LITIJA ★
ŠTEVILKA 11
NOVEMBER 1982
nt'
iffj
Občinska skupščina Litija Izvršni svet in družbenopolitične organizacije ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom oh 29. novembru —
DNEVU REPUBLIKE
V SPOMIN
Žrtvam letalske nesreče v Ajacciu na Korziki
Usoda je nerazumljiva, ker je tako nevljudna; vstopa, ne da bi potrkala
(Hans Habe)
1. decembra bo minilo leto dni od usodnega trenutka, ko je v nekaj sekundah v hudi letalski nesreči izgubilo življenje 181 ljudi. Med njimi je bilo tudi pet občanov Litije: .
FRANC GORENC, EDO SKUŠEK, FRANCI BRIC, ŽARKA LIKAR IN BRIGITA TOMC
Žjitvani bodo na dan obletnice nesreče na ljubljanskih Ž}alah odkrili spomenik.
Spomenik bo imel obliko sončne ure iz belega poliranega kamna s premerom treh metrov. Kazalec iz kroma, visok 2,2m, se dviga iz »potoka« letalskih razbitin letala DC—9, ki se simbolično zliva z usodnega gorovja po 6d)cm široki in 5m dolgi strugi. Ob uri nesreče: 8.52, se b©do vsak dan izpod spomenika oglasili posnetki zvonov z melodijo slovenske narodne pesmi.
M.L.
Prireditve ob občinskem prazniku
11. 12. — občinsko prvenstvo v namiznem tenisu v eni izmed telovadnic (TVD Partizan) 11. 12. — javna radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino«; pričetek ob 17. uri v dvorani na Stavbah (OK ZSMS Litija)
občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško v strelskem domu v Šmartnem; pričetek ob 9. uri. Tekmovale bodo ekipe enot OŠ TO, občinskega centra zvez in kluba radioamaterjev (OŠ TO Litija)
občinsko tekmovanje radiotelegrafistov v sejni dvorani SO Litija. Pričetek ob 18. uri (OŠ TO Litija)
2. planinski spominski pohod od Litije do Tišja. Pričetek med 7. in 10. uro izpred spomenika 1NOB v Litiji (PO Litija)
tradicionalni 10. orientacijski pohod po poteh II. štajerskega bataljona na Tišje. Pričetek od 7.30 ure naprej izpred spomenika NOB v Litiji (OŠ TO Litija) Šahovska simultanka z velemojstrom Djuričem. Pričetek ob 16. uri v restavraciji Pošta Litija (ŠK Litija)
19. 12. — Tradicionalni šahovski vikend turnir z udeležbo enega velemojstra, mednarodnih mojstrov, mojstrov, mojstrskih kandidatov in drugih odličnih šahistov. Pričetek ob 10. uri v restavraciji Pošta Litija
Razstava orožja in opreme CZ v avli SO Litija (tudi 22. 12.) — OŠ TO Litija Proslava ob dnevu JI.A. Pričetek ob 18. uri v avli SO Litija (OŠ TO Litija) Slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine Litija in vodstev družbenopolitičnih organizacij, OZO, kS, SIS indrugih. Pričetek ob 18. uri v dvorani na Stavbah (SO Litija)
Turnir v šahu. Ob 9. uri pionirji Zasavja, ob 16. uri prvenstvo ekip OZD in KS litijske občine, oboje na kegljišču (ŠK Litija)
12. 12.
15. 12.
18. 12.
18. 12.
18. 12.
21. 12.
22. 12. 24. 12.
25. 12.
Pravijo, da bo gorivo, odkar je na bone in po novih cenah, zagotovljeno. (FOTO: TINI BRILEJ)
VARČNEJE Z GORIVOM
Razdeljevanje bonov za gorivo je v naši občini minilo brez večjih zapletov.
Uvedba o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem dokaj natančno določa tudi izjemne primere, kjer lahko lastniki vozil dobijo večje količine goriva.
To so kmetijski proizvajalci, kooperanti, ki imajo količini naftnih derivatov vezane na pogodbe o oddaji tržnih viškov.
Iste izjeme so pri gozdnih posestnikih (tu je količina goriva vezana na odkazano lastno maso).
Do dodatnih količin goriva so upravičeni težje prizadeti invalidi ter tisti, ki jih vozijo na usposabljanje ali v varstvo.
Natančnih podatkov dodatnih količinah bencina za obrtnike
v času poročanja še ni bilo. Vsekakor pa bodo obrtniki lahko prišli do vrednostnih bonov prek svojih obrtnih zadrug ali delovnih organizacij, če z njimi trajno poslovno sodelujejo,
Izjema pa
bodo seveda tudi tisti obrtniki, ki opravljajo servisno dejavnost zunaj svojega delovnega prostora.
Za delovne organizacije pa velja omejitev goriva v isti višini kot za dnevnice in reprezentanco, to je 80 % lanske porabe bencina. Za uporabo lastnega vozila v službene namene lahko delovne organizacije izplačujejo stroške prevoza v obliki vrednostnega bona (Petrolovega) tudi v okviru 80% lanske porabe.
Vozniki motornih vozil pa tako vemo. koliko goriva nam pripada.
Na izvršnem svetu so tudi povedali, da so količine bencina pod temi pogoji zagotovljene.
Lahko sicer pride do manjših občasnih pomanjkanj, ki pa ne bodo trajnejšega značaja in ne bodo poslabšala preskrbljenosti.
urednikov
stolpec
Ob
29. novembru
Praznik je in v streh vihrajo zastave. Jesenski veter jih vije, v zraku lebdijo snežinke, v telesa grize mraz.
Praznik je in v srcih so velike, pokončne misli. O domovini, ki je ena, nam vsem dodeljena, kot poje pesnik. Razmišljaš o njej, o tej domovini, poskušaš dognati, kaj ti pomeni, kajpomeni, vsem nam.
Po ulicah hodijo ljudje, si \ segajo,, v roke, si izmenjujejo prijazne besede. Stiski rok potujejo mnogo bolj vneto kol, prejšnje dni, še pogledi so nekako bolj radostni. V srcih pa tisti čudoviti zanos'
Domovina, 39. rojstni dan praznuješ. Vsa mlada si še. z nadihom rdečice, pa vendar si zdrava in krepka. O. kako smo sanjali o tebi, ti divja roia mogota, ti nagelj rdeč, pripet v gumbnicopro-letarsko, ki sanja o boljšem in srečnejšem iivljenju.
Kako smo te iskati kot na-hrežinski kamenarji. žele-zarji z Jesenic, splavarji, orači, knapi iz zasavskih revirjev. de< 'avci iz Breze in Raše, iz Siska, Banata, Gev-gelije in lovčenskih strmin. Trpeli zate po ječah in taboriščih, krvaveli na moriščih, trohneli v temnicah.
Domovina, ti prava, resnična, po kakršni smo hrepeneli stoletja, si zrasla, ko seje dvignila jeklena pest, ko so se trgale verige sredi ognjenih zubljev. ki so grozeče lizali svet. ko je naša Partija s i<n arišem Titom na čelu po-vedla v hoj naše zavedne ljudi.
Svojo obličje in temelje si dobila, ko so se strnile poti vseh naših delegatov tistega zgodovinskega novembra v Jajcu in bili sprejeti zgodovinski sklepi.
Potem si šla. domovina, z naglimi koraki svobodi naproti, doživela mladostni polet obnove, preživljala hude čase oseminštiridese-tega leta, v petdesetih letih docela prešla v upravljanje delovnih ljudi iz leta v leto doživljala vse večji razcvet.
Leta 1980 si se poklonila spominu največjega sinu in takrat sklenila stopati še bolj odločno po poti Partije in njega, o katerem pojejo narodne pesmi, pripovedujejo legende in občuduje in ceni ves napredni, miroljubni svet.
Domovina, tudi oblaki so se marsikdaj zgrinjali nad teboj, pa jih je vedno pregnalo sonce naše volje, moči in poguma.
Trdno verujemo v to tudi sedaj, zato nam bodo čvrsta in zdrava.'
Domovina, rojstni dan.'
srečen
V času, ko oddajamo gradivo za naš časopis v tiskarno, se je začel zvezni kongres ZSJ. Na njem nas zastopa Anton Savšek iz Usnjarne Šmartno. Kongresu želimo uspešno delo!
POTREBNI SO I TAKOJŠNJI UKREPI
TUDI POTOVANJE Z VLAKI JE VARČEVANJE
Občinska konferenca ZK je odgovorna za politično stanje v občini. Akcije v osnovnih organizacijah ZK in ne v forumih.
To je bilo nekaj misli, izrečenih na 4. seji OK ZKS Litija, komunisti so oeenili družbeno-ekonomske razmere v naši občini po 3. seji Ck ZkS. Podrobno so se seznanili z gospodarsko in politično situacijo v treh delovnih organizacijah naše, občine: Lesni industriji, Gradmetalu in Kovini in sprejeli nekaj smernic ter ukrepov, ki ne smejo ostati le na papirju.
Zavzeli so se za doslednejše nagrajevanje po delu, dohodkovno povezovanje in spoštovanje ukrepov ZIS. Zahtevali so čimprejšnjo opredelitev do programa SIII in s tem sredstev, ki se zbirajo v skupni porabi za investicije.
I
!
I
raj
Za varnejšo pot naših šolarjev
Nesreče na cestah nenehno naraščajo. Vsaka otroška smrt globoko odjekne v vseh nas, ne glede na to, kje je do nesreče prišlo. Sprašujemo se, ali res nismo sposobni vzgojiti previdnejših in strpnejših voznikov, bolje urediti ceste in zadosti poučiti otroke o nevarnostih, ki jih prinaša neprevidno obnašanje na cestah.
Starši so prvi, ki otroka usmerjajo in vzgajajo ter ga učijo prvih korakov v svet. Poleg njih so tu še vzgojitelji, ki načrtno poučujejo otroke o varnem obnašanju v prometu. Za deževne dni. ko je vidljivost slaba, so otrokom (in voznikom) v veliko pomoč svetlejša oblačila, vetrovke in pelerine v rumeni barvi, pa tudi nalepke na torbah in za prvošolčke značilne rumene rutice. Prve dni šolanja, pa tudi kasneje, so di. Zdaj je na cesti nekoliko manj prometa, s tem pa tudi manjša možnost nesreč.
Potrudimo se, da bo vse leto tako. Otroci so najdragocenejše, kar imamo.
Uvedba bencinskih bonov je prav gotovo eden izmed največjih vzrokov za precej večjo zasedenost potniških vlakov, ki vozijo naše občane vsakodnevno v Ljubljano. Srednješolska in študentska mladina se je seveda že p.rej v glavnem vozila z vlaki,
dosti pa je delovnih ljudi, ki so kljub visoki ceni bencina vztrajali pri prevozu z osebnimi avtomobili, sedaj pa so jih boni enostavno prisili, da so »presedlali« na vlak.
Vozni red vlakov, ki vozijo na
relaciji Litija—Ljubljana in obratno, je sestavljen tako, da je v konicah, to je zjutraj in pa popoldan res dovolj vlakov, da lahko vsakdo najde sebi primernega. Druga plat medalje je seveda v tem, koliko se železniške osebje zaveda te zadnje enkrat-
Bo poslej proti Ljubljani vozilo kaj več vlakov? (FOTO: TINE BRILEJ)
ne priložnosti. Resni potnik lahko kaj hitro dobi občutek, da železničarjem ni veliko do njega, t če v Ljubljani na četrtem peronu postaje čaka v ogromni množici ljudi na vlak, ki bi v tistem trenutku že moral odpeljati proti Litiji, pa mu nihče ne zna prav pojasniti, kdaj bo vlak prišel, kaj šele, zakaj ga ni. Smešno in žalostno obenem pa je, ko v takšni situaciji uradna napovedovalka prek zvočnika pove, da »vlak za Litijo stoji na tiru seddm«. Na omenjenem tiru pa o kakšnem vlaku v tem trenutku ni ne duha, še precej manj pa sluha. Morda se * sprehaja po njem le kakšen golob, ki mu je za potnike tudi bolj malo mar.
Vendar pa tudi potnikom včasih manjka vsaj malo .strpnosti in razumevanja za težave železničarjev. V vsakem primeru je prav, da se več ljudi vozi z vlaki, pa čeprav niso tako udobni kot prevoz z osebnim avtomobilom.
V težkih gospodarskih razmerah se pač mora vsakdo odreči neki stvari.
Veliko bencina bo privarčevanega s tem, da se več vozimo z vlaki.
Ne gre pa se preveč jeziti, če se le redki drže obljubljenih 32 minut, v katerih bi morali priti iz Litije do Ljubljane.
M.G.
Že v začetku leta smo predvidevali, da bo prišlo v letu 1982 do izrazitejših motenj v poslovanju. Gospodarski ukrepi za obrzdanje inflacije pa so dodatno zaostrili pogoje gospodarjenja, zamrznitev cen pa je zavrla hitro rast dohodka preteklih let. Tudi-omejitve na področju deviznega poslovanja so vplivale na poslovne učinke v industriji naše občine, pojavile pa so se tudi že težave pri oskrbi s surovinami.
V devetmesečnem obdobju se je povečal celotni prihodek gospodarstva v občini za 23 %, dohodek pa je večji samo za 20 %. Če primerjamo doseženi dohodek v devetmesečnem obdobju z lanskim povprečnim dohodkom, je ta večji samo še za 13 %. Vse to kaže, da se bo rast dohodka v zadnjem četrtletju še nadalje upočasnila zaradi devalvacije dinarja , ki je podražila reprodukcijski material iz uvoza. Na počasnejšo rast dohodka vpliva tudi amortizacija, ki se je zaradi spremenjenih stopenj in ponovnega vrednotenja osnovnih sredstev na koncu leta 1981 povečala za 79 %.
Ker so investicije omejene, angažiranost amortizacije za od-
Odločen spopad z novim položajem
Gospodarjenje v današnjih razmerah zahteva od vodstva litijske predilnice izredne napore
Predilnica je od vseh naših delovnih organizacij najbolj vezana na uvoz surovin in nadomestnih delov. Posebno hudo jo je prizadel zadnji ukrep, ko je od enega izvoženega dolarja lahko porabila za svoje namene le 37 % vrednosti. Če pa bi bila zadolžena v tujini, pa bi bil ta odstotek celo samo 24 %.
Letno izvozijo,l 2 %proizvodnjc, preostali del pa plasirajo na domače tržišče, kar 57 % v Slovenijo. Zato so se tudi povezovali s TOZD v Sloveniji in rezultat tega so samoupravni sporazumi, da bodo te delovne organizacije odstopale del deviz od svojega izvoza predilnici. To bi znašalo okoli 1 800 000 dolarjev. Po ukrepih ZIS pa so tudi te delovne organizacije zašle v težave, zato se je prenos deviznih sredstev zmanjšal. Proizvodnja dejavnost litijske predilnice je resno ogrožena. Da pa ne bi prišlo do najhujšega, so samoupravni organi sprejeli določene ukrepe.
- Za vsako ceno je treba pridobiti terminski nakup deviz za uvoz bombaža iz dežel v razvoju. To je bilo že realizirano in v predilnici pričakujejo 200 ton bombažnega vlakna iz Sudana.
z dobavitelji je treba doseči soglasje, da dajo blagovne kredite za daljše obdobje. Tudi to nalogo so delno že rešilL Kupec iz Nemčije jim nudi enoletni blagovni kredit za 300 ton sintetičnega vlakna.
Z italijanskimi dobavitelji je sklenjena pogodba v znesku 882 milijonov lir, čakajo le še na garancijo LB.
Predilnica je tudi pokrenila vse, da bi pridobila devizna sredstva iz tako imenovane 4 % republiške rezerve. Na tej podlagi bodo uvozili 400 ton vlakna in tako dejansko prebrodili težave, da bo proizvodnja lahko nemoteno tekla.
plačilo anuitet pa je manjša, je ostalo del amortizacije neporabljene in so jo delovne Organizacije uporabljale za obratna sredstva. Akumulacija, ki je najpomembnejši element poslovnega učinka, je večja za 16 %. Ustvarjeno je bilo 195 milijonov akumulacije, vendar ne zadostuje, da bi se zboljšala likvidnost delovnih organizacij, ker se je zaradi inflacije povečal obseg poslovanja. Povečano kritje plačil z menicami kaže, da se likvidnost gospodarstva na splošno slabša.
Količinski obseg proizvodnje kaže stagnacijo in bo verjetno to leto prvič, da se proizvodnja ne, bo bistveno povečala. Zastoj v proizvodnji pa vpliva tudi na zaposlovanje, ki je za 1 % manjše v odnosu na lanskoletno obdobje.
Doseženi čisti dohodek je večji za 24 % začasna razporeditev pa je boljsmotrna kot v preteklosti. Upoštevana je družbena usmeritev, da mora biti rast osebnih dohodkov odvisna od rasti primerjalnega dohodka (dohodek je amortizacija), dosežene rasti osebnih dohodkov v letu  1981 in uspešnosti izvoza.
