PRIMORSKI dnevnik I« MCel Izhajati v Tutu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je ti-■kel v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-”• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tiskam! «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je iz5la zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ;> 'Ti f> > O "n O > ro X : O v 1 1 O vil rn Zs •7- L. 2> 05 *T\ Ul !Z! VI i'_„ -fc» N\ 3> M o :i> ^,?,i?=:prvin' Cena 500 lir - Leto XL. št. 96 (11.819) Trst, nedelja, 22. aprila 1984 Enotni in odločni nastop BOGO SAMSA o ro o o Poziv Enotne slovenske delegacije Deželni zbor slovenskih javnih delavcev odraz enotnih naporov za dosego naših pravic Zbor bo priprava in napoved enotne manifestacije, ki bo v nedeljo, 20. maja, v Gorici Slovenska enotna delegacija je pozvala na zbor slovenskih javnih de-lavcev, ki bo pripravil široko in množično manifestacijo vseh Slovencev v Italiji za dosego naših pravic. Uradno sporočilo enotne slovenske delegacije je prav gotovo vest dneva, vest o enotnem, odločnem nastopu, katero Je slovenska javnost pričakovala in ki je tudi odgovor na stalna zavlačevanja in celo na nekatere znake o Poslabšanju položaja. Predvsem pa je tako ponovno izpričana enotnost vseh Slovencev treh pokrajin v boju za osnovne zahteve, da-°a je priložnost da bomo na demokratičen način izrazili našo odločnost in voljo za življenje. V zadnjih dneh smo bili priče nekaterih izrazito negativnih pojavov: V senatu so ponovno odložili pričetek razprave o osnutku zakona o globalni zaščiti. Formalni povod je sicer v ne do kraja izdelanem poročilu poročevalca, senatorja Garibaldija. Dejansko pa se ne bi tudi s povsem izdelanim poročilom mnogo spremenili * *^stvo je namreč, da bo kmalu I-, m ®to °d izvolitve novega par-. en. . ’ da pa še vedno ni bil izvršni niti tako skromen korak v zapičeni Parlamentami poti, da bi odgo-vorna prva komisija o zakonskih osnutkih sploh pričela formalno razpravljati. O vladnem zakonskem osnutku se ainogo na skrivaj govori. Čujejo se e”"yl. da je osnutek izdelan, da pa ? stajajo najrazličnejša in nasprotujo-a sj stališča, pa tudi da naj bi mi-aistcr Romita v kratkem prišel v Trst, nato da ga v Trst ne bo, pa še, da o sprejel predstavnike Slovencev, ratka znaki dobre volje, morda o-sebne dobre volje, pa zopet mrzle pr-e, ki odražajo nasprotovanja in stal-ne prepreke. vesti o grobem kršenju zakonov in o sra-m°tnem ravnanju s slovensko šolo: Prepoveduje se ji celo dvojezično po-s »vanje, ko pa gre za slovensko šolo ln za z zakonom in dolgoletno prakso ustaljeno uradovanje. Slovenski šoli se nemogoča tiskanje in izdajanje prepotrebnih.šolskih knjig in se jo s tem •‘Janško siromaši, potiska na nižjo raven. Med tem časom pa smo v na listu prisiljeni objavljati na prvi ! ■ z vidnimi naslovi dramatične srednja kulturna ustanova Slovcn- *j®yv Italiji »Slovensko stalno gle-alisče« je v resni nevarnosti. Krediti j? duše, za prihodnjo sezono pa ni vudi teh bolj teoretičnih kot likvidno v anki) niti polovico potrebnih sred-r ,Vato 80 ze sovori o odpustih, o c ukcijah, skratka ustanovi groze ze-0 hude in resne nevarnosti. CM ni-oder pa „j jasnega znaj(ai da bi se v.V.ar‘ v resnici izboljševale in reše- Vse to lahko spravimo na ski ln®n®va*ec: Poskus pritiska, i >rda ve povsem organiziram z ene centrale vodenega, zato nanj bolečega in zaskrbljujoče Ivanja slovenske narodnostne i 8| v Italiji, da se raven moi ^ »ve zaščite zniža na tako b r°> da se o zaščiti pravzapi . m°Slo govoriti. Predvsem ] j. Us’ da se ločijo Slovenci treh ukl’ ^ SB nas raz*tosa P° Ii ato je tudi logičen in nujen eno-j n ydgovor, ki ga bomo dali na dveh vnih shodih: 5. maja v Trstu in 20. mala v Gorici. TRST — Enotna delegacija Slovencev v Italiji sklicuje deželni zbor slovenskih javnih delavcev. Zbor bo v soboto, 5. maja, ob 17. uri v tržaškem Kulturnem domu. Enotna delegacija poziva, naj se zbora udeležijo odborniki in Andreotti v Moskvi za obnovitev dialoga NA 2. STRANI aktivni člani vseh slovenskih kulturnih, športnih, gospodarskih in drugih organizacij in ustanov, izvoljeni predstavniki v krajevnih upravah, skratka vsi aktivno angažirani Slovenci iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Deželni zbor slovenskih javnih delavcev bo razpravljal o naporih za dosego globalne zaščite in bo prav gotovo odjeknil v javnosti, saj bo izpričal enotnost vseh Slovencev v Italiji glede načelnih zahtev o obsegu in vsebini pravic, ki jih terjamo. Istočasno bo priprava in napoved enotne manifestacije Slovencev« v Italiji, ki bo v nedeljo, 20. maja, v Gorici na odprtem prostoru. S to manifestacijo bomo Slovenci v Italiji tudi javno in odločno, v skladu z našimi izročili, izpričali voljo do življenja, za dosego naših jezikovnih, kulturnih, šolskih, gospodarskih in drugih pravic povsod, kjer živimo. Vesele velikonočne praznike Včeraj zjutraj v rudniku 120 km jugovzhodno od Beograda Eksplozija jamskega plina v Resavici terjala življenja tridesetih rudarjev BEOGRAD — V srbskem mestecu Resavica je prišlo včeraj do hude nesreče, ki je terjala okrog 30 mrtvih. V rudnik Rembas, ki leži sredi resavsko - moravskega premogovnega bazena, se je včeraj spustilo pod zemljo, po doslej uradno še nepotrjenih vesteh, 42 rudarjev. Do nesreče je prišlo okrog desete ure, ko je nepričakovano eksplodiral jamski plin. Na tem področju so začeli z izkopavanjem »črnega zlata« pred kakimi dvajsetimi leti in je okrog rudnika, 120 km jugovzhodno od Beograda, zraslo majhno, a moderno naselje s kakimi 3000 prebivalci. Tu kopljejo zelo kakovosten premog, ki pa terja (zaradi nevarnega jamskega plina) učinkovite prezračevalne naprave. Kako je prišlo do nesreče trenutno še ni znano. Prva poročila so govorila le o ranjenih, toda kmalu je postalo jasno, da bodo posledice eksplozije strahotne. Reševalci, ki so se nemudoma spustili v prizadete rove so kmalu prinesli na dan prva trupla in prve ranjence. Šele ko jim je uspelo odstraniti v rovih posledice eksplozije je bilo očitno, da za večino rudarjev te izmene ni rešitve. Do večernih ur so prinesli iz rudnika 28 mrtvih in 11 ranjenih tovarišev, med katerimi je več zelo težko poškodovanih. Do trenutka, ko smo zaključili redakcijo reševalci se niso prebili še do treh preostalih članov včerajšnje izmene, vendar je upanje, da so še živi, zelo skromno. Dokaj mirna velika noč v Libanonu BEJRUT — Damask je bil tudi včeraj središče razreševanja libanonske krize. V sirsko prestolnico so namreč prišli številni opozicijski voditelji, poleg njih pa tudi Jallud, desna roka libijskega voditelja Gadafija. 'Ta naj bi sodeloval pri reševanju spora, do katerega je prišlo v zadnjih dneh marca med druži in šiiti na eni ter sunitske skupine Mu-rabitun na drugi strani. Med tema stranema je prišlo tudi včeraj do napetosti, vendar je vladalo povsod drugod mirno vzdušje. Kakih 80 policijsko-vojaških patrulj je nadzorovalo »nikogaršnjo zemljo« vzdolž razmejitvene črte v Bejrutu, ves 'potek razmikanja obeh sprtih strani pa je nadzoroval »odbor štirih« (vojska, krščanska milica, druži in šiiti). Medtem je predsednik Džemajel preživel dan med pripravljanjem programa političnih in vojaških sprememb v deželi. Kot se je izvedelo, bo nova vlada narodne enotnosti imela 26 ministrov, vodil pa jo bo sunitski premier, ki bo — kot kaže — Karame. Italijanski ribiči že doma PESCARA — Že včeraj zjutraj se je vrnila v matično pristanišče Termoli italijanska ribiška ladja »Vannuccio«, ki so jo v četrtek zvečer prestregli jugoslovanski patruljni čolni, ki so morati streljati, da bi jo ustavili pri dalmatinskem otoku Visu. Vrniti so se kapitan Roberto Recchi in mornarja Vincenzo Di Pilato in Francesco Dell’Oglio, medtem ko je ranjeni Cosimo Di Candia ostal v bolnišnici v Splitu in se bo vrnil domov prihodnji teden. V Termoli je hkrati priplula tudi druga ribiška ladja »Alessandro Ga-rao«, ki je bila zajeta ob isti priložnosti. Kapitana sta bila v Splitu obsojena na 7,5 oziroma 5 milijonov lir globe, sedaj pa bo začel preiskavo poveljnik luške kapitanije iz Tremotija, ki bo zaslišal posadki takoj po velikonočnih praznikih. Od včeraj »Pomlad v Trstu« Tržaški župan Rlchettl in dr. Vremec na včerajšnji otvoritvi mednarodne cvetlične prireditve skupnosti Alpe - Jadran (poročilo na 5. strani) Juventus povečal vodstvo V 27. kolu prve italijanske nogometne lige je Juventus premagal Udinese s 3:2 in sedaj vodi na skupni lestvici kar s štirimi točkami prednosti pred drugouvrščeno Romo, ki je v Avellinu igrala le neodločeno (2:2). Razen velikih presenečenj v preostalih treh kolih si je torej turinsko moštvo že zagotovilo letošnji naslov državnega prvaka. V 31. kolu druge italijanske nogometne lige pa je Triestina v Ceseni izbojevala dragoceno točko. Igrala je namreč neodločeno 2:2. Po tem kolu je Triestina na šestem mestu lestvice z 32 točkami. Sinoči po zmagi nad beograjsko C. zvezdo Giboni jugoslovanski naslov ZAGREB — Zagrebška Gibona je v tretji in odločilni finalni tekmi končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva premagala beograjsko Crveno zvezdo z 72:71 (39:40) in tako osvojila jugoslovanski državni naslov. Srečanje je bilo izredno izenačeno in obenem tudi živčno, toda izredno korektno. Tekma je bila v zadnjih fazah kar dramatična, Zagrebčani pa so bili v zadnjih sekundah prisebnejši in tudi zmagali. NA 10. STRANI Pred današnjim uradnim obiskom v Sovjetski zvezi Andreotti bo v Moskvi iskal možnosti obnovitve dialoga med obema blokoma RIM — Za italijanskega zunanjega ministra Giulia Andreottija bodo ti velikonočni prazniki vse prej kot počitnice, saj danes odpotuje na pomembno politično misijo v Sovjetsko zvezo. V Moskvi bo skušal dati svoj doprinos pri obnovi ozračja medsebojnega zaupanja in sodelovanja, ki naj prepreči prekinitev dialoga med obema blokoma. Andreottijev »vozni red« moskovskega obiska je nadvse bogat, saj predvideva poleg blokovskih vprašanj tudi dvostranske odnose na vseh ravneh. Že drevi se bo sestal z zunanjim ministrom Gromikom, jutri pa bi se moral po vsej verjetnosti sestati tudi s sovjetskim partijskim in državnim voditeljem černenkom. • Andreotti je prvi zunanji minister atlantskega zavezništva, ki prihaja v Moskvo po zamenjavi zaradi smrti Jurija Andropova. Po vsem sodeč bo v prihodnjih dneh postala Moskva pravo stičišče svetovne diplomacije, saj pričakujejo prihode portugalskega, zahodnonemškega in britanskega zunanjega ministra. Pred koncem leta pa bodo prispeli v Moskvo še španski kralj Juan Carlos, francoski predsednik Mitterrand in zahodno-nemški kancler Kohl. Italijanski obisk soupada z okrepljeno italijansko zunanjo politiko. Andreotti se je namreč v preteklih dneh sestal z vsemi zunanjimi ministri Vzhodne Evrope. Te stike ocenjuje Farnesina kot nadvse uspešne, ki pa nočejo nadomestiti dialoga med obema supersilama. Rim se dobro zaveda, da prihajajo iz Moskve vse prej kot obetavna znamenja. Sovjetska zveza vztraja pri svoji zahtevi, da bo obnovila ženevska pogajanja, šele ko bo Zahod umaknil iz Evrope ameriške jedrske rakete Pershing 2 in Cruise. Italijanska diplomacija pa noče vreči puške v koruzo in bo nadaljevala s svojimi stiki in dogovarjanjem. Andreotti pa bo v Moskvi podpisal tudi tri okvirne sporazume, ki naj bi obnovili italijansko - sovjetsko trgovinsko izmenjavo in delno omilili sedanji primanjkljaj v škodo Italije. Obstaja namreč upravičena bojazen, da bi po »premisleku« z dobavami sovjetskega plina še povečali sedanji primanjkljaj. □ ISLAMABAD — Afganistanski radio je sporočil, da je v baru - okrepčevalnici v Kabulu eksplodirala bom ba, ki je ubila tri goste in ranila 15 ljudi. Atentat krajevne oblasti pripisujejo »kontrarevolucionarjem«, oziroma upornikom proti sovjetski zasedbi. Nikaragva - ZDA MANAGUA — V težavnih odnosih med Nikaragvo in ZDA je prišlo včeraj do majhne, a vendar vzpodbudne razjasnitve. Sandinistična vlada je namreč sprejela imenovanje novega ameriškega veleposlanika Hergolda v Managui, čeprav je Reaganova administracija zavrnila imenovanje odvetnice Nore Asterga za ni- karagovsko veleposlanico v Washing-tonu. Ameriška vlada je zavrnila to i-menovanje zato, ker je Nora Asterga kot gverilka, ko so sandinisti pripravljali zadnjo ofenzivo proti Somo-zovi vladavini, sodelovala pri ugrabitvi načelnika glavnega štaba So-mozove vojske generala Pereza Vege, katerega so kmalu nato umorili. Imenovanje Astorgove za veleposlanico je bilo že v naprej obsojeno na neuspeh, ker se mu je uprla CIA. Vsa stvar postane bolj razumljiva ob podatku, da je bil general Perez Vega po občem prepričanju v Nikaragvi agent CIA številka ena. Za SZ so predlogi Reagana in Busha zgolj propaganda MOSKVA — Sovjetski voditelji so posredno odgovorili na Busheve predloge o odpravi kemičnega orožja, ki jih je dal na razorožitveni konferenci v Ženevi. Njihov odgovor je kajpak povsem odklonilen. Kot piše moskovska Pravda niso prinesli ti predlogi nič bistveno novega in tako iz slepe ulice teh predlogov ni videti izhoda. Glasilo sovjetske KP meni, da so Reaganovi predlogi o prepovedi kemičnega orožja navadna obstrukcija, kar velja tudi za dunajska pogajanja. Bili naj bi navaden propagandni manever, ki celotnega vprašanja ni prav nič spremenil, če ga pa je, potem ga je spremenil na slabše. »Zahod« piše Pravda »še naprej manipulira s številkami in skuša opravičiti svoje nesimetrične zahteve po zmanjšanju vojaških sil enega in drugega tabora, v upanju, da bo dosegel enostransko prednost na vojaškem področju«. Podobno naj bi bilo tudi na področju kemičnega orožja, kjer je Washington ponudil le nadzor nad državnimi tovarnami in bi imel tako vpogled nad vso tovrstno proizvodnjo v socialističnih državah, obratno pa bi Vzhod ne imel vpogleda v proizvodnjo zasebnih zahodnih podjetij. Sicer pa je Pravda spet poudarila, da bo SZ pristopila h kakršnimkoli pogajanjem šele tedaj, ko bodo ZDA umaknile iz Evrope svoje pershinge in cruise je. □ MADRID — V baskovski provinci so včeraj neznanci streljali v Bilbau iz avtomobila na policista, ki je stražil pred okrajnim sodiščem, in ga ubili. Nemci za mir in delovna mesta gJUUULM M'**m**~~ -'*& " Das Reviermup Jefaen mmmn ■**- m i ^RMER-tiiasN mwtimz tzim r Kot kaže slika iz Duisburga potekajo velikonočni prazniki v Porurju tudi v znamenju boja proti atomski oborožitvi in za večje število delovnih mest (AP) Atentat na londonskem letališču morda izvedla skupina anarhistov LONDON — Po eksploziji bombe, do katere je prišlo v petek ob 19.55, se promet na mednarodnem letališču Heathrow, ki je največje na svetu zunaj ZDA, počasi vrača k normalnosti. Po zadnjih vesteh je atentat zahteval skupno 22 ranjenih, od katerih je eden resneje poškodovan. Peklenski stroj je počil v 2. terminalu, ki je namenjen letalskim zvezam s celinsko Evropo, Bližnjim vzhodom ter Severno Afriko — in torej tudi z Libijo. Ta okoliščina je podprla domneve tistih, ki so atentat takoj povezali s torkovim streljanjem pred libijskim diplomatskim predstavništvom v Londonu, med katerim je izgubila življenje mlada policistka. Scottami Yard, ki vodi preiskavo, resno jemlje v poštev možnost, da so atentat izvedli libijski teroristi, kakor izključuje, da bi se za njim utegnila skrivati Irska republikanska armada. Vendar je preiskave bistveno preusmeril včeraj dopoldne telefonski poziv neki tiskovni agenciji, s katerim je neznanec prevzel odgovornost za atentat v imenu »Jezne brigade« (Angry brigade). Gre za anarhistično organizacijo, ki je zlasti v sedemdesetih letih izvedla vrsto terorističnih akcij. Na sliki: Rešilci pred 2. terminalom po atentatu. V Braziliji napeto stanje BRASILIA — Zaradi predloga brazilskih opozicijskih strank, po katerem naj bi predsednika države volilo neposredno vse prebivalstvo, je prišlo V tej državi do hude napetosti. Vlada je sprejela izredne varnostne mere, prepovedala je zbiranje večjega števila oseb, uvetiia cenzuro nad tiskom in radiom ter televizijo itd. Zaradi »kršitve« teh določil so aretirali osem oseb, med katerimi je tudi neki redovnik. Vladnemu stališču, ki ni naklonjeno neposrednim volitvam državnega poglavarja (za kar bi se gotovo odločilo vsaj 90 odstotkov prebivalstva), So se pridružili tudi vojaški krogi, ki so trdno odločeni preprečiti izglasovanje tega zakona. Vsa Brazilija zato pričakuje 25. april, dan volitev, z občutkom velike negotovosti. Reševalci na Everestu KATMANDU — Nepalski minister za turizem je včeraj sporočil, da so sprožili veliko reševalno akcijo, da bi našli 41-letnega bolgarskega alpinista Hrista Prodanova. Ta je v petek priplezal na vrh Everesta, vendar je na povratku zašel v hude težave. Alarm so sprožili ostali člani bolgarske odprave, ki so slišali le še zelo šibke signale med radijsko zvezo s Predanovim. Po opominu Djilas prost BEOGRAD — Kot poročajo zahodne agencije in je potrdila tudi jugoslovanska televizija, so predsinočnjim policijski organi vstopili v stanovanje novinarja Dragomira Olujiča v mestnem središču in odpeljali na zasliševanje njega in drugih 27 intelektualcev, med njimi tudi znanega bivšega politika in pisca Milovana Dji-lasa, režiserja Laza Stojanoviča in profesorja Vojislava Sešela. Zaplenili so baje tudi nekaj dokumentov. Pri Djilasu so nato opravili tudi hišno preiskavo (ob njegovi prisotnosti) na domu, nakar so ga včeraj zgodaj popoldne odslovili z opominom, naj ne sodeluje na sestankih, ki bi bili lahko sovražni družbeni ureditvi in naj ne izdaja intervjujev o Jugoslaviji. Ni znano, če so že izpustili tudi ostalih 27 intelektualcev. Tudi Per tini na počitnicah Ob velikonočnem političnem zatišju je odšel tudi predsednik republike Pertini na počitnice v Nico na francoski obali (Telefoto AP) USNJENA GALANTERIJA Mia berta Vse novosti pomlad — poletje '84 OPČINE — Proseška ulica 16/a ZLATARNA - URARNA vošči vesele velikonočne praznike TRST — Ul. Carducci 27 — tel. 65866 0 S.A.C.A.T. n nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794308 • 772002 GORICA Ul. Favelli 5 — Telefon: (0481) 84741 VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOŠKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na krašklh poljih. Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS. REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 AGROMARKET To je res zaščita Ustanovili so bocensko sekcijo Deželnega upravnega sodišča Seja novega odbora lovskega društva Doberdob Lovsko dejavnost razširiti tudi na Beneško Slovenijo Ponovno poudarjeno spoznanje, da je slovenski lovec zaščitnik narave SOVODNJE — Na svoji prvi seji v Kulturnem domu v Sovodnjah se je 18. aprila sestal, pod predsedstvom Pavla Colje, novi odbor Društva slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine »Debordob«, ki je bil izvoljen na občnem zboru 8. aprila v gledališču Prešeren v Bol juncu. Na začetku seje so se prisotni z enominutnim molkom spomnili nedavno preminulega dolgoletnega podpredsednika Rudija Pahorja. Glede občnega zbora samega je bilo v prvi vrsti poudarjeno, da je tudi iz pozdravov gostov, ki lovcev sicer pobliže ne poznajo, izšlo ugodno mnenje o delovanju društva »Doberdob«. Razširilo in utrdilo se je namreč spoznanje, da slovenski lovec ni uničevalec narave, nasprotno naravo ščiti in ljubi, skrbi za ekologijo in za smotrn razvoj divjadi. Sledila je izvolitev novih organov društva in to po načelu, da mora biti v glavnem pri vsaki odgovornosti prisoten tako član iz goriške, kot iz tržaške pokrajine. Društvo namreč deluje na zelo obširnem območju, od Milj do Števerjana. Želi in stremi pa tudi za tem, da se dejavnost razširi na Beneško Slovenijo, da se tudi na tem področju izpriča enotnost in povezanost slovenskega zamejskega prostora. Za predsednika je bil potrjen Jože Pahor iz Tržiča, za podpredsednika sta bila določena Karlo Furlan za Tržaško, Sergij Ferfolja iz Rupe za goriško stran. Tajniške posle bosta vodila Jurij Umari (Trst) in Ciril Juren (Peč), blagajna je poverjena Ivanu Škabarju (Repen) in Jožetu Floreninu (Rupa). Vlogo gospodarja bosta vodila Marjan Keipan (Opčine) in Simon Komjanc (Valerišče). Za stike z goriško lovsko federacijo in z oblastmi nasploh bo skrbel sam predsednik Jože Pahor, s tržaške strani pa Aleš Mi-kol. Za športno strelstvo bosta odgovorna Edi Velise (Trst) in Aleš Pintar (Bukovje), za stike s sredstvi javnega obveščanja bo skrbel Žarko Šuc. Referent-je za iskanje možnosti obnovitve lovskega zbora, ustanovitve skupine rogLstov in nasplošno za kulturno dejavnost bodo Stanko Milič, Zvezdan Dol jak in Lojze Furlan (Zgonik) ter Branko Juren (Poljane), za kinologijo bosta skrbela Orlando Murenec (Vrh) in Anton Savron (Milje). Nadzorni odbor sestavljajo Karlo Grgič (Fernetiči), Jože Pahor (Jamije) in Aldo Franko (Bazovica). Delegacija društva se bo tudi udeležila občnega zbora prijateljev lova bratske slovenske organizacije iz Celovca, ki bo 29. aprila v Radišah pri Celovcu. B. S. RIM — Kot smo že poročali, je vla-™ Vred. časom odobrila besedilo od-o ustanovitvi bocenske sekcije Deželnega, upravnega sodišča. Gre za en? zadnjih odprtih vprašanj v zvezi z izvajanjem južnotirolskega paketa, vsekakor vprašanje, ki je bilo dol 9a leta sporno. 'Spor je bil že v lem, da so deželna upravna sodišča Po definiciji deželnega značaja, medlem ko so južnotirolski Nemci zahtevali avtonomno pokrajinsko sekcijo, ki bi poslovala dvojezično. Po-.0 leQa je bilo treba rešiti še vprašanje priziva: Prizive proti razsodbam Deželnega upravnega sodišča ]e treba vlagati na Državni svet v Rimu, Nemci pa so seveda zahte-vali, da bi se pripadniki nemške manjšine tudi na prizivno stopnjo o-bračali v nemškem jeziku. Sedaj je bilo objavljeno besedilo odloka in lahko rečemo, da so tudi tokrat južnotirolski Nemci dosegli praktično vse, kar so zahtevali. Od-t na7nreč ustanavlja avtonomno sekcijo Deželnega upravnega sodišča V Docnu. To sekcijo bo sestavljalo sest sodnikov, od katerih bodo trije JUBILEJ KOMUNISTA PULJ — V Vodnjanu, kraju v bližini Pulja, so' predstavniki družbenopolitičnih organizacij včeraj čestitali 87-letnemu Lorenzu Forlaniju, najstarejšemu istrskemu komunistu. Forlani je že 63 let organiziran komunist: najprej je bil član KPI, kasneje pa Zveze komunistov Jugoslavije. V letu 1920 je sodeloval v stavkah v Pulju in ga je posebno sodišče obsodilo na 8 let ječe. Leta 1943 je bil skupno s Giancarlom Pajetto v zaporu v Civitavecchii. Pb , lepem življenjskem jubi-*ejw, ki zaznamuje dolgo razdobje posvečeno stvari delav-i razreda, je Lorenzo For-Kpj prejeI tudi čestitke vodstva pripadniki nemške. jezikovne skupnosti (Tu, torej, ni govora o znanju nemškega jezika, ampak o pripad nosti nemški jezikovni skupnosti, kar je seveda mnogo več). Predsednika te sekcije bodo zamenjali vsako le to, tako da bo predsednik izmenično Nemec oziroma Italijan. Določila so tako natančna, da celo predvidevajo, da v primeru obolelosti ali odsotnosti nadomešča predsednika »najstarejši pripadnik iste narodnosti«. Tudi pri sprejemanju razsodb je enakopravnost popolna. Razsodbe bo sprejemal štiričlanski zbor, ki ga bosta sestavljala dva Italijana in dva Nemca. V primeru enakega števila glasov za in proti ugovoru o-dloča glas predsednika, razen v primeru, ko ugovor zadeva pravice nemške manjšine in ko ugovor vloži kak deželni, pokrajinski ali občinski svetovalec. V tem primeru, kot rečeno, ne odloča predsednikov glas, ampak je ugovor zavrnjen. In priziv? Nemci so ves čas vztrajali, da morajo imeti pripadniki manjšine možnost, da vložijo tudi priziv v nemščini. To vprašanje so rešili s tem, da so predvideli imenovanje dveh nemških svetnikov v državni svet. Vsaj eden od teh dveh svetnikov mora biti v sodnem zboru, ko odločajo o prizivih pripadnikov nemške manjšine. Skratka, temu se res pravi zaščita, saj je res vsakemu državljanu omogočeno, da v svojem jeziku izterja svojo pravico, obenem pa je prisotnost vsaj enega nemškega sod nika jamstvo, da bo sodni zbor pravilno seznanjen s splošno problematiko, ki je v ozadju kake sodne ob ravnave. BOJAN BREZIGAR Tonel v Zagrebu ZAGREB — Podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel se je na povabilo predsednika hrvaškega sabora Milana Rukavine pogovarjal o odnosih med Hrvaško in deželo FJK. Govorili so tudi o vlogi, ki jo imata italijanska in slovenska manjšina. Predsednik Rukavina je uradno povabil deželnega predsednika Comelli-ja na obisk Hrvaške. Namakanje površin na Krasu TRST — V petek, 27. aprila ob 18. uri bodo na področnem uradu Ustanove za razvoj kmetijstva (ER SA) na Proseku priredili posvet o možnostili namakanja kmetijskih površin na tržaškem Krasu. Pokrajinski odbornik Marcelo čok, ki je za ta posvet razposlal povabila številnim ustanovam in posameznikom, je napovedal, da bodo ob tej priložnosti znova opozorili na pomembno vlogo kmetijstva na Tržaškem in predstavili gradivo o možnostih na makanja. Govorili bodo, poleg odbornika Čoka, podpredsednik deželnega odbora Zanfagnini, inž. Luciano Babos, univerzitetni profesor Mario Prestam-burgo (o gospodarskem pomenu namakanja) in univerzitetni profesor Costantino Giorgiatti (o razmerju med naselji in kmetijskim gospodarstvom). Celibertijevi kipi TRST — Kdor se je te dni sprehajal po mestu in bližnji okolici, da bi si ogledal razstavo cvetja v ovini prireditve delovne skupnosti Alpe Jadran »Pomlad v Trstm, je verjetno med cvetjem ali ob njem opazil tudi kiparske stvaritve v bronu in kamnu. Gre za dela furlanskega kiparja Giorgia Celibertija, ki bodo na ogled vse poletje. Glavnina Celibertijevih razstavljenih kipov je na Gradu svetega Justa in v Miramarskem parku. Na gradu so razstavljena predvsem dela v bronu, v parku pa dela v kamnu. Razstavo bodo uradno otvorili šele v ponedeljek, 30. aprila, na ogled pa je že zdaj zato, ker so z njo hoteli popestriti razstavo cvetja. Razstavo Celibertijevih del prireja Tržaška turistična ustanova, podprli pa so jo Tržaška trgovinska zbornica, Tržaški Lloyd ter družba Round table. Reševanje na morju GRADEŽ — Kot ob vsakem pričetku turistične sezone, je tudi letos že začelo rasti število hujših in lažjih nesreč na morju. Ker je število čolnov in ladij iz leta v leto večje, se postavlja čedalje bolj pereče vprašanje izpopolnitve reševalne službe v našem zalivu, ki jo zdaj v mejah možnosti opravlja med drugimi tudi pomorski oddelek finančnih stražnikov. Naj od njihovih posegov omenimo dva, ki so jih uspešno opravili v teh dneh. Prvega so izvedli na plitvini med izlivom Soče in Gradežem, ki ji pomorščaki pravijo »Mula de Muia«. Tu je nasedla jahta Nemke Petre Hampl iz Stuttgarta. Druga nesreča pa se je pripetila pred Gradežem. Ribiča Pietra Clamo je huje ranila v glavo jeklena vrv, ki se je utrgala, ko je z njo vlačil mrežo. Morda še letos z vlakcem v Piran , _ y piranu mj že to poletje, po dolgosti p le odpravili prometne nevšečno- l_, usehna delovna skupina je predstavila predlog, v zil 6rem Predvideva prepoved parkiranja za vsa voci v starem mestecu, razen za dostavo in odvoz bla p ’ Prevoz invalidov in za intervencijska vozila. Po 0 uro naj bi dovolili vstop v mesto tudi drugim se onim avtomobilom, vendar le v nujnih primerih, ko *morali prepeljati večje količine blaga, ko bi turisti Pripeljali ali odpeljali prtljago, če bi nujno potrebovali v .hPhika itd. V mestu bi lahko še naprej parkirali ki imajo že zdaj svoje garaže, vendar ne na lcah, trgih in cestah. P.red^ mestom pri Bernardinu naj bi do poletja do-In ° n *e ostali ^ parkirišča in tako imeli na razpo Qo 900 parkirišč. V staro mestece pa naj bi peljal Poseben vlakec, ki si ga nameravajo v Piranu izposodi umaškega Istraturista za poizkusno obdobje le-treh poletnih mesecev. Ta vlakec naj bi na uro prepeljal v mesto ali iz J^Pa Po 400 oseb. Gre za osnutek predloga, ki ga bodo obravnavali v krajevni skupnosti, pozneje na z vršnem svetu in šele potem naj bi sprejemali odlok. Vseeno pa kaže na zagretost odgovornih, da bi pereče prometno vprašanje le nekako rešili. B.š. Srečanje mladih v Ljubljani LJUBLJANA — Včeraj so se s pohodom po starem jedru Ljubljane sklenili dnevi sodelovanja z zamejsko mladino, ki so se od četrtka dalje odvijali v glavnem mestu Slovenije in so obsegali različne oblike kulturnega izražanja. Posredovali so jih izvajalci iz obeh zamejstev in matične domovine. Kulturni spored je obsegal nastop pevskih zborov, folklornih skupin, koncert rock skupin in kantavtorjev, nastop mladinskih pesnikov in dveh gledaliških skupin. Središčna točka celotne prireditve je bila okrogla miza na temo: Zamejstvo in matica. O dogodku bomo podrobneje poročali prihodnjič. C ancia Preti nevarnost slinavke VIDEM — Veterinarski urad deželne direkcije za higieno in zdravstvo je vse Krajevne zdravstvene enote o-pozoril na možnost pojava slinavke in parkljevke, ki bi se v naše kraje lahko razširila z uvozom (obolelih) govejih živali iz Irana in Turčije. Ministrstvo za zdravstvo je namreč izvedelo, da so v teh dneh v azijskih državah odkrili žarišča virusne bolezni. Proti njej so se že pričeli boriti s cepivom Azija št. 1. Ministrstvo predlaga, naj budno spremljajo zdravstveno stanje živali v hlevih, na sejmih, prevoznih sredstvih in tranzitnih krajih. V Špetru akademija glasbenih šol Nastopili so gojenci iz Tolmina, Ukev, Trsta in Benečije ŠPETER SLOVENOV —- Na koncertu, ki ga je priredila Glasbena šola iz Petjaga, so sodelovale štiri glasbene šole, in sicer šole iz Tolmina, Ukev, Trsta in Benečije. Ni šlo za tekmovanja, pač pa za priložnost, da se med seboj bolje spoznamo, razumemo, ljubimo in da skupaj rastemo. S temi pomenljivimi besedami je prof. Nino Specogna ocenil koncert in pozdravil številne udeležence pomladnega koncerta, ki se je prejšnjo nedeljo popoldne odvijal v občinski dvorani v špetru Slovenov. Nastopilo je preko 20 gojencev, ki so predstavili bolj ali manj zahtevne skladbe klasične glasbe za klavir, flavto, harmoniko in kitaro. Na častnem mestu pa je bilo dvoročno ali štiriročno igranje na klavir. Koncert je odprl (s trepetom so mu sledili številni starši in vzgojitelji) orkester flavt iz Nadiških dolin. Nato so se na odru zvrstili najprej gojenci Glasbene šole iz Petjaga, ki šteje preko 40 udeležencev. To število je zadovoljivo tembolj, ker se šola sooča z neštetimi težavami, v prvi vrsti s prostorsko stisko. Na koncertu, ki je že tretji v tem šolskem letu, so nato nastopili gostje iz Ukev, Tolmina in Trsta. Dobro kvalitetno raven nastopov so spremljali topli aplavzi občinstva. Srečanje je potekalo v znamenju ljubezni do glasbe, sodelovanja in medsebojnega spoznavanja med gojenci različnih glasbenih šol. JOLE NAMOR Od 29. aprila dalje v Pordenonu Sejem radioamaterjev PORDENON — Prihodnjo nedeljo, 29. aprila bodo ob 9. uri uradno od-19. sejem radioamaterjev, ki bo obsegal kinematografijo, fotografijo, W'ko: televizijo, ob"tem pa še elektroniko, Hi-Fi in glasbila. Na Vseh dosedanjih sejmih, doslej jih je bilo že 19, so razstavljali elektronske naprave, letos pa so se prvič odločili tudi za optične aparate. Če se bo izkazalo, da riada zanimanje za filmske in fotografske aparate, optiko in TV (spravili t° J‘h Pod skupno kratico CI.FI.) jim bodo prihodnjič namenili samostojno razstavo. Prireditelji pričakujejo obisk iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. R a- pav*U°nih bodo prikazali elektronske aparate italijanske vojske, RAI, adio kluba CB in deželnega zavoda za poklicno šolstvo. V ponedeljek popoldne bodo posvetili ustanovi RAI. Prikazali bodo Tele-yideo in nove šolske programe, deželno radijsko in televizijsko proizvodnjo akor tudi slišnost in vidnost programov RAI v deželi. Lanski sejem si je ogledalo 35 tisoč obiskovalcev. Prireditelji si nadejajo, j bodo letos to število presegli. Sejem je odprt, z opoldanskim premorom, °d 9. do 19.30. 5. XIDEM - Kakor poroča tiskovna agencija ANSA, -se je v Palmanovo ^rml oklopni oddelek tankovske brigade Pozzuolo del Friuli. Na velike ma-!*!vr|ei v južno Italijo se je odpeljal v začetku tega meseca. Ob povratku oklopna vozila naložili na tri posebne vlake. FIERA Dl PORDENONE 19. SEJEM RADIOAMATERJEV ELEKTRONIKE. HI-FI, GLASBENIH INŠTRUMENTOV FOTO KINO - OPTIKE 29.-30. aprila - I. maja 1981 Urnik 9.-12.30 / 1 1,30-19.30 V Trstu številne proslave ob dnevu vstaje in obletnici usmrtitve talcev v II. Ghega Pohodi za mir, pa tudi velikonočni prazniki, so nekoliko oddaljili od nas misel, da bodo v sredo, 25. aprila, ponovno v vsej Italiji številne proslave odporništva in vstaje italijanskega ljudstva, ki bodo seveda, kot vsako leto, tudi na področju dežele Furlani -je-Julijske krajine. Proslave s polaganjem vencev pred spomenike padlim za svobodo bodo v vseh občinah tržaške pokrajine, medtem ko so se nekatere proslave že zvrstile, kot na primer v Tržiču, kjer se je spominske svečanosti pred spomenikom pred vhodom v tržiško ladjedelnico, kjer so zapisana imena 502 padlih slovenskih in italijanskih delavcev, udeležila tudi delegacija delavcev iz ladjedelnice Uljanik v Pulju. Na pobudo Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij bo v sredo ob 11. uri v Ul. Ghega, pred poslopjem, kjer so nacisti pred 40 leti obesili 52 talcev, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, spominska svečanost. Vsako leto se ponavadi poklonijo svojim žrtvam v Ul. Ghega tudi prebivalci iz Postojne, saj so bili nekateri od obešenih talcev tudi od tam doma. Več spominskih svečanosti bodo organizirale deželna uprava, občinske uprave tržaške pokrajine, kot tudi borčevske organizacije in razna kulturna društva. Deželna uprava, ki bo udeležena na vseh glavnih spominskih svečanostih, sporoča, da bo svečanost v Rižarni letos preložena na 1. julij, na datum, ko naj bi začela uradno delovati krematorijska peč. Delegacija deželne uprave, ki jo bo vodil svetovalec — tajnik Vigini, bo 25. t.m. položila v poslopju v Ul. Ghega vence. Prav tako sporoča deželna uprava, da se bo predsednik deželnega sveta Tu-rello udeležil spominske svečanosti v Manzanu, kjer se bodo spomnili 11 partizanov, ki so padli 4. februarja 1945. Ob tej priložnosti bodo eno izmed ulic v Manzanu poimenovali po partizanskih brigadah. Predstavniki deželne uprave bodo položili vence tudi pred spomenike padlim v Pordenonu, v Vidmu in v Gorici. Vodstvo VZPI - ANPI in Vsedržavnega združenja bivših deportirancev, kot tudi Vsedržavnega združenja političnih preganjancev so najavila naslednje spominske svečanosti: v ponedeljek, 23. aprila bo odpotovala iz Rižarne proti Castelpusterlengu (Milan) »Štafeta odporništva v boju za mir«, ki jo prirejajo ARCI in druge napredne ter borčevske organizacije, da počastijo spomin žrtev, zažganih v krematoriju v Rižarni. 