MVTRA Teiefon: Uradn. 2440 Uprava 2455 Poštnina plačana v gotovini MarufOFSM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 29 Maribor, petek 6. februarja 1931 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11,409 Velja mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din U reaništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4 Fajl ft o-boliie¥iike fantazije KONCENTRIČNI OGENJ PROTI FRANCIJI IZ MOSKVE, RIMA, BUDIMPEŠTE IN NEMČIJE. Mi in Madžari Slovenci živimo že deseto stoletje v najtesnejši soseščini z Madžari in poleg Nemcev so bili prav oni tisti, ki so nam Vzeli največje kose ozemlja in potujčili največ ljudi. Središče samostojne srednjeveške države Slovencev na Ogrskem, edine politične tvorevine poleg Karantanije, je bilo v Blatogradu ob Blatnem jezeru, ki nosi še vedno naše ime >B:ila-ton tenger«. Tam sta stolovala naša kneza Pribina in Kocei;. tam sta oznanjala v našem jeziku krščansko vero velika apostola sv. Cirii in sv. Metod. Jasno je tedaj, da je slovenski živelj sega' takrat daleč na vzhod in ever do Donave, kjer je mejil na brate Slovake. Vsoto veliko, lepo in rodovitno ozemlje so nam Madžari odvzeli in vs«j do 1. 1920 so vse dalje in dalje prodirali v našo deželo na : ^apad, v naše današr-. Novi Zelandiji, cenijo na 4 milijoni funtov. Vlada.Nove Zelandije namerava najeti v Londonu posojilo 5 milijonov funtov, da popravi škodo in razdeli podpore med prebivalstvo. V Londonu so uvedli zbirko za žrtve potresne katastrofe. Kralj in kraljica sta prva podpisala velike zneske. Zbrani denar bodo dnevno poslali brzojavno v Otiakland ali We!ligton. Letalci, ki dnevno krožijo Carinska uojna meč 6rčijo in Bolgarsko SOFIJA, 6. febr. Te dni je nastopilo brezpogodbeno stanje med Bolgarijo iij Grško. Tem povodom bolgarski tisk zelo ostro nastopa proti Grški in ji očita, da je brez opravičenih razlogov odredila, da se takoj razveljavi interimistična trgovinska pogodba, in da so na ta način takoj stopile v veljavo maksimalne carinske tarife za bolgarsko blago. Listi pozivajo bolgarsko vlado, naj takoj stori ni'ihi tirdi kulturne stike. Madžarsko s ovstVo ie visoko razvito, imajo pesnike in pripovednike visokih kvalitet. Zakaj ne bi od časa do časa. če žp prevajamo i-s f amščine. finščine in španščine, prevedli tud’, nekaj iz madžarske literature? lako bi spoznali vsaj mab svoje sosede, katere moramo poznati, če hočemo biti ž njimi res pravi sosedje. Prav t;>kr, bi bilo potrebno, da bi več ski imperijalizem pomeni glavno nevarnost za mir v Evropi. Francija pošilja svoje maršale na vse strani, da bi organizirali protisovjetski blok. Maršal Fran-chet d’ Esperay je bil nedavno v Atenah z misijo, da organizira v Solunu vojaško bazo za bodočo vojno proti sovjetski Rusiji. Ta baza bi bila v Črnem morju. »Pesti Hirlap« pa opozarja na finančno akcijo Francije, in trdi, da je Franciji uspelo s finančnimi sredstvi pridobiti tudi Anglijo, da se je uprla akciji za revizijo mirovnih pogodb. Isto trde »Hamburger Nachrichten«. Tudi »Izvestja« opozarjajo na to akcijo Francije in trde, da Francija sedaj ponuja Nemčiji posojilo in da ga je ponujala tudi Italiji. Tako hoče Francija vreči Rimu in Berlinu zanj ko krog vratu in jih prisiliti, da se odrečeta svoji revizijonistični politiki. »Popolo di Trieste« komentira ta odkritja boljševiških listov in opozarja, da je Francija poskušala s finančnimi sredstvi tudi Italijo pridobiti, da ji pa to ni uspe- lo. Energija in odločna volja evropskih držav — tako zaključuje fašistični list — ki so prožete z iskrenimi nameni, in to je v prvi vrsti Italija (!) bosta preprečili francoske intrige. navezanja gospodarskih stikov med Slovenijo in Madžarsko. Morda pa bi za vse to lahko poskrbela nova mlada slovenska inteligenca, ki nam raste v Prekmurju? Inicijativo za to pa bi moral dati prav Maribor, ki je s Prekmurjem in s tem z madžarsko mejo v najneposred-nejših stikih in je ter mora biti prvi slovenski severni center. Kar smo na svojo škodo zamudili, moramo popraviti, kajti slovenska zemlja se tudi politično več ne neha pri Muri, ampak onstran Dolnie Lendave in Hodoša. V spomin vrlemu možu. Poročali ste že o zadnji poti g. Matije Peklarja, župana, posestnika, gostilničarja itd. v Sv. Jakobu v Slov. gor. Bila je to markantna oseba Slovenskih goric. Blagopokojnik se je polno odzval Gregorčičevemu klicu: Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje! Plemenito srce in solnčna duša, koje jasni odsvit je blažil, lepil in tolažil na vse strani v neomajni nepristra-nosti. Tudi ob času najsrditejše strankarske borbe se ni dal omajati k mržnji in sovraštvu do drugih političnih strank, dasi je bil svoji vedno zvest, zato je bil vsestransko priljubljen in spoštovan. To je prišlo do izraza tudi ob njegovi zadnji poti, kojo so mu olepšali številni Mariborčani in mu je govorilo zadnji »z Bogom« pet govornikov. Izredna gostoljubnost Peklarjeve hiše je bila širom znana. »Otrok nimam, jaz pa bom do smrti že izhajal in tudi dediči ne bodo zaman mojega testamenta odprli, zakaj bi skopu-šil,« tako se je odrezal, ko so se razgo-varjali večkrat v njegovi gostilni o gospodarskih rečeh. Dragi Matija, odšel si v večni dom, ni Te več med nami, ki si nam bil tako drag in ljub. Slovenske gorice so zaihtele, ko Te je sveti Blaž k.a-grnil v hladni grob s svojim blagoslovom! Bog Ti bo dober in mil, kakor si bii Ti dober in mil v življenju. Tvoj spomin naj nas spremlja kot dober prijatelj do zadnjega doma! Oj z Bogom, blago srce Ti! — Popotnik iz Slov. goric. Jarenina. Umrl je g. Janez Breznik, posestnik iw bivši župan v Polički vasi. Kal zahrbtne jetike je že prinesel iz svetovne vojne. Ko ga je strlo v posteljo, je odložil župansko breme in dne 5. tm. smo ga spremili ob obilni vdeležbi v objem matere zemlje. G. Breznik je bil dobrohoten mož, bodi nju ohranjen blag spomin! Ginljivo je, kako je, videč, da ni več rešitve, naročal svoji ženi, naj kupi vsem 4 malim otrokom žalno obleko, da jim bo v spomin na očetovo smrt. Oj, zadnja pot, res težka pot, posebno če zaostanejo mali otroci. Mariborska Glasbena Matica v Beogradu V nedeljo, dne 8. t. m. odpotuje 250 