Za osebne dohodke so delovne organizacije namenile za 22 % več sredstev čistega dohodka, manjša zaposlitev, pa tudi manjši prispevki iz oseb. dohodka, pa sta povzročila da se je individualni osebni dohodek v gospodarstvu povečal za 25 % in znaša 12.8,55 din. V primerjavi z letnim povprečjem 1981 je ta večji samo za 18 %.
Tudi pri razporejanju sredstev čistega dohodka v sklad skupne porabe je bilo bolj umirjeno. Sredstva, razporejena v sklad skupne porabe, so večja za 19 %.
Pomembna je tudi ugotovitev, da nobena delovna organizacija v občini ni zabeležila izgube.
Medtem ko beležimo v gospodarstvu občine bolj umirjen porast poslovnih učinkov, pa dosega negospodarstvo hitrejšo rast. Celotni dohodek jevečji za 35 %, dohodek za 33 %, čisti dohodek pa za 32%. Tudi število zaposlenih se je povečalo za 4 %. Večje število zaposlenih je povzročilo za 33 % večja sredstva za osebne dohodke. Tolikšen porast sredstev za osebne dohodke je omogočil tudi hitrejšo rast mesečnih osebnih dohodkov, ki so večji za 28 %, povprečni individualni osebni dohodek znaša 14.105 din. Rast osebnih dohodkov je res hitrejša v primerjavi z gospodarsko dejavnostjo, ven-
dar je treba upoštevati dejstvo, da je bila rast osebnih dohodkov v negospodarstvu izrazita v zadnjem četrtletju 1981, zato dobimo objektivnejšo primerjavo, če primerjamo letošnji porast osebnih dohodkov z lanskoletnim povprečjem. V tem primeru pa so povprečni mesečni osebni dohodki na delavca večji samo za 18%, torej enako kot v gospodarski dejavnosti. Za negospodarstvo je v letu
1982 značilen pojav, na katerega moramo biti pozorni, namreč, izredno hitro se večata amortizacija in akumulacija. Devetmesečni obračuni kažejo, da je negospodarstvo ustvarilo 7,910.000 din akumulacije in 11,285.000 din amortizacije. To kaže, da negospodarstvo raz-polga s precejšnjimi sredstvi ia žiro računih, medtem ko gospodarstvu primanjkuje obratnih sredstev za poslovanje.
V novem poslovno-stanovanjskem objektu v Litiji ob Jerebovi ulici je tudi Loterija Slovenije odprta nov lokal, v katerem lahko občani dobijo različne srečke za igre na srečo. Srečke loterije Slovenije stanejo 40 din, polovička pa 20 din. Najvišji dobitek pri tej stari in tradicionalni igri na srečo je 1,000.000 din.
Loto je novejša igra. Na posebnem obrazcu (srečki) je treba obkrožiti 5 do 36 številk, lahko poljubno število kombinacij. Ena kombinacija stane 50 din, igra pa se lahko poljubno število kombinacij. Možno je igrati tudi po posebnih sistemih. Pri ekspresni loteriji se žrebanje izvede takoj in igralec tudi takoj dobi izplačano vsoto, če je seveda zadel. Največji dobitek je lahko 20.000 din, lahko pa so tudi manjši. Lokal Loterije Slovenije je odprt vsak dan od 9. do 1530, ob sobotah pa   od 7. do 11. ure.
r
L
SKUPŠČINA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
Varstvo otrok ima v naši družbi poseben pomen
Na dobro pripravljeni skupni seji zborov skupščine otroškega varstva je tekla beseda o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana te skupnosti za obdobje 1981—85, usklajevanje skupne porabe, valorizaciji kadrovskih štipendij in drugih obveznostih, ki so v tej skupnosti ključnega pomena. Oba zbora, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, sta sprejela valorizacijo rednih programov po 1. predlagani varianti, to je 2,7 % za OD in 8 % za materialne izdatke.Valorizacija osebnih dohodkov je pravzaprav le simbolična, pomeni pa izvajalcem moralno vzpodbudo in občutek, da niso oglj. porabniki
sredstev združenega dela.
Delegati ooraipravljali o nalogah, ki jih čakajo v naslednjem letu: razširitev vrtcev v Litiji in Šmartnem, dograditvi vrtca v Jevnici, organizacija družinskega varstva, kjer ni mogoče drugače.
Pretehtali so tudi razne možnosti organizacije -vslxa otrok na Dolah in na Vačah, kjer zaenkrat ni predvidena pridobitev novih mest za vključitev otrok v redno vzgojnovarstveno dejavnost.
Sledilo je poročilo o letovanju predšolskih otrok na Debelem rtiču, ki je po enoglasnem mnenju vzgojiteljev, staršev, še najbolj pa otrok, izredno lepo uspelo.
IRAN
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Vse manj je dobrih gostiln
Potniški vlak, ki pelje proti Zidanem mostu, se začne ustavljati na železniški postaji Sava. Na levi strani zagledaš mogočno zgradbo, ki je stisnjena pod hrib in se širi nad cesto, to je Berdajsova gostilna, ki kljubuje vsem dobrim in slabim časom, odkar pomnijo najstarejši ljudje na Savi.
Ob tednu boja proti alkoholi/mu se nehote spomniš na Šifrerjevo pesem: »Vse manj je dobrih gostiln, vse manj je dobrih ljudi«.
Vaške gostilne so od nekdaj prostor, kjer se ljudje srečujejo ob pomembnih /i\ Ijenjskih dogodkih, kot so rojstvo, poroka, smrt, jubileji, prazniki.
Po obisku sodeč gostilna pri Berdajsu še ne bo izumrla. Tu se srečujejo lovci, ribiči, nogometaši in druge skupine ljudi, ki si zaželijo miren razgovor ob dobri kapljici, okusni domači hrani in prijazni postrežbi. Pred kratkim se je tu oglasil tudi Jaka — Šraufciger.
Težko bi našel starejše občane v okolici Save, ki ne bi tako ali drugače po/nali znane Berdajsove družine v času NOB in po vojni. Februarja 1942 je bil v gostilni Ladka Berdajsa sestanek, na katerem so sklenili, da čimprej dokončno sestavijo odbor OF za celoten okraj Litijo.
Minila so številna leta. zgradba je ostala ista, le ostrešje in prostori so obnov 1 jeni. Nekdanji borci iz daljne in bližnje okolice Zasavja pa še vedno radi zaidejo / družinami in tovariši na sproščen pogovor. Saj tam ob reki Savi še vedno živijo tudi dobri ljudje, čeprav jim današnji čas ne prizanaša z raznimi težavami.
A.O.
Kri rešuje življenja
ženje, radi pa tudi priskočili na pomoč udeležencem v invalidskih vozičkih. Prav spoštovanje in pripravljenost pomagati starejšim pa pri nekaterih mladih ljudeh danes vse preveč pogrešamo, seveda ne pri vseh, a le. Za konec lahko rečem le še to, da si vsi skupaj takšnih izletov še želimo«, je zaključila Martina Šuš-teršič.
Martin Rojšek, težak 86 letni invalid, se je ob spominu na izlet ponovno vzradostil. »Prvič sem videl prekrasno Postojnsko jamo, ki sem si jo vse življenje želel ogledati. Razpoloženje v avtobusih je bilo odlično, dobre volje nam ni pokvarilo niti vreme, ki nam ta dan edino ni bilo naklonjeno, saj je močno deževalo. Kar malce nerodno mi
je bilo, ker so imeli toliko dela z menoj. Zelo všeč mi je bila fol-kornaskupma iz Javorja. Če mi bo zdravje dopuščalo, se bom tudi v prihodnje udeležil še kakšnega izleta«, je končal Martin Rojšek«.
Ob organizaciji OO RK Litija so izlet financirali: Občinski sindikalni svet, ZRVS, Združenje obrtnikov, Beograjska banka, Komunala, Samoupravna stanovanjska skupnost, OK ZKS in Občinska zdravstvena skupnost. Izlet je bil tako za udeležence brezplačen, kar je seveda pravilno, saj je skrb za starejše ljudi in invalide ena izmed temeljnih nalog naše humane socialistične družbe.
MG.
V Litiji to že dolgo ni več samo parola, ampak resničnost. Tudi v tokratni krvodajalski akciji, ki je bila 4.in 5. novembra, so naši občani pokazali, da sta humanost in solidarnost več kot le besedi na papirju. Po predvidevanjih naj bi dalo kri 480 krvodajalcev, pokazalo pa se je. da je bilo število višje za sto krvodajalcev. Kri je dalo kar 587 ljudi. Vsem se ob-
činski odbor RK zahvaljuje za izkazano solidarnost.
V decembru pripravljajo svečanost, ko bodo podelili priznanja vsem krvodajalcem, ki so z letošnjim darovanjem dali kri desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat in celo petindvajsetkrat. Imena najboljših darovalcev krvi bomo objavili v našem glasilu.
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA
Potrošniški svet mora zaživeti
Čeprav še ni bilo volitev v organe krajevne skupnosti, so se predlagani bodoči člani Potrošniškega sveta na desnem bregu v Litiji že sestali. Pobuda za sklic je bila predvsem zato, da bi se dogovorili, kako in na kakšen način bodo občani dobili plin, saj vemo, da plina že več kot dva meseca ni dobiti nikjer. Pogovarjali so se tudi o tem, da bi predlagali Izvršnemu svetu in skupščini, da se uvedejo družinski listi, na podlagi katerih bi občani dobili artikle, ki jih ni, oziroma so v manjših količinah. Tako bi lahko sleherna družina dobila tako željeni prašek in podobno. S tem teh artiklov ne bi bilo na tržišču več, bili pa bi bolj pravilno porazdeljeni.
Navzoč je bil tudi inšpektor, ki je povedal, da je že več časa tudi pomanjkanje premoga, člane potrošniškega sveta pa je seznanil tudi s težavami, ki se dnevno pojavljajo pri preskrbi. Vsi so bili enotnega mnenja, da bo potrebno veliko angažiranosti, da bi ta organ res zaživel.
Sprejeli pa so tudi pobudo Sveta Krajevne skupnosti Levi breg, da bi imeli obe krajevni skupnosti v Litiji en potrošniški svet.
N.J.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Uspela akcija Čiščenja     Na ekskurziji s posebnim vlakom
Lepši izgled mesta in prijetnejše okolje sta bila naš cilj v drugi letošnji akciji čiščenja, ki je bila oktobra letos. Prenekatera delovna organizacija se je zavzeto lotila čiščenja in uspehi so bili kmalu vidni. Tudi stanovalci nekaterih blokov, zlasti tistih na Cesti komandanta Staneta, so se dobro odrezali in združili prijetno s koristnim. Morda je bila to priložnost, da se po dolgem času spet vidijo, pa čeprav na dvorišču. Morda se bodo odslej tudi sicer pogosteje srečevali. Kakorkoli že: uspehi akcije so vidni, še bolj pa bomo lahko zadovoljni, če bo v spomladanski akciji še več pripravljenosti za skupno delo.
Po sklepu zbora delavcev Skupne strokovne službe SIS Litija z dne 27.10.1982
PONOVNO OBJAVLJAMO
prosta dela in naloge
PRAVNEGA SVETOVALCA IN STROKOVNEGA DELAVCA ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST LITIJA (1 delavec)
POGOJI:
— visoka ali višja izobrazba, pravne, upravne ali ekonomske smeri,
— tri leta oziroma štiri leta delovnih izkušenj,
— poskusno delo tri mesece,
— delovne izkušnje na področju družbenih dejavnosti. Stanovanja ni.
Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Skupna strokovna služba interesnih skupnosti Litija. Valvasorjev trg 9a, 61270 Litija.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
— Zaradi pomanjkanja goriva bo vse teže organizirati ekskurzije s posebnimi avtobusi, zlasti še zato, ker je Počitniška zveza Slovenije ukinila 30% popust za šolske skupine. Železniško gospodarstvo Ljubljana je že ponudilo program ekskurzij, kjer poteka prevoz z vlakom in avtobusom. Tudi šmarska osnovna šola se je odločila za tak poskus. Posebni vlak je 19. oktobra odpeljal 140 sedmošolcev in osmo-šolcev do Ptuja, kjer so si ogle-
dali mestne znamenitosti, nato pa so s tremi avtobusi obiskali še grad Bori, Trakoščane in Krapi-no. Udeleženci ekskurzije so bili z organizacijo prevoza in ogle-krajev ter njihovih zanimivosti zadovoljni, le vodič, ki jih je spremljal, se ni najbolje izkazal.
Tudi spomladi bodo koristili ugodnosti, ki jih nudi Železniško gospodarstvo, le da bodo vlogo vodičev prevzeli pedagoški delavci sami.
Drugi oddelek podaljšanega bivanja
— Edinemu oddelku podaljšanega bivanja, ki so ga v šmarski šoli uvedli pred šestimi leti, se je v drugi polovici oktobra pridružil še eden. Vključuje šolarje 3. in 4. razreda, vodi pa ga tov. Alenka Lapor-nik.
B.Ž.
Zgled dobrega sodelovanja
Udeleženci zadovoljni
Občinski odbor Rdečega križa je 9. oktobra priredil izlet za invalide in starejše občane. Štirii-nosemdeset udeležencev si je ogledalo Postojnsko jamo in letališče na Brniku. Nekaj več sta nam o i/letu povedala dva i/med številnih zadovoljnih udeležencev, Martina Sušteršič in Martin Rojšek, oba i/ Litije.
»Najprej moram povedati, da smo bili prav vsi, ki so bili na izletu, /elo zadovoljni in da smo z lepimi vtisi prišli domov«, je svojo pripoved začela tovarišica Šuš-teršičeva, ki je tudi /nana aktivistka RK. »Posebej bi rada pohvalila folklorno skupino i/ Javorja. Fantje in dekleta so skrbeli za zabavo in dobro razpolo-
Petnajst let je minilo od zako-ličenja prve hiše na Graški Dobravi. Stanovalci Badjurove ulice so se kmalu seznanili in si začeli pomagati, kjerkoli se je le dalo. Veliko jim je do urejenega okolja, o čemer pričajo tudi številna priznanja Turističnega društva Litija.
Da bi že tako dobre medsebojne odnose in prijateljstvo, ki se je gradilo in utrjevalo skupno z gradnjo, še bolj poglobili, so predlagali še druge oblike sodelovanja. Tako so se 2. oktobra podali na izlet v Logarsko dolino.
Da bi bilo razpoloženje še boljše, so določili stevarda in stevardeso avtobusa, seznanili pa so se tudi s starostno strukturo prebivalcev svoje ulice. Z izleta so pisali tistim, ki trenutno služijo vojaški rok, pa tudi »opravičeno odsotnim«. Sklenili so, da se še večkrat dobijo (predlagali so ogled Baze 20, Plitvic, Prekmurja). Njihovo
prvo naslednje srečanje takšne vrste pa bo peš izlet do geometričnega središča Slovenije v Slivni.
B.
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
Mesec družbenopolitične aktivnosti
Mesec oktober je bil tudi na Primskovem v znamenju družbenopolitične aktivnosti. V vseh DPO so se vrstile programsko—volilne konference. Za novega predsednika sveta krajevne skupnosti so izvolili Vidgaj Ivana, za predsednika skupščine KS pa Selan Miho.
Na vseh konferencah so med drugim pregledali tudi dosedanje delo ter sprejeli akcijske programe za prihodnje leto. Tako imajo krajani v načrtu izgradnjo vodovoda in napeljavo telefonskega omrežja ter vzdrževanje krajevnih cest ter ureditev mrliške vežice.
Na volitvah v organe krajevne samouprave so dosegli velik uspeh mladinci, saj je jasno, da toliko mladincev doslej še ni bilo v krajevnih organih samoupravljanja. Ni organa, v katerem ne bi bil zastopan vsaj en mladinec.
Mladinci so uspešno ocenili svoje dosedanje delo za prihodnje leto pa so si zastavili še večje
naloge, kot je: delovna akcija pri izgradnji vodovoda, veliko pozornost pa bodo posvetili idejno—političnemu izobraževanju niso pa pozabili na sodelovanje predvsem z mladimi kmetovalci. Lotili so se tudi izdajanja informatorja, v katerem bodo obveščali vsa gospodinjstva v KS o tekočih nalogah in problemih v kraju.
Največji uspeh mladinske organizacij pa je bil ustanovitev mladinskega aktiva v Sobračah, ki bo z matično organizacijo povezan s tremi člani v predsedstvu, sicer pa bodo tesno povezani na vseh področjih zaradi enakih interesov in problemov. Za prvega predsednika aktiva so soglasno izvolili tov. Fajdiga Slavka.