24. aprila bodo spominske svečanosti pred spomeniki padlim, 25. aprila pa se bodo poleg oblasti, krajevnih ustanov in de- mokratičnih organizacij, udeležili svečanosti v Ul. Ghega tudi predstavniki VZPI in ostalih združenj. Posebna vojaška četa bo izkazala čast žrtvam. VZPI - ANPI tudi sporoča, da bo 25. aprila ob 15. uri v Miljah partizansko srečanje, na katerem bodo sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor in delegaciji Zveze združenj borcev iz Postojne in z Reke. Na dve spominski svečanosti bi želeli naše bralce še opozoriti: na spominsko svečanost, ki jo KD Slavko Škamperle, KD Union in Odbor za vrnitev Narodnega doma od Sv. Ivana, organizirajo 25. aprila pred bivšim Narodnim domom, kjer bodo položili vence na pročelje doma. Svečanost ob 10. uri. Druga svečanost, prav tako 25. a-prila ob 10. uri, bo v bližini glavnega vhoda v tržaško pokopališče, kjer stoji začasni spominski kamen za padle s Kolonkovcai, od Sv. Ane in iz Ške-dnja. Svečanost organizira Odbor za postavitev tega spomenika, za katerega se prebivalci tega območja vztrajno borijo že vrsto let. Od zadnje spominske svečanosti lanskega leta, je odbor predložil tržaški občini načrt spomenika in vso potrebno dokumentacijo. Do sedaj ni prejel še nobenega odgovora. Vinske pesmi v Bregu Prvo ploščo moškega zbora V. Vodnik iz Doline bodo predstavili v soboto v Boljuncu V soboto, 28. t.m., bo v gledališču ga, Vince rumeno, Ancora un litro, F. Prešeren v Boljuncu posebna svečanost. Kulturno društvo Valentin Vodnik iz Doline bo predstavilo javnosti ploščo in kaseto moškega zbora v založbi Založništva tržaškega tiska. V okviru predstavitve bosta dve zanimivi pobudi: razstava starinskega kletarskega orodja in pokušnja vin iz Brega. Pokrovitelji plošče so namreč osmičarji in vinogradniki iz celotne dolinske občine, kar daje prireditvi poseben značaj. Dolinski zbor je pred dvema letoma predstavil z velikim uspehom tematski koncert, ki je bil gledališko zasnovan s pomočjo domačih humoristov Vanka ir Drejčka ter Edvina in Mirana. Režiser Sergij Verč je dal celotni predstavi dokajšnjo razgibanost, ki je poosebljala temo koncerta — vino. Občinstvo je novost pozitivno ocenilo in zbor je imel kar deset ponovitev koncerta. Iz tega je nastala zamisel, da bi naštudirane skladbe še razširili, da bi jih bilo za ploščo. Našel se je tudi založnik in dolinski zbor je v Ljubljani posnel 19 pesmi, od katerih je kar 17 na vinsko temo. To je prva plošča zbora Valentin Vodnik in ker je na specifično vsebino, ki zboru leži, verjetno tudi ni zadnja. Na plošči, oziroma kaseti so posnete sledeče skladbe: Mi smo z Bre- V soboto podeljevanje spominskih značk OF Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje bo v soboto, 28. t.m., podelilo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu spominske značke OF vsem tistim aktivistom,- ki te značke še niso prejeli. Na slovesni podelitvi, ki bo ob 18. uri, bodo tako prejeli ta pomembna priznanja aktivisti, ki so na tem področju delali in tudi živijo, drugi, ki so se preselili in živijo izven Trsta, pa tuti tisti, ki so delali za OF drugje, pa živijo vsa povojna leta na našem področju in so tudi tu aktivni na raznih področjih. Gre torej za pomembno slovesnost, ki jo bo Združenje aktivistov povezalo tudi s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor KD »Vesna« iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala ter skupina otrok osnovne šole »Karel Destovnik Kajuh« iz Gropa-de - Padrič. Do sedaj je Združenje aktivistov na 15 slovesnostih širom po celotnem tržaškem področju podelilo skupno okrog 2000 spominskih značk OF bivšim aktivistkam in aktivistom. Ostajajo sedaj le Milje, kjer bodo aktivistom tamkajšnjega področja slovesno podelili spominske značke OF v sredini maja. • V Goethe inštitutu bodo v četrtek ob 18.30 predstavili knjigo o Alfredu 4. jv.... , .u .".v.,: -navi.uii podnaslov »Prerok zatona«. Knjiga je delo Alessandra Nigra, o njej pa bosta govorila Laura Safred in Massimo Cacciari. Zgoniški osnovnošolci bodo nastopili na priljubljeni televizijski oddaji licenci 4. razreda so se uveljavili na natečaju RAl za oddajo »11 sabato dello zecchino« Velika noč je učencem 4. razreda osnovne šole s celodnevnim poukom »1. maj 1945« v Zgoniku in njihovi učiteljici Leonidi Gruden prinesla nepričakovano, morda tudi nekoliko nenadejano presenečenje. Po zmagi kra-sovk na namiznoteniškem prvenstvu bo Zgonik lahko spet užival na vsedržavnem prizorišču, tako da je resnično lahko ponosen na svojo mladino. Kaj lepega se je zgodilo tokrat? Pripoved o »zgodbi v zgodbi« začnimo pri koncu. Zgoniškim otrokom bodo uredniki popularne otroške oddaje »II sabato dello Zecchino«, ki jo predvajajo na prvi vsedržavni televizijski mreži, podelili nagrado za skrbno in domiselno pripravljen izdelek, s katerim so se udeležili — v vsedržavni konkurenci — nagradnega natečaja. Začelo pa se je tako, da je 23-letna učiteljica Leonida — naj povemo, da je doma iz Mavhinj — nekega decembrskega popoldneva sledila omenjeni otroški oddaji in si zapisala za uho, da uredniki odpirajo nagradni natečaj za izvirna otroška dela, s katerimi bi učenci sporočili kaj zanimivega svojim vrstnikom. Ni minilo veliko časa, ko se je v četrtem razredu zgoniške šole nekaj zgodilo. V zidni špranji za zračenje je sredi pouka nenadoma zahreščalo in vzbudilo zanimanje vseh 18 učencev. Bo miš? Bo ptič? Ko so s pomočjo lestve odstranili rešetko, je najprej popadlo na tla nekaj smeti, za njimi pa je čivkajoče prifrfotal v razred prestrašen vrabček. Prva misel je bila — ujemimo ga, tako da nam bo (v kletki) delal družbo. Na svojo srečo pa je bil vrabec v taki paniki, da je z letenjem križem-kražem in zaganjanjem v šipe prepričal svoje rešitelje, da je njegovo mesto v naravi. Otroci in učiteljica so odprli okna in ptiček je bil ponovnd na zlati prostosti. Iz te dogodivščine so učenci, po treh tednih dela, pri katerem jim je pomagala poleg učiteljice Leonide tudi suplentka Ksenija Kante, sestavili 18 slik v obliki stripa. Posamezne vinjete in osebe v njih so poslikali, nato pa sestavili še besedilo v »oblačkih«. Najprej v slovenščini, nato pa še v italijanščini. In strip je januarja romal v Bologno, na sedež RAI. Zgodba je že skoraj tonila v pozabo, ko je urednik oddaje telefoniral prejšnji teden na šolo in napovedal nagrado — po vsej verjetnosti videoregistrator, ki bo gotovo prišel prav vsej šoli, toliko bolj, ker je s celodnevnim poukom. Pa še nekaj je povedal: učiteljici in trije predstavniki razreda naj pridejo pojutrišnjim v Bologno, kjer bodo med snemanjem sobotne oddaje predstavili svoje delo in logično — prejeli nagrado. Nekaj časa so se v Zgoniku izmikali, po prigovoru urednika, da bi zelo radi posredovali italijanskim otrokom informacije o slovenskih vrstnikih, kot so učenci iz Zgonika podrobno zabeležili v spremnem pismu, pa je odpadla začetna zadrega. Rešiti je bilo treba le zadnje in prav nič malenkostno vprašanje: kako zbrati tri predstavnike, saj se je skoraj vsem zdel izlet v Bologno privlačen. Kako se reši tako vprašanje na demokratični način? Učiteljica je modro razpisala volitve. Vsak učenec je lahko predlagal imena treh najbolj »trdnih« kandidatov, nato so sešteli skupne rezultate in... v petek sta učiteljici kupili pet listkov za vlak, jutri pa se bodo naši junaki odpeljali v Bologno. S seboj bodo za darilo vzeli dve knjigi : Spacalovo »Kras« in pa »Ljudska izročila Slovencev v zamejstvu«. Le to s pestrim izborom v slovenščini in italijanščini zapisanih pesmic (z notami), bodo izročili dirigentki zbora Antoniano, ki stalno nastopa v omenjeni otroški oddaji. Kdaj si bomo lahko ogledali zgo-niško klapo? V soboto, 28. aprila, s pričetkom ob 17. uri. Kod s’ pa hodil, Pesem o Martinu Kebru, Nikdar ne bom pozabil, Klopotci, Kangalilejska ohcet, Rezijanska, Vinska, Vinček moj, Beve compare, Vinska IL, Mi Slovenci vinca ne prodamo, Brindiam, Bratje, En starček, Ive vuce pase. Na Vipavskem. Gre torej za lepo zbirko več ali manj znanih pesmi na vinsko vsebino, ki bodo dobrodošle tudi vsem tistim, ki jih zborovska glasba morda ne zanima, privlačuje pa jih vsebinski pomen besedila. Ploščo in kaseto je s fotografijami opremil Mario Magajna, grafično pa je ovitek pripravil Graficenter. In ker je plošča tako točno opredeljena' je prišlo tudi do opredeljene predstavitve, ki je poleg kulturnih vrednot želela poudariti tudi vsebinsko vrednoto. Dolinsko društvo bo tako poleg večletnega truda prizadevnih pevcev, ki so se pesmi učili dokaj časa in jih nato potrpežljivo pilili s trmasto vztrajnostjo, ki je lastna le Ignaciju Oti, ki je dobršen del pesmi sam priredil za moški zbor, predstavili tudi del etnografskega bogastva, ki ga moderna kletarska tehnologija hitro izpodriva;. V okviru predstavitve bo namreč prirejena zanimiva razstava starega kletarskega orodja, ki počasi izginja iz naših kleti, tako da bi kazalo razmisliti, kako najzanimivejše elemente rešiti v kletarski muzej, ki bi imel v Bregu brez dvoma hvaležno naravno okolje. In ker je toliko govora o vinu, tudi predstavitev sama ne more biti brez vina. Pokroviteljstvo nad ploščo so namreč prevzeli osmičarji in vinogradniki iz občine Dolina. Zato bo plošča v prodaj v posebnih torbah z imeni nad 60 pokroviteljev. Toliko je namreč vinogradnikov, ki so se odzvali vabilu dolinskih organizatorjev in dali v brezplačno pokušnjo vzorce svojih vin. Na razpolago bo tako široka izbira brežan-skega vina, ki se sicer že predstavlja na občinski razstavi, na vsakoletnem prazniku v Borštu, na Martinovanju v Ricmanjih, vendar ni še nikdar doseglo take razsežnosti. Še ena pohvala gre našim osmičarjem. Svoj doprinos so dali kulturni pobudi, ki pa ima tudi za vse pridelovalce vina gospodarski pomen. Plošča bo namreč reklamizirala posredno (pesmi) in neposredno (imena na torbah) domači pridelek, ki se skozi celo leto prodaja v Bregu in kjer osmice ohranjajo svoj videz domače prodaje in ne prehajajo na gostinsko področje. Pri obisku pri pokroviteljih pa je padla marsikatera zanimiva beseda. Osmičarji predlagajo, da bi kulturna društva s posebno prireditvijo, ki bi jo lahko prirejali izmenično po vaseh ali skupno ovrednotila njihovo delo, ki ni samo pridelovanje vina, temveč tudi prijazna ponudba blaga v domačem okolju. O predlogu bi kazalo razmisliti za prihodnjo »osmičarsko sezono«. KD V. Vodnik vabi v soboto v Boljunec vse, ki jim je pri srcu zborovska pesem in ki jim prija domača kapljica. BČfiffi \ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Ulica F. Filzi 10 — TRST VABILO DELNIČARJEM na redni občni zbor, ki se bo vršil v prostorih zavoda v Trstu, Ul. Fabio Filzi št. 10, v prvem zasedanju dne 27. aprila 1984 ob 9. uri, v drugem zasedanju V SOBOTO, 28. APRILA 1984 v istih prostorih in ob isti uri s sledečim dnevnim redom: 1. prečitanje poročila upravnega sveta; 2. prečitanje poročila nadzornega odbora: 3. predložitev družbene bilance poslovnega leta 1983 In zadevni sklepi; 4. izvolitev upravnega sveta s predhodno določitvijo števila članov in odškodnine za seje; 5. izvolitev nadzornega odbora s predhodno določitvijo honorarja; 6. razno. Opozarjamo, da bodo na podlagi člena 4 zakona št. 1745 z dne 29.12.1962 Imeli pravico glasovanja na občnem zboru samo v primeru pologa svojih delnic pri zavodu vsaj pet dni pred zasedanjem občnega zbora. UPRAVNI SVET Novonastali Klub mladih raziskovalcev želi razširiti krog svojega delovanja Prvi mladinski raziskovalni tabor med Slovenci v Italiji je bil v Bar-kovljah (Trst) od 22, do 27. junija 1981. Zamisel o taboru je nastajala nekaj časa. Stvarno se je razvijala ob poletnem delu mladih v sklopu Slovenskega raziskovalnega inštituta in Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Poleg tega so nam bili za vzor mladinski raziskovalni tabori v Sloveniji, kjer jih u-spešno prirejajo že dobro desetletje. Na pripravljalnih sestankih je prevladala zamisel o interdisciplinarnem pristopu, ki je bolj primeren za naše razmere. V matični domovini so tabori posvečeni (v veliki večini) eni sami vedi. Za nas je bilo važnejše, da mladinski- raziskovalni tabor prispeva k povezovanju šolskih programov s konkretnimi življenjskimi problemi. Istočasno mora tabor zadostiti načelu, da mladi čim bolje spoznajo del območja, ki ga naseljujejo Slovenci v Italiji. Na navedenih predpostavkah je bil izveden poskusni raziskovalni tabor »Barkovlje 81«. Po uspešno izvedenem prvem taboru sta se zvrstila še dva: »Doberdob 82« (od 30. avgusta do 11. septembra 1982) in »Be- nečija 83« (od 29. avgusta do 10. septembra 1983). V teku so seveda že priprave za četrto izvedbo, ki se bo vršila na področju občine Dolina od 27. avgusta do 8. septembra 1984. Prireditelji vseh dosedanjih izvedb so: Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in .študijski knjižnici. Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko«. Ob strani nam je vedno stalo gibanje »Znanost mladini« iz Ljubljane kot matična ustanova. Vzporedno z razvojem ideje in zamisli mladinskih raziskovalnih taborov med Slovenci v Italiji je rasla pobuda o Klubu mladih raziskovalcev. Zamisel se je krepila in kovala na rednih mesečnih sestankih udeležencev raziskovalnih taborov. Rasla je ob delu. Kot dokaz naj bo knjižica »Tabor Doberdob 82«, v teku pa so zaključni zapiski tabora »Benečija 83«, ki bodo prav tako objavljeni v posebni knjižici. V vsem tem razdobju (1981 - 1984) so se zvrstile številni Izleti in ekskurzije ki so družabno povezali raznoliko druščino mladih raziskovalcev in mentorjev, ki sestavljajo okostje klu- ba. Tako je dozorelo seme, ki smo ga zasejali leta 1981. Pred kratkim je nastal Klub mladih raziskovalcev. Ustanovili smo ga na tiho, kot smo tiho vsejali seme raziskovalnih taborov. Nadalje mislimo klub formalno uzakoniti z javnim aktom pred notarjem. Nosilci kluba so seveda mladi raziskovalci. Tako se počasi začenja uresničevati ideja, da mladi niso le udeleženci taborov, temveč da preraščajo v soodgovorne subjekte. Vrata v klub so vsem odprta, saj pobudniki želijo še razširiti dejavnost, ki se mora v celoti opirati na mlade sile. Najvažnejša je izpeljava tabora 4 na območju občine Dolina. Člani kluba so lahko vsi, ki jim je pri srcu raziskovalna dejavnost. Nekakšno prednost imajo dijaki višjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem, iz videmske pokrajine ; univerzitetni študentje ; ljubitelji in strokovnjaki interesnih panog, s katerimi smo se doslej ukvarjali na taborih (etnologija, geografija, naravoslovje, sociologija, zgodovina — tem v zadnjem času skušamo dodati še arheologijo in jezikoslovje). M. P. Včeraj uradna otvoritev na velesejmu »Pomlad v Trstu« v znamenju cvetja in tvornega sodelovanja med sosedi Na Trgu Unità in kasneje v kongresni dvorani tržaškega velesejma so včeraj svečano otvorili simpatično manifestacijo, vso v znaku cvetja, »Pomlad v Trstu«. Iz dežel Alpe-Adria so prišli vidni predstavniki, zastopana so bila številna mesta, ki v razstavi neposredno sodelujejo, predvsem pa je toplo spomladansko sonce pripomoglo, da je mesto v cvetju in da ob tem prihajajo do izraza osnovne značilnosti pobude, ki pomeni sodelovanje, sožitje, prijateljstvo med ljudmi. V takem ozračju je tudi izzvenela otovoritev na velesejmu, kjer je osrednji govornik, tržaški župan Franco Richetti, poudaril prav širši pomen prireditve, saj so postale rože glasnik splošnih interesov skupnosti Alpe-Adria. V tem kontekstu vidi župan tudi tržaško vlogo in bodočnost, povezavo z mladimi generacijami, saj so preko šole in raznih pobud vključene tudi v to iniciativo. Seveda pa gre tudi za zelo važne vzporedne kulturne pobude, za možnost turističnega povezovanja in o-vrednotenja in za razne sosedske stike. Predvsem pa bi želeli, da se z novimi pobudami okrepi turizem, kulturna in kongresna dejavnost, kar vse ima nedvomno važen gospodarski pomen. Seveda se je za vse to treba potruditi, pa tudi nekaj tvegati. Tehniki, ki so razstavo pripravili, vse to dobro vedo, saj je marsikaj odvisno od vremena, na katerega pa nimamo nobenega vpliva. Župan se je še posebej izrecno toplo zahvalil arhitektu Brunu Patro-nu in dr. Vladimiru Vremcu, saj sta v pripravljalna dela vložila svoje bogato strokovno znanje in še zlasti veliko navdušenja. Ob zaključku je župan pozdravil vsa mesta, ki neposredno sodelujejo in to so: Bočen, Gorica, Gradec, Ljubljana, Pordenon, Trento, Videm, Benetke, Beljak in Zagreb. Tržaška KPI o kriminalu Pred dnevi sta se sestala federalni komite in kontrolna federalna komisija Tržaške avtonomne federacije KPI, da bi razpravljala o boju proti velikemu in organiziranemu kriminalu. V razpravo je posegel tudi podpredsednik pravne komisije v parlamentu Luciano Violante. Violante se je zavzel za demokratizacijo državnega aparata in za hitrejše in učinkovitejše delovanje sod nih in drugih oblasti. Govoril je o položaju v zaporih in o boju proti razpečevanju mamil in seveda o organiziranem kriminalu. Glede terorizma je poudaril, da je Italija brez represivnih zakonov zadala terorizmu smrtni udarec, opozoril pa je na nekatere znake, ki kažejo, da teroristična dejavnost ni še povsem poražena. 0 moči terorizma dokazujejo tudi zadnji podatki, ki kažejo na povezavo med terorizmom in tajnimi središči oblasti, kot je bila loža P2. Člani tržaške federacije so v posegih poudarili delovanje tržaških framasonov, ki so ustvarili skrita središča oblasti in nekontrolirane med strankarske vezi. Govor je bdi tudi o tem, da tržaško sodstvo še ni odgovorilo na dve tožbi, ki jih je KPI vložila v zvezi z lanskimi izgredi misovske organizacije »Fronte della gioventù«, katerih tarča so bile slovenske vasi in slovenski ljudje. Predstavniki oblasti na Trgu Unità pred uradnim odprtjem »Pomladi v Trstu« Balet9 koncerti, folklora od 24. aprila do 5. maja Takšnega Trsta, tako cvetočega, tako urejenega, tako živobarvnega, prav gotovo nismo vajeni videti. AwTCe iz raznih mest z območja tròasv ,Jadran krasijo v teh dneh menili trge in ulice, ki so se spre-v Prave vrtove. Mesta, kot sam „ 'fnetKe, Pordenon, pa tudi . I s svojimi cvetličarji, raz-ra7iiieJ° v Prekrasnih aranžmajih, tul;. n° sezonsko cvetje, od mačeh, županov narcis, žafranov, azalej, Pa vse do tropskih rastlin. ta, *eP°ta je seveda na čast mednarodni cvetlični manifestaciji, nJ0,!? organizirala Delovna skup-al" , uczel, regij in republik vzhodnoalpskega območja in ki nosi simboli-yen naslov ai_. ... ____ nžf.” do ,.manifestacija trajala, se bo- zvrstile v Trstu tudi razne kul- koncert solistov iz Zagreba v Rossetti jevem gledališču in v soboto, 5. maja, na Trgu Unità še zaključni koncert godbe »Giuseppe Verdi«. Radiotelefonske zveze za hitro pomoč Deželno ravnateljstvo za higieno in zdravstvo jfe naslovilo na Krajevne zdravstvene enote okrožnico, ki zadeva vzpostavitev radiotelefonske-ga omrežja za hitro pomoč na cestah celotnega teritorija Furlanije Julijske krajine. Pobudo so eksperimentalno izvedli že pred leti v sodelovanju z bolnišnicami in centri za hitro pomoč. • Zaradi urejevanja vodovodnega o-mrežja bo Cesta za Rocol začasno zaprta prometu na odseku od Ul. G rimani do Ul. Revoltella. tinm«. ■ : 11SLU iimi p H.e .Pnreditve, okrogle mize, kon-"T?. Lv shkarske razstave, i-j ,zaska občina je v zvezi s tem sWl . Program, ki predvideva na-^mje prireditve. V torek, 24. t.m. i: ,,Y gledališču Rossetti nastopila I na Janska opera z baletom »Roza-_ oa« na glasbo Johana Straussa. K »k, bo vodil dirigent Vladimir naia xl koreograf in režiser je Roma Hynd, scena in kostumi Peter yocherty. Celoten baletni ansambel orkester štejeta skupno okrog za /Zvaia*cev- Predprodaja vstopnic , to izjemno predstavo, ki jo vsem ^10 priporočamo, je tudi jutri (po-UTA^fk) 0(1 9- do 12.30 v uradu v Galeriji Protti. nii oetrick, 26. -aprila, bo na Goldo-nii Vern trgu nastopila folklorna sku-Pma oz Jastrebarska (Zagreb). Pred-stavi bosta prva ob 10. uri, druga ob krvv.i ,a dne bo v časnikarskem "Vžku konferenca prof. Fulvia Aprala na temo »Filatelija in turi-v sejni dvorani Tržaškega ve-sejma pa bo prof. Masumy Shi-o°k.a - Štiglic iz Zagreba predsta-,a ikebano in to ponovila tudi v P^fk in soboto. v P6*6*1, 27. aprila, bo ob 19.30 sta Pj ci Sv- Justa koncert organi-ba,ii^ga?ja ^PPa. ob 20.30 pa v njZ,i San Silvestro koncert pia-tke Marthe Noguera. Istega dne tudi zasedanje o zelenju v mestih, se bo zaključilo v soboto, sv soboto, 28. aprila, bodo na Trgu r- Antona nastopile folklorne sku-!z Koroške, ob 20.00 pa bo na V gu Unità koncert godbe »Giuseppe a v dK<- V nedeljo, 29. aprila, bo v Ultori ju koncert komornega orke-atra gledališča Verdi, na Trgu Uni-Pa se bo predstavila folklorna upina iz Carana. V ponedeljek, «J aprila, bodo na tržaškem Gradu P P"1 Yazsl-avo del kiparja Giorgia _hbertija, v sredo, 2. maja, bo na znem trgu koncert J odi kvinteta ca, v petek, 4. maja, ob 20.30 Uradna otvoritev nove bolnice bo 6. maja Minister za zdravstvo Degan bo navzoč na odprtju Ratinare Katinarska bolnica bo