gojencev mariborske Glasbene Matice v Beograd, kamor dospejo v pondeljek zju traj ob 8.20. V Beogradu živeče Slovence opozarjamo na ta brezdvomno edinstven poset. Naj ne bo beograjskega Slovenca, ki bi manjkal na njihovih koncertih, kar naša idealna mladina tudi zasluži. »Ciganska ljubezen« na ptujskem odru. Mariborsko gledališče bo gostovalo dne 9. t. m. ob 20. uri z romantično Le-harjevo opereto »Ciganska ljubezen«, v Ptuju. Dr. Korošec vseučiliški profesor. Iz Beograda javljajo, da je bil na beograjski kmetijski fakulteti izvoljen za honorarnega profesorja za zadružništvo bivši minister g. dr. Anton Korošec. Smrtna kosa. V Mežici je umrl včeraj 5. tm. po kratki bolezni g. Erno Wud!er, uradnik pri tamošnjem svinčenem rudniku. Zopet nesreča s ctrkularko! Z levo roko je prišel po nesreči v te kočo cirkularko, medtem, ko se je hotel s trenjem rok malce ogreti — 23-letni Viktor Kropič iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Mladenič je ob štiri prste leve roke. Ponesrečenca so z zasebnim vozilom odpremili v splošno bolnico. — Za »Miss Evropo« je mednarodna jurija v Parizu včeraj & tm. izvolila miss Francijo, združeni, da bi odprli vsa malavratca za sporazumevanje z Madžari, našimi tisoč- slovenskih intehVentov poznalo madžar-letniml sosedi. Nujno potrebno bi bilo, ski jezik, če se učimo vseh mogočih in bi se pričeli vsaj mab zanimati za j nemogdčih jezikov, bi se lahko tudi tega. oitie in žitje njihovo ifl da bi navezali ž i In naposled bi bilo to potrebno tudi radi irfve v EMovi Zelandiji 4 MILIJONE FUNTOV ŠKODE. nad potres' potrebne protikorake. Nekateri celo zahtevajo od vlade, naj takoj izžene vse v Bolgariji nastanjene grške državljane. Kraljica odpotouala u Rumunijo BEOGRAD, 6. febr. Kraljica se je na povratku v Beograd z dvorsko damo gospo Šverljugovo in korv. kapetanom Mundorferjem ustavila v Vinkovcih ter se je s posebnim vlakom odpeljala v Rumunijo. nim ozemljem, poročajo, da se je vsled potresa celo obrežje na daljavo 200 km močno spremenilo. Tudi več rek je popolnoma spremenilo svoje struge. Od gor skih pobočij so se odločile ogromne mase zemlje in zbobnele v nižine. Vlada namerava, v celem območju potresne katastrofe vpeljati obsedno stanje, da bi tako preprečila pustošenja in ropanja, ki so na dnevnem redu. V nekaterih krajih, ki so še vedno odrezani od sveta, se je začelo občutiti pomanjkanje živil. Mariborskim dneoni drobiž Gradec—Mekka Mariborčanov NAKUPOVANJE V GRAŠKIH TRGOVINAH. _ POSEČANJE GRAŠKEGA GLEDALIŠČA. — VLAGANJE DENARJA V GRAŠKE ZAVODE. Že lansko leto smo na tem mestu kon-statirali, da . večina naših ljudi tudi po letu 1918., ko je nastala med Št. lijem in Špiljem državna meja, misli da je Gradec še vedno štajersko glavno mesto, Maribor pa njegovo predmestje. Med tem pa so nastopili tako važni novi momenti, da se nam zdi na vsak način potrebno spregovoriti še nekoliko besedi o tem vprašanju. Na zborovanju graškega trgovskega gremija se je nedavno konsta-tiralo, da so Mariborčani, odnosno kot so trdili »ljudje iz Jugoslavije«, zelo dobri in redni nakupovalci pri graških trgovcih. Že ta sama konstatacija je vredna, da jo na tem mestu ponovimo, posebno še, ker dobro vemo, da je več nego resnična. Lahko celo trdimo, da vsaj tretina Mariborčanov, če morda ne polovica, nakupuje svoje obleke, pa tudi razno drugo blago in predmete v Gradcu. So ljudje, ki imajo stalni vizum, ki potujejo tjakaj vsak teden ali vsaj vsak mesec v starih ponošenih oblekah, plaščih in čevljih, nazaj pa priha'ajo od vrha do tal novi, pa še s torbicami, dežniki, dvojnim in trojnim perilom itd. Mnogi prinašajo to blago tudi za druge, kljub vsej strogosti na meji pa posluje v Gradcu cel urad za vtihotapljale svile itd. v Jugoslavijo. Lahko bi navedli tudi konkretnejše podatke. Pri vsem tem pa je interesantno, da mnogi predmeti v Gradcu sploh niso cenejši kakor pri nas, ampak jim znižuje cene le fantazija v razliki dinarja in šilinga. Vse to gre na račun naše mariborske, domače trgovine in na račun carine. Zato bi bilo potrebno, da bi vsaj trgovci nekaj ukrenili proti temu. Seveda bi pa morali imeti v svojih trgovinah večjo iz-bero in dajati bi morali uradništvji,; popust, kakor ga da eio graški, in to tudi našim uradnikom. Sicer pa. kdor želi večje izbere, bi lahko šel tudi v Ljublja- no ali v Zagreb, saj kolikor porabi za potni list, bi že zadostovalo za vožnjo po železnici. V dunajskem parlamentu pa je bilo nedavno o priliki proračunske debate v finančnem odseku, govora tudi o tem, da se graško gledališče mora podpreti, ker je namenjeno tudi Mariborčanom. K predstavi »Parsivala« da so n. pr. prihajali kar celi vlaki ljudi iz Jugoslavije. In resnica je, da so nekateri Mariborčani celo stalni abonenti graškega gledališča, med tem ko jih v našem še nikdar nismo videli. Tudi to je bila za nas zelo važna konstatacija in treba bi bilo nekaj ukreniti, da bi se to neskončno romanje Mariborčanov v nemško graško Mekko vsaj na neki način omejilo, če že ne preprečilo. Kajti mnenja smo, da morajo ti romarji računati vsaj z enim dejstvom, da če namreč žive od našega kruha, naj tudi vsaj svojih dobičkov ne nosijo na tu:e. S tem pa prihajamo do tretje važne konstatacije, ki tudi ni nova: da denar Mariborčanov še vedno roma v graške denarne zavode. Torej ne le, da hodijo naši meščani v Gradec nakupovat, v g'eda1išče in zabavat se, tudi svoje prihranke, iztisnjene iz slovenskih žepov nosiia tja. Pri vsem tem ni nič čudnega, če hira naša trgovina, če peša obisk našega ghdališča in če je v Mariboru vedno mani kapitala! To konstatiramo zaenkrat, če pa ne bo zaleglo, bomo prišli na dan s konkretnimi podatki, in če bo treba tudi z imeni, da bodo vsai oni. ki še niso okuženi od te bolezni, vedeli, kdo ne zasluži našega denarja in kdo ga zbira samo '"ito, da ga od nas odnaša in podpira t o trgovino, tujo umetnost in tuje denarne zavode. Med Št. Ujem in Špiljem je državna meja, Gradec — ni več g'avno mesto Šta^ske in Maribor ni niegovo predmestje. Že dvanajst let ne več. mariborsko alečaliSfp REPERTOAR: Petek, 6. februarja. Zaprto Sobota, 7. februarja ob 20. uri »Ljubimec« ab. A. Kuponi. Nedelja, 8. februarja ob 15. uri »Ahdin«. Otroška predstava pri znižanih cenah. — Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Premijera. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 9. februarja ob 2l). uri »Ci. inska ljubezen«. Gostovanja mariborskega gledališča. V soboto, 7. t. m. se ponovi menda zadnjič v sezoni Shawova satirična komedija »Ljubimec«, ki je pri vseh dosedanjih predstavah vsesplošno zadovoljevala občinstvo. Nedelja v maribor. gledališču. V nedeljo 8. t. m. se vprizori popoldne ob 15. uri velezabavna otroška predstava »Ala-din« pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri pa se vprizori Leharjeva romantična opereta temperametne muzike in živahnega dejanja »Ciganska ljubezen«. Solistična mesta partiture bo odsviral koncertni mojster g. Klima, dirigiral g. Herzog in režiral g. Trbuhovič. M.TT,..!.—ii I upepeljen.ie mrličev v Beogradu že leta 19f)-t. a nedavno tudi v Zagrebu, k'er je ustanovljena podružnica beograjskega društva »Ogenj«, V Beogradu pripravljajo gradnjo monumentalnega krematorija, v Zagrebu pa sicer skromnejšega, ki bo pa zato tem preje postavljen, kar bo posebno Mariboru dobrodošlo. Stvarna izvajanja referenta so že'a vseobčo pohvalo in so nato še razni drugi navzoči posegli v debato. Vsa izvajanja so dokazala, da govore vsi razlogi za propagando napeljevanja mrličev, čemur tudi nauki krščanske vere ne nasprotujejo. Saj govori celo sv. pismo stare zaveze o tem, da je bila še posebna čast, zlasti za kralje, če je bilo njih truplo po smrti sežgano. — Konec razprave je predsednik vprašal navzoče, če so za ustanovitev podružnice društva »Ogenj v Mariboru«, kar je bilo soglasno sprejeto, kakor tudi izvoljen odbor s predsednikom g. Žmavc-em Andrejem, ravnateljem vinarske šole v pok. V odboru so še: novinarja Jelen Adolf in Eržen Viktor, uradnica Dvoršak Kristina, trgovec Tinauer, dr. Avg. Reisman. uradnik Pelikan Hubert, prof. Teply in primarij dr. Černič. Dijaki, šahisti! Občni zbor društuo „Ogenj ‘ Skromna notica v časopisih je zadostovala, da so pri včerajšnjem ustanovnem občnem zboru podružnice društva »Ogenj« v Beogradu Mariborčani napolnili obširno dvorano hotela »pri Zamorcu«. Tudi ženski svet je bil prav številno zastopan. Sicer pa so bili navzoči zastopniki najrazličnejših stanov, od pri-prostega železničarja do intelektualcev, pripadniki raznih kulturnih naziranj :n ver. Kot sklicatelj je otvoril zborovanje novinar Viktor Eržen, ki je tudi orisal glavne razloge pripadnikov upepeljevanja mrličev. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen dr. Avg. Reisman. Kot glavni poročevalec je v poljudnih besedah razložil cilje društva »Ogenj« univerzitetni profesor dr. Zavrnik iz Zagreba, ožji tukajšnji rojak iz Slovensk.h goric. Ugotovil je, da je pričelo gibanje za Mariborski dijaški šahovski klub otvo-ri v soboto 7. t. m. šahovsko šolo. Prijave sprejema do sobote Bogdan Pušenjak. Šola se bo vršila vsako soboto ob 3. na državni humanistični gimnaziji. Pouk je brezplačen! Dijaki, udeležite se v čim večjem številu prve tovrstne šole v Mariboru! — »Jadranska Straža«. Izšla je 2. štev. te ilustrovane revije o lepotah in problemih našega morja in kar je z njim v zvezi. Govori o mednarodni pomorski politiki, o našem primorju, o zgodovini trafalgarske bitke povodom 125-letnice, o jugoslovenski in tuji zastavi v naši pomorski trgovini, o življenju naših izseljencev, o veslaškem športu itd. Inna umetniško prilogo »Hrepenenje za morjem«. Kdorkoli ima smisel^ za morje in njegov pomen v življenju države, ne sme biti brez te revije. Komunistične afere preč mariborskim sodiščem Našim čitateljem bo še v spominu dogodek z Bogomirom Lazarjem, ki je bil 11. nov. 1930 ustreljen od orožnikov na meji pri Zg. Kungoti. Ker je bila v zvezi s to afero obsežna preiskava, takrat ni bilo možno o njej obširneje javno razpravljati. Danes pa se je vršila pred tukajšnjim ■okrožnim sodiščem razprava proti rudarskemu inženirju Josipu Hermanko, staremu 30 let, iz Maribora, ki je bil obtožen, da je on pošiljal Lazarja kot komunističnega kurirja v Avstrijo. Pokojnega Lazarja je že od 1. 1928 naprej opazovala mariborska policija. Imela ga je na sumu, da je v zvezi s komunističnimi kurirji. Lazar je bil hišnik v Kopitarjevi ul. 4. Dne 1. avg. 1929 je bil obenem z znanim žel. nadrev. Albinom Breznikom in nekaterimi drugimi vred aretiran in postavljen pred državno sodišče za zaščito države v Beogradu. Ven dar je bil Lazar takrat oproščen. Ostal pa je na njem na podlagi izpovedi soobtožencev in prič sum, da je on sam kot kurir prenašal komunistično literaturo iz Avstrije v Jugoslavijo. Ta sum se je končno izkazal kot upravičen, zakaj dne U. nov. 1930 so Lazarja prijeli orožniki na državni meji. Ker so pri njem našli najnovejše številke glasila avstrijskih komu nistov »Die Rote Fahne« in pa organa komunistične internacionale »Internationale Pressekorrespondenz« ter 2 bilje-žnici s sumljivimi spisi, so takoj sumi’i, da je prišel skrivoma iz Avstrije. Zahtevali so od njega, da jim pokaže mesto, • kjer hodi čez mejo. Lazar je vodil pa-trUo nekaj čaša ob meji, pri nekem gozdu pa se je sptistil v beg in, ker se na ponovne klice »Stoj!« ni ustavil, so orožniki za njim streljali in ga pri tem usmrtili. Pri podrobni preiskavi so u goto v Ji, da je ime' Lazar v bilježnici zapisano tel številko lista »Die Rote Falme«, nastov tajništva komunistične organizacije »Pde ča pomoč« na Dunaju, razna imena komunističnih veljakov v Avstriji itd. Številka lista »Die Rote Fahne», ki so jo našli pri njem, je bila najnovejša, od 11. nov. 1930, in je vsebovala dva članka iz Jugoslavije: »VVieder ein Opfer der ju-goslawischen Henker«, kier opisuie nek dogodek v Zagrebu, in »Das sind Bei-spie:e«, v katerem napada bivšega no-s'anca Pe*ejana, češ da je dobil red sv. Save, ker »podpira sedajni krvavi režim«. Mariborska nobcija je v nadabni preiskavi ugotovila, da je bil pokojni La mr v stalnih stikih z današnjim obtož očem Ib rinankom, ki je bil pri policiii že več let v evidenci kot komunist in da je tudi I. 1927 pri takratnih volitvah nagona kot hud agitator za Delavsko-kmečki republikanski blok. Od 1. 