Akcija za uvedbo avtobusne povezave z Litijo, ki jo je začela OO ZSMS Primskovo in jo nadaljevala OK SZDL Litija, je uspela. Ko boste brali te vrstice, bo avtobus verjetno na relaciji Litija — Primskovo — Litija že vozil.
R.B.
5 let gasilstva v LIL
Novi prapor IGD Lesna industrija Litija je že v rokah praporščaka. (Foto: LIL)
Industrijska gasilska društva so toliko večjega pomena zlasti tam, kjer je možnost požara glede na naravo dela večja kot drugod.
Koncem oktobra je praznovalo 5—letnico obstoja IGD Lesna industrija Litija. Ob ustanovitvi pred 5. leti je štelo 50 članov, zdaj pa je naraslo na 73 članov. Imajo 38 usposobljenih gasilcev, tri nižje gasilske častnike in enega višjega gasilskega
»Badjurova« na izletu v Logarski dolini.
častnika, žal pa zaenkrat le dve člani ci. Skoraj polovica članov je včlanjena v razna druga gasilska društva, kjer aktivno delujejo in se izpopolnjujejo v znanju in veščinah. Letos so organizirali 80-urni tečaj za gasilce ter tekmovanja med ekipami TOZD. Med petimi ekipami se je najbolje odrezala desetina TOZD Mizarstvo.
Na proslavi 5-letnice, kjer so s praktičnim prikazom gašenja -ode-lovali tudi gasilciOD Litija, Sn> rtna in Jablanicc, so dali v uporabo n.>vo električno sireno in razvili gasilski prapor. Nanj so pripeli sedem svle-nih trakov, prebrali pa so tudi imena 66 darovalcev za zlati in 62 za srebrni žebljiček, ki so omogočili nakup prapora.
Proslavi so poleg velikega števila članov kolektiva in gasilcev iz različnih društev prisostvovali še: Frac Mali, predsednik Občinske gasilske zveze, Valentin Ostrež, poveljnik OGZ. Rudi Zupan, sektorski poveljnik Litije, Janez Ambrož, sektorski poveljnik Smartna ter Marica Muzga, tajnica SIS za požarno varnost in občinske gasilske zveze.
ŠE POMNITE, TOVARIŠI?
PO POTEH AVNOJA
Spomnili smo se, da med nami živi naš občan, zdaj že upokojenec Anton Bric—Sil, ki je bil kot mlad fant v času NOB eden od desetih fantov o spremljevalcev vojnopolitičnega vodstva NOV in POS. Fantov, ki varnost naših najodgovornejših so morali skrbeti med drugim za in političnih voditeljev NOB.
Povabili smo ga v naše uredništvo, kjer je nastal tudi tale zanimiv zapis. Tovariš Bric je zanimiv sogovornik, še vedno je ves vitalen, nenehno snujoč. Zdaj piše knjigo svojih spominov, pa tudi drugače ne miruje. Povsod tam je. kjer ga potrebujejo: v šoli. v KS. ZZB. Tam. kjer se dela. pravi.
In še en razlog je. zaradi katerega smo ga povabili na razgovor. Tovariš Sil je namreč spremljal našo delegacijo 1943. na zasedanje AVNOJ v Jajce, letos pa je to pot ponovil še kot udeleženec mladinske pohodne brigade
Anton Bric — Sil
AVNOJ 82. kjer jo svoje vtise in izkušnje prenašal na mladi rod.
Tovariš Bric, spremljali ste delegate na drugo zasedanje AVNOJ v Jajce. Bi nam lahko v kratkem predstavili to pot?
»Pohodu na drugo zasedanje AVNOJ sem se udeležil kol spremljevalec namestnika komandanta GŠ Slovenije tovariša Jake Avšiča. Moram reči, da je bila to ena najdaljših poti mojega spremljanja. Izvedena je bila v največji tajnosti. Nihče ni vedel, kam ločno gremo, niti delegati ne. Vedelo se je samo, da nekam na Hrvaško ali morda v Bosno.
Naša pol je tekla po izredno nevarnem terenu, mimo ustaških, četniških in nemških položajev. Izogibali smo se vasi, hodili smo v glavnem ponoči. Bil je november, padal je dež. višje v hribih je bil celo sneg. Redne prehrane nismo imeli, zato nas je kar pogosto pestila lakota.
Do Otočca nas je spremljal zaščitni bataljon, tam pa se nam je pridružila hrvaška delegacija. Mislim, da jo je vodil dr. Grego-rič, v njej pa so bili med drugimi tudi dr. Ribar, Vladimir Nazor. Nasploh je bilo v tej koloni precej starejših tovarišev in prav čudil sem se, kako so prenašali vse le napore, saj je bilo vse skupaj en sam dolg pohod.«
Vam je morda s te pori ostal v spominu kakšen dogodek, ki se ga še posebej radi spominjate?
»Da, da spominjam se. Ko smo zapuščali zdajšnjo Titovo Korenico in se v koloni vzpenjali proti pogorju Pleševice, sem opazil starejšega tovariša, ki je vzbujal mojo pozornost s svojim velikim nahrbtnikom. Že preje sem opazil, da sta se s tovarišem Jakom A všičem večkrat pogovarjal, pa tudi videl sem, kako je večkrat vzel iz nahrbtnika neko be-ležnico in nekaj risal po njej. Se posebej se je rad ustavljal pred kakšnimi starimi hišami in ruševinami.
Ko je ta tovariš nekega dne spel tako zavzeto nekaj skiciral, mi je
tovariš Jaka Avšič naročil, naj ga malo počakam, da se ne bo izgubil, kajti kolona se je naglo oddaljevala. Stal sem ob njem in gledal njegove »čečkarije« (takrat se namreč še nisem veliko spoznal na likovno umetnost) in ga venomer priganjal, naj vendar pohiti, da ne bova ostala čisto sama na neznanem ozemlju. Ko je končal, sem mu pomagal nesli nahrbtnik, hkrati pa sam pri sebi robantil češ, le kaj vraga nosi v njem, pa še na tako dolgi poti. No, kasneje mi je tovariš Jaka A všič povedal, da je to akademski slikar Božidar Jakac.
Drug tak prijeten spomin imam na tovariša Jaka A všiča, kije imel vedno toplo besedo in ludi šalo na ustih. Sel je ob koloni in se ponavadi zadržal pri tistem tovarišu, ki je bil od vseh najbolj izmučen. Nekaj časa je lako hodil z njim vštric, mu pripovedoval različne stvari, potem pa se je nenadoma sklonil k njemu in mu tiho tako, da ga ne bi slišali drugi, šepnil: Ali bi ti šilce žganja?« Vprašani seje seveda tega silno razveselil in živahno pokimal. General pa seje samo hudomušno nasmehnil in odvrnil: »Tudi jaz bi ga.'« In žeje odhitel naprej in si poiskal drugo »Žrtev«. Ampak dobra volja je storila nemogoče in korak je bil poslej mnogo lažji.«
Na tej dolgi poti so prežale tudi mnoge nevarnosti. Bi morda navedli vsaj eno od teh hudih preizkušenj?
» Ko smo se spuščali proti Dolnjem Lapcu in hoteli prečkati cesto Bihać-Knin, smo zaslišali čudno ropotanje. Ko smo prišli bliže k cesti, smo opazili, da se po njej vije nepregledna kolona tankov in vojaštva. Kasneje smo izvedeli, da so Nemci prestavljali celo divizijo z morja v notranjost dežele.
General Avšič je ukazal takojšen umik in zapovedal najstrožjo tišino. Ves dan smo nato zdeli v pogorju in drgetali od mraza. Šele pozno ponoči se je na cesti umirilo. Kolikor se je dalo smo jo naglo
V teh dneh, ko se misel vedno znova vrača v tiste težke, a svetle čase rojevanja naše nove Jugoslavije, smo v uredništvu razmišljali, kako bi našim bralcem predstavili te dogodke, da se ne bi ponavljali ali jih kako drugače »utrujali« s podatki, ki so sicer dobro znani.
AVNOJ, sem bil resnično vesel, saj sem rad z mladimi. Le tako se prenašajo živa izročila naše borbe in revolucije in plete vez med generacijami.
Pohod se je letos odvijal že dvanajsto leto. Res da je pot nekoliko spremenjena, naša pot je takrat tekla v strogi ilegali, večina po gozdovih, je bila pa vseeno naporna, saj so mladi prehodili dnevno od 20 do 60 km. Bilo je seveda tudi veliko žuljev in drugih težav, toda tudi tu je prihajalo do izraza veliko tovarištvo in požrtvovalnost. Brigada je obiskala številna spominska obeležja, počastila spomin padlih s krajšimi komemoracijami, čudovit sprejem pa je doživela tudi pri prebivalcih teh krajev. Povedati moram še to, da je vsepovsod opazen ogromen napredek.
Obujanje tradicij NOB in ljudske revolucije še posebno pa obujanje izročil tako velikega dogodka, ko se je rojevala naša nova Jugoslavija« je naša trajna naloga in dolžnost. Mlade moramo na nevsiljiv in avtentičen način seznanjati s pridobitvami, ki smo jih priborili v tako težkih pogojih in s tolikšnimi žrtvami.
Prepričan sem, da bodo ti mladi, ki hodijo po teh zgodovinskih poteh in so seznanjeni z revolucionarnimi tradicijami NOB, kot tudi ostala naša mladina, dali od sebe, če bo treba, vse tisto, kar smo nekoč dali mi za obrambo svoje domovine in naše neodvisnosti. Trdno sem prepričan v to.'«
Pot na zasedanje v Jajce.
prečkali. Takrat nas je nemška zaseda opazila, v zrak so se pognale tri bele rakete in padli so rafali. Mi pa smo se že izgubili v noč.
No takih nevarnosti in preizkušenj je bilo na vsej poti še več, pa o tem morda še kdaj drugič.«
V Jajcu ste menda tudi prvič videli tovariša Tita. Kdaj se je to zgodilo?
»Želja videti tovariša Tita se mi je v Jajcu izpolnila že prvi dan. Srečal sem se s Henrikom, Ižan-cem, Škerjancem in Kopačem, ki so bili spremljevalci tovariša Kardelja. Ti so bili že mesec dni pred nami v Vrhovnem štabu. To je bilo veselja, smeha in pogovorov po tolikem času.
Z Albinom sva prosila Henrika, če bi se dalo videti našega vrhovnega komandanta. Henrik nama je obljubil. Peljal naju je v Zgornji del starega Jajca. Med potjo nama je povedal, da bomo tam videli tovariša Tita, ko bo šel na sestanek.
Po ozki strmi ulici smo se dvigali v stari del mesta. Naenkrat je zaklical Henrik: »Pazi, drugi je Tito.'« Po cesti navzdol je prihajala skupina partizanov, med njimi je bil velik pes volčjak. Vse
se je zgodilo tako nenadoma, v hipu. Bil sem presunjen in očaran. Ne vem, če sem sploh pozdravil, tako sem bil prevzet nad njegovim čudovitim likom. S široko odprtimi usti sem gledal za njim. Tita sem pozneje še videl v sami dvorani in na pogrebu Iva Lole Ribarja, toda tega prvega srečanja, kije bilo zame eden najlepših dogodkov, resnično ne bom nikoli pozabil!
Vi ste bili letos tudi udeleženec mladinske pohodne enote AVNOJ 82. Kako bi ocenili to manifestacijo slovenske mladine oziroma kaj je pomenila vam kot udeležencu takratne zgodovinske poti?
»Letošnjega povabila, da se udeležim   pohoda   po poteh
X. tradicionalni orientacijski pohod na Tišje pohod po poteh II. štajerskega bataljona
Mladinska pohodna enota AVNOJ 1982
V okviru praznovanj ob dnevu JLA in občinskem praznikui bo 18. decembra organiziran tradicionalni orietacijski pohod na Tišje, oziroma »Pohod po poteh II. Štajerskega bataljona«, kot ga tudi drugače imenujemo. Letos bo tekmovanje jubilejno. Že KI. po vrsti. Tekmovanje je iz leta v leto dobivalo vse večji pomen in širino, postajalo je vse bolj množično in je preraslo iz občinskega v tekmovanje medobčinskega značaja.
Udeležence pohoda bo pot vodila mimo spominskih obelpžij NOB in na Tišje, kjer se je pred 41 leti II. Štajerski bataljon s komandantom Francem Rozmanom — Stanetom na čelu spopadel z nemškim okupatorjem. Tu je prvič v našem kraju kri borcev pordečila zasužnjeno zemljo, pa tudi sovražnik je prvič
občutil puške.
jedkost partizanske
V lanskem letu se je tekmovanja udeležilo 19 ekip. že drugič zaporedoma pa je zmagala ekipa OŠTO Trebnje. Letos bodo na tekmovanju sodelovale ekipe KO ZRVS, OO ZSMS iz OZD, krajevnih skupnosti in šol ter ekipe enot in štabov TO Ljubljanske in Dolenjske pokrajine. Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu, dolg je približno 15 km in izpeljan vsako leto po drugi poti.
Ta pohod je dobra preizkušnja kondicijske sposobnosti ekip in posameznikov, kakor tudi preizkušnja v znanju topografije, metanju ročne bombe in streljanju. Lkipe in posamezniki bodo svoje znanje pokazali med pohodom na treh delovnih točkah.
Start pohoda bo pri spomeniku NOB na Trgu svobode v Litiji.
Vsi udeleženci bodo prejeli spominskoi značko »Pohoda po poteh II. Štajerskega bataljona« in značko ter izkaznico spominskega planinskega pohoda na Tišje.
Vsakoletna množična udeležba na tem tekmovalnem pohodu kaže na vse večji pomen podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter obujanja tradicij NOB.
M.K.
Praznik mesta Litija
Petnajstega oktobra je bila v sindikalni dvorani na Stavbah proslava v počastitev krajevnega praznika. Litija proslavlja svoj praznik v spomin na 18. oktober 1941. leta, ko so zavedni Litijani oblikovali odbor OF.
Na proslavi je govoril generalpolkovnik, narodni heroj Franc Poglajen — Kranjc, podeljena pa so bila tudi priznanja partizanskim družinam, ki so svojim predanim in požrtvovalnim delom, z zavetjem, ki so ga nudili našim borcem in enotam in vsestransko podporo ogromno prispevali h končni zmagi.
V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor Lipa, mladinski pevski zbor in recitatorji OŠ »Dušan Kveder — Tomaž« Litja. Z recitalom, ki je bil izredno domiselno zasnovan na borbenih in revolucionarnih pesmih, je tako mladi rod dokazal, da med njimi še vedno živii duh revolucije kajti — kot so poudarili tudi v naslovu — revolucija je večno mlada.
Za izredno lep program gre vsem izvajalcem, še posebej pa mladim vsa pohvala.
B.G.
V soboto, 11. decembra, bo ob 17. uri
v dvorani na Stavbah v Litiji
JAVNA RADIJSKA ODDAJA »SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO«
V letošnji šesti oddaji se bosta pomerili ekipi OK ZSMS Žalec in Litija. Na oddaji, ki jo bo direktno prenašal tudi 1. radijski program, bodo sodelovali:
— napovedovalca Menči Klančar in Rado Časi
— ansambel Predmestje
— humorist Marjan Marine
— vodja glasbenega dela oddaje Lado Leskovar
Vstopnice bodo v prodaji v Državni založbi v Litiji in na Občinski konferenci ZSMS Litija, Valvasorjev trg 11 od 1. decembra dalje.
Taborniki ne poznajo počitka
V tem mesecu smo imeli dvoje orientacijskih tekmovanj: 18.10. tekmovanje za Milovanovičev memorial v Trbovljah in za Remškar-jev memorial na Čavnu nad Ajdovščino. Čeorav so naši mladinci prvič tekmovali, so dosegli zelo lep uspoh: v Trbovljah so bili 18. od 39 ekip, na Čavnu pa sta naši Aipi zasedli 5. in 6. mesto. Tekmovalne ekipe, ki se zelo zagnano pripravljajo, vodi vodnik Boštjan Grošelj, ki ima tudi največ zaslug za uspeh. Mladinci pripravljajo za mesec november interno tekmovanje v orientaciji v okolici Litije za vse člane vodov, saj se bomo tako najbolje pripravili za pohod na Tišje.
Tisto soboto, ko je bila najdaljša vrsta pri bencinskih črpalkah, je bilo kar 38 tabornikov in tabornic v koruznem polju KZ Litija, kjer smo imeli delovno akcijo, KZ nam je pripravila malico.
Pred dnevom mrtvih so naši vodi v povezavi z borci okrasili spominska obeležja iz NOV in prižgali svečke na Savi, Hotiču, Tenetišah, Ja-blanici, Šmartneni, Tisju in v Litiji.
M.L.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH OZD
C
ŠMARTNO PRI LITIJI
J
Osnovna šola Franc Rozman-Stane
Po številu učencev je to nekako srednje velika šola v slovenskem merilu. Poslopje so gradili od leta 1958 — 1963; šele potres, ki je nevarno poškodoval prejšnjo šolo, je gradnjo pospešil. Pouk v novih prostorih se je pričel januarja 1964, šola pa je »doživela« še tri dozidave. Tretjo — to je novo streho in nekaj dodatnih prostorov letos spomladi.
