) Iz zaloge blaga, moke itd. in prodajalnlike oprave v ce- i vrednosti 2528 K 89 v, 2) iz kompletne elegantne sobne oprave v cen Uni vrednosti 117 K 30 v, 3) iz pritiklin, obstoječih iz enega para „pony" konj, konjake i preme in drugih stvari v tenJim vrednosti 300 k rodajo se iz proste roke se vkup, ali vsaka vrsta zase najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačila. Pismene ponudbe opremljene z 10 V© kavcijo naj se vpoŠljejo o vštetega 5. maja 1.1. upravitelje koikurzieia sklada dr. Iv. Šmtertiti t Ljulljtf. Ponudniki so vezani na svoje ponudbe do vštetega 12. maja. Podrobni zaznamek premičnin upogleda se lahko v pisarni dr. Ivana teršiča v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 6 med uradnimi urami. Konja te gledata lahko v hlevu hiše št 19 na Poljanski cesti. V Ljubljani, dne 27. aprila 1912. pravitelj Jakob Bončarjevega konkurzn. sklada mi Dr. Ivan Susteršič. •faliti krajevni agenti smožni nemščine se spvejmejo ali na nastavijo s stalno plačo sa prodajanje dovoljenih :: svečk v Avstro-Ofrski Ponudbe pod :: eOMflaeao Kis 2 O. r Stanovanje v visokem pritličju s 2 sobama In kabinetom ter pripadki in uporabo vrta se odda takoj ^32 na Domobranski eesti itev. 7. Slavnem« eboinstvn naznanjam, da otvorim v svoji klil it 12 v Kopališki allel, nasproti mestnega fcepa-lliia v Koloniji, dne t -u|a noi»o gostilno. Točim pristna vina in postrežem s mrzlimi jedili. — Na razpolago je tudi vrt in prostor za balinesnje. 1547 PriporoCam se za mnogobrojni obisk Tomo Korbar, gostilničar. Št. 13442. obstoječe iz 4 «ob s pritiklinami se takij ali za argutiv termin oiia v visokem parterja vile na Rr-Javeevi eesti it 24. 1551 :: Natančneje se poizve ravnotam. :: Kontorist (eienhelno M tnhiidiiia) se sprejme takoj ali pozneje za parno tago na Kranjskom. Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«. 1533 Mestni magistrat ljubljanski pošlje tudi letos 10 otrok t morske zlriiiliHt v inim Sprejmejo se le v Ljubljani živeči za skrofulozo oboleli otroci v starosti od 6 do 12 let Prošnje, opremljene s potrdilom ubožnosti, zdravniškim izpričevalom in krstnim listom vložiti je do 20i mafnika t L pri mestnem magistrata. i Mestni magistrat ljubljanski vso noč o Flori jonska ulica it 6. Otvoritev Jffarijtnega kopališča. Slavnemu občinstvu vljudno nazuaniam, da se, kakor vsako leto dne 1- maja otvori • •• V HVV Obilnega obiska vljudno rrosi FRIDERIK KOŠIR. Oddajo se s 1. majem v novo zidani hiši na Dunajski cesti št. 63 1 stanovanje s 3 sobami, kuhino, verando m ?semi pritiklinami ; 1 stanovanje s 2 sobami, kuh>njo, verando in vsemi pritiklinami ; v obeh stanovanjih je električna razsvetljava, k vsakemu stanovanju spada tudi velik kos vrta za zelenjavo. Istotam se proda krasen, nov trikolessi voz za bolnika s pneomatičnimi obroči. Bolnik se lahko vozi sam in sicer a pregibanjem rok in nog, ali pa tudi samo a pregibanjem rok. Natančneje se poisve pri g. 1M3 Udi Jattl«. taflMti i irffliribM njiaicl narodno kulisami v l|aM|«ri ha i žalni lepo zHfti ki jih prodaja antikvarično li Into itt mL dne 23 aprila 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar L r. Št. 13512. 1559 V smislu §. 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje podpisani mestni magistrat javno naznanje, da so računski sklepi za 1. 1911 in sicer: 1) mestnega zaklada, 2) uboznega zaklada, 3) zaklada meščanske imovine! 4) ustanovnega zaklada, 5) mestnega loterijskega posolila 6) mestnega vodovoda, 7) mestne klavnice in 8) mestne elektrarne Motili, ter Mo H lii, to le od 29. aprila do 12. maja t. i. v prostorih mestnega kn|tgovodstva razgrnjeni občanom na vpogl')*!, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih. O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal mestni magistrat. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 24. aprila 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r. ^y I / priporoča Ža poletno se^uo = „^ngieško skladišče obiek" .7 O. Jjernatovič;: Ljubljana — Jftestni trg jttmv. 5 — /LJubljana svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev 13 blaga, prašnih plašče v '3 listra ter svilnatih plašče v 3a dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše z obleke, klobuke in slamnike ta gospod« in dMifct 00 eronana nbkik bi soiidnik cenah. 82^6 95 ^945 944990 9 NizkG eene! Novosti suhna za moške in modnega blaga za damske obleke! Zahtevajte vzorce! Stritarjeva ulita 4. za večjo restavracijo v sredini L.)ubijan; Se 3SC6i 1531 Mm se v pisarni ..MresT, Ssdna sika 4. v I. nads+ropju. obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in vrta 7a zelenjavo se eia t i mm u MtiM cesti 69. Letna najemščina vodar ino in go-staščino vred 52C K. Vpraša se v pritličju. 'itaitato kina-vino 6t37 to stroko spadajoči predmeti v nafHneJSi kakovosti. Za •Bila :>araciU se priporoča TiLlJA BRAČKO Mna, Oflssjška teste \l u M3foiano?i ftlšl. Sanatorij „Mirni dom". Zdravilišče za živčne in notranje bolezni, rekonvalescente. Indi-fidnelno zdravljenje. Zmerne cenr Celo leto odprto. Ceniki. Dr. Fran Ceh j pošta Gtrnja Kaagota pri Mariboru. 1 Pozor! ,31T Pozor! Slovenske narodne h oh ii 1 Priredil in izdtl Ivin Kiferte v Ljubljani. Izšli ~o prvi trije zvezki. Dobivajo se po 2 K v knjigarnah in prt izdajatelja v Ljubljani, Dolenjska cesta 21. — Izdajatelj pošilja proti povzetju. Kdor mu pa pošlje denar naprej, kar je najcenejše, dobi zvezšte poštnine prosto. Naročajte „Novi jubiiejski cenik" 1887 1912 s koledari eni! lekarnarja I s PIOGOLUA s ' ■ v LJUBLJANI, Danajsta cesta, I > obsega navedeno množino železa v na^protstvu z dru gimi železnaiimi kina-vini, j ki obsegajo samo toliko j železa Kakor navadna namizna \ina in nimajo torej nobene -draTiine vrednosti. To dokazuje več kemisklli analiz in tudi ona, ki se je izvršila po odredbi c. kr. j ministrstva notranjih zadev. Zeleznato vino lekarnarja _j Piccolija jači slabokrvne, "Z i nervozne, vsled bolezni osla-1' bele os*be, slabe in bolezno ! j izgledajoče otroke. Steklenica s 1. 2 K, 3 steklenice K 660. Voznina Kajvečja in najbogatejša to- vavmlasia zaloga pracizljskih :: ur, :: | briljantov, zlatnine, srebrnine, lastna tovarna v Švici. MMniu ere po K 3*50.4. in 5. Jfajboljit šivalni stroji. Pouk v vezenju brezplačno. Kerisffff, lepi kroji zt obleke gratis :: pri nakupu šivalnega stroja. :: Edino zastopstvo za celo Kranjsko HofsrsKega Kanui! 1559 sprejme not or Hudo^ ernil. iy Ljubljonl se odda za 1. maj, na Rimski cesti štev« 17 v Ljubljani — V kova&nfci je tudi nekaj orodja, ki se tudi lahko prev.j zame*, tudi je pripravno za ključavničarja. — Obstoji iz dveh prostorov zal kovanje, dveh prostorov za oglje i nI ene sobe za pomočnika. Poizve se pri lastniku lSffl : Gašparju Bolte ;] ravnotam. POZOR! pozen Fino kolo K 90, finefše H 110, svetlllka 2 5, prosti tek S 20. Vsa kf>?s**i-»'£* potrebščina si no na?nlljib cenah. :: i\ canik in \m piakatl gratis po pošti. Vljudno vabim na ogled in obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkurirati "^5*1! m m mm samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec in posestnik, delničar družbe Union - Horlog« ere. i Naznanjam cenj. damam tu in na * deželi, da prodajam do 8. maja vse blago, nahajoče se v moji trgovini in sicer slamnika, oireSke topite, športno bp | kakor tudi rse potrebščine za modistke anj preselitve po gggi znižani cen!. JI Opozarjam obenem cenj. dame, da ■> bodem moj salon znatno povečala in j se bode nahajal od 8. maja nadalje na $ Starem trga štev. 21. Minka Horvat, modistini raij man bi. Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec. Gena 2 s pcšfs X 2 20. Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje. Čez trnje do sreče. Spisal SenČar. Cena broš. E 1-20, vez. K 2-20, s posto 20 v već. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. eči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vkadima Levstik. Cena broš. X 1-40, vez. B 2-40, s pošlo 20 v već. V lem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznost!. Spisal V. Beneć-Sunavskv. Cena broš. K 1-SO, vez. 2a50, s pošto 20 v več. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena uničevalno voliva na slovanske© i moža. Undina. Spisal Andre Tlieurict. Cena 90 v, s pošto 10 v več. Eden najljubeznirejših francoskih pisa-teljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika nvrstfln med nesmrtna dela. I Hntoni Roman; spisal Fr. Remsc. broš. S 1-S0, ves. K 2-iO, s pošto 10 v ve*. Te je ginljiv roman iz ljubljanske pretekiosfl, slika ii v! jen je iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraste v Stu-dentovskih ulicah, s je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulTc in to poplačalo s svo>o Zivijensko srečo. Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cen X 1-40, ves. K 2-20, s pošto 20 v vse. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Siorensfrem kmetski ptmt. Kmetsko Ijndstvo je takrat strahovito trpelo in rrh tega so duhovske \n posvetne oblasti trpinčile Ijadstvo zsnidi domnevaneg« čaromištv«. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bilT osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. Zadnji rodovine $enalja. Spisal Fr. Remec Cena X 1-30, s pošto K 1-70. Velezaaimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. . lira ii ioiiii ttpetiega patu v, TOK. K 1-it, S pi tO v ve*. Ta viesn l|nbezenska povest se |e ob-ČTnsrvu prav posebno prikupil«. Dejanje se vri n časa zadnje avatrijsko-turSke vojake, ki f* je vodil princ Evgen. V povest! je popisano, kako izvrši strahopeten Človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki Jo ljubi. Strahovalci dveh kron. Spisal Fr. LipičL Gena broš. K 2*—, vez. X 4-—, s pošto 40 v veš. Velezanimlv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turskim ce-sarstrom In beneško republiko. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. K 1-50, ves. X 2-50, s pošlo 20 v veš. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Roman; spisat Fr. Remec. team broo. K 1-10, ven. X *-90, s pošte M v veš. Ozadfte tega romana ie sgodovinske. Dejanje sn vrif v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoski* in domačih ari sto-krstov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite frtve, dokler se naposled tndi njej ne nasmeje sreča. au Spisal r7. H. Burnctt Cena breš. K 1-60, vez. 2-60, s pošto 20 v več. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v Solarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. o Spisal Valentin Zun. Cena K 3-—, s posto K 3-20. To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojil ničarja. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. K 1-—, vez. K 1-80, s pošto 10 v veš. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. aaa i;y jubljana m Prešernova ulica 7 • Ljubljana 9 75 8172 25 QD 42