1927 do konca 1. 1928 je bil Hermanko uslužben v Mariboru pri geometru Gotzlu, od takrat pa do^kmea okl. 1929 v savskem rudniku v Č'upri ji, nakar se je zopet vrnil v Maribor v Gotzlovo službo. Z Lazarjem sta bil.i intimna prijatelja in sta se tikala. Pred Lazarjevim odhodom še je Hermanko dvakrat. sestal z njim v Lazarjevem stanovanju in Lazarjeva žena je slišaht pogovor o »Rdeči pomoči« in kako ,ie Herman ko dajal Lazarju navodila, kam naj na Dunaju gre. Tudi mu je dal za pot 300 Din. Po prvotnem tajenju je Her.nanko priznal, da se z Lazarjem pozna in da sta tudi ponovno govorila. Pravi pa. da je Lazar prišel k njemu s prošnjo, da bi mu — ker je brez posla — pripomogel do službe v Avstriji. Pri tej priliki ih sta govorila tudi o Zupanu in tovariših, ko-jih zadeva pri sodišču še vedno ni končana, in o tem, da bi Lazar skušal zanje doseči pri »Rdeči pomoči« kako podporo. Tudi je priznal, da je dal Lazarju 300 Din, toda pravi, da iz usmiljenja, da bi s’ mogel Lazar v Avstriji najti službo. Razpravo Je vodil g. sodni svetnik Lenart kot predsednik senata petorice, v katerem so bili še gg. Zemljič, Lešnik, Kolšek in Ašmati. Državno tožilstvo je zastopal g. Sever, zagovarjal je dr. Reisman. Po nad dveurni razpravi je senat spoznal obtoženca krivim, da ]e po- RIMO Grajski: ===== Od petka dalje: GRETA GARBO v prvem zvočn. filmu ZASUŽNJENE DUŠE —Union: ===== Od danes, četrtka, dalje: ŽENA V DŽUNGLI Nemški govoreči in zvočni film. Charlotta ANDER. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. url: ob nedeiiah in praznikih ob 15. 17.. 19 In 21. url Predprodaia dnevno: od 1(1 do 12 ure na Mazalni. XXVI APOLO KINO V soboto in nedeljo dvojni spored: Prašuma v plamenih — Buck JONES Rdeči jahač — Hoot GIBSON. tom Lazarja stopil v zvezo z osebami Ju družbami v Avstriji v svrho, da bi dobil odtam pomoč za propagando komunizma v naši državi. Obsojen je bil na podlagi raznih olajševalnih okolnosti na 6 mesecev strogega zapora. Glede obtožbe, da je pisal članke v dunajsko »Die Rote Fahne« in da je dajal Lazarju razna navodila, je bil oproščen. Novo veselje se je pojavilo danes zjutraj med zimskimi športniki in pa med našo mladino, ko ie naletaval debel sneg in zopet pobelil hrib in dol. Tudi kmetje so si oddahnili, ker so se že bali prezgodnje pomladi. Požar v Krčevini. Sinoči krog 22.30 je izbruhnil požar V gospodarskem poslopju posestnika znane gostilne pri Taferni v Krčevini, g. Wom-beka. Takoj alarmirano mestno gasilno društvo je bilo v 10 minutah s 3 motornimi brizgalnami na mestu požara in ga je po 3 in pol urnem napornem delu u-duši’o. Tudi gasilci iz Pobrežja so prišli. Zgorelo je ostrešje poslopja z zalogami krme. K sreči ni bilo vetra, ker je bila sicer nevarnost tudi za sosedna poslopja. G. Wombek je zavarovan. Na današnjem ribjem trgu so se prodajali: karpl po 22 Din, polenov-po 13, sardele po 16, moli po 32, anzali po 36 in morski raki po 36 Din kilogram. UJNŽB. Občni zbor mariborske podružnice Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev se vrši dne 8. febr. 1931 ob 9. uri v dvorani Narodnega doma. Udeležba za članstvo obvezna. — Odbor. Zabavni večer v Studencih. Ob priliki zaključka I. samaritanskega tečaja priredi studenški kraj. odbor Rdečega križa v nedeljo 8. februarja ob 18. uri v prostorih g. liga zabavni večer s šaljivimi in pevskimi nastopi, gledal, igro in plesom. Svira »White-Star« jazz-band iz Maribora. Maske po 22. uri dobrodošle, najlepša maska dobi nagrado! Vstopnina le 5 Din v prid letovanju slabotne dece na morju. Prijatelji Rdečega križa iskreno vabljeni! Udruženje Rezervnih oflclra 1 ratnlka, pododbor Maribor vabi svoje člane, da v Čim največjem šte vilu posetijo plesno prireditev, ki jo priredi tukajšnje »Podoficirsko podporno društvo« v soboto dne 7. februarja v gor njih prostorih Narodnega doma. pevsko društvo »Luna« v Krčevini priredi jutri zvečer ob 8. uri v gostilni Račič (prej Dreisger) v Košakih predpustno veselico z godbo, plesom in petjem. Velika kavarna. Sobota 7. Balon-Reunion in kabaretni večer. 357 Porast prebivalstva na svetu v letu 1930 RAZMERJE MED SMRTNIMI SLUČAJI IN PORODI V RAZNIH DELIH SVE- TA IN RAZNIH DRŽAVAH. Primerjanje števila novorojenih s smrtnimi slučaji nam nudi merilo prirastka oz. padanja prebivalstva vobče. Razumljivo je, da je potrebno imeti za odmerjanje prirastka ali padca v vidiku tudi emigracijo iz ene države v drugo, ali iz enega v drugi kontinent. Na Skandinavskem polotoku moramo vzeti kot tipično zemljo Švedsko. Razlika med' porodi in smrtnimi slučaji v tej deželi pada. Od prirodnega prirastka 9.5 na lOCO prebivalcev v l. 1913 je padel prirastek v prejšnjem letu na 2.9. Število porodov se vedno bolj približuje smrtnim slučajem, tako da bi lahko v slučaju kake nagle epidemije umrljivost nadkrilila porode in na ta način povsem paralizirala prirastek prebivalstva. Na Angleškem je padel prirastek 10.3 na 1000 prebivalcev v 1. 1913 v zadnjem času na višino Švedske t. j. 2.9. V Holandiji je prirastek 12.1 na 1000 preb. iz 1. 1913 ostal do danes stabilen, kar je pripisovati močni konstrukciji naroda in zelo razvitemu čutu za delo ki higijeno. Na Francoskem je padel prirastek 1.5 v 1913.1. na 0.06. Če ne bi bilo močnega dotoka vseljencev, ki pripadajo močnejšim in plodnejšim rasam, bi ostala Francija pasivna. Tudi Nemčija, ki se je nekoč odlikovala kot ena najplodovitejših dežel v Evropi v pogledu prirastka prebivalstva in, ki je imela I. 1913. prirastka 12.6, šteje v preteklem letu samo še 5.3. Rumunska, tipična pokrajina evropskega Orijenta, ima 15.3 prirastka na 1000 prebivalcev. V Itallii porast prilično zadovoljuje, v kolikor se je'prirastek 1. 1913 danes stabiliziral na 0.3. Sedaj, ko je popustila emigracija, bo prirastek narastel. O Jugoslaviji ni še točnih poročil, sigurno pa je, da prebivalstvo od 1. 