Šola v Smartnem je letos dobila novo streho. (Foto: TINE BRILEJ)
ŠTEVILO UČENCEV NIHA
Zadnjih pet let je število učencev nenehno padalo, letos se je padec prvič zaustavil, tako je na šoli 533 učencev, od tega 451 na matični šoli in 102 na podružničnih šolah. Oddelkov je v Smartnem 26, 8 pa še na petih okoliških šolah: v Kostanjevici, Primsko-vem, Javorju, Štangarskih Poljanah in na Mamolju. Najbolj niha število učencev na Javorju, saj jih je bilo lani le 5. Podobno je s šolo na Mamolju, vendar so učenci nižje stopnje še premajhni za vožnjo v precej oddaljeno Šmartno, večkrat pa smo govorili tudi o posebnem pomenu podružničnih šol, ki jih ne kaže ukinjati. Kar 226 učencev se v šolo vozi z avtobusom. Težave s prevozi so zlasti pozimi, saj sta cesti na Primskovo in Mamolj v visokem snegu ali ob poledici težko prevozni.
Prehrana je na vseh šolah dobro organizirana, saj malicajo v glavnem vsi učenci, narašča pa število učencev, ki v šoli tudi kosijo.
ŠOLA SE VSE BOLJ ODPIRA NAVZVEN
Sodelovanje šole z okoljen in uvajanje družbeno-koristnega dela sta osnovni usmeritve izvenšolskega dela. Učenci so poleg že tradicionalnih zbiralnih akcij sodelovali pri spravilu jesenskih pridelkov, pomagali osamljenim kmetom, urejali cesto proti Gabrovki. Takšno navajanje na delo je v današnjem času še posebej dobrodošlo. Že ustaljeno je sodelovanje z ostalimi šolami, vrtcem in delovnimi organizacijami, zlasti z Usnjarno v Smartnem.
Učenci okoliških šol niso izločeni iz skupnih akcij. Organiziran je skupen sprejem v Pionirsko organizacijo, podmladek Rdečega križa. Skupno praznujejo
dan šole, dan pomladi, obiskujejo ure pravljic, prireditve v okviru mladinskega kulturnega tedna in hodijo na ekskurzije. Tako se čedalje bolj približujejo cilju: enaki pogoji šolanja za vse učence.
TUDI VZGOJA, NE LE IZOBRAŽEVANJE
Kljub težavam zaradi tolikšnega števila vozačev so uspeli pritegniti k izvenšolskemu delu vse učence. Njihov cilj ni čim več dejavnosti za vsako ceno, vsak učenec pa je zanesljivo vključen vsaj v eno dejavnost. Prevladujejo športne in kulturne oblike dela, žal je premalo proizvodno-tehničnih dejavnosti. Za tovrstne aktivnosti jim primanjkuje opreme in zunanjih mentorjev. Zelo si želijo ustanoviti šolsko zadrugo, a brez pomoči Kmetijske zadruge to ne bo mogoče/Zanimivo je morda tudi, da kar 60 učencev, ki obiskujejo matično šolo, izvenšolsko deluje v domačem kraju (Kostrevnici, Primskovem, Javor-ju....).
Dolgoletne tradicije, ki jo imajo na kulturnem področju, ne nameravajo opustiti. Šola, zlasti njen sedanji ravnatelj, je gibalo kulture v Smartnem. Verjetno se s tako bogatim kulturnim življenjem ne more pohvaliti marsikatera večja šola v Sloveniji. Zadnje Čase si prizadevajo izmenjavati obiske kulturnih delavcev z ostalimi šolami v občini, kar bi bilo bolj smotrno. Redno zahajajo v ljubljanska gledališča ter na razstave. Ravno v tem času se pripravljajo na obisk Cankarjevega doma. Skušajo poiskati izvimejše rešitve za prireditve, saj opažajo, da zanimanje za klasične proslave usiha.
Če omenimo že dolgo znano uspešnost in enotnost pedagogov, ter prizadevanje vseh ostalih delavcev, smo o šoli že nekaj povedali. Vsega žal ne. Največje priznanje uspešnemu delu šole so mladi delavci, dijaki in študentje, ki se še dolga leta z veseljem spominjajo prijetnih let na osnovni šoli v Smartnem.
Rekordna letina
Kljub zelo slabemu vremenu so KZ Gabrov-ka—Dole pravočasno zaključili jesensko setev. V družbeni proizvodnji so zasejati 5 ha pšenice, v sodelovanju s kmeti pa sklenili pogodbe za setev na 20 ha. Glede na leto 1981 je to za 100% več.
V družbenih sadovnjakih zadruge je bila letos rekordna letina jabolk. Na 17. ha površin so pridelali skupaj 600 ton jabolk, od teh je 400 ton prvovrstnih za prodajo ina 200 ton drugorazrednih in industrijskih, ki jih bodo predelali. Zahvaljujoč organizirani akciji Občinskega sindikalnega sveta in Občinske konference SZDL so obiranje še pravočasno zaključili. Obiranja so se udeležili delavci skupnih služb litijskih delovnih organizacij, delavci družbenih dejavnosti v občini in člani ZB. Organizirana je bila tudi dvodnevna (sobota in nedelja) mladinska delovna akcija, ki se je je udeležilo 23 mladincev in mladink iz naše občine. V tej organizirani akciji je bilo obranih 250 ton jabolk. Ostalo količino pa so obrali redni in priložnostni delavci zadruge.
Do sedaj so uspeli v zadrugi prodati 250* ton namiznih jabolk. Za prodajo jih imajo v zalogi še cca 150 ton. Glede predelave ni problema, saj imajo prede-lovalnico doma.Prodajna cena jabolk na debelo je nizka in znaša povprečno 12 din. Inštitut pa je izračunal, da je letošnja proizvodna cena jabolk okrog 16 din za kg. Kljub obilni letini je vprašanje, če bodo letos zaključili poslovanje s pozitivnim finančnim rezultatom.
Silažno koruzo je imela zadruga letos v lastni proizvodnji zasajeno na 15 ha površin, ki so bile v letu 1980 meliorirane. S spravilom so zaključili 9.10.1982. Pridelek je ugoden ter znaša 800 ton silaže. S silažo in krmo s travnikov pitajo v sodelovanju z »Grudo« Ljubljana 120 govejih pitancev.
Za bogato razvito likovno dejavnost na šoli ima največ zaslug akademski slikar Jože Meglic, ki že dolga leta uvaja učence v svet likovne umetnosti. (Foto: TINE BRILEJ)
Marijana in Janez Jereb iz Podroj sta praznovala 6. novembra zlato poroko. V našo občino sta se priselila ie pred 11. svetovno vojno, tako da sta res naša prava občana. Prvič sta si rekla »da« točno pred petdesetimi leti na Vrhu nad Rovtami. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi. Čestitamo
LITIJSKA PREDILNICA
PO DEVALVACIJI DINARJA
Kako do surovin?
.Prvi izračuni po devalvaciji dinarja, ki so jih izdelali v litijski predilnici, kažejo, da bo njihova delovna organizacija že letos, še bolj pa drugo leto zelo prizadeta. V dveh mesecih letošnjega leta izgub sicer še ne pričakujejo, pač pa bodo precej zmanjšali sklade.
Mnogo težja pa bo situacija v naslednjem letu, ko bo prišlo do občutne podražitve surovin, ki jo morajo uvažati. Vsi domači dobavitelji pa zahtevajo devizno participacijo, sicer ne dajo vlakna
Uradna devalvacija je bila res 20 '§, vendar je bil zaradi drsnega tečaja dinar že do tedaj toliko razvrednoten, da je devalvacija pravzaprav 52 '/<. Cene so bile popravljene z majem in so se zvišale v povprečju za 15 '/t. Izračuni so pokazali, da bo v naslednjem letu surovina dražja in bo /a to porabljenih 844 milijonov dinarjev, medtem ko bo v letu 1982 porabljenih za vlakna 635 milijonov. Razlika je torej 209 milijonov, na račun izvoza pa bodo pridobili v naslednjem letu 40 milijonov, če bo seveda v istem obsegu kot letos.
Razlika, ki še vedno ostaja, je 164 milijonov, in je tolikšna, da je sam kolektiv ne bo mogel prenesti, zato bo potrebno enakomerno porazdeliti to breme na celotno reprodukcijsko verigo, kar pa pomeni tudi, da bi se morale cene preje nekoliko zvišati.
Devalvacija dinarja je Predilnico prizadela pri plačilu surovin, ki jih uvažajo, saj bodo v naslednjem letu za surovine odšteli kar 209 mi-Ijona din več kot letos. Predilnica kot velik izvoznik bo z devalvacijo dinarja zaradi izvoza tudi nekaj pridobila, vendar izračuni kažejo, da izvoz ne bo pokril večjih cen uvoza surovin. (Foto: MATIC MALEN-ŠEK)
/--^
Sprejeli nov delovni čas
Predilnica Litija je na seji delavskega sveta v četrtek, 11. novembra, sprejela nov delovni čas za proizvoda« delavce. Izmene bodo zdaj od 6. do 14. ure, s tem pa se bo tudi delovni čas ostalih dveh izmen pomaknil za eno uro naprej. S taksnim umikom so zaceli 15. novembra. Upajo, da bodo tudi uspeli ■redni prevoze delavcev na delo, saj je bil novi delovni čas sprejet prav zaradi tega.
Problematika nočnega dela žensk
Na šoli v Smartnem so bili pobudniki sodelovanja in skupnega praznovanja vseh šol v Sloveniji, ki nosijo ime Franca Rozmana — Staneta. Letošnje srečanje je bilo v Mariboru, drugo leto pa se bodo sestali v Dragatušu. (Foto: TINE BRILEJ)
PREDILNICA, največja DO v občini Litija s pretežno žensko delovno silo se še vedno ukv arja s problematiko nočnega dela žensk. Zakaj je nočno delo oziroma tretja izmena dela v tem kolektivu potrebna, je važno vprašanje. Odgovorni tovariši zatrjujejo, da je triizmensko delo potrebno zaradi gospodarnosti in rentabilnosti, sicer bi zagotovo delali / izgubo. Že leta 1972 so razmišljali o ukinitvi nočnega dela, ugotovili pa so, da bi bila zato potrebna večja investicijska sredstva za objekte in opremo, da bi lahko nadomestili izpad tretje izmene. Pomanjkanja predvsem deviznih sredstev so botrovala odstopu od programa ukinjanja nočnega dela.
Republiški komite za delo je do letošnjega leta s poprejšnjim mnenjem Gospodarske zbornice. Republiškega inšpektorata dela in Zveze sindika'.ov podal soglasje za delo v tietji izmeni. Letošnje leto pa soglaša le za šest mesecev, za drugo polovico leta, v katero smo se že prevesili, pa bo soglasje dano, če bo PREDILNICA izdelala program postopnega ukinjanja nočnega dela žensk za obdobje 1982/85, saj je
podpisnica konvencije o nočnem delu žensk. Ta program je vezan na modernizacijo proizvodnega procesa in nakupe novih strojev, da bi zmanjšali potrebo po nočnem delu. Ker dev iznih sredstev primanjkuje /a uvoz tuje tehnologije, saj domači proizvajalci takšnih strojev ne izdelujejo, so tudi upanja, da bodo litijske pre-dice delale le podnevi, zelo majhna.
Več skrbi so pričeli posvečati izpolnjevanju pogojev za nočno delo žensk. Do neke mere izpolnjujejo pogoje, kot so opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih, razen varstva otrok. Nočno delo žensk je sedaj v tej DO potrebno, kot ugotavljajo, vprašanje pa je, če so med tem navdušene tudi delavke. Glede na uvozne težave je vprašanje, če bodo lahko uresničili program postopne uksnitve dela v nočnem času. Kljub emu, da se v PREDILNICI zavedajo tegob, ki jih prestajajo ženske, matere, ki delajo ponoči, pa za ukinitev tretje izmene ni pravih izgledov. Zastavili pa so si naloge za izboljšanje delovnih pogojev, kar pa je tudi nekaj.
r   «■ , js
ZA DELEGATE
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija ugotavlja, da je eden temeljnih pogojev za uveljavljanje, uresničevanje in razvijanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov tudi načrtno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje članov delegacij. Vsebina in kvaliteta delegatskega odločanja je najbolj odvisna od pravilne izbire članov delegacij ter hkrati od njihove pripravljenosti in možnosti, da se nenehno družbenopolitično usposabljajo, zato bo tudi v tretjem mandatnem obdobju nadaljevala s sistematičnim kontinuiranim in aktualnim družbenopolitičnim izobraževanjem delegatov.
Gotovo je, da moramo v sedanjih zapletenih vprašanjih političnega in ekonomskega življenja dati družbenopolitičnemu izobraževanju poseben pomen. Saj je trajna moč akcije in praktičnega političnega delovanja ter oddločanja tesno
povezana z znanjem in sposobnostjo teoretičnega analiziranja izkušenj in uveljavljanja družbenih sprememb. Zato si bo Občinska konferenca SZDL Litija skupaj z izvajalcem in organizatorjem družbenega izobraževanja delegatov v občini Litija, Zavodom za izobraževanje in kulturo, prizadevala izpeljati izobraževanje usposabljanje delegatov organizirano in programsko usmerjeno v vseh štirih letih tega mandatnega obdobja. Namen izobraževanja pa je, delegatom zagotoviti možnost pridobitve osnovnega znanja in tudi konkretnih napotkov za njihovo delo.
V letošnjem letu bo izobraževanje delegatov v občini potekalo od b. do 23. decemba v krajevnih skupnostih. Vsak delegat se bo imel možnost v treh dneh seznaniti z osnovno vsebino iznaslednjihtematskih področij:
— političnega sistema socialističnega samoupravljanja
— uresničevanja svobodne manjave dela
— uresničevanja svobodne menjave dela
— uresničevanje samoupravnega družbenega planiranja
— nacionalnega vprašanja in gaditve jugoslovanske federacije in
— subjektivni faktor kot ustvarjalna sila družbe
Naloga organizatorja in predlagateljev je, da iz teh programskih področij posredujejo delegatom konkretno vsebino, prilagojeno živi družbeni stvarnosti, razvojnim zahtevam, potrebam okolja, novim nalogam ter interesom delegatov. V Občinski konferenci SZDL pa smatramo, da bodo omenjene teme zanimive tudi za ostale delovne ljudi in občane, zato jih vabimo, da se tudi ti udeleže predavanj.
Predsednik OK SZDL Litija Mirko Kaplja
RAZPORED     DRUŽBENOPOLITIČNEGA USPOSABLJANJA
ČLANOV DELEGACIJ			
krajevna skupnost	Datum		Mesto usposabljanja
Dole	6., 7., 9. dec.	1982	osnovna šola
Gabrovka	b., 7., 9. dec.	1982	osnovna šola
Hotič	13., 14., 16. dec.	1982	osnovna šola
Jevnica	13., 14., 16. dec.	1982	osnovna šola
Jablanica	6., 7„ 9. dec.	1982	gasilski dom
Kresnice	13., 14., 16. dec.	1982	osnovna šola
Kostrevnica	6.. 7., 9. dec.	1982	osnovna šola
Litija — d.b.	20., 21., 23. dec.	1982	osnovna šola
Litija — d.b.	20., 21., 23. dec.	1982	osnovna šola
Litija — l.b.	20., 21., 23. dec.	1982	osnovna šola
Litija — l.b.	20., 21., 23. dec.	1982	osnovna šola
Polšnik	6., 7., 9. dec.	1982	osnovna šola
Predilnica	20.. 21., 23. dec.	1982	predilnica
Primskovo	6., 7., 9. dec.	1982	osnovna šola
Ribče	13.. 14., 16. dec.	1982	osnovna šola
Sava	13.. 14., 16. dec.	1982	osnovna šola
Šmartno	13., 14., 16. dec.	1982	osnovna šola
Štang. Poljane	6., 7., 9. dec.	1982	osnovna šola
Vače	6., 7., 9. dec.	1982	osnovna šola
Vintarjevec +l.	13., 14., 16. dec.	1982	gasilski dom
Velika Štanga	6., 7., 9. dec.	1982	dom kulture
Kako bomo proslavili Dan oboroženih sil?
Kadar proslavljamo zgodovinske dogodke naše slavne revolucionarne preteklosti, se v mislih spominjamo časov, v katerih je nastajala današnja stvarnost. V teh težkih časih se je pred 41 -leti rodila naša armada, v kateri so takrat našli svoje mesto vsi, ki so ljubili svojo deželo in cenili svobodo: stari in mladi, moški in ženske, kmetje, delavci in izobraženci. Ni dovolj biti ponosen samo na prehojeno pot. Važnejše je na izkušnjah preteklosti in rezultatih ustvarjati vedno nove dosežke in uspehe. To je pokazal tudi razvoj naše armade, vseh naših oboroženih sil, naše vseljudske obrambe in družbene samozaščitee.