v kratkem doživela tudi formalno otvoritev, čeprav nekateri njeni oddelki že nekaj časa delujejo. Svečana otvoritev bo v soboto, 5. maja, ob navzočnosti ministra za zdravstvo Degana, ki je tokrat svečano zagotovil svojo prisotnost (minister bi se moral že pred kratkim udeležiti otvoritve mednarodnega simpozija o psihiatriji v našem mestu, v zadnjem trenutku pa ga je nadomestil neki podtajnik). Uradnega odprtja nove bolnice, ki ima na razpolago, kot je znano, 850 postelj, se bodo seveda udeležili vsi najvišji predstavniki oblasti, od predsednika deželnega odbora Comcllija in odbornika za zdravstvo Renzullija do tržaškega župana Richettija in predsednika tržaške KZE Pangherja. Na otvoritev bo prišla tudi večja skupina zobozdravnikov iz dežel Alpe Jadrana, ki se bodo prav v tistih dneh udeleževali študijskega seminarja v Portorožu. Minister Degan se bo še prej na univerzi srečal z rektorjem Fusaroli-jem in profesorskim zborom ter s predsednikom KZE Pangherjem, ki mu bo orisal etape načrtovanja in nastajanja nove bolnice, medtem ko bo sam minister poročal o perspektivah razvoja medicinskih fakultet v Italiji. V Galeriji Tergesteo pa bodo istočasno na pobudo tiskovnega urada Dežele opremili razstavo, o razvoju zdravstva v Trstu v zadnjih dveh stoletjih. V sredo v Križu pomembna slovesnost proti vojni in za utrditev sodelovanja V sredo, 25. aprila, bo v Križu pomembna slovesnost. Na domačem pokopališču bodo namreč odkrili nagrobno ploščo iz kraškega kamna v spomin na vaščane, ki so padli kot avstrijski vojaki v prvi svetovni vojni in ki dos ej niso imeli dostojnega obeležja. Plošča je Sad hvalevrednega udarniškega dela skupine vaščanov in sorodnikov padlih vojakov, slavnost, ki se je bo udeležil tudi avstrijski generalni konzul v Trstu, pa bo izzvenela kot obsodba vseh vojn in nasilja za utrditev miru in sodelovanja med narodi. Nastopila bosta moški pevski zbor Vesna in domača godba na pihala, pred tem pa se bodo domačini kot vsako leto s tradicionalno povorko po vaških ulicah spomnili padlih partizanov in aktivistov osvobodilne fronte. *2 Gradi pismo uredništvu O GOSTOVANJU V CANKARJEVEM DOMU Gojenci slovenskega Dijaškega doma »Srečko Kosovel« in učenci slovenskih in italijanskih šol so v petek, 20. t.m., gostovali s pravljičnim baletom »čriček in mravlja« v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dve predstavi pred polno dvorano učencev iz Slovenije sta nudili popolno zadoščenje nastopajočim in gledalcem. Zanimivo otroško prisrčni so bili komentarji otrok, ki so v dvorani sledili predstavi. Hoteli so vedeti v kakšnih kostimih so Italijani (tako so si oni po svoje razlagali ločitev narodnosti), zakaj je čriček deklica, ugotovili so celo, da čričkova violina nima strun itd. Skratka meni je bilo dvakrat prijetno med njimi, poslušati njihove pripombe in gledati naše nastopajoče otroke, a tole mimogrede. Po dolgem kosilu v restavraciji Cankarjevega doma smo si ogledali živalski vrt. Otroci so se sproščeno naza-bavali. Vsakemu sta bili podarjeni dve razglednici v spomin. Presenečenje nas je čakalo v dijaškem domu »Ivan Cankar«, kjer so nam postregli z obilno malico in slovenskimi knjigami, oziroma slikami mesta Ljubljane za italijanske otroke. Kako vzgojitelji skrbijo za naše o-troke, smo imeli starši pravzaprav priliko spoznati prav na tem izletu. Če nismo bili mi vedno z njimi, so njihove oči in pozornost bile vedno za njimi, tudi takrat, ko so bili v pogovoru s svojimi delovnimi tovariši iz Slovenije. Prav to je namen mojega pisanja. Tov. ravnatelju Dijaškega doma »Srečko Kosovel«, vsem vzgojiteljem in osebju, ki skrbi za naše otroke, se v imenu staršev in tudi svojem imenu zahvaljujem za prijetno doživeti dan, ki nam bo o-stal dolgo v lepem spominu. Želim si še tako prisrčnih srečanj, tako se bomo boljše spoznali in si bili bližji. Še enkrat prav vsem lepa hvala. S. M. Gotovo boste dobili poročilo o gostovanju Slovenskega dijaškega doma v Cankarjevem domu v Ljubljani z igrico »čriček in mravlja«. Žal moramo ugotoviti, da se je pri drugi predstavi ob 11.30, ki so ji prisostvovali višji razredi 'osemletke, pripetila neljuba zadeva. Dvorana je bila polna, na vsakih 20 dijakov je bil po en profesor, kar naj bi jamčilo red v njej. In vendar so dijaki metali na oder kovance, kamne in žvižgali, češ: kaj so te bedarije, kaj ste prišli kazat take reči itd. Ni treba posebnih komentarjev, vendar so starši nastopajočih otrok v Velikem dvomu, ali še poslati svoje malčke nastopat v matično dome vino. Silva Pertot Zaključek cikla »V gledališče v družbi« V gledališču Cristallo se bo 26. in 27. t.m. zaključil ciklus otroških in mladinskih predstav »V gledališče v družbi«, ki ga prireja gledališka zadruga La Contrada. Ciklus se bo zaključil z nastopom gledališke skupine Piccionaia iz Vicenze, ki bo predstavila delo »Verdemela«. Gre za predstavo, ki temelji na mimiki; obe predstavi bosta zjutraj ob 10. uri. Rudiju Petarosu v slovo V Borštu so v sredo pokopali Rudija Petarosa. Pogreba se je udeležila velika množica, spremili so ga vaščani, bivši sodelavci in prijatelji iz okoliških vasi. Petaros se je rodil v Borštu dne 2. 10. 1920. Oče Peter, železničar, ga je zaposlil pri nekem podjetju na Kozini, ki je opravljalo delo na železnici. Z istim podjetjem je bil premeščen v Prato, nakar je bil vpoklican k vojakom. V Mantovi so ga Nemci zajeli. Od tu mu je leta 1944 uspelo pobegniti in se je takoj javil partizanom. Najprej je bil dodeljen Kosovelovi brigadi in od oktobra 1945 do 2. 4. 1947 II. diviziji KNOJ. Za te zasluge je prejel dve odlikovanji. Nekaj časa je bil zaposlen na železniški postaji v Divači kot strojevodja. Ko se je za stalno vrnil v rojstni kraj, se je zaposlil pri državni železnici. Poročil se je z domačinko Marijo Petaros in rodili sta se jima dve hčerki. Tovariš Rudi se je zelo rad odzval in pomagal pri organiziranju raznih prireditev in proslav. Februarja 1978 je bil izvoljen v odbor srenje in postal njen predsednik. Zanimal se je za življenje v vasi, posebno za težave, ki so se pojavljale. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec izreka svojcem iskreno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Začasne spremembe na avtobusnih progah Medobčinsko prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo od 26. aprila delno spremenili nekatere avtobusne proge, ki gredo skozi Trg Stare mitnice. Za mimohod alpincev, ki bo 13. maja, bodo namreč na omenjenem trgu namestili tribune. Tako bodo avtobusne proge 20, 21, 22 in 34 omejene na Trg Garibaldi s končnim postajališčem v Drevoredu D’Annunzio 6, progi 33 in 37 pa bosta imeli postajališče na Trgu Stare mitnice skupaj s progo 48. ACT nadalje sporoča, da bo v torek. 24. aprila, in v ponedeljek, 20. aprila, omejena avtobusna služba. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti našega dragega Rudija Petarosa se iskreno zahvaljujemo g. župniku Kosmaču, pevskemu zboru Slovenec, sekciji VZPI Boršt - Zabrežec, srenji, nosilcem krste, darovalcem in nosilcem cvetja, sosedom, vaščanom in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Svojci Boršt, 22. aprila 1984 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Olge Zecchi por. Rodella se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru F. Venturini in darovalcem cvetja. Svojci Domjo, 22. aprila 1984 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Antonije Kresevič vd. Hrvatič Posebna zahvala g. župniku Kosmaču, dr. Spetiču, nosilcem krste ter darovalcem cvetja Svojci Boljunec, Ricmanje, 22. aprila 1984 ZAHVALA Globoko ganjeni nad številnimi izrazi sožalja ob izgubi našega dragega Milana Zobca izrekamo iskreno zahvalo pevskemu zboru PD Slovenec, VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali v tem težkem trenutku. Svojci Boršt, Trst, 22. aprila 1934 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega dragega Lina Visentina Posebna zahvala dr. Grudnu, gospodoma župnikoma Breclju in Belleju, cerkvenim pevkam, predsedniku Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini za poslovilne besede, darovalcem cvetja, tistim, ki darujejo v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoče družine Visentin, Gobbo in Vidoni Nabrežina, 22. aprila 1984 •8* ❖ * *8* * ❖ * Vesele velilienečne praznike ram teli jv... vese/a velika noč Za vsakogar nekaj posebnega optika ifKj foto-kino kontaktne leče TRST — Ul. Buonarroti 6 Tel. 772-996 «FARGO FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA s.r.l. 34132 - TRST, Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx 461012 PODJETJE RAIMEX s.r.i. TRST - Ul. Coroneo 1 - Tel. 755-942 WALMOTOR TRST - Tel. 62-862 Ul. Milano 27/a Ul. Milano 16/a Salita di Gretta 1/a MOTORNA KOLESA - NADOMESTNI IN DODATNI DELI - ČELADE - KOMBINEZONI ŠKORNJI - MEHANIČNA DELAVNICA IN SERVIS URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOLJ TRST - Campo S. Giacomo 3 Telet. 795-881 PEKARNA - SLAŠČIČARNA ŽUŽEK TRST - Ul. Giulia 39 Tel. 573-148 TISKARNA graphart STUPAR VINICIO TRST — Ul. Rossetti 14 Tel. 772-151 CVETLIČARNA SAVINA TRST - Ul. dell’lstria 10 Tel. 755-590 IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 - 761-819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA Radenska mineralna voda - Rogaška mineralna voda - Kraški pršut in teran - Pršut »S. Daniele« Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Plose in C rod o SUPERMARKET DESPAR DOMIO VELIK PARKIRNI PROSTOR GUIDO JEZ DOM JO 157 Tel. 826-541 DESPAR Market ŽERJAL BOLJUNEC 405 Tel. 228-114 D@® ZA DOM - OPREMA STANOVANJA IN ZAVESE G. SINCOVICH TRST - Drevored D'Annunzio 26 Tel. 741-566 di M. SCHART 34133 TRST ULICA FABIO SEVERO 20 TEL. 040/60516 P.P. 989 TELEX: 460636 STAC I PROIZVAJA O ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE IN HIDROFORJE • ELEKTRIČNE, BENCINSKE IN DIESEL KOMPRESORJE • BENCINSKE IN DIESEL GENERATORJE ZA ELEKTRIČNI TOK TV - VIDEO - HI-FI - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI Bresciani Bruno OPČINE Ul. Nazionale 39 Tel. 211-711 S. A.T. A. B. import - export lastnik BAK MARINO TRST - Drevored D’Annunzio 37/a - Tel. 795-529 Oprema za hotele, restavracije, kavarne ter internate DOBAVA IN TEHNIČNI SERVIS Ulili MISH MASH TRST - Ul. G. Gallina 5 Tel. 741-949 PODJETJE IN FORD ATA s,i. TRST - Ul. Coroneo 1 - Tel. 763-588 SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D.Z O.Z. - Uvoz - Izvoz Tel. 61-579 - 69-316 - 69-558 Telex 460559 TRST - Ul. Geppa 9 C.P. 185 POHIŠTVO Kovbtc želi prijateljem, znancem in odjemalcem vesele velikonočne praznike TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54-390 nzioni A odino sport Attuti* Ul. Carducci 10 —V {. Calzati cretina L/crCiuui Ul. Oriani 3 vsem klientom želimo vesele velikonočne praznike PRODAJA (jX)lttobianchi ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA STELLA di FURLAN & STELLA TRST Ul. Cologna 4 — tel. 571-152 CAVALLAR UHARSTVO ZLATARSTVO SREBRNINA TRST Ul. S. Lazzaro 15 Tel. 65-297 vsem klientom želimo veselo veliko noč ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA • |■ s.d.f. c-radj-er Plastične cevi Peči - Keramika Sanitarije Izolacija BOLJUNEC 340 — Tel. 228-166 FODERAMI A. Pertot TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 795-998 MESNICA PANGERC SERGIO DOMJO 33 Tel. 820-346 CVETLIČARNA ANGELA v BOLJUNCU Tel. 228-855 Vsakovrstno aranžiranje cvetja ❖•S* tSrS» *^^^*8**8**8**8**8**5**8*^**8**8**3**8**8**8**8**2**2**2**8**5**2**2**8**2**8**8**8**8**5**8**8**2**2**8**8**5**8**8**8*"S**5**5**8**8**8**2*^**5*'S' SLOVENSKO smmk ŠOLA GLASBENE STALNO ^^™|J,GLEDALIŠČE Eli «K? V petek, 27. t.m., ob 20.30 v Gal- KULTURNI DOM lusovi dvorani, Ul. R. Manna 29 brendan behan KONCERT V SPOMIN TALEC NA SERGIJA RADOVIČA v torek, 24. t.m., ob 18. uri — Pierpaolo Levi ABONMA RED J v sredo, 25. t.m., ob 16. uri — Klavirski recital ABONMA RED I Na programu : Beethoven, Chopin in Liszt. gledališča Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Ivan Pregelj »Vsem galjotom vile v vamp« v četrtek, 26. t.m., ob 19. uri v Avditoriju v Portorožu. VERDI V torek, 24. aprila, ob 20. uri peta Predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Dingent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red B/A. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana Danes, 22. aprila, ob 18. uri nastop nagrajencev mednarodnega srečanja čarodejev — gala predstava. Okrogla dvorana Danes, 22. aprila, ob 20. uri »Podobe trenutkov«. Mala dvorana Jutri, 23. t.m., v torek, 24. t.m., in v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri Novi italijanski film. primorsko dramsko gledališče , Jutri, 23. aprila, ob 10.30 za OŠ »IX. korpus« in ob 12.30 za OŠ »M. štru-KeJJ* V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici - Aurand Harris: »Andro-l S ^ lev<<- Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja v Primorskem dramskem gledališču. razstave kino La Cappella Underground 18.00, 20.00 »Polyester«. John Waters (ZDA 1982). Maxi video 18.30 »II pipistrello« Johann Strauss, opereta. Placido Domingo. Ariston 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Star 80«. Režija Bob Fosse. Mariel Hemingway. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Venti«. Barbara Streisand. Fenice 16.30 — 22.15 »Vediamoci chiaro«. Režija Luciano Salce. Johnny Do-relli, Eleonora Giorgi, Janet Agreen. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Cenerentola 80«. Dvorana št. 2 15.20 — 22.10 »Silk- wood«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Le grandi labbra nella bocca d’oro«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 15.30 — 22.00 »Ostržek«. Walt Disney. Capitol 16.30 —• 22.00 »Lo squalo 3«. Aurora 16.00 — 22.00 »Furyo«. David Bowie. Moderno 17.40, 19.50, 22.00 »II giorno dopo (The day after)«. . V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 Je odprta razstava Adriane Maraž. Y Priredbi Fotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Uta v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah. V galeriji Corsia Stadion razstava slikarja Fabia Zubinija. Razstava bo na ogled do 10. maja. „„v. Domu A. Sirk v Križu je odprta azstava Silve in Liane Bogateč. Občin- anrii=S1 10 lahko ogleda v nedeljo, 22. apnla med n in613 uro in med 17. 19 uro™’ V sob°t°’ 21. t.m., med 17. in rJ.VnPe‘er,inovi dvorani v Trstu — Uli- razstAvi1,^111 št’ 3 - bodo do 11 maja ril .st^Yuah svoja dela sledeči slika- •. K°ren - škerk, Kosič, Kozman in Jat- Razstava je odprta vsak dan od ure do 19.30. L________čestitke_____________| Ì..JVAN FABRIS iz Ricmanj praznuje l7. rojstni dan. Vse najboljše mu želi uz.ma, posebno pa mala Elena. Vittorio Veneto 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Octopussy - Operazione piovra - 007 James Bond«. Roger Moore. Lumiere 16.00 — 22.00 »Flashdance«. Radio 15.30 — 21.30 »Crociera erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »II principe della città«. Tržaška sekcija Kulturnega združenja za stike Italija - Sovjetska zveza organizira od 25. avgusta do 2. septembra 1984 9-dnevno turistično - koncertno turnejo TPPZ »P. Tomažič« v Moskvo in Leningrad Zainteresirani, ki bi želeli potovati s TPPZ P. Tomažič, naj telefonirajo na urad TPPZ v Bazovici ob delavnikih od 10. do 12. ure na štev. (040) 226446 in na tirad združenja od 17. do 19.30, Ul. Torrebianca, tel. (040) 60158. Prireditve in sporočila kulturnih druStev in organizacij Slovensko kulturno društvo Barkov- Ije priredi jutri, 23. aprila, družinski izlet na Slavnik. Zbirališče na Pesku (meja - jug. stran) ob" 10.30. V primeru slabega vremena izlet odpade. Za informacije tel. 040/43819. Vabljeni! IVAN GRBEC ŠKBDENJ priredi v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje JOŽETA KORENA o narodnoosvobodilni borbi Recitacije člana SSG Jožka Lu-keša in nastop ŽPZ I. Grbec. Vabljeni, vabljeni, vabljeni ! ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse o ane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 26. t.m., ob 17. uri v prvem sklicanju in v petek, 27. t.m., ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udoežbi. ZADRUGA »KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL« sklicuje v torek, 24. aprila, v Soščevi hiši na Proseku REDNI OBČNI ZBOR ob 20. uri v prvem sklicanju. ob 20.30 v drugem sWicanju. KMETIJSKI KONZORCIJ v Trstu obvešča člane, da bo REDNI OBČNI ZBOR na podlagi čl. 2364 dne 28. aprila 1984 ob 18.30 v prvem sklicanju ter ob 19. uri v drugem sklicanju pri podružnici v Ronkah, Ul. Mazzini. Predsednik prof. odv. GUIDO GERIN včeraj - danes Danes, NEDELJA, 22. aprila VELIKA NOČ Sa Koršič vd. Giannini. Li,,^ zapriseženi stražnik Andre: zdraoVìn ,Prodaialka Alessandra Cocci Ciarlo Vincenzo Volpone in zdravnic, Sa a Farli, vojaški podčastnik Franc zdra>?iiman.0 *n gospodinja Silvia Balzia in - m asistent Claudio Bernardin tuoni Sna, bolničarka Emanuela Mai nira ’/-,uradmk Marco Gentilini in urac r0„j .Farla Razore, uradnik Paolo Me jaškiln Ufadnica Lorella Barnaba, ve Podčastnik Vincenzo Di Palma i Dan vaše poroke ne bo tako zelo lep, če boste pozabili na slike Ceretti "*"rst - Korzo Italia 13 Telefon 68580 uradnica Maria Tamos, cevar Dario Bruni in prodajalka Daniela Bernazza, arhitekt Miloš Jugovič in Solnica Jasna Merkù, uradnik Pierpaolo Cocianni in gospodinja Barbara Sovich, delavec Bruno Montuori in delavka Marija Rogo-vich, delavec Luciano Biagi in čistilka Tiziana Krapec, uradnik Enrico Merlato in uradnica Manuela Budal, zdravnik Guido Bologna in študentka Daniela Giovanna Dobbiani, finančni stražnik Bruno Golino in Solnica Antonietta Moietta, državni uradnik Enrico Griffo in gospodinja Luisa Alberino, trgovec Andrea Busico in točajka Michela Padoan, zobotehnik Giorgio Benedetti in uradnica Annalisa Faggionato, profesor Jo- ZA VAŠO POROKO ... »FOTOGRAFIJA« EGON Oglasite sc pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Orlani 2 (Barriera) hannes Breitenegger in študentka Laura Krainz, delavec Vladimiro Bussani in trgovka Lorella Zanin, uradnik Claudio Brunetta in uradnica Adriana Pertosi, uradnik Mauro Cermeli in uradnica Cristina Benci, delavec Fabio Tercovich in uradnica Santina Serra, elektrotehniški izvedenec Roberto Urzi in radiološki tehnik Gabriella Surian, bančni uradnik Massimo Bacigalupo in Solnica Raffaella Sella. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, Zavije, (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ùl. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Zavije. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. loterija BARI 46 11 87 33 28 CAGLIARI 43 11 25 75 17 FIRENCE 88 23 10 29 59 GENOVA 59 12 73 22 17 MILAN 37 9 67 82 71 NEAPELJ 62 65 83 59 8 PALERMO 21 29 33 26 74 RIM 30 79 78 75 11 TURIN 67 58 38 79 86 BENETKE 44 38 48 41 42 ENALOTTO X X 2 X X 2 112 X 2 2 KVOTE: 12 — 22.406.000.— 11 — 627.000.— 10 — 61.900— HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 27.4.1984 ob 11. uri in v drugem sklicanju v NEDELJO, 29. APRILA 1984 ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, z naslednjim DNEVNIM REDOM 1) Poročilo upravnega sveta in nadzornega odbora 2) Razprava o poslovnem obračunu 1983 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 3) Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo 4) Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 5) Določitev sejnin za upravitelje in nadzornike 6) Ponovna preučitev predloga za nabavo rešilca po sklepu lanskega občnega zbora 7) Volitve treh upraviteljev in celotnega nadzornega odbora 8) Slučajnosti UPRAVNI ODBOR razna obvestila mali oglasi Upravni odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora »P. Tomažič« sporoča celotnemu kolektivu, da bo koncert 25. t.m. v Miljah v gledališču Verdi. Opozarjamo vse pevce, godbenike in recitatorje, naj bodo v dvorani ob 15. uri. Uprava občine Dolina sporoča, da so bila sprejeta na 28. občinsko razstavo domačih vin sledeča vina. Bela vina: Stanislav Novak, Rafael Strain, Milan Coretti, Albin Zeriali, Josip Žerjal, Ivan Sedmak, Josip Vodopivec, Valentin Kocjančič, Bruno Prasel, Rudolf Stranj, Zoran Parovel, Ignacij Ota: črna vina: Josip Kuret, Milan Coretti, Albin Zeriali, Daniel Kocjančič, Marjo Kosmač, Damjan Maver, Sergio Canciani, Milan Kraljič, Valentin Korošec in Josip Laurica. Slovenska kultumo-gospodarska zveza prireja letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 15. leta in letovanje v Savudriji od 10. do 24. julija 1984 za otroke od 8. do 12. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nad. tel. 744249, do 30. aprila vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 84644, z enakim umikom. LIANA in SILVA BOGATEČ se zahvaljujeva vodstvu Kulturnega doma A. Sirk in vsem obiskovalcem najine razstave za iskreno prijaznost. darovi in prispevki Antonella Pavat daruje 25.000 lir za MPZ Vesela pomlad. V spomin na moža Petra Vidaua daruje žena Danila Vidau 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad. V spomin na Danila Ožbota darujeta Edi in Ljuba Kapun 10.000 lir za godbeno društvo Prosek. V spomin na pok. starše daruje Jelka Bizjak por. Pak 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. V spomin na dragega Carmela Sedmaka, ob 8. obletnici smrti v Astraliji darujejo mama, sestra in brat 15.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Julije in Štefanije darujejo družina Hrovatič (Col 51) 10.000 lir, družina Ravbar (Col 59) 10.000 Ur, družina Guštin (Col 26) 10.000 lir ter družina Purič (Repen 57) 15.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. V spomin na pok. Olgo RodeUa da rujejo uslužbenci občine Dolina 90.000 lir za ŠD Breg in 90.000 lir za KD F. Venturini od Domja. Ob priliki 8. marca darujejo bazov-ske žene, zbrane na večerji pri društvu, • 35.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice. Marija Žagar daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice. V počastitev spomina Ivanke Sedmak darujeta Vlasta Jankovič in Anica Furlan 10.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja nà Tržaškem. Ob 2. obletnici smrti Stanka Hmeljaka daruje žena z družino 50.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve. V prijetnem kotičku Miljskega zaliva v prijetni restavraciji »ALLA STAZIONE« Vam novi upravitelj Roberto Mosenich iz Trebč postreže z najrazličnejšimi ribjimi specialitetami in drugimi jedmi za sladokusce. Pokrajinska cesta št. 2 - MILJE Telefon (040) 271193. telefon 040 775275 OSMICO je odprl Damjan Žerjal (Bolj unec 211). Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stano Ravbar - Veliki Repen 2. Toči črno in belo vino. OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni! OSMICO ima FrandoUč - Slivno. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Dolini Oskar Slavec. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Diko - Benedikt Žerjal, Boršt 74. OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino. PRODAM motorček Fifty Black - Special v dobrem stanju za 500.000 lir. Tel. 040/224-407 v popoldanskih urah. PRODAM mizarski stroj znamke Zin-keln. Obdeluje les na 5 načinov. Tel. na št. 040/212-841. PORTOROŽ, Lucija, Piran aU bližnja okoUca ! Dvo- ali trisobno lastniško stanovanje z balkonom, razgledom na morje ali manjšo enodružinsko hišico z vrtičkom (pribl. 65 kv. m) kupim ali zamenjam za enosobno skoraj novo lastniško stanovanje v Ljubljani - Črnučah z balkonom (pritličje) ter doplačilom in stanovanjskim kreditom aU po dogovoru. Ponudbe na tel. št. 061/348-226 od 18. do 21. ure. ZAVORNE bobne za Fiat 643 E kupim, lahko tudi 693 NI, 693 N, 619 N, 683 N, 684 N, 160 NC, 619 NI, 697 aU 300 PČ. Ponudbe na tel. 061/341-079. KUPIM stanovanje ali hišico v okolici Trsta ali na Krasu. Tel. 040/817-265 ali 213-042. 40-LETNI DELAVEC, visoke postave z bivališčem v Trstu bi se rad poročil s temnolasim dekletom, srednje postave, vitko, max 33 let. Tel. 040/763-714 poročna agencija »La Vostra Stella« ali pisati Ul. Giulia 34, Trst. PROTI IZPADANJU las, suhemu in mastnemu prhljaju, šamponi in zeliščne tekočine DERBE. Parfumerija »Kozmetika 90« - Opčine. KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Bolju-nec 378, tel. 040/228-313 - obvešča cenjene stranke, da bo salon ponovno deloval 2. maja. PRODAM zemljišče ob cesti v Sama torci, cona F, 4.500 kv. m. Tel. na št. 040/220-612. ESTETIČNI SALON RUŽIČA naproša cenjeno stranko, ki je pomotoma vzela šop ključev na pisalni mizi, naj nemudoma telefonira na št. 040/228-313. PRODAM Peugeot 103, letnik '79. Tel. na št. 040/226-113 ah 228-547. _____ ZLATO, zlate kovance kupi ah ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44, Opčine, Trst. IŠČEM delo kot izučena prodajalka v tekstilnih trgovinah. Tel. ob urah kosila 040/571-274. PRODAM Pando 30, letnik 1981, prevoženih 35.000 km. Tel. 040/229-211. PRODAM 40 stotov sena. Tel. na št. 040/227-250. ČISTILNICA TATJANA, Nabrežina Kamnolomi 78/D, tel. 040/291-191. je odprta vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah pa tudi od 16.30 do 19. ure; v Križu št. 204 (na Kržadi) ima odprto sprejemnico vsak dan od 9. do 12. ure, ob sobotah pa od 17. do MATEMATIKO in FIZIKO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. 003865/21972. IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel. na št. 040/575-145. PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. TeL 040/54390 ah 575-145. ZARADI OBNOVITVE LOKALOV nudimo številne priložnosti po znižanih cenah. Mnogo zanimivosti pa čaka kupca na oddelku okrasnih predmetov. Obiščite nas brez vsakršne obveznosti. POHIŠTVO BIECHER, Ul. dell’ I-stria 27 - Trst, tel. 750-113. Naslov, katerega si velja zapomniti! 4* *8* *fi* ❖❖ *8» ^ 4* *8* ❖ «S* «S» «8* *8» *8* ^ «5* GOSTILNA GRGIČ Vesele pirhe in vse... toplo želi PADRICE 36 Tel. 226-112 družina LOVREČIČ TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Najemnika ANITA in SILVERIJ SLAVEC La Combustibile OPČINE Narodna 42 - Tel. 211-026 DOMJO 38 GOSTILNA MAHNIČ Najemnik ANGELA METLIKA PODJETJE ALOJZ DANEU BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 MESNICA DANIELI MARINO PRODAJA: GRADBENEGA MATERIALA LESA IZOLACIJSKEGA MATERIALA ŽELEZNINE IN DRUGO ' OPČINE - Narodna ul. 69 Tel. 211-097 OPČINE — Proseška ulica 12 Tel. 211-044 DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE Najemnik DEBENJAK NADA Odlična izbrana kuhinja - Grili - Domača kuhinja OPČINE - Proseška ul. 39 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA »DESPAR« G. PONT ARI & C. Vam nudi vsak teden posebne ponudbe OPČINE - Narodna 63 - Tel 212-197 KEROSIN - PLINSKO OLJE OGLJE - DRVA - PREMOG RUDI VREMEC OPČINE - Proseška 66 - Tel. 211306 MESNICA - UVOZ ŽIVINE IN MESA ALBIN BAK PADRICE 116 - Tel. 226-184 JESTVINE - DROGERIJA SILVAN GRGIČ PADRICE 37-54 — Tel. 226-293 PEKARNI RUDOLF MARC BAZOVICA — Ul. S. Kosovel 24 — Tel. 226-171 Ul. I. Gruden 64 — Tel. 226-147 GOSTILNA »PRI POŠTI« LILIANA BONTEMPO Bedra - Divjačina - Kuhana govedina - Sveže ribe - Veliki krofi BAZOVICA - Ul. I. Gruden 56 - Tel. 226-125 TRGOVINA JESTVIN - TOBAKARNA PRODAJA PLINA AGIPGAS - PUBLIGAS ZLATARNA MARČELA ŠTOKA PROSEK 129 FOTO SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225-394 Se priporoča! CVETLIČARNA NADJA PROSEK 131 Tel. 225-450 TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 ■ .................. - IzL > w .1 s GOSTILNA Pri vodnjaku Guštinčič Gigi ZAPRTO JEZERO OB ČETRTKIH Telefon 228-211 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA STRAIN KARLO COK LONJER 236 — Tel. 910-124 Obnovljena Gostilna »Pri studencu« DOLINA št. 40 Tel. 228-116 HOTEL RESTAURANT SONIA DOMJO 47 - Tel. 820-229 i . i I t i . . i 4- -l i. . : ■ EDI MOBILI . TRST Ul. Baiamomi. 3. - tel.,820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301 Društvena gostilna na Proseku PROSEK 280 - tel. 225-137 se priporoča cenjenim gostom PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA — LEPA DVORANA — PROSTOREN VRT __ V SREDIŠČU VASI RESTAVRACIJA VLADI LUKA PROSEK 539 Tel. 225-398 SREČKO OREL PROSEK - Devinščina 6 Tel. 225-149 KARLO KALC GROPADA 97 - Tel. 226-366 e8ee8e*8ee8,e8,e8,e8,e8ee8ee8,e8,*8ee8*e8*e8*e8,e8,e8,e8ee8eeSee8ee8ee8ee8ee8*e8ee8ee8ee8*e8ee8**8lie8e,8ee8,e8,e8e,8*e8e,8ee8e*8,e8ee8*e8ee8,e8ee8,,8,e8ee8,,8e SOBNE RASTLINE VELIKA IZBIRA ENOLETNIC MESNICA RAVBAR BORIS KRIZ 193 TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Justina Guštinčič KRIZ 204 Tel. 220-349 ZALOGA PAPIRJA GUIDO ZIDARIČ NABREŽINA 120/bis Tel. 200-232 CVETLIČARNA KOSMINA NABREŽINA 108/A Tel. 200-375 MK radio - tv - radio tv radio - tv - radio - tv - radio tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 22. aprila 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.15 Maša 13.00 Dnevnik 1 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - novice 14.00 19.50 Domenica in. . . kronike in športni dogodki 15.15 Discoring - glasbeni tednik 13-30 Športni dogodki 30.00 Dnevnik 20.30 Gesù di Nazareth - nadaljevanka Pričenja se s Herodovo smrtjo. Po prestali nevarnosti se Jožef, Marija in Jezus vrnejo v Nazaret. Jezus gre v tempelj, kjer preseneti učenjake. Janez Krstnik biča nemoralno in pričenja krstiti svoje privržence. Jožef umre, Janeza Krstnika ubijejo. Jezus se v sinagogi proglasi za mesijo. Zapodijo ga iz vasi in si pridobi prve učence. Sledijo prvi čudeži, kot so čudež s kruhom in ribami in pa obuditev Lazarja. Število učencev se poveča. 23.00 Dnevnik 23.10 Concorso voci nuove Riccione 0.05 Dnevnik 1 - vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci 10.55 Tednik o zdravju in estetiki 11-30 Nedelja v kinu 11.50 n pugnale scomparso - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 - 19.45 Blitz - spektakel in šport 19.50 Dnevnik 20.00 Domenica sprint - dogodki in osebe športnega -dne 20.30 Ci pensiamo lunedi - spektakel 21.50 Hill Street giorno e notte -TV film 22.40 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.50 Dnevnik 2 - tednik o medicini 23.20 Šola in vzgoja 23.45 Dnevnik 2 - zadnje vesti 23.50 Rim: Vaterpolo - predolimpij ski turnir Tretji kanal 11.45 Città senza mura - 7. nadaljevanje 12.00 - 19.00 Dnevnik 3 - šport Tenis : L’Aquila; rugby: Italija - Romunija 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Disco slalom - iz športne palače v Bormiu 20.30 Malibù: Svetovno prvenstvo -disco dancing 1983 Posnetek zaključnega večera svetovnega prvenstva plesov disco-dancing, ki je bilo v Londonu. Nastopili so mladi nepoklicni plesalci med 18. in 30. letom. Zmagovalec je bil Italijan. 21.15 Prove d’autore - šola za film 21.45 Dnevnik 3 22.10 Nogometno prvenstvo A lige 22.55 Jazz klub JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9-38 Živ žav - otroška matineja 10.45 Življenje Berlioza - nadalji vanka 11.40 625 - oddaja za stik z gledali 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 14.3Q Visok pritisk - zabavnoglasb na oddaja 15.05 H-8 - jugoslovanski film Poročila 3 Pred Luksemburgom - p rei stavitey 1. dela 17 * °sr,jih popevk Evrovizije n a« »F01-1"8 Poročila ■ 0 Mednarodno srečanje čarod 19-10 Risanka «0 toe„nt ™ 0-00 Nekaj vmesnega - nadaljev ?i on yc in konec n, Jeleni pesek - reportaža ss tei.1^ Koper 19 00 R^ank^ " ®*as*>cna oddaja 19.30 Stičišče - Tednik TV dnevnika 19.45 Visok pritisk - novosti iz glas benega sveta 20.30 Jaz, ljubezen - film Brigitte Bardot 22.00 Kultura in narava 22.20 Zvezde plešejo 22.00 Rally »83« Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Umetniška topografija Koprivnice 13.30 Prehranjevanje rastlin - izobraževalna oddaja 14.00 Ljudski običaji 14.30 Modro poletje - mladinska nanizanka 15.25 Nedeljska razglednica 17.20 Tolpa Al Caponeja - ameriški film 18.55 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Nekaj vmesnega - nadaljevanje in konec 21.00 Kitajska - 1. del reportaže ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 9-30 Enos - TV film a-30 Ralphsupermaxieroe - Tl film J0.35 šport i^ 99 Sport - ameriški nogomet id nà Superclassifica show •U0 Pietro e Paolo - nadaljev '99 Brama di vivere. - film m m Kirk Douglas in Anthony ( » 30 Lou Grant - TV film r ^ Dallas - TV film 59 of Pilomo a Eden - nadaljev “•25 Flamingo Road - TV filn •25 Come sposare una figlia filmska komedija 1 oc Sex Darrison in Kay Ken< ■25 G Man V. squadra -filmska drama RETEQUATTRO Risanke lilo fantasilandia - TV film • 0 I re della risata - filmski medija 15 •}n 5,tan Laurei in Oliver Hai 4 5o P,sanke '30 I vichinghi - film 1„ Kirk Douglas in Tony Cu K gran lupo chiama - fil komedija 19 no P,ary Grant in Lesile Cai 19 5a Konsolomoda - ponovitev 20A5 P/nasty TV film 99'TJ? “J ama non m’ama - show n',,,. Maurizio Costanzo Show v-30 Questa è la vita - filmski medija ITALIA 1 in 1? ?,isanke 1? no oro della California -13 00 «ngClÌ Volanti " TV fiIir 18.15 Supercar - TV film 19.30 II circo di Sbirulino - spek takel z Sandro Mondami 20.25 Bene bravi bis - spektakel Franco Franchi, Ciccio Ingrassi in Edwige Fenech 22.30 La bambola di cera - film TELEPADOVA 0.30 Uno, due, tre! - filmska komedija 12.00 Risanke 13.00 Catch 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 II grande safari - film 17.00 Risanke 18.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 I figli del secolo - film 22.00 Agente Popper - TV film 23.00 A caccia di spie - film 0.30 Gli invincibili - TV film TRIVENETA 9.30 II soffio del diavolo - TV film 13.00 Film 14.30 Asta 20.00 TV film 20.30 Colpo grosso a Parigi - film 22.00 Sport - vse o motorjih 23.00 Terrore sull’isola dell’amore -film 1.00 Horoskop 1.15 Film TELEFRIULI 10.00 II tempo di artigianato 10.30 Regione verde 13.00 TV film 14.00 Fogolar 19.30 Friuli sport 20.25 L’onorevole con l’amante sotto il letto - film 22.15 Ciao Èva 23.15 Horoskop 23.30 Fine di un sogno - film Ponedeljek, 23. aprila 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Brivido al Luna Park - America screams 10.45 Velikonočni spektakel Duffyja Duka - risanke 12.00 Dnevnik 1 - flash 12.05 Halo... Raffaella? - opoldanski spektakel 13.25 Vremenske razmere 13.30 Emevnik 1 14.00 Halo... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark - znanstvena oddaja 15.00 Secret Valley - mednarodna tekma 15.30 II più comico spettacolo del mondo - film 16.40 - 18.30 Special forte fortissimo TV top 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 19.00 Italia sera - dogodki, osebnosti 19.40 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Gesù di Nazareth - nadalj. 23.00 Dnevnik 1 23.10 Srečanje s kinematografijo 23.15 La sei giorni di Vibo 0.05 Dnevnik - vesti in vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Filmska matineja 10.20 L’ora della verità - film 12.00 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri Ljubljana 8.50 10.35 TV v šoli 17.25 Jole, Jole, otroška serija 17.55 Radijski jezik 18.15 Naši znanstveniki: Jurij Vega 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Pop glasba : Pank rti 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1 20.00 Pošljite za naslovnikom - Primorsko dramsko gledališče 21.50 Dokumentarec meseca: »Holandec« 22.40 Dnevnik 2 Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 Poročila 17.05 TV šola 17.30 Jaz, ljubezen - film 19.00 športni pregled CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.00 Zanimivosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - vodi Mike Bongiomo 12.45 II pranzo è servito - nagradna igra 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV film 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig zag - kviz 20.25 Ritorno a Eden - nadalj. 22.25 Flamingo Road - TV film 0.25 Okinawa - film RETEQUATTRO 8.30 Risanke 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 Tempo di ridere - film 13.30 Magic Music - risanke 14.30 II giorno del delfino - film 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m'ama - nagradna igra 20.25 Uno sparo nel buio - filmska komedija 22.15 Maurizio Costanzo show 0.30 La signora di Shanghai - film 1.50 Sport - nogometni spektakel ITALIA 1 8.30 Arrivano le spose - TV film 9.30 Zou zou - filmska komedija 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim bum barn Risanke 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim bum barn Risanke Vita da strega - TV film 17.30 Una famiglia americana - film 18.30 Be Bop a Lula - glas. spektakel 19.50 I Puffi - risanke 20.25 La luna nel pozzo - spektakel z Domen icom Modugnom 22.30 New York New York - TV film 13.30 II medico e lo stregone - film Marcello Mastroianni, Vittorio De Sica 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 II medico e lo stregone - film 2. del 15.15 Komedija v dveh dejanjih Hai mai provato nell’acqua calda? 