1918. sta'no narašča. Isto velja za Bolgarsko, Grčijo in Albanijo. Splošno se opaža, da je padanje na severu in zapadu Evrope v teku, dočim narodi bližnjega Orijenta, kjer so Še stari običaji, postopoma rastejo, čuvajoč v glavnem stari in vzdržni tip. V Zedinjenih ameriških državah je videti v zadnjem času proces padanja, ker znaša od 18.8 na 1000 prebivalcev iz 1913. padec na 12. V Kanadi, kjer je velik dotok priseljencev iz celega sveta, je prirastek 24 stabilen. Republika Kuba: število prirastka 11.9 na 1000 preb, je izenačeno’ s številom smrtnih slučajev. Republika Čile v Južni Ameriki nad-kriljuje v prirastku vse ostale zemlje. Prirastek je v zadnjem času 47.9, smrtnih slučajev pa je 25.1. Argentina se približuje evropski demografiji. Od 28.9 v 1. 1912 je padla kvota lani na 21.5 prirastka, umrljivost pa znaša 12.5. Azija in angleška Indija dajeta kvoci-jent 35.37 porodov in 24.29 smrtnih slučajev. Na Japonskem je prirastek 34.4 na 1000 preb., a umrljivost 19.9. To se ponavlja že več let. V Avstraliji in Novi Zelandiji je v mestih majhen porast prebivalstva, v cen-trumu pa je znatno večji. V Afriki je po lanski statistiki prirast v južnih krajih precejšen, ker odpade od 26.30 porodov na 1000 preb. na smrtne slučaje samo 9.50. V severnih krajih je opaziti precejšen porast, pa vendar manjši od onega v južnih. Iz teh konstatacij prirastka in padanja prebivalstva lahko zaključimo: Plo-dovitost konstantno pada pri onih narodih, ki stoje na višji stopnji kulture, pri onih narodih, ki so očuvali svoje običaje in tradicije in ki se pretežno bavi-jo s poljedelstvom, pa je stanje prebivalstva stabilno. Nadalje je odločilno v tem vprašanju večje ali manjše materijelno blagostanje, naravno tudi higijenske razmere, kakršne vladajo pri poedinih narodih. Računa se, da je prebivalstvo celega sveta v poslednjih 100 letih dvakratno naraslo, ker je zraslo število 931 milijonov na dve milijardi. Ali predvideno je na temelju že omenjenih kalkulacij v vprašanju porasta in padca, da bo prirast v sledečem stoletju manjši se b° šele P° 150 letih število ljudi na svetu podvojilo. Nevarnost hi-perpopulacije vobče ni verjetna. Zakladi na dnu reke Malokomu je znano, da ležita na dnu feke Rodau v Franciji dva parniška tovora z umetninami iz rimske in poznejše dobe. Nikomur ni prišlo nikdar na misel, da bi dvignil te dragocene zaklade. Prva ladja se je potopila 1. 1564 v bližini mosta St. Esprit. Ladja se je odpeljala iz Arlesa in je imela na krovu 8 stebrov iz portirja, več marmornatih sarkofagov in •veliko število fino izdelanih kipov. Druga ladja se je potopila 1. 1806 v arleškem pristanišču. Na krovu je imela veliko število dragocenih starin, ki so bile last mestne občine; a jih je dal Napoleon sam prepeljati Iz Arlesa, * da bi bile potem razstavljene v Parizu. Edison, Ford in fTlarcani — o žiuljenju po smrti Amerikanska spiritistična družba »Astrea« je povprašala slavne može za njih nazore o posmrtnem življenju in neumrljivosti duše. Rezultat ankete je pokazal, da pripadniki enega in istega naroda dajejo približno enake izpovedi, da pa se mentaliteta narodov v teh vprašanjih zelo razlikuje. Tako^ pripadniki anglosaksonskega naroda še verujejo kolikor toliko v nesmrtnost duše, dočim so Francozi — če že ne popolni brezverci — pa vsaj skeptiki. Stari Tomaž Alva Edison je na vprašanje odgovoril: Verujem v nadaljevanje življenja po smrti. Ta vera soglaša nele s potrebo moje duše, ampak je tudi logična posledica. Veda je točno ugotovila, da se v naravi nič ne izgubi, nič ne pride v nič. Zakaj bi naj ta silna spojina sil, kakoršne je ljudska duša, tvorila izjemo? Velik filozof je po pravici primerjal smrt z vrati, ki so vhod ln izhod, konec in začetek. Fordov odgovor je bolj kategoričen: »Od svoje mladosti verujem v nesmrt- nost duše in mnoge izkušnje in dc^v-ljaji mojega življenja so me v tej veri samo potrdili. Vsi smo že bili tu stokrat pred svojim rojstvom in pojavili se bomo zopet po smrti v drugih vtelešenjih.« Izumitelj brezžične telegrafije Marconi veruje v eksistenco duše in v posmrtno življenje in pristavlja: »Tudi oni, ki trde, da ne verujejo v posmrtno življenje, upajo v skritem kotičku svojega srca, da bi se motili.« Izjema med Anglosaksonci je pisatelj kriminalnih romanov Wallace, ki ne veruje v življenje onstran groba in tudi ne v eksistenco duševnega jaza po smrti. »Prav ima oni filozof« — pravi Walla-ce — »ki je dejal: Tam, kjer eksistiram, ni smrti, tam pa, kjer je smrt, ni mene.« Francoz Claude Farrere pa odgovarja s citatom iz Konfucija: »Čim doumem, kaj je to, življenje, začnem premišljati o tem, kaj je to, smrt.« Zvezdoslovec Nordmann se izraža podobno: »Ne vemo doslej, kaj je podlaga življenja, kako si moremo predstavljati, kaj bo po smrti?« Popolnoma skeptično pa odgovarja Barbusse z besedami: »Niti logika razuma niti veda ni pokazala, da eksistira kaj po smrti I« Zanimiua študija o „rdeči armadi" V Parizu je izšla te dni knjiga znanega ruskega publicista St. Ivanoviča (V. Talina), v kateri autor podrobno ana> lizira vprašanje načelne razlike med »rdečo« vojsko in ostalimi armadami sveta. Rdeča vojska je, ali bolje rečeno bi morala biti edina vojska na svetu, ki bi se smela imenovati »armada brez domovine«. Ko sprejme mladi rdeči vojak ime vojaka delavsko-kmečke rdeče armade, položi prisego, da »bo nosil to ime častno pred licem delavskega naroda, Sujo-za sovjetskih socijalističnih republik in celega sveta«. Ta zunanja oblika, ki dokazuje, da rdeča armada ni narodna, nego mednarodna, znatno vpliva na ideologe rdeče vojske. Ti ideologi se nadejajo, da bo lahko Sovjetski Sujoz v slučaju vojne uvrstil med svoje vojake znaten del borcev iz nasprotne vojske. V vojaški strukturi je ta armada proletarske revolucije popolnoma enaka ostalim vojskam sveta. Poizkusi, reorganizirati rdečo vojsko v čisto razredno armado, se niso obnesli. 560.000 rdečih vojakov v kadru rdeče armade je popolno zrcalo države, njenega socijalnega sestava in njenega razpoloženja. V resnici pa obstoja v SSSR še druga kategorija vojske, t. j. oddelki GPU (državne politične uprave), ki šteje približno 120.000 mož. Ali ta armada je določena za politično varstvo in pobijanje vstaj. Boljševiki hočejo napraviti iz cele rdeče armade takšne žandarje komunistične države, pa jim to ne gre preveč izpod rok, čeravno poskušajo vse mogoče, da bi ustvarili ta komunistični ideal. Komandantski sestav rdeče armade se naglo »komunizira«. Rdeča armada je prepletena z gosto, zmešano mrežo političnih in drugih organizacij, njen vrhovni gospodar pa je Centralni izvrševalni odbor komunistične stranke. St. Ivanovič opisuje v mnogih poglavjih svoje knjige, kako se borijo komunisti za komunizacijo rdeče armade. V komunističnih krogih so na dnevnem redu živahne diskuzije o tem, kako je treba postopati pri socijalno - razredni izbiri rdečih komandantov, komu naj se da prednost: ali sposobnejšemu, ali »nestalnemu« in razredno-sovražnemu elementu, ali »socijalno zavednemu«, ali nekulturnemu kmetu. V poslednjem času se rešava to vprašanje vedno bolj pogosto v korist »socijalno sposobnih elementov«, seveda na škodo kvalitete komande. Ko bodo izumrli ostanki carskih oficirjev v rdeči vojski (ta čas ni daleč!), bo ves zapovedniški sestav rdeče armade »svoj«. Mladina pa, ki se vpisuje danes v vojne šole, ne pozna revolucije kot oni, ki so jo direktno preživeli. Za to mladino je »junaški čas« komunizma le učni predmet. Že sedaj je vpisana dobra polovica zapovedniškega zbora rdeče armade v komunistično stranko. Danes ni karijere v rdeči armadi brez članstva v stranki. Vendar se pretvarja komunizem rdeče vojske postopoma v tehnično stran, poskusi svetovne revolucije pa v dolgočasno, vsakdanjo obrt. Največja težko-ča leži v tem, da niti v rdeči armadi ne morejo odtrgati človeka od grude, iz katere je zrasel in h kateri se zopet vrača po odsluženem roku. Zato naglašajo sovjetski časopisi od časa do časa, da se širi v rdeči armadi kmečki duh. St. Ivanovič prihaja na koncu do zaključka, da rdeča armada kljub svojemu »rdeči'u« ni proletarska, nego kmečko-mestna, ki je jako daleč od pravega in-ternacijonalizma. Četudi je rdeča armada zastrupljena s komunizmom, je vendar telo od telesa in kost od kosti grandioznega ruskega kmečkega masiva. Prof. Oberth o bližnji bodočnosti raketnega poleta. Prof. Oberth, ki se je mudil te dni na Dunaju, je podal novinarjem nekaj izjav o bodočnosti vsemirske plovbe. Pred potekom 15 let po njegovem mnenju ni misliti na polet na Mars. Še poprej bo mogoče uresničiti načrt raketne pošte Evropa—Amerika. Takšen poštno-raketni let od Dunaja v Newyork bo trajal komaj 30 minut. Prof. Oberth je prepričan, da bodo že v doglednem času premagane vse težkoče pcleta skozi planetni *v*ostor. Srečno mesto, ki nima brezposelnih. Zupan mesta Gloucester v severnoameriški državi Massachussets, John E. Parker, je nedavno sklical zborovanje, na katerem bi se naj razpravljalo o brezposelnosti. Predstavniki Industrije so na shodu proglasili, da v Gloucesteru vprašanje brezposelnosti ne obstoja. Stavbenik John H. Griffen je izjavil, da je z veliko muko spravil 15 novih delavcev, ki jih je potreboval. Gloucester je torej v Zedinjenih državah, kjer je nad 5 milijonov brezposelnih — bela vrana. Spori Mednarodne smuške tekme v Bohinju se bodo vendarle vršile. Jugoslovanski zimsko-sportni savezje sklenil, da se mednarodne tekme, katere je moral zaradi slabih vremenskih prilik preložiti na nedoločen čas, izvedejo v dneh 20. do 24. februarja in sicer v istem obsegu, kakor so bile nameravane prvotno. Program prireditev je naslednji: 20. februarja: sprejemanje gostov in žrebanje; 21. februarja: smuški tek na 18 km in kombinirano tekmovanje; 22. februarja: smuške tekme v skokih; 23. februarja: vztrajnostna tekma na 30 km, zvečer razdelitev nagrad; 24. februarja: izleti. Drsalne tekme se bodo vršile 21. in 22. februarja, seveda le za slučaj, če bo led. Jugoslovanska reprezentanca za evropsko smuško prvenstvo. JZSS je določil za prireditev FIS-e, ki se vrši od 13. do 16. februarja v Oberho-fu, sledečo reprezentanco: Joško Janša (Ilirija), Tomaž Godec (Bohinj) in Bogomir Šraml (Smučarski klub Ljubljana). Vodja naše reprezentance je dr. Janko Berce, ki bo obenem zastopal naš savez na kongresu mednarodne smuške federacije (Fis). Janša bo startal na 50 in 18 km, dalje pri kombiniranem tekmovanju in pri skokih, Godec na 50 in 18 km, Šramel pa v skokih, na 18 km in v kombiniranem tekmovanju. Vremensko stanje na Pohorju dne 5. februarja: Mariborska koča; —3° C, 20 cm novega snega na stari podlagi, Ruška koča: isto, sankališče uporabno do Ruš; Koča na Klopnem vrhu: —4° C. 25 cm novega snega, Koča na Pesku: —4° C. 27 cm snega, Zavetišče pod Jezerskim vrhom: —6® C, 35 cm novega snega. Sneži neprestano že od četrtka zjutraj: sneg povsod suh; smuka idealna. Izgledi za nedeljo najboljši. Svetovno prvenstvo v hockeyuna leda. četrti in peti dan svetovnega prvenstva je končal sledeče: U.S.A.:Avstrija 2:1, Kanada.-Češkoslovaška 2:0, Franci-ja:Rumunija 7:1 in Poljska:Francija 2:0. ISSK Maribor, upravni odbor. Drevi ob 20. uri odborova seja jsj hotelu »Orel«. Tajnik. * Klubska smuška tekma SK Železničarja se vrši v nedeljo 8. t. m. pri Ruški ko«. Snežne razmere so se toliko izboljšale, da je računati na rekordno udeležbo. Zmagovalci posameznih kategorij sprejmejo krasna darila. Grazer Sportkiub v Mariboru. Znani Grazer Sportkiub gostuje dne I. marca v Mariboru, ter bo odigral z SK Železničarjem prijateljsko tekmo. Hajduk v Ameriki. Na potu na nogometno turnejo v 'Juiho Ameriko je Hajduk odigral tekmo z reprezentanco glavnega mesta Jamaice. — Jugosloveni so porazili domačine s 4:0. Važni sklepi nogometnega saveza. Na zadnji seji JNS v Beogradu je bilo storjenih več važnih sklepov. Najvažnejši so: klubi, ki grade nova igrišča, dobe od saveza primerno podporo; aktivni igralci dobe nove legitimacije, knjižico, v kateri bodo zabeleženi vsi klubi, za katere je že bil igralec verificiran; ustanovita se nova podsaveza v Nišu in Cetinju. Indijsko zlato v londonskih hotelih. Londonski hotelirji obžalujejo, da je indijska konferenca že končala, zakaj imeli so radi nje izredno lepo sezono. Maharadže s svojimi rodbinami in sprem stvom so kar razsipali denar, tako da hoteli, kjer so stanovali, že leta niso imeli takšnega prometa. Minuli teden je maharadža iz Bikanira v restavraciji svojega hotela plačal smo za en dan 575 liber (krog 150.000 Din). To vam Je glas! »Kadar pride naš stric v rožcah domov, ima tako močan glas, kakor da bi pevski zbor naši mam! pel podoknico.« — ——■B vcrc ygraflffllMwn^^^T!ahtstre i M. Zmeeoi V senci jezuita Zgodovinski coman. 60 »Kregala sta se, namesto, da bi jedla.« »To so kraljevske šege, hčerka moja. Ne vznemirjaj se; rajše mi nalij kozarec iz onele steklenice... da, iz tiste... ki še ni odmašena. Ta kapljica je pravi biser, sami angelci bi jo pili...« XXXII. Glas le klical Manfreda. V krasni hiši, ki je bila v Parizu njen,o bivališče, je sedela kneginja Beatrice in vezla; zdajci pa je izpustila umetno tkanino iz rok. Že dolge ure je trudila na njej svoje prste, da bi si raztresla duha. Toda mahoma ji je zmanjkalo poguma. Skrita bol je prekipela v njenem srcu. Solze so ji zalile oči in ji preplavile lice. Njen sin! Kdo ji vrne sina! Dvajset let je stikala po Itaiiii in sejala rumeno zlato, dočim se je Ragastan, drug njenega srca, izpostavljal najnevarnejšim prigodam, da bi našel kako vest, kako sled — vsaj majhen podatek, kje iskati ugrabljenega otroka. Nič! Vse venomer nič! Nazadnje sta se bila obrnila v Pariz, po čudnem nasvetu, ki jima ga je dal neki cigan v napoljski krčmi. Tu sta začela iznova svoje iskanje. Toda dnevi so minevali, ne da bi se vrnil ljubljeni sin v očetovo in materino naročje. Beatrice je obupavala. Gotovo je bil mrtev! Krčevr.o ihtenje je stresalo njeue grudi ob tej kruti misli. Zdajci pa je dvignila glavo; začula je bila nagle korake. Neutrudni Ragastan se je bil odpravil tudi tisto jutro zarana na iskanje. Zdaj se je vračal. Kakšne novice? Ali ji poreče, kakor že tolikokrat, z žalostnim pogledom, ki je polnil njeno srce z obupom: »Nič.« Naglo si je obrisala solzno lice, da ne bi videl, da je jokala. V tistem trenutku je odprl vrata. Njegov obraz se je pojavil v polni luči. Bil je ves razburjen. Radost? Bolest? Beatrice ni mogla takoj spoznati. Zvesti Spadakapa jsi je nemirno sukal brke; vi-'delo se je, da je natanko istega mnenja kakor njegov gospodar. »Kaj mu je? Govori, govori brž, ljubljeni moj! Ne muči me z molčanjem!« Z nepopisno nežnostjo jo je stisnil v naročje- »■Pomiri se, draga žena. Ničesar še ni... doslej. Pomiri se, vse ti povem!« Napela je vse svoje sile, da je premagala razburjena čuvstva. Samo njene oči so pričale, kakšna vročiča ji pali sroe. 0 »Poslušam te!« je zamrmrala. »Bodi močna, Beatrice. Sam ne vem, ali ti prinašam nadejo ali razočaranje; davi sem bil zopet v Dvoru Čudežev. Ne vem, kaj me vedno žene tja. Ako je najin sin Parizu, potem se mi zdi, da ga najdeva tam.« »Saj tam ga je videl tisti napoljski cigan,« ga je prekinila nesrečna mati. »Rekel je, da je videl tamkaj mladega moža, ki mu ne ve imena, in ki pravijo o njem, da je ukraden otrok. Naj bo tako ali tako, preteknil sem s Spadakapo vse ulice v okolišu, seveda sva po vseh krčmah, menila se in izpraševala vse ljudi.« »In — kako je bilo?« »No, da, rokovnjači so zakrknjeni molčečneži. Niti, če jim nastaviš nož na grlo, ti ne izdajo najmanjše stvari, ki se zgodi v njihovem kraljestvu. Toda neki nočni čuvaj mi je povedal, da je pred mnogo leti neka ciganka privedla v Dvor Čudežev...« »Povej — rotim te!« »Ne enega, marveč dva ukradena otroka.« »Istočasno?« »Tega nisem mogel dognati.« Kneginja Beatrice je vstala, pianila k možu in mu vrgla roke okrog vratu. »Eden izmed njiju dveh je najin otrok!« Ragastan jo je spremil nazaj k njenemu naslanjaču. »Ta nada me krepi, kakor krepi tebe, srce moje,« je dejal. »Po tem, kar sem izvedel, sem storil še obupen poskus, da bi si preskrbel dostop v Dvor Čudežev. Pogajal sem se, ponujal celo premoženje... a ves napor je bil zaman! Ti rokovnjači imajo svoje straže, ki se ne dado podkupiti. Rogali so se mi v obraz. »Sam kralj ne sme med nas,« mi je rekel eden izmed njih.« Spadakapa je bil že potegnil rapir, a velel sem mu ga vtekniti nazaj. Čemu bi? Premoč nasprotnikov bi naju bila zadavila, in tudi če bi bilo izteklo vse najbolje, izvedela vendar ne bi ničesar. Žal mi je, da se nismo pomenili prijazno,« je dejal z nekakim srdom. »Toda krivda je njih, ne moja. Niso me hoteli sprejeti kot prijatelja. Tem slabše zanje! Vrnem se k njim kot sovražnik! In tako pojdem preko zaprek! Kralj francoski je na moji strani...« »Ali meniš, da Franc I. ustreže tvoji zahtevi?« »O tem sem prepričan. Znan mu je vpliv pri italijanskem poslaništvu, ki je dospelo pravkar na francoski dvor...« »Da, počakati bo treba! Toda nisem ti še povedal vsega... Ravno sem se vračal, ker se mi je mudilo h kraljevi avdijenci: kar začujem na ovinku neke temne ulice tako čudno, žalobno ihtenje, da sem se nehote ustavil. Prisluhnil sem, a nisem slišal ničesar več... In že sem hotel iti dalje, ko se spet začuje isti glas, glas ženske, mlade deklice, glas, strt od srčne tesnobe, glas, ki je prosil, rotil in klical na pomoč! Ta glas je klical ime, samo ime — nedvomno tisto, v katerem se je izražalo vse trpljenje in edina nada nesrečnega bitja, ki ga je izročila vetru, ime moža, ki bi bil prihitel kot rešitelj, ako bi bil slišal ta klic.« Beatrici je zastajala sapa v razburjenem čakanju. »Katero ime? Katero?« je zajecljala. Ragastan, ki ga je stresalo samega nepopisno razburjenje. ' . ■ pred njo do tal in jo objel z obema rokama okrog pasu. »Zdi se mi, da sem uganil. Toda. povej mi to ime, ljubljeni moj, moram ga slišati. Katero ime je klical tisti glas?« »Klical je: Manfred!« »Manfred! Manfred! je klical? Ali veš zagotovo? Ta nesrečnica je klicala Manfreda? Manfred torej živi! Naiin otrok živi! Menda vsaj nisi slišal napak? Saj veš, da se Človeku včasi dozdeva, kar se izkaže pozneje kot plod domišljije? Ali je res klicala Manfreda?« »Zares je klicala Manfreda?« je rekel Ragastan, ves bled. »Slišalo se ie prav razločno, zakaj krik ni prihajal od daleč. Spadakapa g*a je tudi slišal.« »In kaj si storil nato?« »Poslušal sem,« je rekel on nekako potrto. »Poslušal sem na vsa ušesa, z vsem svojim hrepenenjem in vso svojo ljubeznijo... V polutcmi, ki vlada neprestano v tem bednem oddelku mesta, je bilo težko razločiti, odkod prihaja ta krik... In glas je bil umolknil, preden sem izvedel, kje se je rodil« »Kaj si storil potem?« je povzela Beatrice nestrpno, kakor vsi ljudje, ki se oprijemljejo poslednje bilke. »Iskal sem, povedal sem neki ženski, da sem slišal tak in tak klic na pomoč. Rekel sem ji, da se zdi, d je prišel klic in bednega brloga,, jedva par korakov d« njenega lastnega stanovanja... Odgovorila mi je, da živi tam blazna ženska z imenom Margentina, ki je vedno sama... — Pogosto se dogaja, da kriči, je dodala. Toda, ne zmenimo se zato, saj ni zlobna? — Z vso gotovostjo. Poznam jo že dolga leta. Vsak človek zna, da živi Margentina sama kakor divja zver.« Beatrice ga je gledala še vedno z gorečimi očmi. In spet je vprašala; »Kaj si storil nato?« »Stopil sem v hišo in potrkal. Nihče ni prišel odpirat. Vlomil sem vrata. V stanovanju ni bilo nikogar. »Klical sem. Čez nekaj časa se je vzdignila na razpadajočih stopnjicah strašna silhueta razkuštrane ženske, ki me je merila z divjim pogledom... Rekel sem ji: — Pravkar je klical v tej hiši nekdo na pomoč. Ali ste klicali vi? ... Ona pa je položila prst na ustnice in dejala: »Pst! Ne izdajajte skrivnosti. Jaz se smejem, vi pa me hočete pripraviti v jok!« Odhajaje sem ji podaril cekin. Zdelo se je, da je prešini! njene blazne oči žarek razuma. — Jih še imam takšnihle, še mnogo jih imam. Bogata sem zdaj. Dobra dama mi je vrgla celo mošnjo, polno takšnih zlatnikov... Nato sem odšel! je zaključil Ragastan z gesto globoko utrujenosti. Že par trenotkov ga Beatrice ni več poslušala. Premišljala je in zrla srepo tjavendan. »Tista hiša. •. hiša, kjer stanuje blazna ženska,« je izpregovorila nazadnje, — »ali ne stanuje tista ženska^ blizu ulice Franc-Arše?« Začudeno se je zgenil Ragastan. »Ravno v tisti ulici bo, druga ali tretja hiša. Kako veš to?« »Saj ne vem. Zdi se mi, kakor da bi se mi sanjalo. Vidiš, zdi se mi, da bi umrla, ako naju prevara ta nada. Poslušaj,« je povzela, »ono jutro si mi dovolil, da sem te smela spremiti. Ostala sem s Spa--dakapo v kočiji, dočim si ti iztikal po okolici. Mimo je prihajal mlad mož. Nisem ga videla, toda slišala sem ga, ko je govoril s Spadakapo par besed, in njegov glas je pretresel mojo notranjost do najskritejše žilice. Ko sem se sklonila skozi okno, da ga pogledam, je bil že daleč... Ne smej se, dragi moj, ta glas sem slišala nekoč! In — ali ni čudno, to strinjanje slučajev?« Ali ni čudno, da je prišel mladi mož, ki je obudil s svojim glasom tako mogočen odmev v mojem materinskem srcu, iz ravno tiste ulice/kjer si slišal ti pravkar drug glas, ki je klical Manfreda! »Ah«, je dejala v strastnem izbruhu brezupja in ljubezni, »ali je šel res tako blizu mimo mene, ne da bi ga bila poklicala in ga stisnila na svoje materinsko srce? O zdaj vem, da je bil on!« S tesnobo v očeh je pogledala Ragasrana. »Mogoče«, je zamrmral on. Tudi njega je zdaj začelo razburjati to srečanje, ki se mu izprva ni videlo tako važno. »Jutri, je dejal, »pojdem zopet tja, in makar če bi moral prebrskati vsako hišo, kdo je tisti, ki mu je ime Manfred.« »Jutri!« je rekla Beatrice s karajočim glasom. »Draga moja, zdaj moram iti h kralju v avdijen-co. Tudi to je za najinega sina.« »Idi. Toda, ali lahko pustiš Spadakapo pri men! Potrebovala ga bom morebiti.« »Ostal bo pri tebi,« je rekel Ragastan odhajaje Z brezkončno ljubeznijo je zrla Beatrice za niim »Če bi ga našla jaz!« je zamrmrala. Neizmerna nada je napolnila njeno grudo. Poklicala je Spadakapo. (NfirTnlifMmmV prili t BUBLgg Lep pes volčjak se je zatekel v hišo v Strossmajerjevi Ulici št 26, kjer ga dobi lastnik, ki naj se zglasi tekom 3 dni.__________________343 VSAKO SOBOTO FUREŠ klobase vseh vrst, bizeljsko vino, Tscheligijevo pivo, krofi, godba. Mariborski dvor, Oset. 359 Izposojevanje mask v veliki Izbiri v hotelu »Osterberger« v Ptuju samo 17. februarja 1931. 255 Stanovanjce ?. do 3 sob oddam. Dr. Medvedova 12. V soboto, dne 7. februarja bo v Slovenski ulici na številki 20 prodaja h konkurzni masi po umrli Olgi Rupnik spadajočega blaga za damsko perilo. 335 Enodružinsko novozidano hišo z velikim vrtom ceneno proda Kmetič Mihael, Tezno, Ptujska cesta 175, Maribor. 332 Elegantno opremljeno sobo za eno ali dve osebi takoj oddam. Go- sposka ulica 56 II._______________ 333 Lepo solnčno sobo oddam. Vprašati Jože-Vošnjakova ul. 21 II. Elektroinštafaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul 16. Velika izbira svetilk, elektrobiaga. motoriev po konkurenčni ceni. XI! Spalne sobe, polltirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Pozor! Najcenejše vino! Liter Din 8.—, izborno staro vino in sladki Prošek, liter Din 20.—, Cafova ulica 7, kino Union. Iščem pridno, delavno in pošteno natakarico. Nastop službe takoj. Naslov pove u-prava »Večernika«. 309 Lepo sobo z dvema posteljama oddam takoj zakonskemu paru ali dvema osebama. Prečna ulica 4. 334 Radio telefunken, tricevnik, baterijski akumulator in zvočnik ceneno naprodaj, Studenci, Slomškova ulica 21. 316 Kolesarji pozor! Sezona za vožnjo s kolesi je končana Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna In solidna postrežba! Nalcenejii nakuo OTROŠKE NOGAVICE od Din 5.— naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10,— naprej: MOSKR NOGAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7— naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12.- naprej; DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18— naprej: SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah; SPODNJE MAJICE od Din 15.- do 25- po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.— naprej: SVETERJJ ZA DAME od dinarjev 60- naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200.-naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14,— naprej; MOŠKE ROKAVICE od Din 16,- naprej itd. — Vrhu tega nalvečia izbira trikotaž, pletenin. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, člnk. svilenih trakov, toaletnih potrebščin, parfumerije po zelo nizkih cenah. Galoše od Din 110.— naprel, snežne čevlje od Din 95.— naprel. — Lastna pletama fn predtlskarlla! — Prevzame entlanje, ažuriranje in vezenje! Eksportna hS5a LUNA, MarILor, Aleksandrova c. 19 Izdaja Konzorcij »Jutra« v LJubllanl: predstavnik Izdajatelja In u:edn!k: FRAN RROZnvIC v Mt^Niru. Tiska Mariborska Utirat-na d. d« predstavnik STANKO DETELA w Mariboru.