Tudi v letošnjem letu se bodo v naši občini v počastitev dneva oboroženih sil — praznika vseljudske obrambe vrstile številne prireditve.
Osrednja prireditev bo svečana proslava, ki jo OK ZRVS Litija in OŠTO Litija organizirata vsake leto.na dan JLA. Na prireditvi bodo podeljene poh-
vale, priznanja in plakete vsem tistim, ki so največ prispevali k uspešnim obrambnim pripravam v našiobčini.Prebranc bodo tudi odredbe o napredovanjih rezervnih vojaških starešin in vojakov. Objavljeni bodo rezultati vseh tekmovanj, organiziranih v počastitev dneva JLA, najboljšim pa podeljena priznanja in pokali.
Svečana prireditev bo popestrena s kulturnim programom, teritorialci naše občine pa bodo ta dan izdali svoje glasilo »Litijski teritorialec«.
Ena izmed najbolj množičnih prireditev v okviru praznovanj dneva JLA bo vsekakor jubilejni X. tradicionalni orientacijski pohod na Tišje ali »Pohod po poteh II. Štajerskega bataljona«, ki ga organizirata OK ZRVS Litija inOSTO Litija. Pohod je postal tekmovanje medobčinskega značaja.
Organizirano bo tudi občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem se bodo pomerile ekipe KO ZRVS, ekipe
enot TO, ekipe milice in ekipe OO ZSMS.
Radioklub in OŠTO Litija bosta izvedla občinsko tekmovanje radiotelegrafistov, na katerem se bodo pomerile ekipe enot TO, radiokluba in Občinskega centra zvez; svoje sposobnosti pa bodo pokazali tudi posamezniki.
V avli Skupščine občine Litija pa bo 21. in 22. decemba 1982 razstava pehotne oborožitve in opreme CZ. Razstavljen bo tudi slikovni material, posnet pri usposabljanju enot TO v letu 1982.
Vsa opisana aktivnost potrjuje, da sta armada in ljudstvo eno in isto, da to ni le geslo, ampak je to naša resničnost. Danes lahko upravičeno rečemo, da je dan JLA tudi praznik vseljudske obrambe in družbene samozaščite v najširšem smislu. Le tako združeni bomo lahko še naprej močni in zvesti Titovemu načelu »Tujega nočemo, svojega ne damo«.
M.K.
Potreba po vrednotenju celotnega programa III. občinskega samoprispevka
Svet staršev na Osnovni šoli Dušan Kveder Tomaž — Litija je razpravljal o možnostih gradnje nove šole na Ježi ali o morebitni adaptaciji stare šole. Zaveda se, da mora biti planiranje realno in grajeno na osnovi strokovnih mnenj. Etapna gradnja šole na Ježi bi bila umestna le ob predpostavki, da začnejo z najmanj 16 učilnicami in najnujnejšem, kar spada zraven. Vse to pa terja temeljito ponovno prevrednotenje programa SIII, ker pogoji gradnje danes niso več enaki tistim, ko je bil samoprispevek izglasovan in napravljena prednostna lista.
Lani je btta v naši občini upela razstava orožja, letos pa bo 21. in 22. decembra razstava opreme civilne zaščite. Na posnetka: lansko razstavo orožja so si občani z zanimanjem ogledali.
Solidarnost v medobčinski zdravstveni skupnosti s priokusom miloščine
S 1.1.1982 je prenehala obstajati Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu pa je bila ustanovljena Medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana (MoZS). Ustanoviteljice so občinske zdravstvene skupnosti (OZS) ljubljanske zdravstvene regije. Pet OZS ima sedež v Ljubljani, ostalih trinajst pa v okoliških občinah. Vloga MoZS se je občutno zmanjšala, da bi se povečala samostojnost vseh OZS. S samoupravnimi akti je MoZS v glavnem pooblaščena za urejanje svobodne menjave dela na področju specialistične in bolnišnične dejavnosti ter za uresničevanje medobčinske solidarnosti.
Pregled prihodkov in odhodkov na dan 30. 9. 1982
Plan 1982
Realiz.
prihodki
nekriti odhodki (izguba) odhodki
165,598.084,00 165,598.084,00
114,868.335,15 8,484.748,35 123,353.083,50
69 75
Sedaj, po preteku desetih mesecev, se da ugotoviti, da MoZS še ni ustrezno organizirana, da bi lahko uspešno opravljala svojo funkcijo. Razlogov je več. Eden glavnih pa je, da med 18 OZS še ni popolnega soglasja o tem, kakšna naj MoZS sploh bo. Glede tozadevnih pogledov in stališč, se da vse OZS razvrstiti v dve grupi — prvo tvori pet ljubljanskih, drugo pa 13 okoliških OZS. Posledice tako razmejenih stališč so očitne zlasti, kar zadeva uresničevanje medobčinske solidarnosti.
Realizacija nekaterih prihodkov na dan 30. 9. 1982
	Plan 1982	Realiz.	%
prispevki iz dohodka	123,257.300,00	85,594.127,00	69
prispevki iz oseb. doh.	13,000.000,00	10,570.121,05	81
skupaj:	136,257.300,00	96,164.248,05	71
medobčinska solidarnost	17.006.000,00	7,764.000,00	46
Sistem financiranja v zdravstvu je z zakonom določen. Družbenopolitične skupnosti določajo obseg sredstev za zdravstveno varstvo v skladu z lastnimi možnostmi. Le-te pa so med občinami seveda zelo različne. Enak nivo za zagotovljeni program zdravstvenega varstva se ureja s sistemom republiške solidarnosti, skladnost enotnih programov pa naj bi se urejala v medobčinskem prostoru. Glede na ekonomsko moč posameznih družbenopolitičnih skupnosti, so OZS določile zelo različne prispevne stopnje za financiranje zdravstvenega varstva. Tako so ljubljanske OZS za 1982 leto določile prispevno stopnjo 9,70 (od 1.7. znižana na 9,55), OZS Litija pa 12,36, ki je med najvišjimi v medobčinskem prostoru. Ker pa ta sredstva tudi po tako visoki prispevni stopnji ne krijejo dohodkov finančnega načrta je planirana medobčinska solidarnost. Planirani znesek je bil koncem lanskega leta prdhodno dogovorjen, toda ljubljanske OZS (dajalke solidarnosti) so za 1982 leta samovoljno določile kvoto medobčinske solidarnosti. To pa so določile v istem znesku kot lansko leto. Na podlagi tako določenih sredstev so dajalke solidarnosti pismeno obljubile OZS Litija (tudi drugim) manjša sredstva solidarnosti, v primerjavi z lanskim letom. Te dni pa je na razpolago gradivo, ki da slutiti, da tako obljubljena sredstva ne bodo realizirana. Ljubljanske OZS namreč predlagajo revizijo sedanjega sistema medobčinske solidarnosti z očitno težnjo, da bi se solidarnost absolutno in relativno že letos in v naslednjih letih znižala. Predlogi za revizijo sistema so preveč enostranski, da bi lahko pričakovali popolno soglasje med vsemi OZS. Taka naravnanost poglablja že itak zrahljane odnose med združenimi OZS, kar pomeni, da se nujno poenotenje stališč vse bolj oddaljuje.
Realizacija nekaterih prihodkov na dan 30. 9. 1982			
	Plan 1982	Realiz.	%
sploš. amb. zdravstvo	37,723.045,00	26,089.750,75	69
zobozdravstvo	11,588.000,00	10,112.676,70	87
reševalni prevozi	6,809.000,00	5,978.992,45	88
special. zdravstvo	13,500.000,00	11,402,916,90	84
bolnišnično zdrav.	59,500.000,00	43,785.823,55	74
zdraviliško zdrav.	1,200.000,00	820.212,00	68
zdravila	12,840.000,00	9,124.889,10	71
ortopedski pripomočki	890.000,00	679.821,00	76
nadomestila OD za čas bolezni in			
nege dr. čl.	10,108.000,00	8,085.885,70	80
SLO in DS	1,056.880,00	—	—
Resnici na ljubo pa je treba povedati, da moramo ob takih ugotovitvah pomesti tudi pred lastnim pragom. Tudi v OZS Litija so še napake in slabosti, ki zmanjšujejo pomen naših pogledov do medobčinske solidarnosti. Preohlapni kadrovski normativi in razmeroma -visok osebni dohodek v osnovnem zdravstvenem varstvu so dejstva, ki jih moramo že zaradi načelnosti urediti. Ne glede na to pa nam nihče ne more odrekati pravice do solidarnosti, zaradi tega je lahko le manjša. Zaradi odmerjenega prostora ni bilo mogoče problema medobčinske solidarnosti podrobneje opisati. Ta kratka informacija naj bi spodbudila vse uporabnike v združenem delu in krajevnih skupnostih ter družbene dejavnike, da se za problem zainteresirajo in skušajo z avtoriteto delegatskega sistema postaviti stvari na pravo mesto.
Izostajanje od dela v obdobju januar-avgust 1982:
izgubljeni dnevi	56.283	5 %
od tega:		
v breme OZD	34.238	3 %
v breme OZS	22.045	2c/c
nadomestila OD v breme OZD	11,513.581,00 din	
nadomestila v breme OZS	8,672.426,25 din (v 9 mesecih)	
Skupščina OZS Litija bo na seji, ki bo predvidoma sredi decembra, podrobno razpravljala o finančnem rezultatu devetmesečnega poslovanja in vzrokih, ki so navrgli za več kot 800 starih milijonov din izgube. Pričakujemo poglobljeno delegatsko razpravo in predloge rešitev težeke finančne situacije.
^ Predsednik OZS
IVAN BOH
C
VTISI NAŠIH DELEGATOV S KONGRESA MLADINE
MLAJŠI ZA HITREJŠI PREHOD OD BESED K DEJANJEM
Na 11. kongresu slovenske mladine, ki je bil 23. in 24. oktobra v Novem mestu, je sodelovalo tudi pet delegatov iz naše občine.
ROS AN A MAČEK—KRISTAN: »Najprej moraj povedati, da mi je bilo zelo všeč, da smo
naši družbi praktično pokazali, kako je treba varčevati, s tem ko je bil kongres za en dan skrajšan.
Kar dve tretjini delegatov je bilo namreč redno zaposlenih in vsi ti bi izgubili po delovni dan, če bi se kongres začel že 22. oktobra, kot je bilo predvideno. Res je bil pro-
XL POGOVORA Z JANEZOM KRESOM, NAŠIM DELEGATOM NA KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENUE
Tako mislimo delavci
V boju za uresničitev zgodovinskih nalog in ciljev delovnih ljudi, se delavci, organizirani v sindikat, opiramo na bogate izkušnje pri graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Trdno smo odločeni nadaljevati socialistično revolucijo po Titovi poti ter v duhu ustvarjalne dediščine Edvarda Kardelja. Zavedamo se, da smo dosegli takšno stopnjo razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, ko postaja vloga sindikata bolj izpostavljena, odgovornejša in širša.
Naš delegat na kongresu, Janez Kres, je sodeloval v komisiji za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije. Povzemamo nekaj njegovih misli:
»Kongres slovenskih sindikatov je sovpadal s sprejetjem ukrepov ZIS. Delegati smo imeli občutek, da je potekalo kongresno delo skladno z žesprejetimiukrepi. Bil je izrazito delovnega značaja, saj ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem zapravljanju, banketih in nestabilizacijskemu obnašanju. Tudi sam sem sodeloval z referatom, žal pa sem ga moral samo oddati, saj je samo v naši komisiji razpravljalo 61 delegatov. Zastopal sem lesno predelovalno industrijo in gozdno gospodarstvo in gradil vseskozi na dejstvih. Nisem pristaš zgolj načelnega razpravljanja. Delavci menimo, da ni več čas za to. Ena mojih misli je, in mislim, da to mnenje delijO tudi moji sodelavci, da bi bilo pri boljši tehnološki opremljenosti lažje izvažati. Z zastarelo strojno opremo nismo konkurenčni na zunanjem tržišču.
Izvažamo tudi na račun negativnih ekonomskih rezultatov, zato naš izvoz dohodkovno ni najbolj zanimiv, saj zagotavljamo prepotrebna devizna sredstva drugim vejam gospodarstva, za lastne potrebe pa jih je premalo. Ugotavljamo, da se na ta način preliva dohodek od nas k drugim, ki pa k temu niso prispevali primernega deleža. Slabo dohodkovno povezovanje pogojuje tržni odnos, zato bi bilo potrebno izkoreniniti privilegiran položaj določenih panog v našem gospodarstvu, tako da bi imeli enake startne osnove, kar bi veliko pomenilo pri formiranju izvozne kalkulacije.
Drugo, o čemer razmišljam, je uveljavitev humanih in tovarniških odnosov, ki bodo ustvarjali takšno politično klimo, ki nam je potrebna, če hočemo več narediti in bolje gospodariti z družbenimi sredstvi.
In še zadnje: obremenjenost gospodarstva je precejšnja. Spoštovati moramo dogovore in uresničevati svobodno menjavo dela. Vsi skupaj pa se moramo obnašati bolj stabilizacijsko, saj vidim ravno na področju varčevanja še dosti manevrskega prostora.
gram zelo natrpan, včasih je morda zmanjkalo časa za temeljite jšo razpravo o posameznih vprašanjih, toda v sedanjih zaostrenih gopodarskih razmerah, je pač potrebno paziti na vsak dinar. Na kongresu sem sodelovala v komisiji za politični sistem socialističnega samoupravljanja. Beseda je tekla o ukrepih ZIS, za katere je vsem mladim jasno, da so bili nujni in potrebni. Vendar pa so delegati obsodili način, na katerega so bili sprejeti, saj je bil vse preveč birokratski. Razpravljali smo še o premajhnem vključevanju mladih v delegatski sistem in o problemu odgovornosti na vseh nivojih.«
MARJETA MLAKAR: »Sodelovala sem v komisiji za preobrazbo vzgoje in izobraževanja.
Glavni problemi, katerih smo se dotaknili, so bili: delo pionirske
organizacije v osnovnih šolah in priprava pionirjev na delo v mladinski organizaciji: preobrazba vzgoje in izobraževanja, s tem v zvezi je pereč problem pomanjkanja učbenikov; priprave na preobrazbo višjega in visokega šolstva ter problemi štipendiranja. Imela sem tudi referat o neaktivnosti starejših mladincev v občini Litija. Kongres je po mojem mnenju uspel, bil je zelo dobro organiziran; zaradi težkih ekonomskih razmer pa precej manj »razkošen«, kot je bil pred 4 leti v Novi Gorici.« Povem naj še, da bo Marjeta ena izmed slovenskih delegatov na 11. zveznem
kongresu, ki bo predvidoma konec leta v Beogradu.
VENO PAJER: »Delo v komisiji za množično in frontno organiziranost ZSMS, v kateri sem na kongresu sodeloval, je bilo zelo plodno in zanimivo. Pogosto se je pojavila misel o nujnosti
SEJA ZBOROV OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Naložba v izobraževanje je ena najboljših investicij
Uspehi takšne investicije so ires vidni šele kasneje, so pa trajnega pomena, saj je naš cilj svobodna in vsestransko razgledana osebnost. Vsakršno krčenje rednih programov bi pomenilo korak nazaj.
Delegati so se seznanili z letošnjo organizacijo pouka osnovnih šol v novem šolskem letu, sprejeli so valorizacijo red-
DOPISUJTE V
GLASILO
• SKUPŠČINA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI LITIJA
Poudarek množičnosti
Delegati so postavili v ospredje športno-rekreativno dejavnost z množičnim aktivnim sodelovanjem občanov v hoji, teku, kolesarjenju, smučanju, streljanju in drugih oblikah telesnokul-turnega udejstvovanja.
Usklajevanje sredstev valorizirane dovoljene porabe občinske Telesnokulturne skupnosti je minilo brez zapletov. Valorizirani so bili le materialni stroški, in to za 120 000 din.
nih programov in kadrovskih štipendij ter poročilo o izvedbi letne šole v naravi. Ta je potekala kot vsa leta na Debelem rtiču; Šmarčani pa so letos bivali v Novigradu, kar jim je pod izredno ugodnimi pogoji omogočila Predilnica Litija.
Med kadrovskimi spremembami je treba omeniti združitev
Komisije za načrtovanje in spremljanje vzgojnoizobraže-valne dejavnosti in Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela v en odbor, ki mu bo predsedovala Zinka Grošelj iz osnovne šole Litija, namestnik predsednika odbora pa bo Marjan Valenčič iz gabrovškega Pre-sada.
množičnega organiziranja mladih, kjer imajo največjo vlogo seveda osnovne organizacije ZSMS. Precej je bilo govora tudi o statutarnih vprašanjih. Enoten zaključek komisije je bil, da imamo v vseh programih dobro zastavljeno strategijo razvoja, zatika pa se pri izvajalcih. Moje mnenje je, da je kongres uspel, čeprav je nakazal premalo rešitev. Vse preveč in prepogosto je bilo slišati, kaj vse bi morali, ne pa tudi, kako bi to morali storili.«
da postanemo preveč starejšim.  Opustiti je
varnost, podobni
treba frazerstvo in preiti od besed k dejanjem! Prepričan sem, da bo zadnji kongres slovenske mladine na tem področju odigral veliko vlogo.«
JANUERANT: »Nakongresu sem sodeloval z referatom o neaktivnosti mladih v mestnih OO ZSMS. Prav ta problem ie namreč prisoten tudi v naši občini. Sicer pa smo v komisiji za razvoj kulture, prostega časa in telesne kulture veliko razpravljali o tem, kako mladi preživljamo prosti čas. Ugotovili smo, da ni dovolj biti samo član neke družbene organizacije, ampak Se je potrebno aktivno vključiti v vsa področja njenega delovanja. Največkrat pa ni tako. Morda se danes mladi premalo zavedamo potrebe po čimvečji revolucionarnosti nas vseh, mislim celo, da obstoja ne-
ZVONE ZUPAN: »Komisija za družbenoekonomski razvoj, v kateri sem sodeloval, je največ časa povetila problemu zaposlovanja mladih. V tem trenutku je namreč v republiki kar 14.000 mladih nezaposlenih.
Govorili smo tudi o stanovanjski problematiki mladih, o premajhnem številu mladih v kmetijstvu in o zmanjšanem interesu za mladinske delovne akcije. Pomemben in pereč se mi zdi tudi problem nezainteresiranosti mladih iz drugih republik, ki živijo v Sloveniji, za življenje okrog sebe.
Novo mesto je bilo na kongres dobro pripravljeno, žal pa si raznih spremljevalnih prireditev ob kongresu zaradi natrpanega programa delegati niti nismo imeli časa ogledati.
MG.
Brez obrti ne moremo
Obrtna dejavnost je pomemben del občinskega gospodarstva, zato mora v korak z ostalimi gospodarskimi panogami.
Odpiranje obrtnih delavnic mora biti prioritetno še zlasti v odročnih krajih, kar bi delno zaustavljajo odseljevanje mladine, pomembno pa je tudi iz vidika SLO.
To je le nekaj misli iz skrbno pripravljene analize drobnega gospodarstva v občini, ki jo je obravnaval zbor združenega dela. V razpravi so delegati poudarjali predvsem razvoj tistih obrtnih panog, ki jih je v občini premalo. Mišljene so zlasti nekatere storitvene dejavnosti (čevljarstvo, krojaštvo, kemično čiščenje...)
Ne moremo pa mimo zaskrbljujočega razmišljanja delegata Združenja obrtnikov Litija, ki je poudaril težak položaj obrtnikov v sedanjem pomanjkanju goriva. Če ne bo zadeva u-godno rešena, znajo obrtne dejavnosti resno nazadovati.
Tudi zasebne gostilne v naši občini bodo odslej že na zunaj pokazale, kakšna bo postrežba. (FOTO: TINE BRILEJ)
• IZ DEJAVNOSTI TVD PARTIZAN
Akcije in prireditve
4. december: KOŠARKAŠKI TURNIR (telovadnica OŠ Litija - nova) od 8.00 ure dalje za osnov, organizacije
11. december OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU (telovadnica OŠ Šmartno) od 9. ure dalje za vse kategorije igralcev. ' 19 december SMUČANJE. SLALOM ZA POKAL T1SJA na Tisju (tekmovanje je v sklopu pohoda na Tišje za yse kategorije. Če ne bo snega, bo tekmovanje preloženo) „J*«S™: PRICETEK TEKMOVANJ DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER (RAZPIS BO V KKAlKbM).
RAZPORED KORIŠČENJA TELOVADNIC
Obveščamo vse zainteresirane občane Litije in Šmartna, da se lahko poslužujejo telovadnic v Litiji in Šmartnem.Ure, ki jih ima v zakupu TVD Partizan Litija v telovadnicah, bodo strokovno vodene, tako za predšolske otroke, mladino, članice in člane.
TELOVADNICA LITIJA
Predšolski otroci: vsak petek Mladina vsak torek Mladina vsak petek Članice vsak ponedeljek Člani vsak ponedeljek
TELOVADNICA ŠMARTNO:
Predšolski otroci:vsako sredo Mladina: vsak petek
— stara telovadnica:
od 15.00 ure do 16.00 ure od 18.00 ure do 19.00 ure od 19.00 ure do 2L00 ure od 18.00 ure   do 19.00 ure od 19.00 ure do 20.00 ure
od od
16.30 19.30
do do
17.30 20.30
STRAN 7
Iz matičnega urada
Poroke, rojstva, smrti...
Meseca oktobra se je na območju občine Litija rodilo 14 otrok. Rodilo se je 8 dečkov in 6 deklic.
Na Bogenšperku je sklenilo zakonsko zvezo 34 parov.
Poročili so se:
Horvat Franc, miličnik iz Grosuplja in Kramar Vilma, administrativni tehnik iz Mirne. Cvar Ljubomir, višji upravni delavec iz Trbovelj in Pelko Nataša, predmetna učiteljica iz Trbovelj. Korošec Vojko, avtomehanik iz Ljubljane in Lazič Ne-venka. geodetski tehnik iz Ljubljane. Vidmar Aleš, elektrotehnik iz Litije in Vivod Tanja, laborantka iz Ljubljane. Poti-sek Jožef, delavec iz Litije in Malce Marinka, delavka iz Litije. Štrumelj France, ključavničar iz Borovnice in Slapar Silva, prodajalka iz Kisovca. Rožanec Drago, strojni ključavničar, iz Briš in Slapar Vladimira, delavka iz Zagorja ob Savi. Ham Andrej, elektro ing. iz Trbovelj in Pavclšek Jolanda, trg. poslovodja iz Trbovelj. Praznik Jože. ključavničar iz Šentjurja in Rust Anica, delavka iz Doba. Zornik Radoš. dipl. ing. kemije, iz Hrastnika in Musar Joža. prevajalka iz Brnice. Jagodic Božidar, davčni inšpektor iz Trbovelj in Žibert Alenka, dinarski blagajnik iz Trbovelj. Umbergar Albin, avtomehanik iz Velikega Gabra in Kozlevčar Sonja, modni oblikovalec iz Pokojnice. Podlesnik Milan, miličnik iz Kamnika in Dernovšek Irena, predmetna učiteljica iz Kamnika. Povše Franc, rudar iz Gradišč in Kovačič Milena, gostinska delavka iz Mokronoga. Slana Jožef, prometni pilot iz Vnanjih Goric in Berglez Marija Vida, dipl. veterinar iz Ljubljane. Jelševar Valentin, šofer iz Vodic pri Gabrovki in Drnovšek Alenka, računski referent iz Spodnjega Loga. Kokalj Marjan, avtomehanik iz Rožne doline in Janežič Jožica, prodajalka iz Slap. Jerman Bojan, miličnik iz Komna in Pugelj Zdenka, tajnica iz Ljubljane. Brvar Janez, študent iz Zagorja ob Savi in Suhodolčan Lijana iz Trbovelj, strojni ing. Žagar Ciril, delavec iz Ustja in Kamnenovič Vida, prodajalka z Javorja. Lukač Rudolf, poslovodja iz Save in Son-čar Vida. medicinska sestra iz Litije. Pleterski Janko.delovod-ja iz Krškega. Zavrl Marija, prodajalka iz Dol pri Litiji. Jajča-nin Zlatko. avtomehanik iz Ljubljane in Mohar Darja, frizerka iz Vač. Šepec Ludvik, transportni delavec iz Muhabrana in Gri-čar Angela, posestnica iz Primskovega. Kerin Alojz, avtoličar iz Dolge Rake in Zgonc Zdenka, uslužbenka v KZ iz Prežen-skih njiv. Borišek Janez, kmetovalec iz Stranskega vrha 9 in Zupan Agata, delavka iz Gradišča. Tekavc Ivan, kmečki delavec iz Podroj in Gioznik Ana. kuharska pomočnica iz Vrat.
Umrli meseca oktobra
Kračan Martin, star 55 let. iz Jelše. Perovšek Ignacij, star 80 let. iz Črnega potoka. Cajhen Jože. star 81 let, iz Črnega potoka. Lužar Rudolf, star 69 let, iz Črnega potoka. Ferdin Angela, stara 81 let. iz Ljubljane. Povše Jožef, star 78 let, iz Dobovice. Medved Ana. stara 44 let. iz Spodnje Jablanice. Jurman Jožef, star 69 let. iz Čateža. Pavlin Stanislav, star 70 let, iz Nove gore. Kaplja Ana. stara 82 let, iz Litije. Šušteršič Rudolf, star 50 let, iz Litije. Dernovšek Antonija, stara 35 let. iz Litije, Brinovec Boris, star 34 let. iz Litije.
V SPOMIN
Tinele Mačku
V torek, 16. novembra 1982, smo se na litijskem pokopališču poslovili od lineta Mačka. Tri dni pred tem mu je odpovedalo srce in moral je v mnogo prerani grob, star komaj 55 let.
Rodil se je v Mariboru, vojna vihra pa je v njegovo družino zajela v Celju. Tine, vzgojen v naprednem duhu, je že kot mladenič dojel pomen vstaje in narodnoosvobodilne borbe in se že kot lf)-letni aktivist vključil v delo narodnoosvobodilnega gibanja v Savinjski dolini. Zaradi naprednega delovanja je bil preganjan in 17 let star ie že poslal partizan l.proletarskebrigade in tako v najbolj cvetočih letih bil bitko za svobodo, v kateri je potem tudi naprej ustvarjal in delal na mnogih področjih.
V Litijo je prišel leta 1957.
Ustvaril si je prijeten dom. družino in se z vso vnemo lotil dela tuko v svoji stroki — veterini, kot v ružnih družbenopolitičnih organizacijah m društvih, /.lasti velika /e bila njegova ljubezen do dela v kmetijstvu in veterini.
I u je 21) let nesebično razdajal svoje moči, znanje in cedulje bol/ bogate izkušnje. Ni mu biJo mar, če /e moral v mrzlih zimskih nočeh in v trdi temi oditi do ie tako zakotne kmetije in pomagati da vznikne novo življenje v hlevu. Ljudje so cenili li-
netovo delo. Zlasti kmetje, saiso ga poznali domala vsi. Kljub obilici dela na terenu pa je Tine Maček uspel najti še toliko časa in energije, da je deloval tudi v raznih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Predvsem v kmetijski zemljiški skupnosti in drugih organih, kjer je bilo delo povezano s kmetijstvom. Ker pa je bil v občini znan in priljubljen, poleg tega pa je poznal vsako .še tako zakotno vasico in ljudi v njej, je bil Tine prisoten tudi pri vseh takšnih ukcijuh, ki smo jih v občini izvajali zuradi vključevanja najširšega kroga občanov v odločanje. Tako ni manjkal pri nobenih volitvah in pri nobenem referendumu, niti pri drugih podobnih akcijah.
Leta 1977 je prevzel dela in naloge kmetijskega in veterinarskega inšpektorja pri SO Litija, od 1979. leta naprejpu je bil načelnik uprave inšpekcijskih služb SO Litija.
Tinetovo življenje je bilo kratko, vendar zelo plodno in ustvarjalno. Zaradi požrtvovalnega dela in nenehne aktivnosti je zapustil trajne sledove v kmetijstvu in veterini naše občine. Zadnje mesece je bil tudi predsednik Planinskega društva, saj je naravo nadvse ljubil in negoval. Mnogo prerana smrt mu je preprečila, da bi nadaljeval z izredno aktivnim delom, da bi izredel še mnoge svoje načrte in dosegel še veliko ciljev, ki si jih je zadal. Nedoumljivo je, da smrt tako nenadoma vzame iz našega okolja človeku, polnega življenja in ustvarjalnosti. Da nam je vzela tinelu Mučka, bomo še dolgo občutili. Vendar pu se bomo luili na vsakem koraku spominjali njegovega delu in se ob vseh teh trenutkih zavedali, du je line odšel mnogo mnogo prekmalu.
line lirilej
S POSTAJE MILICE V OKTOBRU
BENCINSKA MRZLICA
Pomanjkanje naftnih derivatov, na kratko kar bencinska kriza, tare ves svet, zato tudi nam ni prizanesla. Res smo jo občutili nekoliko kasneje kot druge države, prinesla pa nam je polno mero presenečenj. Da bomo za gorivo prejeli bencinske bone, se je hitro razvedelo, zato smo drli na bencinske črpalke, čakali v vrsti po nekaj ur za tistih 15 1 goriva, če smo ga rabili ali ne, važno je, da smo si ustvarjali zaloge. Vrste pred našima črpalkama ISTRA-BENZ in PETROL so bile dolge, lahko bi rekli tudi neskončne, vozniki so čakali v vrsti tudi na regionalni cesti, zato so morali miličniki prisostvovati glede varnosti prometa.
DO GORIVA TUDI DRUGAČE
Prišel je 20. oktober, to je dan, ko bi se gorivo dobilo le na bone. Čqialke so bile prazne, vrst ni bilo več, kar naenkrat nismo več potrebovali goriva. Črpalkarji so si oddahnili, začelo pa se je premišljanje nekaterih, lahko bi rekli, naših dobrih znancev, karse tiče kaznivih dejanj in kršiteljev cestno prometnih predpisov. Ti nimajo registriranih vozil, torej jih je kriza očitno zelo prizadela. V giavah se jim je kaj kmalu porodila misel, kako priti do bencina. Že 23.10.1982 so vse dobro pretuhtali, nabavili vse potrebno za svoje »delo« in akcija je stekla. Do konca meseca, t.j. v tednu dni so vlomili v 16 parkiranih vozil, tako da je gorivo čez noč spremenilo lastnika. Tatvine so se stopnjevale, zato je bilo potrebno hitro ukrepati. Miličniki so izvedli akcijo in polovili 6 vlomilskih tatičev, seveda naših občanov. V tri osebne avtomobile pa so vlomili gostje iz Kamnika. Torej naše gorivo očitno poganja tudi vozila Kamničanov.
Sedaj je november. Vlomi v avtomobile se nadaljujejo, in to prav zaradi goriva, zadnje čase namreč »tatičev« kaj drugega ne zanima.
Bencinski krizi ob rob
V eni prejšnjih številk glasila sem pisal, kako hraniti in uporabljati vnetljive tekočine, da bomo zagotovili minimalno varnost sebe in svojega imetja. Ne bo napak, če nekatere stvari ponovim.
Prvo pa tole. Požarna inšpekcija je v sodelovanju z več dejavniki v občini, posebno z gasilci, organizirala pregledovanje stanovanjskih in skupnih prostorov posebno po večjih stanovanjskih enotah. Akcija vsaj v Litiji ni pokazala, da občani hranijo vnetljive tekočine v neprimernih prostorih, ni pa rečeno, da smo vse videli oz. vse odkrili.
Kako in v čem hranimo vnetljive tekočine:
Shranjene morajo biti v posodah, katerih tekočina ne topi in ne zadržuje statične elektrike. Posode morajo biti torej kovinske ali pa iz posebne plastike.
V normalnih neprirejenih prostorih se te tekočine ne smejo hraniti. Prostori kot so garaže, skupni prostori, hodniki, bivalni prostori in po-
dobno še zdaleč niso primerni za hranjenje nevarnih snovi. Nihče ne nasprotuje, če imate gorivo doma. toda shranjeno mora biti v primernih posodah, na primernih mestih in ognjevarnih omarah. Teh pogojev pa ne moremo izpolniti v večjih stanovanjskih objektih, pa tudi v individualnih stanovanjskih hišah ne.
Opozarjam vse, da je takšno shranjevanje goriv tudi kaznivo, obenem pa prosim, da vse, ki hranijo gorivo, prijavite požarni inšpekciji pri SO Litija, saj bomo le tako zagotovili minimalno varnost in preprečili nesreče do katerih je že prihajalo.
Vsa pojasnila lahko dobite pri požarni inšpekciji SO Litija.
R.P.
V SPOMIN
Jožetu Cajhnu
Teden dni pred dnevom mrtvih se je tiho, kakor je sam želel, poslovil od nas zborovodja in glasbenik Jože Cajhen. Pogrebne svečanosti so potekale v družinskem krogu na ljubljanskih Žalah, v slovo pa mu je zapel Šmarski oktet.