17.50 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.55 Cirkus iz Moskve na ledu 18.30 Športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Gengis Khan - nadaljevanka 22.15 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.25 I professionals - TV film 23.15 Izvir življenja - kul. rubrika 23.45 šola in vzgoja - živali pred kamero Tretji kanal 14.00 Ostržkove dogodivščine 16.00 Monza: Avtomobilizem 17.10 Giorno di paga - film 17.30 II monello - film 18.25 L’orecchiocchio - glas. oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 šola in vzgoja 20.30 Kulturna središča Evrope 21.25 Dnevnik 3 21.35 Šola in vzgoja - Garibaldi in Rim 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik - Stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Dokumentarna oddaja iz serije Delo narave 20.30 Monrojevi TV film x 21.20 Dnevnik - Vse danes 21.30 Plesni korak 22.00 Nočni film Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 TV v šoli: Ustvarjanje igre 17.40 Poročila 17.45 Slovenske ljudske pravljice 18.00 Zgodbe iz davnine 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Gospič 18.45 Danes v skupščini 19.30 Dnevnik 20.00 Zgodbe o ljubezni - TV drama 21.25 Izbrani trenutek 21.30 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 22.10 Dnevnik 23.30 Samurai - TV film 0.30 Professione reporter - film TELEPADOVA 12.00 Cara cara - TV film 13.00 Risanke 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.30 Peyton place - TV film 17.30 Risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 n... Belpaese - komedija 22.00 II momento della verità 23.00 Hawaii squadra cinque zero -TV film 24.00 II conte Max - filmska komedija TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 R soffio del diavolo - TV film 10.00 Monitor 12.40 TV film 13.30 Risanke 14.30 Film 16.00 Filmski program 16.30 Sloane - TV film 17.30 Risanke 20.30 La valle delle ombre - film 22.00 TV film 22.30 Dražba 1.00 Horoskop 1.10 Film TELEFRIULI 12.00 Skupaj 13.30 Risanke 14.00 Cara cara - TV film 15.30 L’ora di Hitchcock - TV film 17.30 TV film 18.30 Risanke 19.00 Cara cara - TV film 20.25 Mariana, il diritto di nascere 21.30 Šport 23.30 La lotta del sesso 6 milioni di anni fa - film Za vaše zlate želje draguljarna «^«g*i^«g*^«8t«8*4"8MBM8>*8"8>*6>a8a"8'*8>"8*'9M8M9M9'"9a*S"9*a8i*8' Koncert v spomin na Sergija Radoviča ALEKSANDER ROJC Morda obstaja en sam način, da bi se oddolžili spominu tistih, ki so pred nami odšli, mimo čisto narav-nesa čuta žalosti, mimo ljubezni in Pietete, in to je poskus opraviti mi Pimalni obračun in povzetek njiho-VeSa dela. To pa je, kot da bi si Predstavljali, da so že z nami in 7? Postane dialog najvišji izraz tega idealnega sestanka. . Ta velja za Sergija Radoviča, ki Je odšel ne samo kot človek s svo Jo zasebno sfero, ampak zlasti kot človek, ki je bil za družbo prepo ireben, katerega se vedno spominja-mo in prinašamo kot simbol in 2 k* 9° je vredno posnemati. Njegova dobrota, njegova pleme miost, njegovo veliko delo, ki ga je opravil kot glasbenik in pedagog Predstavljajo rdečo nit priznanj, ki s°. J'*1 o njem' izrekli vsi. To je ti . del reminiscence, ko se sporni njamo odsotnega prijatelja. Vendar se njegova dediščina ne konča s em, njena vrednost je v kontinui-. nJeQovega zgleda: prihodnost, ki Je bila nam prepuščena, moramo znati prebrati„ črpati iz bistva njegove zahtevne oporoke. p j s.e. spra.šujem od kod in kje je Radovič črpal tako zavzetost in moč ZP vse delo, ki ga je opravljal, mis-,m. da je to bila zavest, da druž-;•?’ ^ 3e ne ganejo zvoki — v ko-Rkor so spomin na narod, ali pa na odsotnega prijatelja — zaradi katerih * bi morale zabrneti vse žive družbene strune, jo zbuditi iz trde-Oa sna, ko bi morala razumeti svojo nacionalno partikularnost in zatiranje, ki je bilo izvajano na to Partikularnost — to je družba, kot Je zapisal Musorgski, ali pa narod mrtvih. To je bilo gibalo Sergiove misli, njegovega dela in, mislim, obenem tudi kategorični imperativ njegove oporoke. Radovičevo življenjsko izkustvo pa nam je pokazalo tudi, da služiti družbi pomeni biti drugim na razpolago; ampak ne samo to: ne moreš opravljati vsega tega, kar je Sergij delal, če ti ob tem ne po maga tvoj credo, če ne daš življenju smisla, in Radovič je bil tudi s te strani skromen, a zavesten služabnik svoje etične in življenjske resnice. Vendar zakaj prav mladi in na dar jeni pianist Pierpaolo Levi ob tej pomembni v riložnosti? Vprašanje, dobi svoj odgovor v dejstvu, da je Levi, kot Radovič, učenec istega učitelja: tiste Nives Caetani Buzzai, ki je tako postalo vezna nit spomina in glasbene kontinuitete dveh generacij glasbenikov. A poglejmo pobliže našega gosta. Tržačan Pierpaolo Le'vi je diplomiral pod vodstvom prof. Nives Cae- tani Buzzai na konservatoriju »C. Monteverdi« v Bocnu z odliko, zmagal je na različnih, državnih, kot tudi mednarodnih tekmovanjih kot so Albenga, Livorno, Bardolino, Osimo, Stresa ter že. navkljub mladosti, mnogo koncertiral v Italiji in tujini. Z odliko je diplomiral tudi na Akademiji Mozart v Bologni in pred kratkim ga je Fondation Cziffra po vabila na turnejo po Franciji. Zahtevni program, ki ga bo mladi pianist predstavil v petek, 27. aprila, ob 20.30 v Gallusovi dvorani (na sedežu Glasbene matice) sestavljajo umetnine iz zakladnice klavirske literature, ki spadajo v železni virtuozistični repertoar: to so Beethovnova Sonata Appassionata, Chopinov Scherzo op. 31, Lisztova Sonata ter šesta madžarska rapsodija. Skratka koncert, ki je bodisi zaradi programa in umetniške moči mladega interpreta kot tudi zaradi kategoričnega imperativa, zaradi ka terega se bo odvijal v naši sredi, vreden obiska. Jakopičeva nagrada podeljena ' slikarju Stefanu Planincu X Mederni galeriji v Ljubljani so podelili letošnjo Jakopičevo nagrado, najvišje priznanje likovnim ustvarjalcem za njihove velike dosežke v likovni umetnosti. Nagrado je prejel akademski slikar Štefan Planinc. Planinc se je leta 1949 vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in leta 1954 diplomiral pri G. A. Kosu iz slikarstva ter nadaljeval študij specialke pri Mariju Preglju. Sedaj je izredni profesor na ALU v Ljubljani. »Dvajset let je ime slikarja Štefana. Planinca živo navzoče v slovenskem umetnostnem življenju,« je rečeno v utemeljitvi nagrade, »Danes sodi med prva imena našega slikarstva, saj kaže njegovo delo širok razpon nadrealističnega slikarskega izražanja, kakršno se je izoblikovalo v evropskem kulturnem svetu pred vojno, posebno pa v različnih inačicah po njej. Že prvi slikarski opus Štefana Planinca, ki je nastajal okoli leta 1963 in ga je imenoval »Prasvet«, je pokazal pravo slikarsko zrelost, saj nas je s temno, "kaotično podobo sveta, iz katerega se izvijajo vse bolj zmaličene figure in predmeti, privedel do groteskne slikarije v ciklu »Cest«. Umetnikov strah in angažiranost pa dosežeta kulminacijo v ironično naslovljenem ciklusu »Zoon politicon«, konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Avtor nam v svojem delu odkriva prostor podzavesti in sanj, ki je zaradi paradoksalnosti, tragike in humorja obenem presenetljivo živ in zaradi logike pretresljivo realen. V Planinčevem slikarstvu se odigrava tragičen spopad med utesnjenostjo in hotenjem, da bi izražal brez zavor in prikrivanja tiste resnice, ki je pokopana pod loščem civiliziranosti. Kasnejše faze Planinčevega slikarstva kot so »Tihožitje« in vrsta portretov, nam kažejo neko umirjenost, vendar je treba omeniti, da slikar v vseh ciklih ohranja notranjo zvezo, vedno se vrača k istim motivom in vzdušjem, le da jih nenehno čisti in preoblikuje in nam tako predstavlja nove prepričljive in dodelane podobe. Tudi v zadnjih delih je Planinc ohranil trdni stilni okvir svojega nadrealističnega slikarstva in izpovedi — vsakodnevni odziv dogajanja v svetu, kar je ena najznačilnejših sestavin njegovega slikarstva. Neskončni prostor dobiva v tej fazi še obsežnejše — fantastične dimenzije, predmeti-simboli imajo funkcijo pomembnih vsebinskih poudarkov, z rafinirano barvno skalo in la-zurami pa pričara vzdušje krhkega ravnovesja in nemira. Gotovo je, da je Planinc temeljito izčistil lastno likovno govorico in jo podredil potrebam svoje izpovedi. Ustvaril je in še dopolnjuje izredno uglašeni slikarski opus, ki je poln nenavadnega vsebinskega in slikarskega bogastva in s tem dokazal, da je njegov likovni svet odprt in svež, odziven in izrazito oseben.« France Kokalj, predsednik umetniškega sveta Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, je na slovesnosti ob podelitvi Jakopičeve nagrade poudaril, da je Planinčeva umetnost izrazito osebna, napolnjena s prvinami, ki so odsev njegovih razmišljanj, spetih v zasebno ikonografsko podobo, ki je ni mogoče nikoli do kraja pojasniti. Njegov svet je bizaren, grotesken, angažiran v osebnem, neagresivnem nagovoru na vsakogar, kakor se mu želi približati. M. Z. Za kritično opredeljevanje Jasno je, da ni vse tako; niso vsi slikarji dobri, niso vsi glasbeniki moj-stn’ niso vsa društva na visoki dejavnostni ravni. Imamo pa kljub temu precej kvalitetnih ljudi in dosežkov in prav to dejstvo zahteva kritična me-Tlla, kajti kritika pomaga, stimulira k boljšemu, išče pomanjkljivosti in napake, ustvarja merila, ki so nujno potrebna, da se splošna kulturna raven nazrtrfP^tv*’ se «ostrijo okus in zahteve širšega kroga »odjemalcev«, ne- ^n^ kritika omogoča pretakanje misli in idej in ustvarja, kljub stro-oosti, bolj stimulativen prostor. da ^ VSem tern P° ugotavljamo, da je za kritiko potrebna strokovnost in pozno' Seye<*° Potrebni ljudje, ki predmet, o katerem pišejo ali govorijo, velfr0' ”rov na tem področju smo marsikje hudo deficitarni. Sorazmerno kr ti žf to^° Slasbenikov, likovnikov, književnikov itd., malo pa je dobrih dol T? peres- Cernu to nesorazmerje? Ponuja pa se nam vprašanje, če niso ste90 j*na Proksa, da smo se v javnosti izogibali kritičnim oprijemom, dej-znv... strukture, s katerimi razpolagamo, niso vedno omogočale speciali r cl]0 !n nenazadnje to, da delamo kulturni delavci tako rekoč z ramo ob j !”*’ destimulirali tiste, ki bi se radi lotili včasih nehvaležnega kritiškega a. Tožba, ki jo kulturni delavci večkrat slišimo ali izrečemo je, da v na-ern, »zamejstvu« večkrat močno občutimo pomanjkanje kritičnega odnosa do asega kulturnega dela in umetniškega ustvarjanja. Skratka, da se v naših noztčnih občilih (in seveda tudi v našem dnevniku) piše ali govori vse Prevec pohvalno, manjkajo pa da nam ocene in neka »drznejša« merila, s iterimi bi jasno povedali, kaj je dobro, kaj je manj dobro in kaj je slabo. Ta očitek prihaja iz vrst tistih, ki se »poklicno« ukvarjajo s kulturo in rnetnostjo pa tudi iz vrst »amaterjev«, ki delujejo v raznih kulturnih društvih. Resnica je, da je naša kultura v marsikateri panogi, od likovne umet-zih\ PrcX° književnosti in gledališča tja do glasbe, dosegla in dosega remiate, ki so izmerljivi z vseslovenskimi in celo evropskimi kriteriji. Res ri i rom^katero kulturno društvo goji dejavnosti in dosega rezultate, ki zaaleč več niso »diletantski«, ampak amaterski le v tolikor, kolikor je opravano delo v bistvu brezplačno. , kep del našega kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja je prerasel fazo ,!e , defenzivne narodne »obrambe«, ampak brani naš obstoj tako, da se spesno sooča z dosežki v Sloveniji, Italiji in sploh s širokim kulturnim vetom. Vsekakor se bo treba marsikatere blokade otresti, kajti naša stvar-ost potrebuje kritičnih meril in kritičnih glasov in peres, seveda peres in 9 asov s široko podlago znanja in poznanja; kavarniških ocen nam nikakor ne manjka... A. M. Film »Trezna norost« nemške režiserke Margarethe von Trotta TREZNA NOROST Glavne vloge : Hanna Schygulla, Angela Wlnkler, Peter Striebeck,Franz Buchrieser, Wladimir Jorda- noff, Dianne Fersen, Agnes Fink. Režija in scenarij: Margarethe von Trotta. Fotografija: Michael Barhaus. Montaža : Dagmar Hirtz. Glasba: Nicolas Economou. Proizvodnja : Bioskop film Miinchen, Film de Losan- ge Pariz. Italijanski dialogi: Dacia Maraini. Distribucija: Gaumont. »Sanjam v čmo belem«, pove Ruth prijateljici Olgi, »mar ti ne?« »Ne vem, nikoli nisem na to pomislila.« Pojem črno belo in ta kratek dialog bi lahko v strnjeni obliki obnovila ves film Margarethe von Trotta, »Trezna norost«. Črno belo kakor razmerje med moškim in žensko, ustvarjanjem in »umetnostjo«, sanjami in resničnostjo, ljubeznijo in zakonsko poroko; v filmskem žargonu pa med sliko in gibanjem, ritmom filma in ritmom časa, resničnostjo in fikcijo. Ruth in Olga, junakinji filma, se spoznata na podeželju na ^kmetiji skupnih prijateljev. Prva doživlja notranjo krizo, boji se okolja in ljudi, zaradi česar je zapustila učiteljsko službo, slika. Druga pa poučuje na univerzi, živi z ruskim pianistom na začetku kariere. Olga skuša pomagati pridobljeni prijateljici iz slepe ulice, v katero je zašla in to ji dejansko tudi uspeva. Kdor pa pokvari vse, je Franz, Ruthin mož, ki da (Ruth) misli in dela to, kar je po njegovem za »obsedeno« ženo prav. To kar Franz'ne zmore, uspe Olgi in tako Ruth oživi. Pripravi razstavo (ki jo Franz onemogoči), potuje v Egipt kot Olgina asistentka na seminarju, praznuje prvi dan leta v bleščeči rdeči obleki. Franz pa jo vsakič ponovno onesposobi z njegovimi neumnimi potezami, češ da »jo ljubi«. Konec, oziroma rešitev Ruthinih problemov, je neizbežna: rešiti se Franza, umor. Iz niza dogodkov se postavljata vsaj dve vprašanji: zakaj je Franz tak, saj ženi samo škoduje, in zakaj ima Olga tak uspeh. Franz je lik moškega, ki mora žensko nadvladati, jo obdržati v svojem «objemu«, čeprav je ona s tem prikrajšana, utesnjena. Ruth umira v tej situaciji, trenutno jo rešuje slikarstvo, s takšnim odnosom pa je obsojena, da propade. Olga pa se je znala znebiti takega »moškega«, ločila se je za prijateljico, in za vse kar ji je drago, zna dobiti čas, zna se odpovedati in se odločiti za to, kar je v določenem trenutku v ospredju. V prvi polovici filma režiserka von Trotta naniza yse podatke : karakterizacijo junakov, njihove probleme in idejo fi ma. V drugem delu pa film teče, kot da bi že vedeli, kam bo privedel. Ostaja nam tako čas, da si kljub dogajanju na platnu, ustvarimo lasten pogled na problem; kje je vloga ženske in kam lahko privede samovolja, čeprav navidezno razumevajočega, moža. V filmu srečamo tudi druge like, ki dopolnjujejo atmosfero, ki jo režiserka gradi postopno z alternativno razpostavljenimi liki v funkciji pripovedi. Ravno tako govori kostumografija, čmo bela; in raba vložkov, med sanjami in resničnostjo (primer začetnega in zaključnega vložka o umoru in sodišču). Odlično odigrata težavni vlogi Hanna Schygulla (Olga) in Angela Winkler (Ruth) ; prava protagonista filma pa sta ritem in barva. Barva fotografije, v raznih odtenkih svetlega, sivega in bleščečega stimulira občutljivost in pomaga k pravilnemu dojemanju scene, čas dogajanja, trajanje posamezne sekvence in številne elipse, pa ustvarjajo tisto razdvojeno atmosfero, pripovedno v prvem delu, izpovedno v drugem. TONE SVETINA Med nebom in peklom -------123.______ Major Vanelli je imel nalogo, da s svojim bata-lonom, ki so ga sestavljale tri pehotne čete, in z Zan-bevimi karabinjerji prečeše okolico Trdnjave nad eko. v zgodnjem jutru so vojaki poskakali s kamio-ov in se začeli razvrščati po vodih. Pred njimi je bil čredno težaven, z gozdom in grmovjem porasel teren, ; n kamenja, preprežen z grapami in žlebovi, kjer 16 tekla voda. Poročnik in major sta ob karti še enkrat ponora zamisel za akcijo. Vojska naj bi s treh strani propala proti grebenom, ki so se stekali k Trdnjavi nad inr ta pobočja so po poročilih zaupnikov odha- 1 partizani, v tej smeri je izginila živina, pobrana olonistom in italijanski vojski, tod nekje je izginil tudl italijanski davkar. k Major Vanelli ni imel nobenih izkušenj v gveril-etn bojevanju. Ob koncu prve svetovne vojne je so-eloval v okopni vojni na soški fronti. Na lastne oči e videl nekaj nesmiselnih naskokov na utrjene polo-)e Avstrijcev, jurišev, ki jih je zasnoval general Cadorna. V drobu so mu obležali mrliči, razsekani od mitraljeških rafalov in granat. Bil je na koncu službene kariere, lagodnost mu je legla v kolena in dušo, in prav nič se ni veselil znova zagaziti v kri. Čudil se je karabinjerskemu poročniku, ki je bil vnet kot policijski pes in oster kot britev. Fašizma ni maral. Globoko v srcu je sovražil bahaški ducejev nastop in obsojal pustolovsko namero osi, da bi zagospodovala svetu. Njegovo politično prepričanje se je skladalo s prepričanjem kralju in kraljevini vdanih oficirjev- Bil pa je dober vojak in je izvrševal povelja, ne da bi dosti razmišljal o njih. Rad je dobro jedel, cenil je pristno vino, sem in tja mu je oko ušlo za kakšno mlado žensko... Prav nič mu ni bilo mar, če bodo odkrili skrivališče čete. Na tihem si je želel, da ga ne bi. Če naletijo na taborišče, bo poleg upornikov padlo tudi nekaj njegovih vojakov, žal bi mu jih bilo. Bili so mladi, v boju neizkušeni fantje. Gledal jih je, kako si naravnavajo čelade, popravljajo opremo, pregledujejo puške in strojnice. Mnogi so bili živčni, nekateri so se pred odhodom v gozd pokrižali, drugi so hodili na obrežje reke scat... Vsa skrb za izvedbo pogona in preiskave je ležala na komandirjih čet in vodov, ki so razporedili vojake v strelce in jih pognali v gozd. Major Vanelli, obdan od kurirjev in desetine z radijsko postajo, se je usidral na rečnem kolenu, od koder je imel lep razgled na del pobočja. Pustil je, da stroj steče. Časa je dovolj. Preden se bodo grablje — tako so imenovali enoto v strelcih — dokopale do polovice pobočja ali do druge tretjine, kjer so slutili partizane, se bo sonce dvignilo v zenit. Do takrat bi lahko zadremal, saj drugega, pametnejšega opravila nima. Ker pa ga je poročnik Zanni preveč vznemiril z izjavami, da so sedaj na vrsti vojaki ter je konec miru in pretegovanja preležanih udov po kasarnah, ni mogel zadremati. Da bi si povrnil izgubljeni mir in občutek ravnodušnosti, se je zagledal v brstečo naravo rečnega obrežja, kjer so se vrbe sklanjale k vodi in so ribe vznemirjale gladino počasi tekoče in zrcalno čiste reke s krogi. Do sedaj mu je življenje teklo mimo, brez pretresov, kot teče ta reka, ujeta v strugo in poveličana z lepoto pokrajine. Doživljaje s soške fronte je potisnil v pozabo, posvetnemu hrupu se je izogibal, na vse dogodke in politične zaostritve ter napetosti je gledal, ko da se ga ne tičejo. Kaj bo sedaj? Življenje je znova zdivjalo kot rečne brzice... a bolje je biti naplavina reke kot iver v brzicah... Poročnik Zanni pa se je urno pognal v kljubujoče strmine. S prijateljem, brigadirjem Londeiem, poveljnikom karabinjerjev v naselju, pristojnim za nadzorstvo nad preiskovanim ozemljem, z vodom karabinjerjev in vojaki je spešil v smeri naznačenega taborišča. Zanni ni maral, da bi mu vojska odnesla lovorike slave. Losanna mu je pred odhodom dejal: »Usoda zahteva, da uničite vas, ki ji pravijo Trdnjava nad reko. Dokaze, da podpira odpor, izkopljite iz tal! Ali pa si jih kratko malo izmislite! Dokažite pravilnost mojega predvidevanja!