Visoki pridelovalni stroški v nekaterih obdelovalnih zadrugah
Mnoge delovne zadruge v Vojvodini so dosegle večje do-nose kakor individualni kmeto-vald. Toda v nekaterih zadru-gah je priSlo do veijega dono-aa zaradi večjega vlaganja re-produktivnega materLala, ne pa zaiadi feboljšanja organizacije dela. Zaradi pamanjkanja dobre oTganizacije dela so v nekate-rih zadrugah proizvajalni stro-Ski prec^! visoki. Vzemimo n. pr. delovno zadrugo »Gramčari v okraju Kikinda. Struktura njenega bruto dohodka jc bila v letu 1955 naslednja:
bruto dohodek 74 milijonov dlnarjev, od tega materialni strašfci 45 mUijOin-av dinarev, do-hodek 29 milijonov dinarjcv.
Tl podatki kažejo, da gre r.3 materialne stroške vei kakor 60 odstotkov bruto proizvoda za-dmtge. kar j« za kmetijsko pro-Izvodnjo prevei. Uazume se, da so pri taki strukturi bruto P^o-izvoda fcudi možnosti zadruge aa krepitev njenih skladov ome-jene: od 29 milijonov, kolikor ostane z& pla<ie in vse zadružne sklade gre velik d«l v pla^ni sklad, medtem ko so sredstva za razširitev proizvodnje mini-malna.
Tako visok detež matCTialBfh. s±roškov v bruto dohodku if"3 naslednje ^rzroke: večja uporafoa re«?rodutocijskeiga   materiala,   Jti
je ne spremlja ustremo poveia-nje donosa, zmanjšanj« donosa koruze in slaba organizacija de-la, ki j« glavai in fcemeljnJ vzrok. Dajemo nekoliko prime-rov, ki kažejo, da v tej in š« n«katerih drugih zadrugah zor-ganiz,acijo  dela  ttj   vse  v   redu.
Nagrajevanje so v zadrugi pravilno poetavili. Zaslužek je bil odvisen. od proizvodnje. Ta-ko se je zgodilo, da je v nekih zadrugah znažala vrednost de-lovneg,a dne 700, v drugih pa 400 dinarjev. Kakršne uspehe je pa<č kdo dosegel. Toda upravn: odbor je to razliko vrednosti de-lovnega dne zmanjšai tako, da je ostala neznatna in vei ne vzpodbuja zadružnikov, da bi *e borili za povečanje proizvodnje.
Naslednji primer še bolj zgo-vorno kaže, kako je slstem na-grajevanja v zadrugi »Graničar« še vedno neizdelan In nepravil-no postavljen. Pri abra^unu na koncu leta se je i7Jka^alo, da je 6 traktoristov dobilo sfeupno 560.000 din, dva pastirja pa 580.000 din (mirnogrede naj pri.-pomnimo, da so se traktoristi razen dela s traiktorjem izven sezone oranja in setve ukvar-]aH tudi z drugitni posli). Kva-liificirano delo tra.kloristov so upoštevali prav Cako kakor ne-kvalificirano delo paetirjev, Ker pa  ao Je-ti   delali   vse   ieto  in
n«tor*U več delovnih  dnt, ee  )•
zgodilo,  da stane  en  pastir  za-
drugo tolLfco, kolikor  trij« trai-toriaU.
Primer zadruge »Zelen gora« t okraju Kikinda prav tako ka-že, da prabl-em nagrajevanja r kinefckih obdeJovalnih zadrugah Se na rešen. V tej zadrugi ja znaSaLa plača traktorista 22.000 din, pastirja 17.000 — agrono-mova plača pa komaj 14.000 dia mesečno. Agranom, od katerega je najlbolj odvisno pospeševaaje proizvodnje v zadrugi, je torej najslabse plačan.
V^ ti kateor tudi mnogi drua podobni primeri kažejo, da W bilo treba v delovnih zadrugah ststem nagrajevania temeljito pregledati in si prizadevati, da bo nagrajevajije neposredno od-vteno od proizvodnje. Ti priine-ri otiitno kažejo, da tem zadru-gam ni bila dana pomoč pri naj-bolj ot>čutlj:ivem delu njihovega poslovanja, da se zadružni foru-mi niso ukvarjali s teim za raz-voj prolzvajalnih zadrug tako važnim pro.blemom. Uvedba na-grajevanja o doseženjfh rezulta-tšh v proizvodnji in prometu pomeni v zadrugah temeljni vzvod za vetjo zainteresiranost za povečanje delovne prodiik-tivnosti Ln za vartevanje v i*-družnem poslovaaju.