Jože Cajhen se je rodil pred enainosemdesetimi leti na Dolu pri Ljubljani. Že kot otrok je čutil veselje do glasbe, zato se je začel kot devetletni deček učiti glasbene abecede ■ pri domačem organistu Avgustu Fabijani-ju. Leta 1916 se je vpisal na triletno orglarsko šolo v Ljubljani, nato pa nekaj let opravljal službo organista po raznih krajih, dokler se ni 1926. leta preselil v Šmartno, kjer si je ustvaril dom in tu ostal do smrti.
Ves medvojni čas je v krajih, kjer je živel in delal, ustanavljal in vodil moške, ženske in mešane pevske zbore ter tamburaške orkestre; z njimi je izvedel nešteto nastopov. Tudi med drugo svetovno vojno, ko je kot slovenski pregnanec živel z družino v Kraljevu, ni mogel brez glasbe; ustanovil in vodil je oktet študentov iz Celja in Maribora.
Po osvoboditvi se je še bolj kot poprej posvetil zbo-rovodskemu delu, zlasti v času, ko je delal v litijski Predilnici. Že leta 1946 je prevzel litijsko »Lipo« in jo z nekajletno prekinitvijo vodil do 1971. S tem zborom je naštudiral nad sto narodnih, partizanskih, borbenih in umetnih pesmi, več operet ter Gobčevo kantato »Svobodna zemlja«. S pevci je sodeloval na množičnih
nastopih ter izmenjalnih koncertih. In prav na skupnem nastopu litijske »Lipe« in zagorskega »Loškega glasa« se je porodila zamisel o ustanovitvi Zasavske pevske skupnosti, ki je med prvimi v Sloveniji zaživela še isto leto.
Pod vodstvom Jožeta Cajhna je Lipa praznovala 60, 70 in 85-leinico svojega deld; nepozabni pa so še množični nastopi pevskih zborov leta 1947 v Litiji ob osemdesetletnici skladatelja Petra Jereba, ki je živel in delal v Litiji, ter pevskih prireditev v Cerknem in Litiji dvajset let pozneje, ob Jerebovi stoletnici.
Jože Cajhen je nekaj časa vodil še tri zbore šmarskega Zvona«, sedem let pa je v osnovni soli Šmartno poučeval glasbeni pouk ter vodil otroški in mladinski pevski zbor; z njima je dosegal lepe uspehe na občinskih, medobčinskih ter republiških revijah.
Za zbore, kijih je vodil, je priredil več pesmi, svojih skladb, ki jih je tudi nekaj ustvaril, pa ni vsiljeval. Letošnjo pomlad, ko je Šmarski oktet nastopil v avli šmarske šole s celovečernim koncertom, je Cajhnova skladba »Bori« doživela krstno izvedbo. Skladatelj je bil prisoten in je izvedbo zelo ugodno ocenil. Takrat nismo slutili, da ga vidimo zadnjič na koncertu, čeprhv smo vedeli, da mu je dolgotrajna bolezen že krepko načela zdravje.
Pred poldrugim letom smo mu posvetili članek ob osemdesetletnem življenjskem jubileju, tokrat pa mu pišemo osmrtnico. Šmarski oktet se je od svojega sodelavca in prijatelja na pogrebu poslovil z njegovimi »Bori«, mi vsi pa, ki smo ga poznali, se mu s tem prispevkom zahvaljujemo za vse, kar je storil v šestdesetih letih za razvoj slovenske glasbene in še posebej zborovske kulture. Njegov • spomin naj živi v slovenski pesmi, ki ji je posvetil večino svojih moči.
B.Ž.
PREPREČUJMO POŽARE
Gašenje s priročnimi sredstvi
V zadnji številki glasila sem pisal, kako uporabljamo ročne gasilne aparate, ker pa teh nimamo vedno pri roki, pogosto odloča iznajdljivost in sredstva, ki so v bližini. Hitro ukrepanje je največ vredno, zato moramo vedeti, katera so in kako jih uporabljamo
Še vedno je kljub sodobnim gasilnim sredstvom največkrat uporabna voda. Pomembno je, da vemo, kje in kako jo uporabljamo, in seveda, da jo uporabimo hitro.
Vodovodna pipa z gumijasto cevjo premera najmanj 8 mm je
uU «£a§l
hidrant v malem. Cev mora imeti majhen ustnik, ker s tem lahko u-stvarimo močan curek in z njim gasimo začetne požare. V primeru da cevi nimamo, organiziramo tako imenovano verigo, v kateri si vedra za vodo podajamo iz rok v roke.
julli:
Suhi pesek, spravljen v vrečah ali manjših zabojih, uspešno gasi vse vrste požarov, ki se širijo po tleh. To so požari trdih in tekočih snovi. Uspešno dušimo z njim tudi požare lahkih kovin (sku-
pina D) kot so termit, elektron, kalij, natrij, aluminij itd. katerih z drugimi sredstvi ne moremo gasiti. Če je pesek zares suh, lahko z nametavanjem gasimo tudi požare na električnih napravah.
Pokrivala so primerna za gašenje gorečih oseb, motorjev avtomobilov, manjših kosov pohištva, posteljnine, itd. S pregrinjalom prekrijemo goreči predmet in tako zadušimo ogenj. Gašenje bo še bolj uspešno, če pokrivalo zmočimo, vendar v teh primerih ne smemo dušiti požarov na električnih napravah (goreči kabli; ne kuhalnikov ali podobno).
Osnovno gasilsko orodje, vodo, vedra in pesek naj bi imeli v vsakem objektu. Z njim bomo lahko pogasili začetne požare, seveda pa tudi prišli, če je to nujno potrebno v zaprte prostore, izvlekli razne goreče pred-
mete in si tudi drugače pomagali pri gašenju in reševanju.
Tako. S tem prispevkom sem zaključil serijo člankov, v katerih sem vas hotel podučiti, kako v posameznih primerih in okoliščinah ravnati. Upam, da sem s tem uspel. Če vam bodo napotki ostali vsaj malo v spominu, boste s pravilnim ravnanjem prihranili sebi in drugim marsikatero grenko urico, saj ogenj ne pozna usmiljenja in golta vse, kar doseže. Bodite pazljivi na vsakem koraku, ne bo vam žal.
R.P
KULTURA
Filmski kažipot
Decembrski spored v šmarskem kinu nam ne obeta nobenih posebnosti. Začela ga bo ameriška grozljivka »ROJ MORILCEV«, za njo pa bodo predvajali ameriški erotični film »VSE O SEKSU«, ki ni primeren za šolarje. Ljubitelje pustolovskih filmov bo privabil »MOŽ BULDOŽER«, letošnji filmski spored pa bo sklenil domači vojni film »DVOBOJ ZA YUMO«.
Praznik slovenskih lovcev
Lovska zveza Slovenije je pripravila ob svoji 75—letnici pomembno svečanost v Murski Soboti, kjer je na njihovi skupščini govoril Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. Poleg predstavnikov 411 lovskih družin in gostov iz zamejstva, so prišli semkaj tudi pevski zbori in rogisti. Iz naše občine sta sodelovala na omenjeni slovesnosti dva ansambla: Šmarski oktet in Zasavski rogisti.
Prva abonmajska predstava
Tretjo soboto v oktobru je bila v dvorani na Stavbah otvoritvena predstava letošnjega abonmaja, ki sta ga pripravila Zavod za izobraževanje in kulturo ter Zveza kulturnih organizacij Litija. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je tokrat uprizorilo komedijo Marjana Be-neteviča »HVARČANKA« ter dve uri in pol z malce razvlečeno predstavo zabavalo gledalce. V na pol zasedeni dvorani je manjkalo sicer nekaj abonentov, precej pa je bilo priložnostnih obiskovalcev.
Učna leta izumitelja Polža
V drugi polovici Oktobra so v šmarskem kinu predvajali enega najnovejših slovenskih mladinskih filmov »UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA«; dve predstavi so namenili šolarjem višje stopnje iz Litije in Šmartna, eno pa ostalim obiskovalcem.
Novice iz knjižnice
MESEC KNJIGE je tradicionalna jugoslovanska akcija v času od 15. oktobra do 15 novembra. Namenjena je popularizaciji knjige in širjenju branja oziroma kroga bralcev.
Matična knjižnica je v mesecu knjige pripravila ure pravljic in pedagoške ure za šolarje osnovnih šol. Šolarji so se seznanili s poslovanjem knjižnice, ogledali so si nove knjige in prisluhnili odlomkom iz knjig.
Povedali pa so naslednje:
Tanja BERČON, 3. razred: V knjižnico hodim že dalj časa. Rada berem pravljice, pesmi in krajše zgodbe. S tovarišico smo prišli v knjižnico letos prvič. Ogledali smo si prostore knjižnice. V čitalnici smo pregledali nove knjige in poslušali odlomke iz knjig. Ura v knjižnici mi je bila zelo všeč.
Jerneja Medvešek, 4. razred
Članica knjižnice sem eno leto. Vsako leto pridemo v knjižnico tudi s tovarišico. Iz preteklih let se najbolj spominjam pravljic o Učeni buči ter Deklica in psoglavci. Letos sem si zapomnila odlomek iz knjig Ukradena mladost in Umazana zgodba.
JEZIKOVNI KOTIČEK
V dneh od 14. do 16. oktobra 1982 je bilo v Velenju strokovno posvetovanje slovenskih slavistov. V svojem referatu Slovenščina v javni rabi je tov. Breda Pogorelec med drugim pojasnila tudi to, kako poteka delo za novi Slovenski pravopis. Delovna skupina za Slovenski pravopis, ki dela v okviru Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je lani izročila slovenski javnosti v pretres »Načrt pravil za novi slovenski pravopis«. Ljudje so se odzvali tako močno kot še nikoli ob izdaji novega pravopisa. Na Inštitut za slovenski jezik je prispelo okrog 80 resnih prispevkov, od katerih nekateri prinašajo pobude za spremembo nekaterih določil. Komisija bo obravnavala vse te pripombe in jih predložila za sprejem ustreznim organom.
Tov. Pogorelčeva je v svojem referatu poudarila, da bi se morali šola in vsa sredstva javnega obveščanja bojevati za spoštovanje temeljnih določil jezika. Bojevati se je treba za spoštovanje vsakega jezika v okviru naše države in za jezik naših manjšin. Pravilen odnos do jezika kaže na pravilen odnos do naše večnarodnostne države
V.Dj.
OBVESTILO
Lastnike traktorjev obveščamo, da lahko dvignejo bone za pogonsko gorivo traktorjev vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 15. ure na SO Litija Jerebova 14, soba 42.
Lastniki traktorjev do 35 kW oziroma 47 klM imajo pravico še do 501 bonov, nad 35 kW(oz. kMjpa imajo pravico do 1001 bonov.
Celotne količine bonov za traktorsko gorivo do sedaj ni bilo možno v celoti razdeliti, ker ni bilo zadostnega števila bonov manjših vrednosti (drobiža).
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
SO LITIJA
Novo na knjižnih policah
IvoZORMAN: Kdo bo meni prižigal sveče, roman — založila Založba Borec
Roman je zgodba o skojevcih. V njem so prikazane usode mladih borcev za svobodo, njihov spopad z življenjem in okolico, njihova vera in razočaranja, predvsem pa navdušenje, ki danes zaradi časovne oddaljenosti bledi in je zato toliko težje pripovedovati o tem.
Knjiga je zanimiva tudi zaradi pisatelja Zormana, ki je dalj časa živel in delal v naši občini.
Friedrich W. DITTMAR in Hans—Peter LEGAL: Mladostnica, poljudno-znanstveno delo — izdala Državna založba Slovenije
Knjiga s stvarno, razumljivo in pregledno vsebino svetuje mladostnicam v njihovih stiskah.
Franc ŠETINC: Ukradena mladost, mladinska povest — izdala Mladinska knjiga
Knjiga je posvečena ukradenim otrokom iz II. svetovne vo[ne in je pretresljiva pripoved dvanajstletnega Ivana in drugih otrok, ki so jih Nemci odtrgali od staršev, da bi jih ponemčili.
Marko GOLAR: Verženci — humoristične zgodbe — izdala Mladinska knjiga
Zabavne zgodbice o nabritih Veržencih od turških časov do današnjih dni bodo nasmejale marsikaterega mladega bralca.
NAJBOLJ ISKANA KNJIGA
Že več kot leto dni je najbolj iskana knjiga delo z naslovom MI, OTROCI S POSTAJE ZOO. Knjiga je napisana po magnetofonskih zapiskih Christiane F.,dvanajstletne zasvojenke z mamili in je tragični dokument o mamilih in ljudeh, ki jih jemljejo.
URA PRAVLJIC
bo v torek, 23. novembra, ob 16. uri. Otroci bodo lahko prisluhnili pravljici Svetlane Makarovič: Sapramiška. Pri izvedbi bodo sodelovali s svojimi lutkami člani iutkovne skupine.
J.K.
OBVESTILO
Z 2. novembrom so upravni organi in strokovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta na podlagi odloka republiškega izvršnega sveta prešli na nov delovni čas, ki ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih traja od 8. in 16. ure, ob sredah pa od 8. in 18. uire.
Povečalo se je tudi število uradnih ur, tako da bodo občani poslej lahko urejali svoje zadeve ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure; ob sredah pa od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, s čimer se je število uradnih ur povečalo za pet ur na teden.
Enak delovni čas so uvedle tudi delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in centra za socialno delo.
O premiku začetka delovnega časa pa razmišljajo tudi v številnih delovnih organizacijah,nekatere med njimi so spremembo tudi dejansko že izvedle.
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA — LEVI BREG razpisuje dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
za opravljanje del in nalog na osnovi pogodbe po 10 ur tedensko.
Pogoji: . .      . ,
1) srednja izobrazba ekonomske ah administrativne! smeri
2) znanje strojepisja
3) osnovno znanje finančno materialnega poslovanja
4) smisel za organizacijo dela
5) moralno—politične kvalitete
Pismene prijave na razpis naj posredujejo kandidati do 15.12.1982 na Krajevno skupnost Litija — levi breg, 61270 LITIJA, p.p. 58.
Državna založba Slovenije, poslovalnica v Litiji, se je preselila 11. novembra v nove prostore, Jerebova 10 (nova občinska zgradba). Odprta je vsak dan od 7.—19. ure, ob sobotah pa do 13. ure.
KOP KOMUNALA LITIJA 61270 LITIJA, Ponoviška cesta 15
objavlja prodajo:
pol tovorni kombi, ZASTAVA 620 dizel
Vse informacije v zvezi s prodajo dobijo interesenti na upravi KOP Komunala Litija ali po telefonu št. 881—679 in 881 — 104.
Komisija za delovna razmerja pri TEKSTIL TOZD PLETILJA LITIJA
objavlja dela in naloge:
1 izmenovodja
Pogoji:
— tekstilni tehnik pletiljske ali konfekcionarske smeri ali VKV delavec iste smeri;
— tri leta delovnih izkušenj;
— trimesečno poskusno delo.
Pismene prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi.
Boš cigareto?
V septembru 1982 je bil mednarodni teden boja proti kajenju, katerega pobudnik je bila mednarodna organizacija Rdečega k riža tako kot že nekaj let prej. Prišel je hitro po lanskoletnem, minil pa še hitreje. Ali smo vsaj v tem tednu proti kajenju kaj storili, ukrepali, spremenili ali pa je šlo vse skupaj mimo nas kot nekaj, kar se nas ne tiče? Ali smo morda vsaj razmislili o tej — eni izmed najbolj razširjenih škodljivih razvad v svetu'.' Ali smo pomislili nase, na življenjskega partnerja, na
jenje je namreč določena oblika vedenja, pravzaprav motnja vedenja, ki moti ka-dilčevo okolico, pa tudi njega samega. Vsi kadilci živijo pod stalnim pritiskom lastne vesti. Vsi vedo, da kajenje škoduje, a vseeno kadijo. Tega pritiska ne znajo in nočejo razrešiti na trezen način: ne bom več počel tega, kar mi škoduje! Na nezrel način išečjoizgovore: saj to ni tako škodljivo; /rak je že tako ali tako onesnažen: vsak mora enkrat umreti; nekaj pa moram imeti od življenja... In kadijo na-
Kajenje je veliko družbeno zlo. Razne raziskave kažejo, da na več kadilcev pride k pameti v srednjih letih, ko že čutijo posledice kajenja in prenehajo kaditi. Vendar pa jih žal sproti nadomeščajo« mlajši, ki se niti ne zavedajo« v kakšne nevarnosti se podajajo, ko pričnejo vdihovati strupen dim.
otroke, na prijatelja ali na sodelavca? Ali smo pomislili, da si kadilec z leti nakoplje (»nakadi«) kronični bronhitis, napihnjenost pljuč, hitrejše staranje kože in celotnega ožilja, s tem pa tudi praktično vseh organov v telesu, neredko pa raka na pljučih, v grlu, na jeziku, na sečnem mehurju? Ali smo pomislili, da naša mladina vse bolj posega po cigaretah v veliki meri zaradi zgledov, ki jih dobi pri starejših vsepovsod — in žal tudi pri starših, učiteljih in zdravstvenih delavcih? Ali smo pomislili, da že brez cigaretnega dima ne živimo v najbolj čistem ozračju, kadilci pa ga dodatno onesnažujejo sebi in svojim najbližjim? Ali smo pomislili, da nekadilec, ki je v prostoru, kjer kadijo, hoče-nočeš »pokadi« približno 8 — 10 cigaret z vdihavanjem cigaretnega dima? Ali smo pomislili, da kadilec v sak dan razmetava denar za razvado usmerjeno proti zdrav-ju'.'
Pa poglejmo, zakaj človek sploh začne kaditi! Večina kadilcev je začela kaditi že v mladosti in to iz različnih vzrokov. Podlaga vsem tem motivom je posnemanje odraslih. To pomeni: mladina poskuša in začenja kaditi, ker vidi kaditi odrasle. Največji vpliv imajo ljudje, ki jih ima mladostnik rad in jih spoštuje — to so starši, bratje in sestre, učitelji, vodje krožkov in društev, športni in glasbeni vzorniki, prijatelji. S cigareto mladostnik skuša izgledati odrasel, zbujati pozornost, se ^izkazovati svojo negotovost, izogniti se izzivanju sošolcev (češ da je reva), pa tudi nasprotovati odraslim. Ko pa se enkrat že navadi kaditi (to gre pri večini kar hitro), postane zasvojen — odvisen od cigaret. Potem kadi zato. da poteši zasvojenost. Motivi, ki kadilca ženejo v to. so pa lahko: Potreba po zaposlitvi rok in ust, potreba po obredju in nekakšnemu ekshibicionizmu — razkazovanju (obred prižiganja cigarete, način kajenja in s tem v zvezi drža rok). Včasih pa je to lahko prikrito nadomestilo za materino dojko, kasneje dudo in palec.
Če vprašamo odraslega kadilca. Zakaj kadi, nam bo marsikateri iskreno odgovoril: Zato, ker sem se navadil. Red-kokateri bo odgovoril, da kadi zaradi uživanja. Vsi prej našteti psihološki mehanizmi pri kadilcu ohranjajo in utrjujejo navado kajenja in predstavljajo obrambo pred vplivi, ki bi lahko povzročili spremembo v obnašanju. Ka-
prej. Vprašanje pa je, ali ni to odraz odtujenosti od samega sebe in morda tudi neke nezavedne težnje po samouniče-nju.
Tudi svojci kadilca živijo pod pritiskom. Ni jim vseeno, ker ga slišijo kašljati in vedo. da so vzrok cigarete, po drugi strani pa morajo vdihavati za-smrajen zrak tudi doma. Tudi to je eden izmed v zrokov glavobolov, pekočih oči, raz-dražljivosti neredko pa tudi pogostejših prehladnih obolenj otrok. Vsak želi svojemu otroku dobro, vseeno pa mu kadilec daje slab zgled in ga zastruplja s cigaretnim dimom doma. v avtu. na vlaku, na izletu.... Tu vidimo, do kakšne spremembe osebnosti privede zasvojenost: pomembnejša je sebična potešitev odvisnosti, kot pa korist otroka! Ali ni to moralna okvara osebnosti?
Ob vsem tem pa lahko pomislimo še na velikanske vsote denarja, ki ga porabijo kadilci za tobak: en kadilec porabi v 30. letih kajenja približno 30 starih milijonov (!) za cigarete, vrednost pokajenih cigaret v Jugoslaviji dosega letno 2rr našega celotnega narodnega dohodka. Če pa upoštevamo še denar, ki ga porabimo za zdravljenje bolezni, ki so v neposredni zvezi s kajenjem, se lahko samo zgrozimo.
Če upoštevamo vse te podatke, potem boj proti kajenju ne bi smel biti vprašljiv. Pa vendar se v praksi naredi zelo malo! Zakaj? Nekadilci so večinoma neosveščeni. ne borijo se za eno osnovnih ustavnih pravic: pravico do čistega zraka. Kadilci se takšnemu boju izogibajo. Mnogi med njimi sicer razmišljajo, da bi kajenje opustili, vendar se bojijo. Bojijo se težav. ki bi jih imeli ob prenehanju kajenja: tresenje rok. razdražlji-vost. nezbranost, nemir, "živčnost«. Bojijo se. kaj bodo potem počeli z rokami. Bojijo se pomanjkanja obredov (cigarete ob kavici, razgovor v prijetni družbi....) Bojijo se pritiskov in norčevanja kadilskega okolja (saj ne boš vzdržal, /redila se boš. kakšen »dedec« pa si....). Sami teh bojazni ne morejo premagati, zato jim nekadilci pomagajmo. Le s skupnimi močmi in skupno široko akcijo lahko čez čas dosežemo, da bodo naši otroci redkeje posegali po cigaretah in da nam ne bo treba umirati zaradi nečesa, kar si sami na-kopljemo na glavo.
»NE,     HVALA. NE KADIM!«
MARKO KOLŠEK
												STRANJ
												WKKKSKBm
SPORT. RE,
planinstvo
Letos drugič na Tišje -tokrat 18. decembra
Planinsko društvo Litija bo letos organiziralo drugi tradicionalni pla-
ninski spominski pohod od Litije do Tišja. Organizator je letos pohod prestavil na soboto, saj imajo udeleženci pohoda iz drugih krajev ob sobotah boljše prometne zveze kot ob nedeljah.
Novost letošnjega pohoda je v nekoliko daljši trasi, saj se bodo udeleženci pred prihodom na Tišje povze-pli še na Grmado (685 m).
Cilj bo tudi letos v Pustem mlinu, kjer bodo udeleženci v gostilni Povše prejeli značke za prvo udeležbo — na pohodu oz. spominski žig za drugo udeležbo. Tudi lačen in žejen ne bo nihče odšel iz Povšetove gostilne.
Od 12. do 15. ure bodo od Pusto-vega mlina do Litije vozili avtobusi, cena vozovnice pa še ni sprejeta, verjetno bo 25 din za odrasle in 15 din za otroke.
KREACIJA • SPORT
Mladinci in mladinke spet prvi
Tako kot v pretekli tekmovalni se/oni, so mladinci in mladinke RK Usnjar tudi po prvem delu letošnjega prvenstva v republiških ligah na prvih mestih, kar kaže na dobro delo trenerjev Janeza Kobala (mladinke) in Ivana Pihlerja ter prof. Nika Markoviča (mladinci). Zlasti pozorno delajo trenerji z ekipo mladincev, ki se bo letos udeležila odprtega klubskega prvenstva SR Slovenije za letnike 1964, ki bo decembra. Prvak tega prvenstva se uvrsti na državno prvenstvo.
Trije na treningu za reprezentanco
Republiški selektorji so na izbirni trening za sestavo kadetske reprezentance SR Slovenije, ki bo igrala na zveznem turnirju AVNOJ, povabili tudi tri igralce Usnjarja in sicer Boruta Mačka (krilo), Roberta Speliča (krilo) in Branka Spendeta (zunanji). T.B.
košarka
Letos moški v prvi republiški ligi
Lani je bilo na planinskem spominskem pohodu na Tišje kveč kot 400 udeležencev, saj je hoja vedno bolj priljubljena oblika človekovega razvedrila. Vendar pa organizator opozarja, da bo letos hoje približno 4 ure. Čeprav na poti ni posebno dolgih in strmih vzponov, pa je dobro, da imajo udeleženci vsaj malo kondicije.
Med potjo bodo planinci ponudili tudi čaj, in sicer brezplačno, tako kot lani.
POKROVITELJ POHODA JE TUDI LETOS SCT TOZD INDUSTRIJA APNA KRESNICE
NA TIŠJE
Planinski spominski pohod od Litije do Tišja bo v soboto, 18. decembra 1982. Planinci in drugi udeleženci bodo krenili na pot iz Litije med 7. in 10. uro izpred spomenika NOB v Litijio, kjer bodo dobili kontrolni kupon. Pot bo vseskozi dobro označena. Cilj bo v gostilni Povše v Pustovem mlinu. Hoje bo za 3 do 4 ure. težkih vzponov na poti ni. V gostilni Povše v Pustovem mlinu bodo udeleženci pohoda prejeli žig za drugi pohod oz. značko za prvi pohod. Od 12. do 15. ure bodo na vsake pol ure vozili avtobusi od Pusto-vega mlina do železniške postaje v Litiji.
T.B.
rokomet
Manj, kot so pričakovali
ČJani RK Usnjar so po lanskem imenitnem uspehu, ko so zasedli 4. mesto v I. republiški rokometni ligi, letos planirali približno enak uspeh. Vendar so vmes posegle številne poškodbe igralcev, tako da je v prvenstvu igrala popolnoma drugačne ekipe, kot pa tista, ki se je pripravljala na tekmovanje. Zlasti se je poznala odsotnost Kolarja in Jo-koviča. Na večini tekem so zato igrali tudi mladinci, zato je plasma v jesenskem delu prvenstva nekoliko slabši od pričakovanj. Vendar pa točkpvni zaostanek za ekipami iz zgornjega dela lestvice ni velik in ga bodo spomladi skušali nadoknaditi.
Pionirji sedmi v Sloveniji
Potem ko so pionirji RK Usnjar letnik 1968 brez prave konkurence premočno osvojili prvo mesto v Zasavski ligi, so se s tem uvrstili med osem najboljših ekip v SR Sloveniji. V finalu pa niso bili tako uspešni, saj so zasedli sedmo mesto, vendar pa je treba reči, da je že uvrstitev med osem najboljših v SR Sloveniji zelo lep uspeh mladih rokometa-šev, ki jih vodita trenerja Hari Lepold in Franc Peterlin, oba včasih i/redno dobra rokometaša.
Zelo pestra tekmovalna aktivnost je glavna značilnost trenutnega položaja v K K Litija. Začelo se je namreč tekmovanje v republiških ligah za moške in ženske, mladince čaka prvenstvo v novo ustanovljeni ligi za moštva z ljubljanskega in zasavskega območja; pionirji in pionirke bodo pozimi merili moči z vrstniki oziroma vrstnicami iz Zasavja; kadeti (starostna kategorija med pionirji in mladinci) pa so svoje nastopanje prav pred kratkim uspešno zaključili.
O ciljih in načrtih ženske.ekipe KK Litija je nekaj besed povedal njen dolgoletni in vztrajni trener Tone Lebinger. »V letošnji sezoni je naš cilj ostati v republiški ligi ter s tem ohraniti stik z vodilnimi tokovi v slovenski ženski košarki. Naša glavna pomanjkljivost je premajhno število visokih igralk, poznala se bo odsotnost Mojce Lebinger, ki se je prenehala aktivno ukvarjati s košarko. V moštvu je že nekaj mlajših igralk, ki sicer še ne morejo dostojno zamenjati starejših, vendar bodo z vztrajnim in marljivimdelom to v naslednjih
sezonah gotovo lahko storile«
Moška vrsta kluba se je prejšnjo se/ono po izenačenem in hudem boju uvrstila v prvo SKL.
Prejšnjega trenerja Jerino je neposredno pred prvenstvom zamenjal Špes Zdravko. Igralski kader je v primerjavi s prejšno sezono precej okrnjen, saj je kar šest igralcev odšlo v JL A, konkurenca v prvi republiški ligi pa neprimerno močnejša, kot je bila v drugi slovenski ligi. Kljub temu pa nihče ne razmišlja o predaji. Po besedah trenerja Spesa bi prav izredna borbenost in angažiranost vseh igralcev lahko nadoknadila vse objektivne težave.
Tudi v članski ekipi ni posebno visokega igralca, zato bo moštvo s hitrejšo in dinamičnejšo igro to pomanjkljivost skušalo odpraviti. Pri borbi za obstanek bi lahko veliko vlogo odigrali gledalci s svojim bodrenjem. Zato vsi v klubu upajo, da bo čim več ljubiteljev košarke v Litiji letos spodbujalo košarkarje kot tudi ko-šarkarice, in jim pomagalo pri uresničitvi zastavljenih ciljev.
MG.
TVD Partizan Litija in Radio Ljubljana — športno uredništvo bosta organizirala v soboto, 25. decembra ob 19.30 . z direktnim radijskim prenosom, v dvorani na Stavbah:
uradno proglasitev najboljših športnikov SR Slovenije za leto 1982.
Na prireditvi se nam bodo predstavili najboljši slovenski športniki in športnice. Tako bomo na odru videli:
Križaja, Strela, brata Petriča, Benedičičevo, Leskovškovo in druge znane športnike-ce.
Prireditev bo vodil in povezoval Franek Trefalt, za razvedrilo bo poskrbel TOF, igral bo ansambel ŠOK, pela pa bo Majda Sepe.
Vstopnice lahko dobite na TVD Partizan Litija, vsak dan od 18. ure dalje.
GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Jože Sev-Ijak. Odgovorni urednik Glasila občanov: Mija Ber-nik; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično j urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk. i IBM—Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
Olga spet uspešna
Tradicionalnega pionirskega šahovskega festivala v spomin na Boška Buho, ki ga vsako leto prirejajo v VITROVICI se je udeležila članica ŠK LITIJA Pinter Olga, drugouvrščena spio-nirskega prvenstva Slovenije 1982.
V konkurenci 16 najboljših pionirk iz vseh naših republik in obeh pokrajin je 1. mesto po pričakovanju osvojila MARIC ALISA 7 1/2 točk (Beograd) Olga pa si je skupaj z Memičevo (BIH) in Sekuličevo (VOJVODINA) delila zelo solidno 6 do 8 mesto, s 5 točkami.
:
V času pomanjkanja energije in naraščanja cen gorivom je zelo pomembno, da zadržimo čimveč proizvedene toplote, oziroma, da nam je čimmanj uide. Zato vam nudimo na tehničnem oddelku v blagovnici Centromerkur razno izolacijsko blago:
— RECAL plošče za izolacijo stene pri radiatorjih
— STIROPOR plošče za izolacijo sten
— PLAMAFLEKS za izolacijo toplovodnih cevi
— TERVOL trdi v ploščah Na otroškem oddelku vam nudimo tudi veliko izbiro igrač.
Imamo tudi tovorne prikolice, nosilnost 400 kg.
Priporoča se kolektiv blagovnice CENTROMERKUR V LITIJI.
Na Krosu dela so tekli
Letošnjega krosa * Dela" 1 7. po vrsti, so se udeležili tudi tekmovalci i/ litijske občine in sicer v šestih pionirskih kategorijah, dveh mladinskih in članski. Od 39 reprezentanc slovenskih občin je Litija zasedla 23. mesto. Tekmovalci so tekli v okviru TVD Partizan Litija.
Zahvala
Starejši občani in invalidi občine Litija se prisrčno zahvaljujemo organizatorjem izleta v Postojnsko jamo in na Brnik v soboto, 9.10.1982. Posebej se zahvaljujemo OO RK Litija, DO Presad Gabrovka za pogostitev, obema vodičema, tov. Karlu Lemutu in Metki Zdovc, ter folkorni skupini iz Javorja za pester spored in prijetno vzdušje.
Starejši občani in invalidi občine Litija
OBVESTILO
Občinska uprav a za inšpekcijske službe skupščine občine Litija obvešča vse potrošnike, da v primeru, ko se ne strinjajo s ponudbo kvalitete ter ceno blaga, o tem obvestijo pristojne inšpekcijske službe
na tel. št. 881 124 v času od 8. do 16. ure in ob sredah od 8. do 18. ure
OBVESTILO
Čedalje več vojakov nam pošilja svoje naslove. Vsem pošiljamo časopis. Spomniti pa v as moramo, da ko se vrnete od vojakov, to sporočite, da ne bi pošiljali časopisa še nadalje na vojaški naslov.
Uredništvo
Iščem ogrevano garsonjero ali enosobno najemniško stanovanje v centru Litije. Naslov v uredništvu.
Iščem varstvo za osemmesečnega otroka
Bjeloševic Boro. Jerebova r>. Lilija
L'godno prodam starejše obnovljeno eno^obno stanov me s kopalnico v Smartnen Je v prvem nadstropju in ogrevano na trda goriva.
Savlov v uredništvu
Tapetništvo Ivan Kolar. Ljubljanska 7, Litija, obvešča cenjene stranke, da ima novo telefonsko številko: SSI "S3
Se priporočam!
NOVO LETO SE BLIŽA
Gostinsko podjetje Litija
letos organizira
silvestrovanje
— v Sindikalni dvorani na Stavbah v Litiji
Rezervacija: 250 dinarjev
— v gostišču »VALVASOR« na gradu Bogenšperk
Rezervacija in silvesterska večerja: 700 dinarjev
Rezervacije z vplačili sprejemamo v upravi, Cankarjeva 1, vsak dan razen nedelje od 6.—14. ure, ter v gostišču »Valvasor« na gradu Bogenšperk.
Pohitite s prijavami, najdaljša noč v letu se približuje!