« Po včerajšnji zmagi nad Udinese jem v 27. kolu prve italijanske nogometne lige Juventus - še korak do naslova Juventus — Udinese 3:2 (1:2) STRELCI: v 15. min. Rossi, v 40. min. Mauro, v 42. min. Žico, v 51. in 67. min. Vignola. JUVENTUS : Tacconi, Gentile, Cabrali, Bonini, Brio, Scirea, Penzo, Tardelli, Rossi (od 70. min. Brandelli), Platini, Boniek (od 46. min. Vignola) . UDINESE : Brini, Galparoli, Cattaneo, Gerolin, Edinho, Pancheri (od 23. min. De Agostini), Causio, Miano (od 79. min. Danelutti), Mauro, Zico, Virdis. SODNIK: Pieri iz Genove : GLEDALCEV: 50.000. RUMENA KARTONA: Mauro in Boniek. TURIN — Juventus si je z včerajšnjo zmago proti Udineseju in ob neodločenem izidu Rome v Avellinu praktično že zagotovil letošnji naslov državnega prvaka. Včerajšnja zmaga Platinija in to- varišev pa ni bila tako lahka. Nasprotno! Videmčani so bili že na pragu velikega slavja. Po prvem polčasu so namreč vodili z 2:1. Potem ko je Rossi v 15. min. povedel za domače moštvo, so Videmčani najprej z Maurom stanje izenačili, v 42. min. pa je Zico, ki se je vrnil na igrišče po dveh mesecih zaradi poškodbe, povedel Videmčane. Turin-ski gledalci so bili skoraj »šokirani« in to tembolj, ker je Roma v Avellinu tudi vodila. V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata. Juventusova' »zlata rezerva« Vignola je zamenjal Bonieka in Turinčani so takoj prevzeli pobudo v svoje roke. Vignola pa je v 51. min. stanje izenačil, četrt ure kasneje pa še dosegel zmagoviti zadetek in za Udinese ni bilo več pomoči. Kljub porazu pa so Videmčani včeraj zapustili dokaj dober vtis. Žal jim ni uspel veliki podvig, vseeno pa gre vse pohvaliti za požrtvovalno in zbrano igro. totocalcio Avellino - Roma Catania - Genoa Fiorentina - Inter Juventus - Udinese Lazio - Napoli Milan - Ascoli Sampdoria - Pisa Verona - Torino Cagliari - Lecce Campobasso - Como Cavese - Palermo Cesena - Triestina Pistoiese - Atalanta X 2 X 1 1 X 1 X X 1 X X X Skupna nagrada znaša 13.680.011.950 lir. V odločilni tekmi jugoslovanske košarkarske lige Zagrebčanom državni naslov Gibona po dramatičnem srečanju premagala Crveno zvezdo zvezda 72:71 Gibona — C. (39:40) GIBONA ZAGREB: Nakič 12 (4:7), Petrovič 15 (1:1), Bečdč 2, Čutura 14 Pavličevič 13 (1:2), Knego 8, B. Vukičevič, Ušič, I. Nakič, Gospod-netič. CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Milosavljevič, Nikolič 18, Jonkovič 6 (2:3), Karadžič 14 (4:7), Bogosavljev 8 (2:2), Radovič 3 (3:6), Petrovič 6, žižič 9 (1:3), Kovačevič, Avdija 7 (1:3). ZAGREB — Zagrebška Gibona je sinoči po izredno izenačeni in na koncu dramatični tekmi premagala beograjsko Crveno zvezdo in tako osvojila letošnji naslov jugoslovanskega državnega prvaka. To je drugi državni naslov, ki ga je osvojilo zagrebško moštvo in obakrat pod vodstvom trenerja Mirka Novosela. Sinočnja tekma ni bila na večji kakovostni ravni. Igralci obeh ekip so bili namreč zaradi izredne pomembnosti srečanja dokaj živčni in zato so tudi naredili več napak. Predvsem so odpovedali nekateri izkušeni košarkarji kot Knego, Kovačevič in Avdija. Potem ko sta se moštvi skoraj do zadnjih minut menjavali v vodstvu, je Beograjčanom uspelo v zadnjem delu tekme doseči nekaj točk razlike in vse je kazalo, da jim bo tudi u-spel veliki podvig. Prav v zadnji minuti pa so košarkarji Crvene zvezde napravili dve usodni napaki, kar je izkoristila Gibona, da je z Mi-hovilom Nakičem dosegla nekaj sekund pred iztekom srečanja koš in s tem tudi zmago. Najboljši pri Giboni so bili Čutura, Pavličevič in Petrovič, pri gostih pa Nikolič in Karadžič. ITALIJANSKA KOŠARKA Star četrtfinalist Potem ko je že zmagal v Varese- ( ju, je Star tudi sinoči v Bologni od- pravil moštvo Yoge z 82:77 (36:41) in se uvrstil v četrtfinale končnice italijanskega košarkarskega prvenstva. V Riminiju pa je v drugi tekmi osmine finala domači Marr premagal moštvo Peroni ja iz Livorna z 78:74 (40:37) in za uvrstitev v četrtfinale bo potrebno še tretje srečanje v Livornu. V prvi tekmi je namreč zmagal Peroni. Danes bosta še ostali dve tekmi osmine finala. V Vidmu bo Dalipagi-čev Gedeco igral proti Febalu iz Neaplja, v Reggio Emilii pa. se bosta spoprijela domače moštvo Cantine Riunite in Indesit iz Caserte, ki ga trenira Tanjevič. V prvih tekmah sta zmagala Fe-bal in Indesit. Namizni tenis: EP v Moskvi »Plavi« uspešni MOSKVA — Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu je Jugoslavija včeraj dosegla vrsto zelo dobrih re- V moških dvojicah sta se Kalinič in šurbek uvrstila v polfinale in v polfinale sta se uvrstila v ženskih dvojicah tudi Batiničeva in Perkuči-nova. šurbek se je nato uvrstil v polfinale med posamezniki, s tem da je v četrtefinalu premagal Sovjeta Dvoraka s 3:0. To pa ni uspelo Kaliniču, ki je z 1:3 izgubil proti Sovjetu Ma-zunovu. V mešanih dvojicah sta se Šurbek in Batiničeva uvrstila v polfinale, v katerem pa sta izgubila proti paru Secretin - Popova z 1:2. Tako v ostalih tekmah Avellino — Roma 2:2 (0:1 ) STRELCI: v 24. min. Pruzzo, v 51. min. Cerezo, v 63. min. Diaz, v 90. min. Tagliaferri. AVELLINO: Paradisi, Osti (od 50. min. Bertoneri), Vullo, De Napoli, Favero, Di Somma, Barbadillo, Tagliaferri, Diaz, Colomba (od 81. min. Bergossi), Umido. ROMA: Tancredi, Nappi, Righetti, Nela, Di Bartolomei, Oddi, Chierico, Cerezo, Pruzzo, Štrukelj (od 46. min. Gianr|ni), Oraziani (od 66. min. Vincenzi). SODNIK: Bergamo iz Livorna. Catania — Genoa 1:2 (1:2) STRELCI: v 25. min. Pedrinho, v 30. min. Bri ascili, v 44. min. Benedetti. CATANIA: Sorrentino, Chinellato, Padrinho, Ranieri (od 70. min. Sabadini), Mosti-, Gregori, Morra, Lu-vanor, Carnevale, Mastropasqua (od 59. min. Bilardi), Crialesi. GENOA: Martina, Romano, Testoni, Faccenda, Onofri, Policano, Bosetti (od 70. min. Mileti), Viola, An-tonelli (od 59. min. Bergamaschi), Benedetti, Briaschi. SODNIK: Barbaresco iz Cormonsa. Fiorentina — Inter 1:1 (0:1 ) STRELCA: v 30. min. Serena, v 77. min. Passarella iz enajstmetrovke. FIORENTINA: Galli, Hn, Contratto, Oriali (od 38. min. Miani), F. Rossi, Passarella, D. Bertoni, Pecci, Monelli (od 64. min. Puliti), Massaro, A. Bertoni. INTER: Zenga, R. Ferri, Bergomi, Bini, Collavati, G. Baresi, Miiller, Pasinato, Bagni, Sabato, Serena. SODNIK : Bonghi iz Rima. Lazio — Napoli 3:2 (2:1) STRELCI: v 1. min. Giordano, v 34. min. Laudrup, v 43. min. Dal Fiume, v 62. min. Laudrup, v 77. min. Celestini. LAZIO: Orsi, Mièle, Poda vini, Spi-nozzi. Batista, Vinazzani, Cupini, Manfredonia, Giordano (od 88. min. Piga), Laudrup, D’Amico (od 68. min. Marini). NAPOLI : Castellini, Boldini, Frap-pampina, Celestini, Krol, Ferrarlo, Casale (od 46. min. Caffarelli), Dal Včeraj v 31. kolu v drugi italijanski nogometni ligi Triestina osvojila točko v Ceseni Cesena — Triestina 2:2 (2:2) STRELCI: v 1. min. Bonesso, v 24. min. Vailati, v 30. min. Romano, v 34. min. Gabriele iz enajstmetrovke. CESENA: Rampolla, Cottone, Leoni, B ariani, Conti, Graverò, Barozzi (od 72. min. Agostini), Sanguin, Gabriele, Piraccini. Bonesso. TRIESTINA: Pelosin, Stimpfl, Costantini, Vailati, Mascheroni (od 70. min. Braghin), Chiarenza, Dal Prà, Leonarduzzi (od 46. min. Pescatori), Romano, Raffini, De Giorgis. SODNIK : Magni iz Palerma. GLEDALCEV; 8.000. RUMENI KARTONI: Gabriele, Mascheroni in Bonesso. CESENA — čeprav je igrala brez svojega najboljšega strelca De Falca (izključen) je Triestina na dokaj zahtevnem gostovanju v Ceseni osvojila dragoceno točko. Za Tržačane se je tekma dokaj ne- ugodno začela. Domače moštvo je namreč že v prvi minuti povedlo z Bonessom. To pa ni potrlo Buffoti-jevih varovancev, ki so močno reagirati, stanje najprej izenačiti z Vailati jem, da bi nato v 30. min. Romano celo povedel za Triestino. Cesena pa je štiri minute pozneje stanje izenačila z enajstmetrovko, ki jo je u-spešno izvedel Gabriele. Naj omenimo, da se je v 70. min. huje poškodoval nogometaš Triestine Mascheroni, ki so ga nesti v slačilnico za prvo pomoč. Zamenjal pa ga je Braghin. IZIDI 31. KOLA Cagliari - Lecce 0:0; Campobasso -Como 2:0; Cavese - Palermo 1:1; Cesena - Triestina 2:2; Cremonese -Catanzaro 2:1; Padova - Pescara 1:0; Perugia - Empoli 0:0; Pistoiese - A- talanta 1:1; Sambenedettese - Arezzo 2:0; Varese - Monza 1:1. LESTVICA Como 40; Atalanta 39; Cremonese 38; Lecce in Campobasso 34; Triestina 33; Perugia, Padova, Arezzo in Pescara 32; Varese 31; Cesena 30; Monza in Sambenedettese 29; Cagliari, Pistoiese in Cavese 27; Palermo in Empoli 25; Catanzaro 24. PRIHODNJE KOLO (29.4.) Arezzo - Cavese; Catanzaro - Cagliari; Como - Cesena; Cremonese -Campobasso; Empoli - Pistoiese; Lecce - Varese; Monza - Perugia ; Palermo - Atalanta; Pescara - Sambenedettese; Triestina - Padova. • JULIA ALPINA - BOLLATE 9:25. V prvi tekmi 3. kola italijanskega bezbolskega prvenstva je moštvo Bollate premagalo tržaško Jutio Alpino s 25:9. Fiume, Pellegrini (od 80. min. Palanca), Dirceu, De Rosa. SODNIK : Agnotin iz Bassana del Grappa. Milan — Ascoli 0:0 MILAN: Fiotti, Tassotti, Evani, leardi, Galli, Spinosi, Carotti (od 65. min. Incocciati), Battistini, Btis-sett, Verza, Damiani. ASCOLI: Muraro, Mandortini, Citterio, Perrone, Bogoni, Pochesci, Dell’Olio, De Vecchi, Borghi (od 75. min. Scarafoni), Greco, Nicolini. SODNIK: Lombardo iz Maršale. Sampdoria — Pisa 1:0 (0:0) STRELEC: v 66. min. Francis. SAMPDORIA: Bordon, Calia, Guer-rini, Casagrande, Vierchowod, Reti-ca, Marocchino (od 56. min. Mancini), Scanziani, Francis, Brady, Za-none. PISA: Marnimi, Azzati (od 18. min. Armenise), Longobardi, Occhipinti, Gambi, Sala (od 75. min. Scamec-chia), Berggreen, Criscimanni, Kieft, Sorbi, Mariani. SODNIK: Mattel iz Macerate. Verona — Torino 2:2 (2:1) STRELCI: v 9. min. Fontolan (avtogol), v 10. min. Farma, v 41. min. Bruni, v 52. min. Schachner. VERONA: Garella, Ferroni, Ma-rangon, Volpati, Fontolan, Tricella, Fanna, Stergato (od 75. min. Guidetti), Jordan (od 67. min. Iorio), Bruni, Galderisi. TORINO: Terraneo, Corradi ni, Frantiti, Zaccarelli, Danova, Fileggi, Schachner, Caso, Comi, Dossena, Her-nandez (od 71. min. Pecci). SODNIK: Cititi iz Firenc. Juventus LESTVICA 27 16 8 3 53:25 40 Roma 27 13 10 4 41:23 36 Fiorentina 27 12 10 5 47:29 34 Verona 27 12 7 8 39:29 31 Torino 27 10 11 6 33:25 31 Inter 27 10 11 6 28:20 31 Udinese 27 10 9 8 43:36 29 Sampdoria 27 10 7 10 32:28 27 Ascoli 27 8 11 8 26:31 27 Milan 27 7 12 8 31:37 26 Avellino 27 9 6 12 32:37 24 Napoli 27 6 11 10 24:34 23 Lazio 27 7 8 12 31:44 22 Genoa 27 5 11 11 21:34 21 Pisa 27 2 15 10 16:31 19 Catania 27 1 9 17 11:45 11 PRIHODNJE KOLO (29. 4.) Ascoli - Catania; Genoa - Verona; Inter - Juventus; Napoli - Sampdoria; Pisa - Avellino; Roma - Fiorentina; Torino - Milan; Udinese - Lazio. NAJBOLJŠI STRELCI 19 ZADETKOV: Platini (Juventus); 18 ZADETKOV: Zico (Udinese); 13 ZADETKOV: Iorio (Verona); 12 ZADETKOV : Rossi (Juventus) in Briaschi (Genoa) ; 1. jugoslovanska nogometna liga Hajduk le izenačil V včerajšnjih anticipiranih tekmah 27. kola prve jugoslovanske nogometne lige sta Osijek in Partizan igrala neodločeno brez gola, Hajduk pa je doma le izenačil z vinkovskim Dinamom z 2:2. DANAŠNJI SPORED Vojvodina - Olimpija : Sarajevo -Dinamo (Z); Velež - Željeztičar; C. zvezda - Budučnost; Čelik - Ri jeka; Radnički - Sloboda; Vardar - Priština. Dirka po Španiji: druga zmaga De Jonckheera VALENCIA — Belgijec Noel de Jonckheere je ponovil uspeh iz prve etape in osvojil četrto etapo kolesarske dirke po Španiji od Elchea do Valencie. Včerajšnja etapa je minila v znamenju pobega Belgijca Edmondsa, kateremu pa je na koncu zmanjkalo moči in glavnina kolesarjev ga je dohitela pred ciljem. Zmagovalec je bil znan po masovnem zaključnem sprintu, v katerem je bil De Jonckheere najmočnejši. Vrstni red po današnji etapi je ostal v glavnem nespremenjen in Mo-ser še naprej vodi. Vrstni red 4. etape (Biche - Valencia, 198 km) 1. De Jonckheere (Bel.) 4.56’23”; 2. De Vlaeminck (Bel.); 3. Van Cal-ster (Bel.) ; 4. Ueckens (Bel.) ; 5. Iglesias (Špa.); 6. R ossei (Bel.) ; 7. Cue-vas (Špa.) ; 8. Vitati (It.) ; 9. Gallorin (Fr.) ; 10. Bertin (Fr.) vsi v času zmagovalca. Skupna lestvica 1. Moser (It.) 24.TT20”; 2. Cabestan (Špa.) po 9”; 3. Blanco (Špa.) po 11”; 4. Gorospe (Špa.) po 13”; 5. Pe^to (It.) po 17”. Safari rally: Waldegaard povečal prednost Tudi po drugi etapi Safari rallyja je Šved Bjórn Waldegaard na toyoti v vodstvu, s tem da je svojo prednost pred Fincem Mikkolo na audiju povečal na deset minut. Finec je imel med drugo etapo večkrat težave z elektriko na svojem audiju 4 in ima pred današnjo zadnjo etapo le dve minuti prednosti pred rojakom Aaltonenom na opel manti. Druga etapa je bila dolga 1728 km in je imela 20 časovnih kontrol. Dosedaj so tekmovalci prevoziti 3075 km in v zadnji najdaljši etapi jih čaka še 2183 km. Vrstni red po drugi etapi : 1. Waldegaard - Thorszctius (šve.) toyota 74 kaz. minut; 2. Mikkola (Fin.) - Hertz (Šve.) audi 4 po 10’; 3. Aaltonen (Fin.) - Drews (Ken.) opel manta po 12’; 4. Alen - Kivimaki (Fin.) lancia po 27’; 5. Preston - Lyall (Ken.) lancia po 55’; 6. Frequetin (Fr.) - Berglund (Šve.) po 58 minutah. V zaostalem srečanju 3. nogometne amaterske lige Brez gola med Ga jo in Primorcem Gaja — Primorec 0:0 GAJA: Kante, Purič, šuc, Gabrielli, Boris Rismond», Maks Grgič, Škerk, Stani Kalc, Branko Grgič, Vladimir Milkovič, Sandro Tome. PRIMOREC: Leone, Malalan, Walter Milkovič, Bogdan čuk (od 74. min. Fulvio Čuk), Franko Kralj, Fi-nessi, Edvin Kralj, Mauro Kralj, Mule, Igor Milkovič, Bruni. »O srečanju zares ni kaj povedati. Obe ekipi sta igrali brez večjih motivacij. Bila je značilna tekma konca prvenstva,« je dejal Primorcev trener Henrik Čuk. »Ob taki vročiti je bilo zares težko igrati in tudi kakovostne igre ni bilo pričakovati,« je dodal Gajin veteran, 35-letnj Stani Kalc. Bila sta to komentarja po tekmi dveh predstavnikov obeh taborov, ki najbolje ponazorujeta razplete v včerajšnjem slovenskem derbiju 3. a-materske lige na Padričah/ Srečanje je bilo zares »praznično« : obe moštvi sta v glavnem osredotočili svojo igro na sredini terena in resnih priložnosti za zadetek je bilo »presneto« malo. Premalo, da bi lahko gledalci uživati ob tem derbiju. Nemotivirani nogometaši obeh ekip (Gaja in Primorec sta bila že pred časom odrezana od boja za napredovanje) so biti v dokajšnjih težavah ob pravi poletni vročiti, poleg tega sta obe moštvi nastopili tudi dokaj okrnjeni. Prisostvovati smo tako raztrgati igri in velikemu številu zgrešenih podaj. Priložnosti za zadetek je bilo izredno malo. V prvem polčasu bi omeniti lep strel Brunija (že v 4. min.), Kante pa je lepo posredoval. V 35. min. je Mule z glavo poslal žogo mimo vrat. V 36. min. je Primorec povedel, sodnik pa je gol razveljavil zaradi prekrška nad vratarjem K ante jem. V nadaljevanju so imeti domači nogometaši večje število priložnosti za gol, toda vratar Leone je bil vedno na mestu. Dve minuti pred koncem tekme je Stani Kalc silovito streljal na Primorčeva vrata, toda Leone je zopet spretno posegel in srečanje se je tako končalo z delitvijo točk. In to povsem pravilno. (B. Lakovič) GIMNASTIKA NA »1. MAJU« Ljubljančanke spet na prvih mestih Na včerajšnjem tekmovanju v športni ritmični gimnastiki v Trstu, katero je organiziralo ŠZ Bor, so tako v mlajši, kot starejši kategoriji zmagale Ljubljančanke. Podrobneje bomo o tej prireditvi poročati v naši torkovi številki. Švedski finale v Montecarlu MONTECARLO — Na mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu sta se v finale uvrstila Šveda Wilan-der in Sundstrom. Wilander je v polfinalu premagal Francoza Noaha s 6:2, 6:3, Sundstrom pa je odpravil Američana A-riasa s 6:3, 4:6, 6:1. vV okviru Alpe-Adria rally pokala Številne prijave za Saturnusov rally V okviru tekmovanja za Alpe-Adria rally pokal 1984 bo v Sloveniji v dneh od 11. do 13. maja mednarodni rally Saturnus, ki ga organizira Avto moto zveza Slovenije. Letošnji Saturnusov rally je že sedmi po vrsti in bo potekal na relaciji Ljubljane do Portoroža. Razdeljen je na dva dela in ima skupno 15 posebnih preizkušenj in 17 etap. Skupna dolžina proge je 452 km, od katerih Je 208,1 km posebnih hitrostnih preizkušenj. tem rallyju bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci, ki nado posebej točkovani tudi za jugoslovansko prvenstvo, prijavljenih pa •j® tudi 31 posadk iz Italije, Avstrije, fahodne Nemčije, Belgije, švedske m CSSR, z dvema tekmovalnima avtomobiloma pa bo nastopila tudi tovarniška ekipa Moskviča iz Sovjetske zveze. V odbojkarskem prvenstvu dečkov na Goriškem Krstna sezona Našega prapora Pred kratkim se je na Goriškem zaključilo prvenstvo dečkov, v katerem so prvič nastopili tudi igralci Našega prapora, ki so si letos le nabirali izkušnje za naslednjo sezono /V« pokrajinskem kotalkarskem prvenstvu UISP Lep uspeh kotalkarie Vipave Kotalkarji in kotalkarice KŠD Vi-Pava s Peči so se v Ronkah udeležili pokrajinskega prvenstva UISP in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Ta-Ko je Floreninova zmaga med mladinkami, Peteanijeva med amaterkami in Černič pri kadetih, pri kadeti-djah pa je bila Tomasijeva druga, novice va pa peta. Junija bodo vsi nastopili v Ronkah in Pordenonu na de-zeinem finalu, še prej pa že 6. maja da pokrajinskem prvenstvu v okviru mladinskih iger. Srečanje šahistov iz obeh Goric V okviru prijateljskih stikov, ki se iz leta v leto bogatijo, so novogoriški sahistd odigrali prijateljsko srečanje s šahisti iz Gorice. Srečanje, ki se je odvijalo v c ni UGO, so osvojili Goričani z re tem 6,5:5,5. Kasneje pa so igrali še brzoti zultatom S*U Nov°e°ričani ■?a 8oriško društvo so igrali Luciani, Cerchiari, Milocco ■ e, škarabot, Faganel, Bedi Uravner Calabrese, Peršolja in m /ta Novogoričane pa so na: Rusjan, Mitič, Petrovič, Mako« Ga te j, Strgar, N Ndvačm, Vukovič in Jug. l>be ekipi sta se domenili, c Podobn° srečanje 9. junija v Strelec : Žgur v 80. min. Kljub temu, da so Brežani nastopili brez svojega ključnega igralca Boruta, so uspeli premagati dobro ekipo Sant’Andree. Plavi so stalno napadali, vendar so zmagoviti gol dosegli šele v zadnji minuti, ko je Žgur iz prostega strela zadel mrežo nasprotnika. Za dobro igro lahko pohvalimo celotno ekipo, ki je z veliko mero borbenosti osvojila pomembni točki. (T.M.) • V ZVEZI S SOVJETSKIMI OBTOŽBAMI, da v Los Angelesu ni dovolj dobro poskrbljeno za varnost sovjetskih športnikov, je tiskovni glasnik a-meriškega State Departmenta izjavil, da je v ZDA od februarja letos gostovalo 152 sovjetskih športnikov, ki niso imeli nobenih problemov in zato Američani smatrajo, da so sovjetske obtožbe neosnovane. • PARI ČETRTFINALA ITALIJANSKEGA POKALA v nogometu so naslednji: Sampdoria - Torino, Udinese - Verona, Roma - Milan, Bari - Fiorentina. Prve tekme bodo na sporedu 7. 6., povratna srečanja pa 10. 6., polfinale bo igrano 13. in 16. 6., finale pa 21. in 26. junija. e FOGGIA V STEČAJU. Sodišče v Foggii je sporočilo, da je nogometni klub Foggie, ki nastopa v C-l ligi, v stečaju. Štirje naslovi za naše atlete S tekmami dečkov in deklic se je v sredo zaključila letošnja izvedba pokrajinskega prvenstva v mladinski kategoriji. Slovenski atleti so osvojili še štiri pokrajinske naslove med kadetinjami ter dečki. Že v nedeljo v Gorici sta adrievki Sandra Sumberaz v disku ter Katja Komar v kopju zmagali, medtem ko sta v sredo v Trstu zmagala še borovca Dean Oberdan v krogli ter Iztok Pečar v kroglici med dečki. REZULTATI DEČKI Krogla: 1. Dean Obertan Bor 8.20 m Kroglica: 1. Dean Oberdan Bor 8.20 m 3. Ivan Komar (Adria) 30,96 m; 6. Marko Vodopivec (Bor) 17,36 m KADETINJE Disk: 1. Sandra Sumberaz (Adria) 19,24 m Kopje: 1. Katja Komar (Adria) 26,46 m NARAŠČAJNICE 100 m: 9. Sandra Roveri (Adria) 14”1 Daljina: 7. Sandra Roveri (Adria) 4,10 m F. R. O Na turnirju ženskih košarkarskih reprezentanc v Szolnoku na Madžarskem je domača reprezentanca premagala Italijo z 81:70, mladinska reprezentanca SZ Francijo s 76:71 in ČSSR Romunijo z 71:68. • Na mednarodnem turnirju v rug-byju v Varšavi za igralce under 19 je Italija premagala ZRN s 15:4 in se bo jutri pomerila s Francijo v odločilni tekmi za prvo mesto na turnirju. mnenje Aldo Rupel Zapletenosti socialnega razlikovanja Področje telesne vzgoje, športa in rekreacije je tesno prepleteno z ostalimi dejavnostmi. Tudi s socialnim vidikom. Socialno razlikovanje je prisotno tudi v telesni kulturi. Manj ra zumljivo in sprejemljivo ostaja dejstvo, da se uresničuje socialno razlikovanje tudi v telesni kulturi. Osredotočenje nekaterih plasti prebivalstva v določenih panogah, prevlada dijakov in študentov v velikem številu športnih panog v primerjavi z vajensko in delavsko mladino, število aktivnih športnikov na Severu v primerjavi z Jugom, obratno sorazmerje med gledalci in aktivnimi športniki, če primerjamo njihovo prisotnost na Severu oz. na Jugu; lahko nadaljujemo še z obsežnostjo površin, ki so namenjene telesni kulturi v mestih ali na podeželju, s številom telovadnic in igrišč v naši deželi v primerjavi z drugimi avtonomnimi deželami itd. Poseben vidik socialnega razlikovanja je težnja posameznikov in skupin, da s pomočjo članstva v nekaterih panogah ali določenih društvih iščejo pripadnost in znake — vsaj tako si predstavljajo — nekega sloja; očitno je, da višjega. Da to dosežejo, žrtvujejo — socialno gledano — nad svojimi normalnimi možnostmi. Kako je z nami? Težko se je izogniti splošnim silnicam, saj smo vključeni in vtkani v mrežo telesnokultur-ne dejavnosti občin, mest, pokrajin, dežele, šolstva, športnih zvez in obveščanja. Vendar je vsaj doslej bila dejavnost v naših osnovnih organizacijah pogojena od svojega izvora. Izvor pa moramo iskati v množični de javnosti povojnih let in v množičnem gibanju športnih tednov in iger ter memorialov, ki so odigrali važno vlogo proti socialnemu razlikovanju. Tudi ozemeljska porazdeljenost osnovnih dejavnostnih celic je pripomogla k dejstvu, da ni prišlo do razlikovanja med mestnimi središči in kraškimi vasmi tako na Tržaškem kot na Goriškem. Glede na to, da je vsebina naše telesne kulture narodnoobrambna in vzgojna, so tudi usluge, ki jih nudi, razmeroma poceni in dosegljive širokim plastem prebivalstva tudi v panogah, ki imajo upravičeno ali neupravičeno prizvok draginje in e-litnosti. Tudi napor, ki ga posameznik opravi z lastnimi sredstvi ali s pomočjo družine, ni vedno obremenjen z željo po vzponu na socialni lestvici. Marsikdaj je vprašanje izbire, vprašanje dozorevanja, posledica tistega, kar stalno poudarjamo: posledica osveščanja. Pa tudi če bi šlo za željo po vzponu in za razlikovanje v tem okviru! Saj marsikdo drug išče in najde uveljavitev v novih ploščicah in v tiskanju vizitk. Do prvin socialnega razlikovanja lahko pride tudi med posameznimi društvi. Naloga krovnih organizacij je, da s primernimi posegi uravnovešajo možnosti naših društev tudi zato, da ne prihaja do prelivanja trenerskega kadra ali celo igralcev na podlagi ključev, ki nimajo ničesar skupnega z dogovarjanjem. KOLESARSTVO Zanimiva prireditev za ljubitelje kolesarstva Kolesarski klub Adria prireja v nedeljo, 29. aprila netekmovalno kolesarsko prireditev po Krasu. Zbirališče ljubiteljev kolesarstva bo ob 9. uri v Lonjerju, nato pa bo 9.30 v Bazovici start. Proga poteka preko Opčin, Proseka, Saleža, Zgonika, Velikega Repna na Opčine in potem nazaj v Bazovico in Lonjer. • V četrtfinalu ženskega teniškega turnirja v Amelia Islandu so bili doseženi naslednji rezultati : Navratilova (ZDA) - Tanvier (Fr.) 7:6, 6:4; Mandlikova (ČSSR) - Horvath (ZDA) 6:2, 6:4; Maleeva (Bolg.) - Garrison (ZDA) 7:5, 6:2; Evert Lloyd (ZDA) -Hanika (ZRN) 6:1, 6:0. obvestila ZSŠDI obvešča, da bo 24. t.m. urad v Trstu zaprt, ŠD Breg smučarski odsek organizira v torek, 24. t.m., ob 20. uri v Bol juncu Na jami zaključni praznik z zakusko. Vabljeni vsi tekmovalci in udeleženci izletov. Planinska odseka pri SK Devin in ŠZ Sloga organizirata jutri, 23. t.m., družinski izlet z osebnimi vozili na Slivnico (1114 m) - nad Cerkniškim jezerom. Zbirališče ob 9. uri v Senožečah pri spomeniku. ODBOJKA UNDER 15 — ŽENSKE Olympia — AGLI Ronke 2:1 (8:15, 15:8, 15:6) v.^GYMPIA: Feri, Vetrih, Valentin-,.lc:.[avi°, Vrtovec, Sc arazzolo, Mar-inčič, Bednarik, Bensa, Maraž, Markič. Košič, Mužič. ì X.. Povratnem srečanju z Ronkami p Olympia izbojevala pomembno zma-Igralke Olympde so tekmo pri-e precej lagodno in zato tudi izgu-e prvi set. Nato so zaigrale kot Jo m brez večjih težav nadigrale nasprotnice iz Ronk. Torriana — Olympia 2:0 05:13. 15:7) V°Hey Canon — Olympia 0:2 (14:16:, 11:15) ___________KOŽARKA i j »Propaganda« Jadran - Ricreatori 53:63 (23:35) Bn,^^ Pizziga 6 (4:6), fvTatA šuligoj 9 (1:3), Stanissa 9 vi77=’dPmUlina 25 (5:11). Gerii, Le-ila4, Tence- Gruden. tnVrvTr^novci so v zadnji prvenstveni XXfH ^gubili, kljub temu pa so poka-še ,.cv®er napredek v napadu. Slabbrami- ?bičajno pa so zaigrali v o-teUm ■ m Je glavni vzrok, da so r®0 «zgubili. Povedati pa je treba, Drvi-6-*3021?8’.^3 nekateri igralci letos kat c.1S«"ajo in da ekipa nastopa z nekaterimi mlajšimi igralci. (Andrej Pangos) ____ nogomet___________________ naraščajniki Tuj,Andrea " Breg 0:1 (0:0) BREG: Bertoli. W. Olenik, Senica, dn č Cassani, Giacchi, Cicotti (Ban a; S- Olenik, Sancin (Jerman), Godina, Biagi. Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Srni Zadruga z neomejenim jamstvom BILANCA 31. XII. 1983 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA Blagajna............................................. 134.141.907 Vrednostni papirji................................. 1.438.226.536 Banke.............................................. 4.661.395.177 Posojila .......................................... 5.820.621.759 Soudeležbe............................................ 28.100.001 Razni dolžniki....................................... 377.896.669 Menice za vnovčenje.................................. 264.253.732 Nepremičnine, oprema, stroji ........................ 248.486.267 Aktivni pripisi....................................... 51.201.904 Tranzitoma aktiva...................................... 7.156.177 13.031.480.129 Računi jamstev in rizikov......................... . 16.000.000 Razvidnostni računi.................................. 9.106.334.000 22.153.814.129 PASIVA Hranilne vloge in tekoči računi............ 11.663.418.478 Cedenti menic v inkaso Operacije z bankami Razni upniki Sklad odpravnin Sklad za davke in takse . . . . . Amortizacijski sklad Razni skladi Pasivne izločitve .... 71.259.931 .... 15.032.203 66.438.592 29.955.500 54.200.151 50.648.361 12.075.415.243 Premoženje čisti dobiček 13.031.480.129 Računi jamstev in rizikov .... Razvidnostni računi 16.000.000 9.106.334.000 22.153.814.129 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI DOHODKI Pasivne obresti Stroški za osebje Davki in takse Provizije in komisije . Upravni stroški Amortizacije Akantonacije Izredni stroški . . 1.255.150.271 . . 260.289.403 . .' 8.519.209 . . 935.821 . . 215.656.041 . . 21.412.402 . . 59.091.559 Aktivne obresti Obresti, premije in divid. na vrednostnicah . . Dobiček pri kupoprodaji vrednostnic . . . . Komisije, provizije in razni dohodki Koriščenje sklada davkov in taks . . . : . Izredni dohodki . 1.657.023.843 252.056.184 13.711.425 82.970.703 3.170.000 35.757.500 1.821.054.706 Poslovni dobipek - 2.044.689.655 2.044.689.655 Naročnino: Mesečna 10.000 lir • celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180.00. letno 1800.00 din. za organizacij in pod|et|a mesečno 250.00. letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Molilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubliana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (žir. '1 st . viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine.se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L A ZTT m tiskaj ^ Trst člen italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 22. aprila 1984 Plače ameriških delavcev še vedno med najvišjimi na razvitem Zahodu NEW YORK — Razkorak med delavskimi plačami v ameriški industriji in v drugih državah zahodnega sveta je kljub Reaganovemu klestenju še vedno ogromen in se kot kaže še poglablja. To ugotavljajo ameriške analize o mezdnih gibanjih v svetu. Ameriške plače so najvišje ne samo v absolutnih številkah temveč tudi v relativnih terminih, ki izničujejo precenjevanje vrednosti ameriškega dolarja. Vsekakor pa nas bolj malo zanima, ali je sedaj ameriško delo dovolj konkurenčno v svetu, pomembnejša je ugotovitev, da taki podatki izničujejo razne resnice, s katerimi nas dan za dnem krmijo. Ob vsaki podražitvi javnih storitev in tarif nam dosledno trdijo, da je to le prilagajanje svetovnim cenam, da so naše tarife najnižje v svetu, da nimamo razlogov za pritožbe. Resnici na ljubo, pa se nihče ne spomni, da so tudi delavske plače v Italiji med najnižjimi v industrijsko razvitih državah Zahoda. Prav tako dosledno pozabljajo, da bomo le redkokje našli tak davčni pritisk na plače odvisnih delavcev kot v Italiji. Nič čudnega torej, da zasledimo v podatkih ameri- ške analize le nekaj postavk o Italiji, ali bolje rečeno, agencije skoparijo z italijanskimi podatki. Tako zvemo, da se je povprečna plača ameriškega delavca v predelovalni industriji leta 1983 zvišala za 5,4 odstotka v primerjavi z letom prej, nizozemska plača se je zvišala za 3,8 odstotka, japonska za 4,3 in zahodnonemška za 4,7 odstotka. O italijanskih poviških pa niti črke. Koliko zaslužijo naši delavci lahko ugotovimo le v primerjalnem seznamu z ameriškimi plačami. V avtomobilskem sektorju zasluži italijanski delavec le 42 odstotkov zneska, ki ga prejme njegov ameriški kolega. Zahodnonemški delavci prejmejo 70, belgijski 57, švedski 48, francoski 45, japonski pa prav tako kot italijanski le 42 odstotkov ameriške plače. Ameriška študija posreduje tudi presenetljivo ugotovitev, da je produktivnost ameriškega delavca nižja, od nemške, francoske in celo italijanske. Japonske produktivnosti sploh ne omenjajo saj je neprimerljiva. Ob vsem tem lahko upravičeno ugotavljamo, da so ZDA taka gospodarska velesila, ker jim je vedno uspelo na druge prenesti težo svojih kriz in težav. Zagoneten incident EAST GERMANY CZECH. Prague WEST GERMANY Munich AUSTRIA MIG-Cobra Incident WASHINGTON — Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj takoj po polnoči objavilo vest, da sta v petek vojni letali vrste Mig streljali na ameriški helikopter vrste Cobra. Kot je pozneje potrdilo poveljstvo ameriške vojske v Evropi, ki ima svoj sedež v Stuttgartu, je do dogodka prišlo v bližini kraja Zwiesel na meji med Zvezno republiko Nemčijo in češkoslovaško ob 14.40 po krajevnem času. Poveljstvo je tudi javilo, da so v teku preiskave, da bi ugotovili, ali J6 mogoče ameriški he’ikopter letel P° češkoslovaškem zračnem prostoru. Po pričevanju ameriškega pilota, ki se je srečno vrnil v svojo bazo v Numberg, sta lovca sovjetske izdelave, »a neznane narodnosti« streljal® s strojnico in raketami. Tej verziji Pa osponava nemška policija, ki navaja pričevanja očividcev. Po njihovem naj bi se helikopter nahajal na češkoslovaški strani in nanj naj bi »miga« ne streljala. Davčne utaje Francesca Pazienza RIM —■ Davčni oddelek finančnih stražnikov je te dni ugotovil, da je znani Celli jev in Calvijev prijatelj Francesco Pazienza zagrešil davčne utaje za najmanj 6 milijard lir. Od teh naj bi utajil 1,5 milijarde lir pri davkih na dodatno vrednost IVA, 4,5 milijarde lir pa pri davkih na dohodek. Do tega odkritja so finančni stražniki prišli predvsem s preiskavami v bankah. Zakonodaja se bo morala prilagoditi tehnološkemu razvoju Jamčiti zasebnost pred računalniško obdelavo RIM — Tehnološki razvoj in še zlasti uvedba elektronike v obdelavo in arhiviranje podatkov je bistveno spreminila ustroj sodobne družbe. Računalniki požirajo in spravljajo na tisoče podatkov in tako se dogaja, da imajo v številnih elektronskih centrih ogromen arhiv podatkov o ljudeh, ki se jim niti ne sanja, da so tako natančno »zapisani«. Kaj narediti, da se zaščiti pravica vsakega državljana do zasebnega življenja? In kako preprečiti, da širjenje podatkov, ki so arhivirani v računalnikih, ne povzroči hudih posledic in ne krši osnovnih pravic vsakega državljana, predvsem pravice do zasebnega življenja, ki je zaščitena po ustavi? S tem vprašanjem se je pred kratkim spoprijel minister za pravosodje Martinazzoli, ki je sestavil besedilo zakonskega osnutka o pravici do zasebnega življenja, to besedilo je že odobrila vlada in sedaj ga bo obravnaval parlament. V osnutku zakona predlaga Martinazzoli poleg uvedbe pravice državljana, da odloča, kateri podatki o njem gredo lahko v javnost tudi pravico, da ima pregled nad podatki, ki so bili vključeni v tak arhiv. Zakonski osnutek med drugim določa, da morajo vse ustanove, ki imajo ali hočejo sestaviti elektronski arhiv, to sporočiti pristojnemu nadzornemu uradu pri predsedstvu vlade. Zelo natančna so tudi določila o podatkih, ki jih je moč vključiti v arhiv: tako bo mogoče razpolagati s podatki p veri, o rasnem izvoru, o političnem prepričanju posameznika, o pripadnosti strankam, sindikatom in drugim organizacijam samo s privoljenjem po-sameznika oziroma če gre za podatke zbrane s korektnim opravljanjem novinarskega poklica. Podatke o zdravju pa bo moč zbirati samo v zdravstvene namene in za zdravljenje. Pomembno je tudi določilo, da bo imel vsakdo na vpogled podatke, ki ga zadevajo: med pravicami državljana je namreč tudi določilo, da b° seznanjen z vključitvijo njegovega imena v arhiv-Končno pa zakonsko besedilo predvideva stroge kazni za kršitelje. (BBR) Skrb za zaščito gozdov 1TAUA 450 ITALIA 450 ITAUA 450 salvaguardiamo i boschi CORPO FORESTALE DELLO STATO ITALIA Italijanske pošte bodo 24. aprila izdale štiri znamke o varstvu gozdov. Pri hvalevredni pobudi pa manjka znamka, ki bi prikazovala kvarni vpliv »kislega dežja«, glavnega krivca za umiranje evropskih gozdov Zapleti v preiskavi o tragediji pri Ustici Plin v Kefrenovi piramidi je bil le navaden solzivec RIM — Kljub demantijem italijanskega vojaškega letalstva, da so postavili klavzulo »vojaške tajnosti« v preiskavi o letalski nesreči pri Ustici, ko je pred štirimi leti zaradi eksplozije strmoglavilo potniško letalo DC-9, postaja vsa zadeva do skrajnosti zagonetna. Včeraj je predsednik vojaškega sodstva Vito Maggi navedel, da je nepojmljivo, kako bi lahko letalstvo izročilo preiskovalni komisiji podatke, ki vsebujejo vojaško tajnost, ker je to strogo prepovedano. Kršitelje bi lahko obsodili tudi do 24 let zapora zaradi širjenja vojaških tajnosti. V primeru pa, da je letalstvo v svojem poročilu zamolčalo razne podatke zaradi vojaške tajnosti, je naloga preiskovalnega sodnika, da zahteva pojasnila pri predsedniku vlade. Pojasnila pa so, kot kaže, že zahtevali politiki. Vsi zahtevajo jasnost o tragediji pri Ustici, saj mora priti resnica na dan, vključno z možnostjo, da so lahko potniško letalo po pomoti sestrelili. Po štirih letih bo to seveda skrajno težko, saj so se po nesreči vsi zaklinjali, da ni bilo pri Ustici nobenih vojaških vaj enot NA TO. če je torej resnična vest o vojaški tajnosti, ni torej težko sklepati, zakaj je italijansko letalstvo postavilo tako klavzulo. V prihodnjih dneh bi morali torej izvedeti kaj več, a svojci žrtev se upravičeno bojijo, da bodo resnico pristojni organi zamolčali. Vojska ima namreč svoja pravila igre in ne dopušča, da se bi navadni civilisti vmešali v njene zadeve. KAIRO — Skrivnost strupenih plinov v Kefrenovi piramidi so razvozlali strokovnjaki arheološkega kemičnega urada v Kairu, ki so ugotovili, da je plin le navaden solzivec tipa mace, ki je v prosti prodaji v n®" katerih zahodnih državah. Tak plin prodajajo v majhnih jeklenkah z razpršilcem, ki so podobne dezodorante vim dozam in služi kot samoobramba pred napadi na' silnežev. Bržkone je taka jeklenka padla kaki turistki iz torbe in se poškodovala. Preiskovalci so prvotno sklepali, da je kdo namenoma podtaknil v piramido strupen plin. Egipčanski turistični delavci so kljub stroškom z® dezinfekcijo piramide, v katero so med drugim načrpa® svežega zraka pod pritiskom, kot kaže kar zadovoljni; Kefrenova piramida je preko noči postala zanimiva, saj si jo hočejo vsi ogledati. Nikogar ne moti, da je »Kefr®-novo posmrtno maščevanje« le navaden solzivec, sosedom in prijateljem bodo lahko pravili, da so bili v P1" ramidi, ki je zašla na časopisne stolpce svetovnega tiska. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (51.) SMRT 3E IMELA BOGATO ŽETEV.. RAZBOJNIKI SO PADALI DRU& ZA DRUGJM., V ZAKLONI lERJF -3E OPAZIL DA SO RAZBOJNIKI NERAT tASLUTIl_l... HIP NATO JE MED SKALOVJEM ODJEKNIL PRAVI PLAZ. STRELOV™ MURIETTA SE JE ODLOČIL, DA SE Z OSTALIMI PRESIDE SKOZI OBROČ. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam. DlflcE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE